Upehane rekorderke
Radovljica — Na posestvu v Poljčah in na Bledu so lani na-molzli dva milijona in 527 tisoč litrov mleka ali 126 tisoč litrov manj kot leto pred tem. Več kot te številke povedo podatki o mlečnosti. Lani je vsaka krava v Poljčah v povprečju dala 7213 litrov mleka in predlani 375 litrov več. Na blejskem posestvu je bila lanska mlečnost krav 6332 litrov, kar je bilo 395 litrov manj kot leto predtem. Čeprav je mlečnost občutno upadla, pa krave iz Poljč ostajajo svetovne rekorderke. »Sapa« (mleko) pohaja kravam zaradi težavnih razmer v živinoreji, ki so se izrazito poslabšale prav lani. Pri tako visoki mlečnosti krav se namreč že vsaka motnja, težava ali napaka v skrbi za žival - pri krmljenju, zdravstveni zaščiti, pri molži - pozna tudi v mlečnem vedru. Takšnih motenj je bilo lani le preveč, da se to ne bi poznalo tudi pri mlečnosti. Letos nameravajo na posestvih za nekaj glav povečati čredo. Količina oddanega mleka bo približno enaka lanski, medtem ko bo mlečnost bržkone še padla, (cz)
Praznik
železničarjev
Za letošnji praznik železničarjev - 15 april so v Železniškem gospodarstvu Ljubljana pripravili številne prireditve. Osrednja spominska slovesnost bo 15. aprila ob 16 uri na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer bo govorila predsednica republiškega kaniteja za promet in zveze Julka
71__l \T	In i n\
Witeja za promet in zveze -Žbert V Festivalni dvorani v Ljubljani pa bodo ta dan ob 11. uri podelili 294 delavcem Železniškega gospodarstva Ljubljana zlate»značke za 30-letno neprekinjeno delo na
železnici.	____
Pomembno delovno zmago pa bodo letos slavili slovenski žele^ ničarji skupaj z delavci tovarne Boris Kidrič iz Maribora ob wr£ čitvi prvega dizelmotornega vlaka z aluminijsko konstrukcijo. To bo novost med jugoslovanskimi tirnim vozili. Prvi doma izdelan dizelmo tornik bo slovesno odpeljal iz Maribora 14. aprila ob 13.50, na ljubljansko železniško postajo pa bo Pripeljal ob 16. uri. , ,	,
Med 8. in 18. aprilom bodo v vseh večjih železniških središčih podelili priznanja za deset in dvajsetletno delo na železnici. 837 delavcev bo prejelo bronasta priznanja za desetletno delo, 552 delavcev pa srebrna priznanja za dvajsetletno delo Us-rednja proslava ob dnevu železničarjev Jugoslavije pa bo 15. aprila na Reki, kjer bodo podelili tudi pet-najstoaprilske nagrade.	A. Z.
Še en Avsenikov koncert
Bled - Zaradi velikega zanimanja delovnih organizacij za jubilejni kdifcert ansambla Avse-nik se je radovljiški občinski sindikalni svet dogovoril z ansamblom za še en jubilejni koncert kj bo v četrtek, 7. aprila ob 20. ur v dvorani umetnega drsahsca na Bledu. Vstopnice lahko kupite z naročilnico ali posafr^zno pri HTP-tozd Turizem in rekreacija Bled, cesta svobode 13. Pri nakupu vstopnic z naročilnico osnovne organizacije sindikata imate 20 odstotni popust.
Za izkoristek delovnika gre
Člani medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko ocenjevali javno razpravo ob prehodu na poletni delovni čas — Opozorili na izkoriščenost delovnega časa — Nekaj dvomov o samoupravnem postopku pri obravnavi družbenega dogovora
Kranj — Novi delovni čas, ki ga zdaj preizkušamo v praksi, že kaže svoje prednosti in pomanjkljivosti. O teh so ta teden spregovorili tudi na medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko. Opozorili so na težave, ki so ponekod nastale s prevozi, na tiste, ki so po svoje prikrojili zamik v poletni delovni čas, na šole z dvoizmenskim poukom, ki ne vedo, kako bi se prilagodile novemu režimu.
V Škofji Loki sindikat ugotavlja, da je bil v tej akciji premalo in prekasno angažiran, zaradi česar delavcev ni povsem prepričal. Po izteku poletnega časovnega režima namreč le-ti Še vedno pričakujejo vrnitev na stari sistem. Veliko vprašanj, pa ne le v škofji Loki, je bilo tudi o samoupravni poti odločitve za poletni delovni čas. Sindikatu so očitali, da je tudi to pot obšel delavčeve samoupravne pravice.
Podobno so reagirali tudi v Tržiču in terjajo enotnejšo rešitev. Ker niso šli vsi v priporočeni zamik delovnika, je nastala zmeda zlasti glede
prevozov.
Tudi zdravstveni domovi
in lekarne še niso uskladili obratovalnih časov. Kar zadeva dejavnosti, ki morajo biti na razpolago občanom, naj prav tako začenjajo z de-lovnikom kot preostalo združeno delo. Da delavcev med delom ne bo vleklo po takih opravkih, naj bodo po poštah, bankah in podobnih ustanovah obvezne popoldanke dežurne
službe. .
V Kranju je aktivno razpravljala le Sava, ki je bila za stari začetek delovnika ob 6. uri. Zaradi prevozov in
ostalih spremljajočih dejavnosti so se morali tudi v Savi prilagoditi novemu delovnemu času. Kranjski sindikat predlaga, naj po dveh mesecih novega časovnega sistema ocenimo, ali smo dosegli kak gospodarski učinek ali ne.
Podobno so se vprašali tudi delavci v Radovljici: ali bomo pred prehodom na zimski čas lahko ekonomsko upravičili poletni delovnik? Sam čas, prebit na delu, verjetno ne bo privedel k boljšim delovnim rezultatom, temveč bo moč učinkoviteje gospodariti z boljšim nagraje-' vanjem in modernejšo organizacijo dela.
Jeseničani so imeli pomisleke zlasti glede samoupravne odločitve o novem delovnem času. Zakaj družbeni dogovor, če takih vprašanj ni mogoče reševati samostojno, v vsaki delovni organizaciji po njenem posebnem ritmu? Obravnava družbenega dogovora je izzvenela v prazno, saj je novi sistem terjal enotno rešitev. Tudi jeseniški delavci so podvomili, da bi bilo moč le s premikom delovnika doseči večjo delovno učinkovitost, ne da bi bolje izkoristili ta čas in slednjič tudi delovna sredstva.
Do jeseni, ko bo obveljal zimski delovni čas, morajo sindikati oceniti, kaj je prinesel sedanji. Zavezali so se tudi, da skupaj z zbori združenega dela poskrbe za boljšo izkoriščenost časa, prebitega na delu, pa najsibo s pomočjo večizmenskega dela, sodobnejše organizacije, ustreznejšega nagrajevanja ali morda celo skrajševanja delovnega časa.
D. Z. Žlebir
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Barantanje s pripravniki
Povsem upravičeno je eden od mladih razpravljalcev na problemski konferenci gorenjske mladine o nezaposlenosti mladih vzkliknil: »Pokažite nam vendar te dolgoročne plane razvoja, da se bodo mladi vedeli odločati za prave smeri šolanja in izboraževanja, take, kijih bo gospddarstvo čez toliko in toliko Časa, ko bomo prišli u šol, res potrebovalo.« Zdaj se namreč dogaja, da absolventi po-zaključku šolanja v marsikateri občini zaman trkajo na vrata delovnih organizacij, da bi dobili vsaj delo za določen čas. Letos ne bo na Gorenjskem nič bolje kot lani, saj bodo verjetno delovne organizacije spet kar tretjino pripravnikov zaposlile le za določen čas. To pa bo seveda pomenilo, da se ne bo letos prav nič zmanjšalo število mladih iskalcev zaposlitve, ki jih je na Gorenjskem med vsemi nezaposlenimi kar četrtina.
Govorimo o strukturni nezaposlenosti, ker združeno delo potrebuje eno, mladi pa so se šolali za drugo, česar pa niti s štipendijami ne moremo uravnavati. Ko pripravnik-štipendist potrka z diplomo v roki, so bili srednjeročni plani in s tem tudi kadrovski že nekajkrat spremenjeni. Delo za določen čas pa ne more biti rešitev vprašanja zaposlovanja mladih. Ponekod prihaja tudi do tega, da sena nekaterih delih menjavajo pripravniki za določen čas, delo sicer teče in se plačuje po pripravniških merilih, kar je dobro za delovno organizacijo, za pripravnika pa ne. Možnosti za zaposlitev se še zožijo, ker delovne organizacije skoraj redno razpisujejo ob delih in opravilih tudi pogoj nekajletne delovne izkušnje. Kje pa naj jih pripravnik dobi, če ne z delom? So potem taki razpisi namenjeni bolj fluktuaciji delavcev? Dogaja se tudi daje razpis objavljen, koje kandidat za določeno delo že na pol izbran, in objavljeni razpis je le potrebna formalnost. Taka in podobna vprašanja si zastavlja letos gorenjska mladina, ko čaka, da bo lahko prevzela mesto za prvo povojno generacijo s polno delovno dobo. Kajti ob taksni ekonomski krizi, kot jo doživljamo zdaj, pičle naložbe ne zagota vljajo dovolj novih delovnih mest, več se jih odpira s takoimenovanim naravnim odlivom. Da za vse v takih pogojih ni dela, je mladim sicer že jasno, manj pa je razumljivo, da ne znamo, ne zmoremo ali nočemo poiskati drugačnih načinov zaposlitve od dveh do štiriurnih takoimenovanih kombiniranih zaposlitev, kot jih omogoča zakon o zaposlovanju.	L. M.
MLADI TRI DNI NAVDUŠEVALI — Nad stotrideset igralcev in igralk iz devetih evropskih držav je tri dni navduševalo na tret >m odprtem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v namiznem tenisu v Kranju. Nikomur od gledalcev ni bilo žal, da si je to prvenstvo ogledal, saj so mladi namiznoteniški igralci Evrope pokazali vse odlike sodobnega namiznega tenisa. Več o prvenstvu na šestnajsti strani (-dh) — Foto: F. Perdan
22. sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju
Seznanjanje z dosežki spodbuda za razvo*
V petek se je v Kranju pričel 22. sejem kmetijstva in gozdarstva, na katerem se predstavlja 326 domačih in 99 tujih razstav-ljalcev. Prireditev je odprl Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ob tem poudaril:
•	Take prireditve, kot je kranjska, seznanjajo obiskovalce z uspehi, ki jih dosegamo pri vodenju in organiziranju gozdarske in kmetijske dejavnosti. Obenem prispevajo h krepitvi poslovnih in proizvodnih stikov med našimi in tujimi organizacijami združenega dela in k širjenju maloobmejnega sodelovanja z Avstrijo in Italijo.
•	Povečanemu zanimanju za kranjsko prireditev mora slediti nadaljnja specializacija sejma, ki naj bi predstavil tehnološke, tehnične in organizacijske rešitve v gozdarstvu. Poseben pomen naj bi dali tudi prikazu mehanizacije in njene uporabe v zahtevnih razmerah pridelovanja hrane v hribovskem svetu in strojem za opravljanje gozdnih del.
•	Gorenjska naj bi s sejmom prevzela pobudo na področjih, na katerih je zaradi naravnih in drugih možnosti odgovorna za razvoj. To je zlasti ovčereja in z njo povezana vzreja plemenskega materiala za potrebe celotne Slovenije. Na sejmu naj bi prikazali tudi dosežke s tega področja — napore pri oživljanju pašnih površin za ovce, gradnjo ov-čerejskih objektov, razvoj opreme in napredek mlekarstva in sirarstva.
•	Gorenjska ima vodilno vlogo v pridelovanju krompirja, predvsem semenskega. Ker je pridelovanje v . zadnjih letih močno nazadovalo, naj sejem postane tudi mesto dogovarjanja med pridelovalci krompirja in kupci iz vse države.
•	V prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje neupravičeno
Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
zamujamo. Nimamo opravičila za več tisoč hektarov zapuščene obdelovalne zemlje. Istočasno pa zbiramo velika sredstva za usposabljanje novih zemljišč in spodbujamo tiste kmete in organizacije, ki sami povečujejo obdelovalne površine.
• Nedopustno je. da se zarašča kmetijska zemlja v hribovskem svetu. Zato moramo z gospodarskimi ukrepi, s strokovnimi in organizacijskimi rešitvami, ki morajo upoštevati povezanost kmetijstva in gozdarstva, spodbuditi zanimanje za delo in življenje na teh območjih. Ponovna gospodarska oživitev hribovskega sveta zahteva sočasen razvoj infrastrukture, zdravstva, šolstva . . . Pomembna pri tem je tudi krepitev kmetovega položaja v gozdarski in zadružni organizaciji na podlagi trajnega združevanja dela. sredstev in zemlje.
C. Zaplotnik
Gostje med ogledom 22. sejma kmetijstva in gozdarstva v Kranju. — Foto: F. Perdan
EM GOZDARSTVA IN KMETUSTVi
kmetijska in gozdarska mehanizacija
lovska razstava in ponudbe celotne lovske opreme
razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov
razstava in ponudba opreme
kmečkega turizma
gozdarska razstava
razstava in prodaja čebelarskih
izdelkov
prodaja blaga široke potrošnje
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj
Sejem je odprt od 9. do 19. ure Informacije v času sejma na telefonski številki 28-282.
KRANJ, torek, 5. 4.1983
CENA 11 din
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Glavni urednik: Igor Slavec	Odgovorni urednik: Jože Košnjek
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
TOREK, 5. APRILA 1983
PO JUGOSLAVIJI
SLOVO OD RODOLJUBA ČOLAKOVIĆA
V Beogradu so se v petek poslovili od narodnega heroja in junaka socialističnega dela Jugoslavije Rodoljuba Čolako-vića. Od preminulega revolucio-, narja so se poslovili na novem pokopališču v Beogradu. Na njegovo željo so ga pokopali brez protokolarnih slovesnosti, v krogu družine in osebnosti, ki jih je Čolakovič navedel v oporoki.
NEJASNOSTI PRI BONIH ZA TURISTE
Turistični boni, s katerimi bodo letos tuji turisti v Jugoslaviji lahko plačevali vse izdelke in storitve, so že v obtoku. Toda mnoge organizacije združenega dela in zasebniki ne vedo, kako naj ravnajo s temi čeki. Določeno je, da čeke lahko dobe tisti tujci, ki jih plačajo v konvertibilnih devizah. Prejemniki čekov — naše organizacije — jih lahko v bankah vnovčijo za dinarje. Vendar naj bi s čeki i dajale tujcem 10-odstotni po-pust, pri čemer naj bi polovico S pokrili sami, polovico pa druž-i ba.
PROMETNI DAVEK ZVIŠAL ; CENE
i S spremembami zakona o obdavčevanju prodaje izdelkov in | storitev, ki je začel veljati v ; soboto, so se podražili številni j izdelki v prodaji na drobno, j med njimi sladkor, vino, tekstil, j športna oprema, butan in še drugi izdelki. Večji davek bo, ! zagotovil večji del sredstev za i kritje izdatkov zveznega proračuna. S posebnim odlokom i naj bi s prometnim davkom za cigarete zagotoviti štiri milijarde dinarjev, s prometnim davkom na kavo pa okoli 10,6 milijarde dinarjev. S spremembami drugih davčnih stopenj pa še 6 milijard dinarjev. Polovico denarja bo šlo v zvezni, polovico pa za republiške in pokrajinske račune.
VECJl CESTNI DINAR
Posodabljanje in vzdrževanje cest na Hrvatskem zaostaja za
■	prometnimi potrebami. Zgolj v ' tem letu bi za obnovo magistralnih in regionalnih cest potrebovali 7,9 milijona dinarjev. Razen tega bi potrebovali 6,8 milijarde dinarjev posojil za nove ceste, ki so jih zgradili v zadnjih štirih letih. Toda za vračilo posojil imajo zagotovljenih le 1,7 milijarde dinarjev. Zato skupščina skupnosti za
■	ceste Hrvatske predlaga, da bi ) ob podražitvi goriv namenili za
ceste namesto sedanjih dveh, tri dinarje.'

Za šolano mladino zmanjkuje dela
Na Gorenjskem se povečuje število mladih brez dela - Združeno delo v sedanjih gospodarskih težavah bolj skrbi za delo ze zaposlenih, manj pa je posluha — čeprav možnosti so — za dodatno četudi polovično zaposlenost mladih - Za pripravnike ni dovolj dela, čeprav so dobivali štipendijo — Bo ob generacijski zamenjavi ostala struktura zaposlenih enaka, še vedno slabša od republiške?
Čeprav številka 1300 nezaposlenih na Gorenjskem še ne pomeni posebno velikega problema pri zaposlovanju, pa je treba vsekakor z vso pozornostjo spremljati dejstvo, da je med nezaposlenimi kar polovica mladih do 26 let, okoli 300 pa je med njimi iskalcev prve zaposlitve. Za temi številkami se skriva nemajhna zaskrbljenost prizadetih, z družbenega vidika pa je treba opozoriti na skokovit porast v primeri z letom poprej. Gorenjska je namreč regija, v kateri se je lani nezaposlenost v Sloveniji najbolj povečala, letos pa naj bi se prav tako od lanskih 1,3 povečala na 1,6 odstotka.
Čeprav gre v veliki meri za strukturna neskladja, saj je delovnih
mest dovolj, vendar ne za opravila in naloge, za katere so iskalci zaposlitve izšolani in usposobljeni, pa problem" ni zaradi tega nič manjši. Na to so še posebej opozorili mladi razpravljalci na problemski konferenci gorenjske mladine konec preteklega tedna na Bledu. Vzrokov za takšno stanje, ko združeno delo ponuja in išče predvsem proizvodne poklice na drugi in tretji stopnji izobraževanja, mladina pa prihaja iz šol z najmanj četrto stopnjo, ni iskati le v skromnih naložbenih planih, zaradi katerih se bo na Gorenjskem letos odprlo le okoli 900 novih delovnih mest, pač pa tudi v kadrovski politiki delovnih organizacij. Najbrž se ni lahko sprijaz-
Za ženske ni dela
V jeseniški občini je vedno več nezaposlenih nekvalificiranih žensk, ki se vozijo na delo v blejske hotele — Omejiti zaposlitev pogodbenih delavcev
Jesenice — V jeseniški občini je bilo februarja 195 nezaposlenih, od tega jih je bilo 56 odstotkov brez poklica ali priučenih, s poklicno šolo jih je bilo 12 odstotkov, s štiriletno srednjo šolo 27 odstotkov in 5 odstotkov z višjo in visoko izobrazbo. Po poklicih, ki so največkrat na seznamu nezaposlenosti, prednjačijo gimnazijski maturanti, ekonomski tehniki, medicinske sestre, učitelji razrednega pouka in prodajalci. Med brezposelnimi je razmeroma malo moških* zato pa je v jeseniški občini že nekaj let izredno hud problem z zaposlitvijo ženk.
V občini je vedno manj delovnih mest in tudi kadrovska politika je z izjemo jeseniške železarne stihijska. Delovne organizacije, predvsem manjše, podeljujejo manj štipendij. Če računamo, da bi na sto zaposlenih delavcev morali podeliti vsaj štiri štipendije, potem je v jeseniškem gospodarstvu slika naslednja: na prvem mestu po podeljenih štipendijah so Gorenjska oblačila, ZTP Jesenice, Elim, Iskra, Gradbinec, Kovin, izobraževalna skupnost, PTT, Kompas Kranjska gora, Go-renjka in Železarna, vsi ostali pa štipendirajo* pod 4 odstotki. Vendar je obenem treba pripomniti, da veliko štipendij ostane nepodeljenih predvsem v železarni.
Morda najhujši problem pa nasta-
ja v občini zaradi velikega števila nezaposlenih žensk, ki nimajo izobrazbe, ki ne govorijo slovenskega jezika in imajo težave z varstvom. Pred leti so ta problem rešili z Iskro na Dobravi in Planiko na Breznici, zdaj pa se večina vozi v sosednjo radovljiško občino, kjer so zaposlene v blejskih hotelih.
Ko so mladi razpravljali o brezposelnosti na Jesenicah, so spregovorili o problemih nezaposlenosti nasploh in ne le mladih, kar je nadvse pohvalno. V razpravi so nanizali vrsto rešitev: mlade bi lahko zaposlili na novih raziskovalnih projektih, poleg administrativnih prijemov, kot so omejevanje pogodbenega dela, skrajšanje delovnega časa in ustreznejše delitve dela po delovnih organizacijah pa bi lahko uvajali tudi mladinske kooperative. Pritoževali so se nad razpisi, ki so nekaterim pisani »na kožo«, zahtevali ostrejše sankcioniranje nedela, vsi pa so se strinjali, da je nezaposlenost družbeni problem, ki ga bo treba reševati v povezanosti vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Nenazadnje so ostro zahtevali, da se v novem pokojninskem zakonu črta sporni člen, po katerem zakon stimulira delovno dobo žena in omogoča delavcem, ki so pred upokojitvijo, daljšo delovno dobo.
D. Sedej
Dražje stanarine
Kranj - V sredo, 30. marca, sta se na skupni seji sestala zbor izvajalcev in zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi predlog za povišanje stanarin in najemnin v občini za letos.
Po prvotnem priporočilu zveznega izvršnega sveta naj bi se stanarine letos v naši državi v vseh republikah in pokrajinah povečale za 30 odstotkov. Za takšno povečanje v povprečju so se opredelili tudi v Sloveniji. Ker pa so se v posameznih občinah v minulih letih stanarine različno povečevale, je bilo priporočilo v Sloveniji, naj bi se v tistih občinah, kjer so bile doslej najnižje, letos povečale največ za 38 odstot-
V kranjski občini so izračunali in predlagali, da bi se stanarine letos povečale za 35 odstotkov. Ker pa bi po mnenju sindikata in koordinacijskega odbora občinske konference
Najbolje v Kranju
V letošnjih prvih dveh mesecih se je industrijska proizvodnja na Gorenjskem povečala za 3 odstotke v primerjavi z enakim lanskim obdobjem — V Kranju je bila večja za 9 odstotkov, v Skofji Loki za 5,1 in na Jesenicah za 0,5 odstotka, v Radovljici je bila manjša za 13,1 in v Tržiču za 1,8 odstotka
SZDL tolikšno povečanje še bolj poslabšalo standard nekaterih družin, so delegati obeh zborov sprejeli sklep, da se stanarine v občini od 1. aprila letos povečajo za 30 odstotkov. Glede na to, da je bilo lani na podlagi zakona o stanovanjskem gospodarstvu v občini opravljeno tudi novo ovrednotenje oziroma točkovanje stanovanj, 30-odstotna podražitev ne bo veljala za vsa stanovanja. Predvsem v starejših stanovanjih bo na račun povečane vrednosti stanovanj podražitev večja.	AL
Januarja in februarja je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem za 3 odstotke večja kot v enakem obdobju lani, kar je za desetinko odstotka manj, kot velja povprečje za Slovenijo, in za 2,2 odstotka bolje, kot je povprečje za leto 1982. Po občinah pa je industrijska proizvodnja porasla: na Jesenicah za 0,5, v Kranju za 9 in v Skofji Loki za 5,1 odstotka, medtem ko je bila v Radovljici manjša za 13,1 in v Tržiču za 1,8 odsotka kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnjo so najbolj povečale elektroindustrija in elektropredelovalna industrija, industrija žaganega lesa in plošč in končnih lesnih izdelkov ter tekstilna industrija, najbolj pa se je zmanjšala industrija gradbenega materiala.
Vendar je povečanje izredno in to kljub temu, da je bila kar polovica industrije še vedno slabo preskrbljena z domačim kot tudi uvoženim materialom, kar bi moralo pomeniti tudi manjšo proizvodnjo. Tako so bile razmere v preskrbi v primerjavi z decembrom boljše le na Jesenicah, v vseh drugih občinah pa slabše. Kot kritično so oskrbo z domačimi materiali označili v Ikosu, Avtopnev-matiki in umetnem usnju v Savi, kranjski Zvezdi, Kmetijski mehanizaciji pri Alpetouru, Gorenjski predilnici, Iskri Železniki, LTH -Hladilstvo, Montažnem servisu in
niti s tem. da postaja zaposlitev za srednji in višji strokovni kader, ki prihaja iz šol, sila težavna, še posebej zato, ker je Gorenjska s svojo kadrovsko strukturo na slabšem od republiške. Če bodo mladina in vsi ostali subjekti v aktivni politiki zaposlovanja ob sedanji generacijski zamenjavi v gospodarstvu in negospodarstvu ostajali tiho in nedejavni, se do izpraznjenih mest ne bodo prebili niti pripravniki. Takšno situacijo v delovnih organizacijah omogoča tudi prednostna »delovna praksa« -- brez dvoma potrebna, toda za mlade preveč selektivna.
Mladim, ki iščejo zaposlitve, vse preveč ponujamo prekvalifikacije, dokvalifikacije, kar je zanje precej manj sprejemljivo, manj pa smo doslej iskali drugih možnosti, na primer delo s polovičnim delovnim časom ali še krajšim. Očitno je sedaj za takšna razmišljanja v delovnih organizacijah, ko je težko poskrbeti celo za delo že zaposlenih, dosti manj razumevanja. Vendar pa mladi menijo, da bi jim morali omogočiti vsaj opravljanje takih del, ki jih zdaj opravljajo že zaposleni v popoldanskem času z vednostjo in odobritvijo delovnih organizacij. Iskanje novih izmen v času, ko je še za sedanje težko preskrbeti repromatenal, je lahko le govorjenje na pamet. Mladina je na problemski konferenci na Bledu z vso resnostjo zahtevala odgovor, zakaj marsikje trpijo v delovnih organizacijah nedelo delavce, ki so že zdavnaj izpolnili pogoje za upokojitev, itd., kar vsekakor ni v skladu z uresničevanjem dogovora o kadrovski politiki in tudi ne z drugimi zakoni in sporazumi, ki jih imamo za urejanje vprašanj s področja zapcslov inja. Mladi so na
Bledu med drugim dali tudi pobud. naj bi se nagrajevanje pripravnikov sistemsko uredilo na drug način kot sedaj, ko se marsikje še branijo pripravnikov in se izgovarjajo s težavami pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Takšni izgovori nrav v času, ko v svetu vse več družbenega proizvoda temelji na prida vanju znanja, niso umestni. Vsekakor pa nismo tako bogata družbi da bi mladino šolali, zaposlovali pa ne. 1, : v ic. .	L. M
Sejemski dan sozda KIT '
Kranj — Peto leto mineva, odkar so se kmetijske in trgovske organizacije ter živilska industrija r Dolenjske, Gorenjske, iz Bele "krajine, Ljubljane in iz nekaterih ostalih krajev povezvale v sestavljene organizacijo KIT — Kmetijstvo, Industrija, Trgovina. Z Gorenjske je v njenem okviru Kmetijska živilski kombinat, v tem času p« se je dobro razvilo sodelovanje tud: z gorenjskim zasebnim kmetijstvom KIT prideluje hrano na več kot petini slovenske kmetijske zemlj*. ima pet tisoč zaposlenih, 10 tisoč članov, 21 tisoč kooperantov in ust varja dohodek, ki ga uvršča med na; pomembnejše pridelovalce hrane -Sloveniji.
Sozd KIT se s svojimi doseži predstavlja tudi na kranjskem sejmu kmetijstva in gozdarstva. V sredo, 6. aprila, bo »njihov dan* -dan sozda KIT in skromna slovesnost, na kateri bodo spregovor-o petletnih izkušnjah združevali kmetijstva, predelovalne industn* in trgovine, (cz)
Predvsem cene krojijo kakovost
V Komunalnem podjetju Tržič so lani zaradi nizkih cen komunalnih storitev pridelali okrog 3,3 milijona dinarjev izgube, ki se jo morali pokriti iz dohodka stranskih dejavnosti — S približne 50-odstotnim povišanjem cen kanalščine, vodarine in odvoza smeti bi pokrili samo lanske izgube pri vzdrževanju — ]\ujm1 vzpostaviti take cene komunalnih storitev, ki bodo omogočal« vsaj enostavno reprodukcijo
Zamrzovalnih skrinjah, ter v Tehtnici Železniki. Z uvoženimi surovinami pa v Savi, Plamenu, Suknu, Žitu, Peksu, Gorenjski predilnici, KŽK - Mesoizdelkih in Šeširju.
Slabo pa so bili z domačimi surovinami oskrbljeni v Iskri, Ekso-termu, Tekstilindusu, Gorenjskem tisku, Savi, Plamenu, Kemični tovarni Podnart, LIP - Rečica, Almi-ri, Vezeninah, Žitu, Gorenjki, Elanu, Kovinarju Jesenice, KOOP-u Mojstrana, Zli tu Tržič, BPT, Peku, Triu, Novosti, Peksu, Alpini, Etiketi, Jelovici, Niku, Odeji, Seširju in Termiki. Uvoženih materialov pa je primanjkovalo v Ikosu, Iskri, Gorenjskemu tisku, K?jK Oljarici, Triglavu, Zvezdi, Alpetouru, Kemični tovarni Podnart, Lipu, Almiri, Vezeninah, Alpini, Alplesu, Etiketi, Iskri, Jelovici, Kladivarju, Kroju, Niku, Odeji, Termiki, Zlitu, BPT, -Peku in Rogu.
Ob tem st kdaj so delovne organizacije slabo oskrbljene s surovinami in materiali za proizvodnjo. Ali računajo na dvomesečne ali še večje zaloge ali navajajo kot slabo oskrbo, ko jim določenega materiala zmanjkuje? Težko je namreč razumljivo, da so prav tam, kjer so najbolj povečali proizvodnjo, imeli tudi največje težave. Ali pa je treba povečanje proizvodne pripisati večji produktiv nosti in boljši organizaciji dela? L B.
Tržič — Do 1985. leta bo potrebno komunalno dejavnost očistiti vseh stranskih, pravi zakon o komunalnih dejavnostih. Časa za samoupravno reorganizacijo je dćvolj in zato se v tržiškem Komunalnem podjetju ne bojijo, da ne bi uspeli najti najbolj zadovoljive rešitve.
Bolj zaskrbljujoča je trenutna in prihodnja materialna plat poslovanja komunalne dejavnosti. Ta je namreč v minulem letu pridelala okrog 3,3 milijona dinarjev izgube. V Komunalnem podjetju so jo pokrili iz drugih virov, predvsem iz dohodka gradbene enote, kar pa za številčno majhen kolektiv ni bilo lahko, še manj pa pošteno.
Cene komunalnih storitev so se zadnja leta v tržiški občini dvigovale v resolucijskih mejah, vendar pa je bila startna osnova pred tremi leti, torej pred prvim pomembnejšuti usklajevanjem cen s stroški, prenizka, da bi Komunalnemu podjetju omogočila normalno poslovanje. Racionalizacije, ki so jih lani izpeljali, in 14-odstotna fluktuacija delavcev so žal pokazale tudi zobe; manj kakovostne storitve zlasti pri odvozu smeti ob hkrati večji usmerjenosti v donosnejše stranske dejavnosti.
Komunalna dejavnost je posebnega družbenega pomena. To je jasno predvsem tedaj, kadar komunalci slabše delajo, saj so delegatske pripombe na njihov račun, upravičene ali ne, pogoste v različnih skupščinskih zborih. Žal ni podobnega razu-
mevanja tudi takrat, kadar Kenv-nalno podjetje obrazlaga svoje tež* \ ve, še manj, kadar predlaga pov ^i * nje cen. Prav cene namreč na-bc- J vplivajo na dobro oziroma skšv opravljene komunalne storitve
O nizkih cenah, ki jih plačuie c r žiški porabniki vodovoda in kana* zacije, najbolj prepričljivo 3cuv primerjava med gorenjskimi obč:^ mi. Medtem ko v tržiški stane kufr" čni liter vode 3,36 dinarja, enake a gospodinjstva in združeno delo ^ lja v škofjeloški, kjer je naidrai'* kranjska pa je kmalu za njo. 6.70 -narja za gospodinjstva in od ; 55 dinarjev za združeno delo. Pbdofr no razmerje je tudi pri kanal še -
•približno 50-odstotno pov.š:.:" cen kanalščine, vodarine in odvoi* smeti bi pokrilo zgolj lanske lzc^"* Komunalnega podjetja Tržič pP vzdrževanju komunalnih objekte, naprav. In če si v Komunalnem jetju prizadevajo za večjo produk:: nost in kakovost dela ter zu r.vt\ -; vijanje ekonomskih zakonitost: tem je prav gotovo stvar širše :r: ške družbe, da vzpostavi take cv-komunalnih storitev, ki bodo razvijale vsaj redno vzdrževanje. Sr-zastarelih, iztrošenih in preša nih vodovodnih, kanalizacijskih pokopaliških zmogljivosti kot tuc < slabih pogojev za kvaliteten odvcc ■ "■ spravilo smeti pa bo treba čnnprt" temeljito razmisliti še o viru črpar.;.' denarja za novogradnje in zah*;' nčj še obnove.	H. Jelov čar
Zbor šoferjev in avtomehanikčv
**	__: _.].....'...., ,1 c<\ lani
.. ._________________občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Lok« in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj
GLAS USV" '?LSkfao?Savec - Odgovorni urednik Jože KoSnjak - Novinarji: Leopoldi™ Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena _ Glavniuredni*^ Igor Slavec oogo	^^ Zap|ot„jk Andfej žalflr in Danica ž|ebjf _ Fotoreporter Franc Perdan
Jelovćan, Lea Mencinger, StojanSaje DannHa se j,	i ^ Hajn jf) |gQ(. Koka|j _ LW j7haja orf oktobra 1947 kot tedn|k Qd januar)a ,958
_ Tehnični urednik Marjan Ajdovec - UDiiKOvaicr u«i	ii ^ po,tednik ob sredah in sobotah, od julija 197^ pa ob torkih in petkih. - Stavek TK
kot poltednik, od januarla 1960 trikrat tea«n»KO, ooi jo i	Wa ' ve ,lsta KranJ MoSe P|jadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka
Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljuoijana.	redakciia 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa-
51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni ureom	^ ooroščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Pollelna naročnina
ganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina
350,-r din	____________
Tržič - V osnovni šoli Kokrški odred v Križah je bila pred dnevi redna letna konferenca Združenja šoferjev in avtomehanikov iz tržiške občine. Združenje šteje kar 230 članov, ki so se v velikem številu udeležili konference. Med gosti so bili tudi predstavniki slovenskega in gorenjskega združenja ter združenj /. Jesenic in Bleda pa iz K ranja.
Na konferenci so pregledali delo in finančno poslovanje v preteklem letu ter začrtali bodoče naloge. Predsednik združenja Ivan Hotko je v svojem poročilu dejal, da so se pri delu srečevali s številnimi težavami, ki pa so jih v vodstvu združenja sproti reševali. Trenutno je največji problem v tem, da na Gorenjskem ni več šole za usposabljanje članov. To vrzel skuša v tržiški občini zapolniti starosta šoferjev Jože Goričan, ki sedaj usposablja 12 kandidatov za opravljanje izpita za šoferje C in D kategorije. Združenje pesti tudi po-menjkanja prostora; kažejo se sicer možnosti za skupno uporabo prostora z AMD Tržič ali krajevno skupnostjo Bistrica, vendar do pogovorov o tem še ni prišlo.
Člani združenja so lani pripravil nekaj izletov, aktivno so sodelovai v delu organov zveze v pokra udeleževali so se tudi ^tekmovanj kjer je med člani Zi>AM dosegel največ uspeha voznik v BP" Tržič Ljupčo Jančev. O drugtb dejavnostih velja omeniti, da je Jc> Goričan lani razvil prapor slovenj zveze ob 60. obletnici te organih
1 "program dela, ki so si ga zastav:! 7a letos je precej obsežen. Tržičan bodo med drugim organizator reeiiskega tekmovanja voznikov tr avTomehanikov, kar je gotovo veh.,
ZaNaŽ konferenci je sodeloval tuc delavec tržiške postaje milic* J^ S Lh ki ie navzoče seznanil >
"X ki o S evflu prometnih	;
poaaiM u ... h, posledicah. Ob
°bČml U1 voznikom z 10. 15 o2,rv>m, tVZ ^ieZodelili spomini
- JaneZU n£ Jinfcvu m V um.
carju, LJUJKU	lakete. KontV
Polajnarju uroM'	P ^^ ^
renco so sklenin	Jan^KIK£l ča njem.

TOREK. 5. APRILA 1983
gospodarstvo
3. STRAN GLAS
Gozdarji sekajo po načrtih
Gorenjski gozdarji, tako v Gozdnem gospodarstvu Kranj kot tudi v Gozdnem gospodarstvu Bled, lahko pričakujejo, da bodo uresničili srednjeročni plan — Sečnja zaostaja v zasebnih gozdovih
Gorenjski gozdarji, ki delajo v ga sprejeli. Odločili, so se namreč da
Gozdnem gospodarstvu Bled in	precej povečajo posek, blagovno Gozdnem gospodarstvu Kranj, bodo proizvodnjo, enostavno in razširjeno
po vsej verjetnosti zadovoljivo iz-	gozdno-biološko reprodukcijo ter
polnili svoj srednjeročni plan, ki so	gradnjo gozdnih cest, tako da bi
Naložbe v jeseniško in radovljiško kmetijstvo
Načrtov več od denarja
Ni res, da kmetijstvo nima naložbenih načrtov, zatrjujejo v radovljiški Kooperaciji. Načrtov je celo več kot denarja, ki ostaja neizkoriščen zaradi neugodnih posojilnih pogojev
Radovljica - Na območju tozda Kooperacija Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske bodo letos v zasebno in družbeno kmetijstvo vložili preko 60 milijonov dinarjev. Tako predvideva v februarju podpisan samoupravni sporazum kmetijskih organizacij o pravicah, obveznostih in odgovornostih v letošnji prireji mesa in mleka. Denar u naložbe v jeseniško in radovljiško kmetijstvo bodo poleg Kooperacije zbrali še kmetijski zemljiški skupnosti, intervencijska sklada obeh občin, republiška vodna skupnost, zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije in drugi.
V radovljiški občini je najpomembnejše delovišče na Blatih pri Bledu, kjer po dolgih letih zbiranja končno le raste hlev s stojišči in •Tioiziščem za 180 krav. V dveh delih, letos in drugo leto ,bodo urejali 3U-hektarski pašnik Mežakla in izboljšali plodnost tal na 55 hektarih travnikov v bližini blejskega posestva. Pred mesecem dni so ze
f—:-s
Domači
| avtomobilski
| računalnik
v Iskra Avtoelektrika je prva v Jugoslaviji in med prvimi v Evropi razvila avtomobilski računalnik, zasnovan na mikroracunalm-škero vezju, ki omogoča kontrolo porabe goriva, registrira hitrost vožnj točen čas, čas potovanja, prevoženo razdaljo, povprečno ! Potovalno hitrost ter povprečno I in skupno porabo goriva. S pnti-skom na ustrezen gumb se podatki pokažejo na ekranu. Z zvočnim I signalom opozori računalnik na prekoračitev nastavljene oziroma ! zeijene maksimalne porabe gon-| va m hitrosti vožnje, ravno tako ! Pa tudi na prižgane luči ob zapuščanju vozila. Ob sedanjih omejitvah in varčevanju z gorivom je to j vsekakor dobrodošla novost. I fekra bo avtomobilski računalnik | Prvič predstavila na beograjskem salonu avtomobilov.
(Pmk)
l	_S)
pričeli z izsuševanjem 50 hektarjov zemljišča na Blatih; naložbeni načrti predvidevajo Še ureditev pašnika Prevala za pašno skupnost Begunje (letos naj bi se na njem pasla že prva živina), 10-hektarskega pašnika Njivice in odstranitev gro-belj na hraškem in ljubenskem polju. Letos so nameravali obnoviti tudi sedem hektarov nasada v sadovnjaku Resje v Pod vinu. Načrti so se žal izjalovili. Lanska obilna letina je namreč tako »presenetila« kmetijce (in bankirje), da se vse naložbe v sadjarstvu enostavno črtali.
Za področje jeseniške občine imajo v tozdu Kooperacija izdelane načrte za ureditev 30 pašnikov. Prvih deset so usposobili lani. Preko tri milijone dinarjev so vložili v pašnike, s katerimi gospodarijo pašne skupnosti Blejska Dobrava, Dovje—Mojstrana, Hrušica, Koroška Bela, Planina pod Golico, Radovna, Smokuč, Vrba in Ovčar Marko - Žirovnica. Letos bodo uredili novih 159 hektarov pašnikov, če bodo za to zbrali potrebne štiri milijone dinarjev.
Za naložbenimi načrti družbenega kmetijstva ne zaostajajo tudi radovljiški in jeseniški kmetje. Na razpis za posojila za nakup kmetijskih strojev, za gradnjo in obnovo hlevov ter ostalih živinorejskih objektov se je prijavilo preko 60 prosilcev, toda ker se banke za nakup mehanizacije omejile sredstva, so več kot deset prošenj odklonili. Kooperacija je za naložbe v zasebno kmetijstvo odobrila 43 posojil in Gozdno gospodarstvo Bled preko 70.
»Ob tem, ko se kmetijske organizacije trudijo, da bi načrte tudi uresničile, slišimo očitke, da kmetijstvo sploh nima naložbenega programa. Denar ostaja v bankah neizkoriščen zavoljo neugodnih posojilnih pogojev, predvsem zaradi visokih obresti. Kmetijstvo bi v sedanjih zagatah z mlekom in mesom vložilo še več, če bi bila posojila cenejša. Naj navedem primer: v obeh občinah kmetje »pritiskajo« na planine, kjer bi lahko pridelali dodatno krmo — dodatne litre, kilograme ... Tako pa - preko svojih možnosti ne moremo,« pravi Jože Avsenik, direktor tozda Kooperacija Radovljica.
C. Zaplotnik
predvideno rast do leta 1985 dosegli že za leto 1982.
Plan sečnje na Gorenjskem so gorenjski gozdarji za lani dosegli s 97 odstotki, pri čemer pa gre nižje doseganje predvsem na račun sečnje v zasebnih gozdovih blejskega območja. Manj so posekali listavcev, pod planom so bili pri listavcih tudi pri Gozdnem gospodarstvu Kranj.
Letni operativni plan blagovne proizvodnje so dosegli, čeprav so pri Gozdnem gospodarstvu Bled oddali za 1.118 kubičnih metrov lesa manj, presežek pri GG Kranj pa je znašal 1.556 kubičnih metrov. Pojavilo pa se je strukturno neskladje, saj je bilo več posekanih iglavcev kot listavcev.
Nadvse ugodne rezultate beležijo pri osnovni biološki reprodukciji, pri obnovi in negi gozdov, manj pa so zadovoljni z razširjeno biološko reprodukcijo. Zaradi manj denarja interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije so uresničili načrte obnove gozdov le s 53 odstotki, načrte za nego gozdov pa le z 61 odstotki. Vsa sredstva za obnovo, kot ugotavlja gorenjski gozdarski inšpektor, pa so bila pravilno vložena in razporejena.
Še vedno in kar precej pa gorenjski gozdarji zaostajajo pri gradnji gozdnih cest, kjer beležijo le 85-odstotno realizacijo. Treba pa je povedati, da so v to izpolnitev načrta vključene le tiste ceste, ki so bile zgrajene in tudi tehnično prevzete, niso pa še upoštevali nekaterih objektov Gozdnega gospodarstva Kranj, ki še niso tehnično prevzeti.
Gorenjski gozdarji torej dobro gospodarijo in upravičeno pričakujejo, da bodo lahko uspešno uresničili tudi srednjeročni plan.
D.Sede j
Seminarsko usposabljanje v LIP Bled
Bled — Delavska univerza Radovljica je pripravila v soboto, 19. marca v hotelu Svoboda na Bledu sedeinurni seminar za vodje proizvodnje in priprave dela v delovni organizaciji LIP BLed. Udeležilo se ga je 40 slušateljev. Program seminarja je obsegal predavanja in razprave na temo družbenoekonomski položaj radovljiške občine, ki jo je posredoval predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Smole. O položaju in pomenu inventivne dejavnosti v organizaciji združenega dela je' govoril direktor Novuma iz Ljubljane J. Jan, o položaju in problematiki slovenske in jugoslovanske lesne industrije pa je govoril predstavnik poslovnega združenja LES iz Ljubljane A. Lap.
V soboto, 26. marca pa je Delavska . univerza iz Radovljice pripravila seminar tudi za člane odborov za delovna razmerja v LIP Bled. Prav tako je trajal sedem ur. O delovnih razmerjih je uvodne misli posredovala J. Kunej iz pravne službe LIP Bled, o medsebojnih odnosih v organizaciji združenega dela je govoril prodekan Visoke šole za organizacijo dela v Kranju B. Lo-renčič, o kadrovski politiki v organizaciji pa strokovni delavec skupnosti za zaposlovanje Gorenjske F. Belčič

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Kadrovski plani in družbene usmeritve
Kadrovski plani ^^^^^^ k! leto so bih precej daleč oo ui«
določajo občinske resore za leto 1983.^ Rast
ScSf preseči 1 -^>ds tot ne rast, zaposleno^, SSSe združenega dela pa so napovedale 1,8-od-
HT°V uSlaievalnem postopku srno se z organizacijami združenega de^a v regiji
zaposlenosti; tako bo v gospodarstvu porasla /.apo-CT .3 odstotka, v negospodarstvu pa za 2,3 odstotka Rezultat, usklajevanja po občinah so S v jeseniški občini je v . resolucij. rast
prejšnje
V	vseh občinah torej organizacije združenega dela predvidevajo višjo rast zaposlovanja kot v resolucijah, vendar nadaljnje usklajevanje ne bi dalo drugačnega rezultata. Menimo pa, da bodo sprejeti kadrovski plani predvsem v gospodarstvu težko uresničljivi — glede na pogoje gospodarjenja in na lansko poslovno leto. Še posebej zato, ker kadrovski plani vključujejo tudi nepokrite kadrovske potrebe iz preteklih let. V negospodarstvu je rast zaposlenosti sicer podvržena restriktivni politiki, odvisna je od programov dejavnosti ter omejenih sredstev za skupno porabo. Kljub temu pa so nekatere organizacije združenega dela planirale kadre nerealno, saj nimajo zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. •
V	vseh predvidenih zaposlitvah bodo organizacije združenega dela 72 odstotkov vseh delavcev in pripadnikov zaposlile za nedoločen čas. Med pripravniki jih bo sprejetih v delovno razmerje za določen čas 31 odstotkov. Če se bodo take napovedi uresničile, lahko pričakujemo še večji porast brezposelnih strokovnih kadrov. Upamo pa, da si bodo organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o usklajevanju načrtov zaposlovanja v letu 1983 prizadevale zaposliti kar največ pripravnikov za nedoločen čas predvsem pri nadomeščanju odliva iz zaposlitve. Iz napovedi je tudi razvidno, da se bo izobrazbena s.truktura zaposlenih na Gorenjskem do konca leta 1983 še nekoliko izboljšala. Delež strokovnih kadrov se bo po napovedih povečal od 61,7 odstotka lani na 62,8 odstotka konec leta 1983.
Za to leto so organizacije združenega dela napovedale tudi 118 tehnoloških viškov kadrov,, predvsem v gostinstvu in obrti ter osebnih storitvah, v negospodarstvu pa v izobraževanju, kjer gre verjetno za neustrezno zasedena dela in naloge in zakonsko obveznost letnega razpisa. Vendar pa v večini delovnih organizacij menijo, da bodo ta problem lahko rešili sami.
M,mi Pintar

Dogovor o bakrenih polizdelkih
Proizvajalci bakrenih polizdelkov so zahtevali, da porabniki zagotovijo 70 odstotkov plačila v devizah — Zahteve slovenski porabniki niso zmogli — Najbolj prizadeta Iskra — Sedaj dogovor, ki bo temeljil na. realnejših osnovah
Zaradi izredno majhnih količin bakrene žice in drugih polizdelkov bakra je bila slovenska elektroindustrija pretekli mesec na pragu enega največjih zastojev. Na Gorenjskem so imeli največ težav zaradi pomanjkanja bakrene žice in še nekaterih drugih materialov v večini Iskrinih tovarn. Poslovna skupnost Jugobakar je namreč od porabnikov bakrene žice in bakrenih polizdelkov zahtevala kar 70-odstotno devizno soudeležbo, ki pa je slovenski izvozniki nikakor niso zmogli. Zato so bile dobave veliko manjše od dogovorjenih, posledica pa je bil tudi manjši izvoz izdelkov elektroindustrije. Baker je namreč trenutno dobil na svetovnem trgu visoko ceno, ki je dosti višja od cene na domačem trgu. Ker morajo proizvajalci upoštevati deviznoplačilne bilance svojih republik, so baker in polizdelke iz te kovine prisiljeni izvažati in zato tudi težave na domačem trgu.
Porabniki v Sloveniji potrebujejo letno okoli 25.000 ton bakra in bakrenih polizdelkov, od tega v elektroindustriji 16.000 ton, v livarnah in kovinski predelavi 5.000 ton ter v trgovinah 4.000 ton. Večji del bakra in polizdelkov so si do sedaj zagotavljali iz domačih virov in le manjši del iz uvoza. Lani so proizvajalci slovenskim porabnikom zagotovili približno 80 odstotkov potrebnih količin, vendar so jim kupci lahko zagotovili le polovico dogovorjene devizne soudeležbe. Zato in zaradi drugih potreb, predvsem pa zaradi nakupa potrebne opreme ter pokritja obveznosti to tujine so se v okviru poslovne skupnosti Jugobakar dogovorili, da bodo 75 odstotkov od letošnjih 117.000 ton proizvedenega bakra izvozili v obliki polizdelkov. Zanje lahko na svetovnih trgih iztržijo skoraj enkrat več kot za katodni baker, ker so izvozne stimulacije za polizdelke tako rekoč enake kot za izdelke višje predelave.
Na podlagi omenjene odločitve so proizvajalci polizdelkov želeli skleniti s porabniki samoupravne sporazume o dobavah, vendar le pod pogojem, če jim ti zagotovijo 70-odstotno participacijo v vrednosti dobavljenih bakrenih polizdelkov, ne glede na to, ali bodo izdelke izvozili ali pa jih bodo prodali na domačem trgu. Zahteva za slovensko elektroindustrijo ni bila sprejemljiva, saj prek izvoza izdelkov in proizvodnih kooperacij izvozijo le približno 35 odstotkov polizdelkov iz bakra.
Zato so predstavniki elektroindustrije sprožili pobudo, da gospodarska zbornica Slovenije organizira pogovor s predstavniki gospodarske zbornice Srbije ter proizvajalci bakra in dogovorili so se, da bodo proizvajalci in porabniki bakra v 15 dneh sklenili samoupravne sporazume o skupnem izvozu, ki bodo temeljili na realnejših številkah. Skupno bodo pregledali devizne obveznosti in potrebe proizvajalcev bakra in na osnovi tega sporazumno določili tudi razmerje dobav polizdelkov bakra za izvozno in domačo proizvodnjo. Dogovorili so se tudi, da bodo skupno določili rok, v katerem bodo porabniki poravnali svoje obveznosti do proizvajalcev, ki so ostale lani napokrite.	L. B.
Skromnejši izvozni start
Izvozni rezultati v prvih dveh mesecih v kranjskem gospodarstvu niso posebno ugodni, še posebej ne za konvertibilni trg — V še težavnejših pogojih kot lani pa naj bi letos izvozili za 20 odstotkov več na konvertibilne trge
Kranj — Kranjsko gospodarstvo ali celo 60 odstotkov kot Planika in si je zadalo za to leto velike izvozne vse tri Iskrine delovne organizacije, naloge, saj naj bi kar za 20 Kljub temu,da nekatere med njimi
odstotkov povečalo izvoz na konvertibilni trg ob le 4-odstotnem povečanju uvoza s tega področja. Po podatkih za dva meseca tega leta je še dokaj tvegano delati zaključke, ali je bil izvozni start v tem letu uspešen ali ne, še posebej, ker so na voljo za primerjavo le podatki o pokritju blagovnega izvoza in uvoza in pa seveda planske obveznosti. Podatek, da je z blagovnim izvozom v prvih dveh mesecih bilo pokrito le 84,5 odstotka blagovnega uvoza s konvertibilnega področja, vsekakor ni vzrok za zadovoljstvo. Lanski dosežki na začetku leta so bili namreč prav takšni, kar pomeni, da se kranjskemu gospodarstvu na začetku leta ni posrečil uspešnejši prodor na konvertibilni trg. To pa je ob pogojih, ki so veljali za izvoz v teh mesecih, ob vseh neznankah glede gospodarjenja v tem letu, tudi dokaj razumljivo. Vprašanje pa je, kako bo gospodarstvo, ki je sicer lani v kasnejših mesecih nadomestilo zamujeno, saj so kranjski izvozniki prodali na konvertibilni trg za 21 odstotkov več kot leto prej, skupen izvoz pa si je povečal za 13 odstotkov, letošnje zelo visoke izvozne obveznosti izpolnilo v preostalih mesecih. Okoli 20-odstotno zaostajanje pokritja blagovnega izvoza z uvozom je namreč že na začetku leta razlog za upravičeno skrb, še posebej, ker bodo pogoji gospodarjenja letos težji.
Se vedno v kranjskem gospodarstvu večino izvoznih nalog izpolnjuje kakih sedem večjih delovnih organizacij, nanje odpade kar 85 odstotkov vsega konvertibilnega izvoza. Čeprav si v Kranju prizadevajo že "nekaj let, da bi izvozne možnosti poiskale tudi druge delovne organizacije, tudi manjše, pa se je lani lahko povečalo število izvoznikov le na 22 od 58 gospodarskih delovnih organizacij, medtem ko je proizvodnja v 28 delovnih organizacijah takšna, da si nikakor ne morejo poiskati trga zunaj meja. Nekaj možnosti sicer še imajo nekatere manjše delovne organizacije, ki so se že doslej delno vključevale v izvoz, ob preveč skromnih možnostih investiranja v sodobnejšo opremo, ki zagotavlja prodor na zahtevne zunanje trge, pa očitno za nekatere ni nobenih možnosti. Zahtevne izvozne naloge ostajajo na večjih delovnih organizacijah, ki so že lani izvozile do polovice svoje proizvodnje, kot na primer Sava, Ibi,
do polovice ali celo dve tretjini izvoza namenijo konvertibilnemu trgu, pa se je lani za kranjsko občino delež izvoza na konvertibilni trg Še zmanjšal v primerjavi z letom prej. Ali bo letos mogoče kaj bolj povečati konvertibilni izvoz kot klirinškega, je seveda vprašanje, očitno pa bo mogoče razmerje popraviti ob sedanji zastareli tehnologiji le z izrednim naprezanjem delovnih organizacij.
L. M.
Seminar o samoupravljanju
Jesenice — V prostorih Kazine je od 21. do 25. marca potekal seminar za vodilne poslovodne in politične delavce ter predsednike samoupravnih teles v združenem delu na temo samoupravljanje v združenem delu. Pripravilo ga je medobčinsko študijsko središče ZK za Gorenjsko. Predavanja in seminarske razprave so vodili priznani družbenopolitični delavci in izvedenci iz vseh gorenjskih občin, seminarja pa se je udeležilo 33 slušateljev iz jeseniške in radovljiške občine.
Predelava plastičnih mas TERMOPOL SOVODENJ
razpisuje dela in naloge
VODJE
TEHNIČNE SLUŽBE Pogoj:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri ali druge ustrezne smeri,
—	da ima do 5 let delovnih izkušenj,
—	da je moralno in politično neoporečen, ter da izpolnjuje z zakonom določene pogoje
Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili "o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisnem postopku.
GLAS4. STRAN
gorenjski kraji in ljudje
TOREK, S. APRILA 1M3
Strokovno izobraževanje gasilcev
Gasilsko-reševalna služba v Kranju potrebuje pri uresničevanju svojih nalog dobro usposobljene delavce — Na letošnjem tečaju se za gasilski poklic izobražuje 16 njenih delavcev - Dvig strokovne ravni dela
Kranj — Dejavnost Gasilsko-re-ševalne službe v Kranju je približno v 30 odstotkih usmerjena v akcije za gašenje požarov, drugo njeno delo pa obsega tehničnoreševalno in preventivno aktivnost, opravljanje servisnih opravil ter vzdrževanje gasilske opreme. Glede na raznolikost opravil zaposluje zlasti za tehniška dela kvalificirane delavce, kot so elektrikarji, avtomehaniki, ključavničarji, vozniki pa gradbeni delavci.
Zaradi zahtevnosti gasilskih posegov ob morebitnih požarih in drugih nesrečah v industrijsko razvitem kraju
pa si morajo delavci pridobiti ob delu tudi osnovna in specializirana gasilska znanja.
Usposabljanje delavcev za gasilski poklic poteka v šolskem centru republiškega sekretariata za notranje zadeve na tečajih s 700-urnim izo-baževalnim programom. Predlani so prvič organizirali oddelek takšnega izobraževanja pri Gasilsko-re-ševalni službi v Kranju, kjer je izpite opravilo 15 udeležencev tečaja. Zaradi uspešnosti dela slušateljev in dodatnih potreb po izobraževanju so lani sklenili pripraviti še en takšen tečaj.
Tečajniki dopolnjujejo teoretično znanje tudi s praktičnim urjenjem v gasilski taktiki — Foto: F. Perdan
»Sedanji oddelek obiskuje,« pojasnjuje direktor Gasilsko-reševalne službe v Kranju Miha Molan, »16 naših delavcev. Na prvem tečaju smo usposobili predvsem starejše gasilce, sedaj pa je na vrsti mlajši rod. Tečajniki so začeli z delom-decembra lani in so sedaj predelali večji del učnega programa; maja bodo tečaj sklenili z opravljanjem končnega in strokovnega izpita. Na izpitih preverjata komisiji šolskega centra RSNZ in republiškega sekretariata RSNZ pridobljeno znanje v tehničnih predmetih, kot so požarna preventiva, gasilska taktika, gasilske naprave, orodje in oprema, kemija, fizika in drugo. Poleg tega se tečajniki izobražujejo v več splošnih predmetih, na primer v prvi medicinski pomoči, organiziranosti civilne zaščite, zdravstvu, gradbeništvu in drugem. Teoretičnim predavanjem sledi praktična obravnava predmetov, tako da se tečajniki usposobijo za osnovne naloge v gasilstvu.«
Delo slušateljev na tečaju je nadvse prizadevno, zato v Gasilsko-reševalni službi pričakujejo dober uspeh ob preverjanju njihovega znanja. Kot naglašajo, je to usposabljanje nov prispevek k dvigu strokovne ravni njihovega dela, predvsem pa v tečajnikih vidijo možne kandidate za izobraževanje na srednji in višji stopnji. Ze sedaj imajo v prvi generaciji, ki letos končuje srednjo šolo za gasilske tehnike v Ljubljani, dva svoja delavca, poleg njiju se dva izobražujeta za gasilskega inženirja v Zagrebu, boljše možnosti za višje gasilsko izobraževanje pa se bodo ponudile tudi v Sloveniji predvidoma že letos pri eni od tehniških fakultet v Ljubljani.
S. Saje
Frlukova mama
Zabnica je nevarno narasla tisti dan. Toda pravijo, da ne pomnijo, da bi tu zgoraj kdaj poplavljala. Le na travniku pod Frlukom se pojavijo bajerji. Pa tudi ti v soncu hitro izginejo.
Frlukova mama je bila v postelji, ko sem jo obiskala. Pod visokimi odejami je bila zatopljena v svoje misli. Morda je razmišljala Q tem, kako odteka življenje. Kot Zabnica pod njenim oknom. Toda njeno se kar noče in noče končati...
V kuhinji se je potem za mizo razživela. Zasijalo ji je v očeh. ko smo jo vprašali za mlada letu. Ja, takrat je bilo lepo. Pri Frluku v Stražišču so tedaj imeli domačijo. Poznana mesarija je bila pri Frluku in oče je kup-čeval s kaštruni. Tod sije ustavil menda vsak domačin, ki je prihajal iz mesta. Frlukova mama je
imela v peči vedno kaj dobrega, kot se za mesarjevo gospodinjo spodobi: golaž, godljo, vampe. Nihče ni šel lačen od hiše. In ko sta hčeri postali dekleti, se je tod trlo fantov. Za eno najlepših stražiških deklet je veljala Ivanka. »Stražiška fana« je prišla, je završalo po cerkvi, ko se je pojavila med dekleti. Oče jo je imel najrajši. Če bi Kralj prišel ponj o, bi jo nerad dal, je govoril oče. Ne le lepa. tudi pridna je bila. Kako se ji je delo odsedalo! Kuhala je, prala, molzla, prašiče odpravljala, meso prodajala, kaštrune klala. Po sto, dvesto kaštrunov so tudi redili. Oče je z njimi prekupčeval. V Poljansko in Selško dolino je hodil panje in z vlakom potem pošiljal na Koroško, v Nemčijo. Ivanka je bila največ v mesnici. Cisto je bilo v njeni mesnici. Mesenka-
Ivana Rozman, Frlukova mama
sta tehtnica se je svetila kot luč. Kako so ji stra-žiške gospodinje zaupale, najbolj zgovorno pove primer Matajčevke, ki je vsakič, ko je dekla prinesla meso domov vprašala: »Kdo ti ga je pa dajalk ln če je dekla rekla, da Ivanka, je Ma-tajčevka pribila: »Potem ga pa ni treba nič pratil«
Drugačni časi so bili takrat. Kaštrunovo meso so jedli. Le za veliko noc in za sejme je bila govedina. Pa je bilo kaštrunovo meso dobro. In zdravo. Saj so jih le pasli. In ves Čas je bilo meso sveže. Po nobenih hladilnikih se ni valjalo. Ko ji je zmanjkalo mesa v mesnici, je stopila v hlev po kaštruna, ga zaklala in v pol ure je bilo i mesnici sveže meso. Ko-štrun je okusen. Kar škoda, da ga danes ne moreš več dobiti, pravi mama. Vse so kuhali z njim. Juho, ajmoht, meso so pekli v železnem loncu, flam nafilaii kot pri teletu. Veliko dišav so dodali, pa je bil najbolj okusna jed na svetu.
Njim ni nikoli manjkalo. Res ne. So pa sitarji slabo živeli. Njihova črna vrata v mesnici so bila vediui vsa popisana s kredo. Slabi časi so bili, nižje so segala imena »pufarjev« in »cifre«. S koštrunovim lojem so belih jedi. Kar v posode so ulivali vročega, pustili, da se je strdil in potem so ga prodajali v hlebcih. Kot sir danes. Po deset krajcarjev je bila kila. Na policah pod stropom so ga spravljali sitarji.
Pa vseeno so bili takrat veseli časi. Čez teden so trdo delali, ob nedeljah ji je pa oče zaupal zapravljivčka in konja. Naložila je prijateljice, pa so se peljale na ples. Pri Stularju v Žab niči in pri Tinkovcu v Puštalu so bile ta velike gostilne. Ln kjer je bila boljša muzika, tam so zategnile vajeti. Potem so pa plesali! Kot bi cunje trgal, se smeje mama še danes. Pa na r/oš t a in v Pševo so'hodili, ko je bila pri Drajriarju še gostilna. Pa tudi kam dlje. Včasih čelu .na . Jezersko., Jitfh
Vodiško Johanco, ki je Kristusovo trpljenje trpela in se ji je kn polivala izpod las, so šle gledat. Toda, ko so prišle do cerkve, so jo že razkrinkali in je bilo že polno žandarjev tam okrog.
Plesala je rada. Včasih, ho je oče šel kam na kupčijo, so celo noč plesali. Če ni bilo druge muzike, je pa ona igrala na orglice. Fantje so pa zjutraj vse sami poribali.
Če Avseniki zaigrajo v radiu ali na televiziji, jo še vedno dvigne. Takrat bi še zaplesala, če bi bil pravi plesalec pri roki.
Na takole se rada spomni. Kasneje ji V življenju ni bilo z rožicami postlano. Moža so poklicali v prvo svetovno vojno. Pet let je bil potem še v ruskem ujetništvu, ona se je pa sama prebijala z otroki. Očeta in brata ji je 1928. leta v Kamniku povozil vlak, ko sta šla na sejem. Črno in belo krsto so pripeljali domov. 1936. leta ji je za kapjo umrl mož. 1944. so ji Nemci vzeli sina. Ne živega ne mrtvega ni več videla.
V delu je bila njena uteha. Hčeri pravita, da če bi zbral delo vseh petih otrok, bi ga ne bilo za njenega. Še pri osemdesetih letih so ji tamle pod hišo na Zabnici morali pretolči led da je oprala rjuhe. Se pred petimi leti je vse od kraja delala. Nič koliko vnukov in pravnukov je obvar-vala. Zdaj. ko ne more več delati, se ji zdi, da ni več vredno živeti. Vsako noč moli, da bi se zjutraj ne zbudila več. 27. januarja letos je praznovala že 99 let. Večkrat je bila že na smrt bolna, pa se je všakič spet postavila pokornu. Pred dvanajstimi leti so jo z rešilcem pripeljali iz Ankarana. Zdravniki so bili prepričani, da ne bo zdržala do Ljubljane. Pa je Frlukova mama še vedno tu. Ziv dokaz, da delo ohranja človeka. Ko nisi za nobeno delo več, je bolje da odideš Take so njene misli. A kaj, ko to ne zavisi od tvoje volje. Vsak ima svoj odmerjen čas.
D. Dolenc
/Id) >■ L i. V '	*
Folklorna vnema v Goričah - Pred leti so v Goričah že
folklorno skupino, potem pa je ta kulturna dejavnost v kraju zamrla Lansko jesen pa je mlade spet spravila skupaj Štefka Potočnik, kije p, svojem kulturnem delu bolj poznana na Primskovem v Kranju. Zdaj se vsak teden enkrat dobe in kar po tri ure skupaj vadijo, pred nastopi pa tudi po večkrat na teden. 18plesalk in plesalcev ima trenutno Štefka Manjka fantov. Gorenjske plese znajo že dobro zaplesati in imeli so že nekaj samostojnih nastopov: na Golniku, v Tenetišah in pri Si. Lenartu nad Skofjo Loky. 19. marca pa so imeli doma v Goričah celo večerni program. Na harmoniko jih spremlja Jelenčev Lojze. Imajo pa že načrte za naprej. Med počitnicami so povabljeni celo v Lichtenstem. Do takrat bo pa treba seveda še veliko vaje. (dd) - Foto: F. Perdar.
Štirje prostori — 100 sedežev vec
V prvem nadstropju gostilne Stari Majer v Kranju so uredili gc-stinske prostore
Kranj - Ena od pomembnih delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela AHC Pomurka je tudi Loka Skofja Loka. V okviru delovne organizacije pa zadnja leta beleži uspešne poslovne rezultate temeljna organizacija združenega dela Jelen-Gostinstvo Kranj, ki ima v kranjski m škofjeloški občini deset gostinskih obratov s skupaj 126 zaposlenimi. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je lani znašal 12.480 dinarjev. Kolektiv tega tozda je v zadnjih letih namenjal precejšnja sredstva za ureditev lokalov.
Tako so 1979. leta namenili 2 milijona dinarjev za adaptacijo hotela Jelen. Leto kasneje so v Pod-lubniku odprli novo restavracijo v vrednosti 15 milijonov dinarjev. 1981. leta so v obratu na Gašteju uredili centralno ogrevanje. Lani so obnovili prostore v prvem nadstropju gostilne Stari Majer v Kranju. Obnova je trajala štiri leta in je veljala 4 milione dinarjev. Pridobili so štiri nove prostore za okrog 100 ljudi, uredili kuhinjo in velik hodnik, ki je hkrati tudi plesišče za zaključene skupine gostov.
Po prvotnem programu naj bi bila v prvem nadstropju gostilne Stan Majer restavracija, ki bi bila odprta od 11. dopoldne do 1 ponoči in v kateri bi gostje lahko izbirali med približno desetimi stalnimi specia-litetami. Pri uresničitvi tega programa pa so naleteli na težave zaradi pomanjkanja kadrov. Zato so
se po končani obnovi prostor: odločili, da jih bodo vseeno odpri: jih ponudili predvsem zaključen-skupinam. Kmalu se je izkazalo. je Kranj takšne prostore potreb-o-i saj so od konca minulega leta napn v njih gostili že različne skupil kranjskih delovnih organizaci j
»Će že nismo mogli takoj ur« ničiti v celoti začrtanega progras* je takšna rešitev še vedno boljša b nič,« pravi poslovodja gostilne Sa" Majer Željko Risman.
»Seveda pa to ne pomeni, da s»» zamisel o restavraciji opustili. Ur* ničili jo bomo, ko ne b<> tolikšnega pomanjkanja kadrov Potrebovali bi namreč dva toča j a. d* kuharja in štiri natakarje. Sicer menim, da so obnovljeni proston starem delu Kranja pomembna pr dobitev in sestavni del uresnkv vanja programa revitalizacije su rega dela mesta.«
Gostilna Stari Majer nalllcl letos povečati tudi »vrt« na Tito trgu. Ko so lani ob vhodu name nekaj miz, so bile vedno zased** Letos jih bodo zato postavili v* Popestriti nameravajo tudi poni* bo; poleg piva bodo lahko por.uc še sladoled in različne pntnd! Skrbi jih le, če jim pri uresničim -zamisli ne bodo preveč nagajal« s** onesnažen zrak v Kranju. S izstavitvijo miz bo ta del K ran u > 15. aprilu nedvomno še privlačni> Med drugim tudi zato. ker bo ptfk
v tem delu praktično nenu^-V parkirati avtomobile.
Dobro delo šoferjev
in avtomehanikov
Žiri - Združenje šoferjev in avtomehanikov v Zireh, ki ima letos že 161 članov, povezuje članstvo v zgornji Poljanski dolini. Med štiriletnim delovanjem se je uveljavilo tako v domačem kraju kot na Gorenjskem. Njegovih 82 uniformiranih članov se s praporom pojavlja na praznovanjih, paradah, tekmovanjih in drugih srečanjih. Za dan šoferjev, 13. julij je organiziralo samostojno proslavo v Gorenji vasi in Zireh, udeležilo se je območne proslave v Kranju m na Jesenicah, sodelovalo pa je tudi na republiški proslavi ob 60-letnici ZSAM v Ljubljani. Lani so bili člani združenja na evropskem srečanju šoferjev v Švici ter na tretjem delovnem tekmovanju šoferjev in avtomehanikov na Jesenicah, konec septembra pa so organizirali strokovno ekskurzijo v mariborski TAM.
V sodelovanju z domačim avto-moto društvom je združenje pripravilo dve strokovni predavanji za šoferje, traktoriste in druge krajane. V predavanju so zajeli tudi vprašanja varnosti v cestnem prometu za vse udeležence v njem m se posebej za otroke ter traktoriste. Društvu so pomagali tudi pn organizaciji republiškega tekmovanja v motokrosu na Breznici. Kazen tega na področju vzgoje sodelujejo s svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu, kjer posredujejo osnovnri znanje o vedenju na cesd Šolski mladini in ji omogočajo op: ravljanje izpitov za vožnjo s kolesi ter kolesi z motorjem. Združenje je prav tako sodelovalo v ocenjevalni komisiji na občinskem prometnem tekmovanju šolarjev Kaj veš o prometu.
Olani ZSAM £iri delujejo na območju, kjer je čestnd' urejettost
zelo slaba, zato si prizadevalo ti* za reševanje teh problemov v~sk>-" z razvojem prometa. Kljub dei-težkih razmerah so ponosi;: pripadajo organiziranemu zdrurer z več kot 20 tisoč člani v tSo i jevnih združenjih po Sloveniji. katerih jih 6 deluje na Gorenjska Interese združenja iz 2 i rov zastopa njegov delegat tako \ -močnem kot republiškem združen
Letos člani združenja nadaljuj** svoje plodno delo. Sodelovati ran* ravajo na pokrajinskem tekmo\ai -šoferjev in avtomehanikov 14. --.v na Bledu, 27. maja se bodo udck-v republiškega tekmovanja na V* nicah, načrtujejo pa tudi ob** letošnjega evropskega srečanja v. nikov nedaleč od Munchna. Seda] * pripravljajo na organizacijo ^ skega tekmovanja o varnosti v r" metu, ki bo 7. aprila v Zireh. julij pa so prejeli vabilo sost^r organizacije ZSAM v Logatcu, k* bo proslava 40-letmce donia^ združenja. ^	..
Članstvo ZŠAM v Zireh čaka v -številne druge naloge. Tako bodo -nadaljnjem sodelovanju v svetu -preventivo in varnost v cest-prometu, prizadevanju za u vel; sejanje skrajšane delovne dob* > fer jem na težkem delu pa skr izvedbo vsaj ene strokovne ekss zije skupaj z domačim avto-n:,; društvom organizirali najmanj -predavanji za vse udeležence v <y>.
n. prometu. Pomagal, bodo :.. pri izvedbi tečaja za voznike t m oriev, sodelovali s *c»edn;:r Sženji ZSAM. se vključevan
lika
< — Ivan^S
tošnjega krajevnega^ navezali stike s *reds»tvi jaV-.<*, obveščanja.
TOREK. 5. APRILA 1983
KULTURA
5. STRAN O LAS
Mednarodni festival amaterskega filma
Razstava ročnih del — V medvo-ški delovni organizaciji Donit so delavke tozda Filtri pripravile zanimivo razstavo ročnih del. Lanska prva tovrstna razstava jih je spodbudila k še bolj zagnanemu delu, tako, da so se letos predstavile z zares pestrimi in kakovostnimi izdelki. — fr
Zveza kulturnih organizacij Jesenice prireja v izvedbi jeseniške filmske skupine ODEON deseti jubilejni mednarodni festival amaterskega filma, ki bo potekal od 18. do 23. aprila na Jesenicah. Z njim bodo proslavili 40-letnico rojstva republike in 90-letnico organiziranega planinstva. Od 18. do 21. aprila bo žiri-* ranje prispelih filmov v klubskih prostorih Odeona, Cesta železarjev 26. Tokrat bo filme pregledovala petčlanska mednarodna žirija, žiriranje pa bo odprtega tipa. Festivalske prireditve se bodo odvijale v dvorani amaterskega gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah in sicer bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri slavnostna otvoritev festivala s kulturnim programom, ki ga bo izvajal vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica — Breznica, in predvajanje izbranih filmov. V soboto, 23. aprila, bo ob 16. uri predvajanje izbranih filmov, ob 19. uri pa podelitev nagrad s kulturnim programom,
S knjižne police
Velike slikanice
0 zbirki otroških slikanic Velike slikanice, ki izhaja pri Mladinski knjigi v Ljubljani na tem mestu doslej še nismo govorili, Ker pa gre vendarle za otrokom primerno in zabavno branje, naj se tokrat po-mudim pri štirih zadnjih izdanih knižicah iz te zbirke.
Pri prvih dveh zgodbah Josipa Vandota z naslovoma Kekec gre na pot in Kekec in botra Pehta gre sicer že za peti natis, toda lahko bi rekli, da so Vandotove zgodbe o Kekčevih zgodah in prigodah sila dobrodošlo branje za nase mlajše osnovnošolce. Kekca menda tudi n treba vnovič predstavljati, saj si je v slovenski otroški literaturi ustvaril Že kar nekakšen kult otroškega junaka, navihanca in prebnsanca i njim bi se bržkone marsikateri osnovnošolec rad poenotili - v avoji razgibani domišljiji seveda, katere naSn najmlajšim bralcem zagotovo ne manjka. Obe zgodbi .sta. pravza prav zaključeni epizodi in s*er razmeroma obsežnega Vandotovega pisateljskega opusa o Kekcu. Ilustra aje Se Koren knjižici ustrezno bogatijo in prepričan sem da bodo mladi bralci radi segli po njih
V zbirki izhajajo tudi zgodbe tujih
avtorjev za otroke. Plod takega sodelovanja med založbama je knjižica Klare Jarunkove O Tomažu, ki ae ni bal teme Gre za slovaški original, ki ga je Mladinska knjiga izdala skupa i z bratislavsko založbo
Recital
ciganske poezije
Radovljica - Linhartov oder pri radovljiškem kulturnem društvu je pripravil novo presenečenje. V man korani radovljiške graščine so v petek, 25. marca, zelo domiselno predstavili cigansko poezijo ob spremljavi violine in kitare, s so delovanjem vrste odraslih recitatorjev m
otrok ter s posrečeno sceno, razsvetljavo in plesom. Večer je zasnovala Alenka Bole-Vrabec s scenskimi gibi
ffl kostumi Gordane Schmidt m
s sceno Sonje Kenda Šdjar. Pri reci
in Matjaž Konda), pn ženskah pa je bila poleg Bernarde Kosel in Alenke Weithauser izvrstna Branka Bori
^'obiskovalci kar niso mogli dovolj izraziti svojega presenečenja m navdušenja, zato si želimo. da večer ciganske poezije spoznali tudi drugod.	iN.«-
Poslej
uro kasneje
Kranj - V lutkovnem gledališču v #adu Kiselštajn bo v četrtek, 7. aprila ob 17. in ob 18. uri na sporedu utkovna igrica »Zgodba o vremenu« Cveta Severja in Saše Kumpa. Posebej vas moramo torej opozoriti, da »poslej lutkovne predstave v gradu Kiselštajn uro kasneje.
Mlade Leta. Zgodba pripoveduje o šolarki Danici in njenem mačku Tomažu — skupaj sta doživela marsikaj, kajti (kot že v naslovu povedano) maček Tomaž se ni bal teme, seveda pa je bilo o tem, da Tomaž sploh lahko ostane pri hiši najprej treba prepričati Daničine starše. Seveda bi nam vzelo preveč prostora, da bi na tem mestu opisovali vse dogodivščine, ki sta jih junaka zgodbe doživela, povejmo le, da je zgodba razmeroma obsežna, zanimiva in tudi napeta. To pa je ob takočem branju tudi tisto, kar bo najmlajše bralce zagotovo pritegnilo.
Četrta izmed novosti v zbirki je knjižica z naslovom Z vami se igra krojaček Hlaček Leopolda Suhodolčana. Sestavlja jo deset krajših zgodbic, kjer najdemo junaka zgodb krojačka Hlačka v različnih, prijetnih, pa tudi kočljivih situacijah. V zgodbah seveda nastopajo tudi otroci z ulice, ki se skupaj z njim zabavajo in »rešujejo« najrazličnejše vsakdanje »probleme«, ki kot taki nastopajo seveda le v otroški domišljiji. Knjigo je bogato ilustrirala Marlenka Stupica. Zapišem naj še, da vsaka knjižica iz te zbirke izide v nakladi približno do 18.000 izvodov, kar je nedvomno precej. Tako se torej ni bati, da bi te ali one zgodbe ne našli tudi za naše osnovnošolce, če že ne v knjigarni, pa zagotovo v knjižnici.
Boris Bogataj
ki ga bo izvajal ženski vokalni oktet Pevskega društva Jesenice, sledilo bo predvajanje nagrajenih filmov in zaključek festivala.
V soboto , 23. aprila dopoldne bo za udeležence festivala ogled tehničnega muzeja Železarne Jesenice, aleje kulturnih mož v Žirovnici ter Finžgarjeve in Prešernove rojstne hiše. Pri Prešernovi rojstni hiši v Vrbi bo tudi sprejem za udeležence s skromno pogostitvijo. V času festivala bo priložnostna razstava umetniške fotografije s planinsko in železarsko tematiko v avli gledališča, ki jo organizira fotoklub Andrej Prešeren z Jesenic. V festivalskih dneh bodo organizirane tudi projekcije izbranih filmov po strokovnih in osnovnih šolah v jeseniški občini ter v domu dr. Franceta Berglja.
Pokrovitelja festivala sta sindikat jeseniške Železarne in Tehnični biro Jesenice. Izbran je tudi organizacijski odbor desetega mednarodnega festivala amaterskega filma. Predsednik odbora je Joža Vari, člani pa Branko Alt, Janez Hrovat, Lojze Kerštan, Oto Gerdej, Marija Malen-šek, Anton Požar, Vito Pretnar, Igor Škrlj in Erna Vauhnik. Organizator je že razposlal razpise in prijavnice 60 kinoklubom v 15 evropskih držav ter 110 klubom v Jugoslaviji. Kljub temu pa organizacijski odbor vabi vse kinoklube in posameznike, ki niso prejeli prijavnice in razpisa, da pošljejo svoje filme na naslov: Filmska skupina ODEON, p. p. 46, 64270 JESENICE. Zadnji rok pošiljanja filmov je 10. april, pravico do sodelovanja na jeseniškem festivalu pa imajo člani kinoamaterskih organizacij in samostojni kinoamaterji vseh držav. Kinoamaterji lahko na festivalu konkurirajo s filmi formata 8, super 8 in 16 v vseh tehnikah, ne glede na leto izdelave, ki doslej še niso sodelovali na jeseniškem festivalu. Vsaka organizacija oziroma posameznik lahko sodeluje z neomejenim številom filmov.
Vsak film, ki bo prikazan na festivalu, bo prejel posebno diplomo. Najboljši dokumentarni, igrani, animirani in žanrski filmi bodo nagrajeni z zlato, srebrno in bronasto plaketo »Železar«. V kategoriji planinskega filma pa bodo podeljene zlata, srebrna in bronasta plaketa »Triglav«. Podeljene bodo tudi zlate plakete »Železar« za najboljšo idejo, režijo, kamero in montažo, najboljši avtor festivala bo dobil prehodno nagrado »Grand prix«. Kinoklub z najboljšo selekcijo filmov dobi umetniško sliko, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij Jesenice — DO-LIK, organizacije in podjetja pa bodo v sporazumu z žirijo podelile posebne nagrade.
A. Kerštan
Lira ob 100-letnici
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pomemben je bil namen društva. Ne le pospeševati petje, namreč po možnosti podpirati slovenske glasbene publikacije, po letu 1905 nekaj časa celo delovati na gledališkem področju.
Simon Gregorčič je 17. marca 1885 v pismu napisal Liri: »Vzbujajte, dra-mite, vnemajte narod! Vi imate v svojih čistih grlih orožje ...«
Poudarjam pretežno giasbeniško delo Lire. To ni prav, to ni zadostno, ker so Lira in z njo liraši prispevali tudi na drugih področjih. In to bistveno.
O predvojnem obdobju je vredno zapisati marsikaj, kar bi po analogiji pomagalo tudi današnji praksi. Med drugim: da je zbor naštudiral do 40 skladb letno, da so Lirini koncerti (po 4 letno) v Kamniku bili povezani z družabnim podaljškom koncerta, da so bili obiskovalci koncertov raznovrstni ljudje iz monarhije, da se je preko njih prenašala slovenska pesem ali vsaj vest o njej preko meja Kranjske itd.
Liraši so nastopali tudi izven Kamnika, na Primorskem. Zgovoren je podatek, da so zapeli liraši skupaj z drugimi zbori na 10-letnici pevskega društva »Hajdrih« na Prošeku. Zadonela je Hajdrihova pesem »Morje Adrijansko«. Zadonela iz 600 grl.
Mednarodna pota
Žal zaradi »izginotja« Lirine kronike ni zaenkrat moč ugotoviti prvih
gostovanj tega zbora izven Kamnika. Vendar je že leta 1893 nastopila na Koroškem, ob 10-letnici pevskega društva »Hajdrih« na Prošeku. 1906. jo srečamo ob odkritju Vilharjevega spomenika v Postojni. Nato se kar vrstijo številne, takrat pomembne prireditve, na katerih srečamo moški zbor Lira (predvsem v smeri Vranskega do Trbiža in Celovca ter okolice). Ob 20-letnici je privabila mnoge pevske goste, kar priča o tesnem sodelovanju in ugledu, ki ga je uživala Lira. Nič manj važno ni bilo geslo: »Vse za narod, napredek in svobodo«, ki je pevce združevalo izvan glasbenih nagibov.
Po prvi vojni se gostovanja »vrlih lirašev« nadaljujejo; tedaj pod vodstvom Cirila Vremšaka. Prostor gostovanj je že širši (1932-Maribor, Jesenice itd., večkrat v slovenskem središču, v Ljubljani); tudi ocene nastopov postanejo vse tehtnejše, strokovno naravnane. Danes so Prelov-čeve in Adamičeve kritike Lirinih nastopov zelo dragocene, ker iz njih spoznamo, kako sta najvidnejša zborovska glasbenika »videla« takratne pevske razmere. Mimo zgodovinskih potov na Koroško in na Primorsko se Lirina povojna prisotnost v izven-domačijskem prostoru le še povečuje. Leta 1960, 1961, 1963, 1964, 1973, 1977 gostuje na Koroškem, leta 1962, 1966, 1972 na Primorskem, 1966 tekmuje na mednarodnem pevskem tekmovanju C. A. Seghizzi v Gorici, leta 1981 pa na Madžarskem; nastopila je tudi med porabskimi Slovenci.
Leta 1965 je Lira tekmovala na znanem mednarodnem tekmovanju
Jezikovno razsodišče (94)
Slabo prevajanje iz srbohrvaščine in makedonščine
»2e dalj časa se pripravljam, da bi napisal nekaj kritičnih pripomb o slovenskih prevodih srbohrvaških ali makedonskih tele vizijskih serij oz. filmov,« nam piše Marjan Stokanovič iz Novega mesta. »Ko je na TV sporedu oddaja v srbohrvaščini ali makedonščini, je v njej skoraj vedno precej napačno prevedenega. Prevajalska cvetka iz prejšnjih let, ki mi je najbolj ostala v spominu, je bil napačno prevedni naslov makedonske serije Itri Pejo, kar so prevedli s Hitri Pejo namesto Zviti Pejo.
V nadaljevanki Kiklop, ki jo spremljamo sedaj, tudi mrgoli prevajalskih napak. Tako sem v nedeljo, 27. 2. t. 1. zvečer ponovno zapisoval: Bolje bi bilo da ovde odapneš; prevedli so odpadeš, pravilno pa je se stegneš ali morda crkneš. Vi ste odozgo so prevedli s tam doli, pravilno pa je gori ali od zgoraj. Besedo mangup so prvič prevedli z besedo bedak, drugič z bučman, pravilno pa bi bilo baraba, lump. Tamo imam burazera so prevedli s kolega, pravilno pa bi bilo bratca. Kako je to LUDIMA SO prevedli z ljudem, v resnici pa bi morali z norim. Da poverujem MAKAR jednoj osobi so prevedli z zaupam, bolje je da bi lahko verjel. To je smrtna tajna so prevedli s tajnost, primerno pa bi bilo skrivnost. Će je toliko napak v slovenskem prevodu iz nam znanega bratskega jezika, kako nam šele prevajajo druge filme (iz bolj oddaljenih dežel) iz jezikov, ki jih še manj poznamo!
Tudi sicer je dosti preveč napak: Tako je pri radijskih poročilih napovedovalec bral Građanski — Concordia 2:2, prevedli pa so Mestni — Concordia 2:2. Lastna imena vendar prevajamo samo izjemoma. Ali: Ovaj Šešir ću ti prodati za banku. To ni Ta klobuk ti bom prodal za BANKOVEC ampak za desetaka, za starega jurja. In vsaj še en primer: Dobićeš mrlju na plućima, vendar ni pega, ampak senca na pljučih. In tako dalje.«
Vse je res in preres. Pa ni pravega opravičila za to. Dajajmo delo tis 'm, ki ga bodo dobro opravljali. Potrebe po prevajanju srbohrvaških besedil na naši televiziji so namreč vse večje.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado
Ob stoti obletnici rojstva Ivana Cankarja sta se Slavistično društvo Slovenije in Zavod za šolstvo odločila, da bodo vsako leto osnovnošolski in srednješolski učenci tekmovali v znanju iz materinščine, poimenovali pa ga bomo po našem pisateljskem velikanu Ivanu Cankarju.
Letos so osnovne šole tekmovale v poznavanju pesniškega dela Karla Destovnika-Kajuha in Mateja Bora, srednje šole pa so se spoprijele s socialno liriko Srečka Kosovela, Toneta Seliškarja in Mileta Klopčiča.
Dom učencev Borisa Ziherla je v soboto gostil tekmovalce občin Kranja, Tržiča in Škofje Loke. Vsaka šola je prijavila tričlansko ekipo, tako se je zbralo okoli šestdeset tekmovalcev.
Dve šolski uri so pisali spis, osnovne šole na predložene verze, srednje pa besedilno interpretacijo danih pesmi. Po odmoru so reševali jezi-kovno-literarni test. Komisiji sta pregledali izdelke, opisno ocenili spise in točkovno teste ter izbrali iz vsake stopnje po tri najboljše, ki bodo odšli na republiško tekmovanje v Celje. Naiboljše znanje v nižji stopnji so pokazali naslednji učenci: Tanja Dimitrievska in Živa Kavčič iz Osnovne šole Simona Jenka
Kranj ter Mateja Gajgar iz Osnovne šole Petra Kavčiča Škofja Loka.
Med srednješolci so bili najboljši Diana Leban, Urška Zaletel in Metka Blaževič, vsi iz Gimnazije Kranj.
Mentorji in komisija so menili, naj v bodoče test sestavijo praktiki, ker je bil pretežak, slabo metodično in oblikovno zgrajen. Mentorji in učenci pa zaslužijo pohvalo, saj se tekmovanje razvija v množično in kvalitetno dejavnost. K počutju pa je gotovo pripomogel pozorni gostitelj.	Stane Mihelič
Zborovanje folkloristov
Ljubljana — Združenje folklornih skupin Slovenije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije bo v petek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Kluba delegatov v Ljubljani, Puhar-jeva 7, pripravilo tretjo redno letno konferenco. Pregledali in ocenili bodo delo v preteklem letu in se dogovorili o letošnjem programu. Ob tej priložnosti si bodo delegati z vseh koncev Slovenije lahko ogledali Cankarjev dom^zato naj se zberejo ob 15. uri pri Cankarjevem spomeniku.
pevskih zborov v Arezzu (Italija). V moški skupini je dosegla drugo mesto, samo z eno točko manj kakor Coro Alpino iz Milana (v žiriji so bili 4 Italijani, Anglež in Bogdan Babič, nekdanji vodja akademskega zbora Branko Krsmanović iz Beograda).
Da je moč razvideti uspeh Lire v Arezzu, navedimo, da so se iz Arezza vrnili drugi jugoslovanski zbori (mešani zbor KUD Svetozar Markovič iz Novega Sada, mešani zbor KUD Saveza studenata Jugoslavije Ivan Go-ran Kovačič iz Zagreba in ženski zbor KUD Matko Brajša iz Pule) brez slehernega priznanja. Gostovanje v Holandiji (v Ulftu) je bilo sprejeto izredno ugodno; iz tega časa izvirajo tudi pobrateni stiki med Kamnikom in Ulftom. Drugo gostovanje v Holandiji leta 1977 je bilo že obsežnejše. Koncerti so bili odzivni pri poslušalcih in strokovni kritiki, sprejeti z naslovi: »Vesele ur*? ob slovenskih zvokih«, »Slovenski zbor Lira Kamnik je navdušil poslušalce«.
Prvič je Lira gostovala v Zahodni Nemčiji in Švici maja 1970. leta celo na stroške Nemške pevske zveze. Obsežen in stilno raznolik spored: Gallus, Schubert, Brahms, Mokra-njac, Lajovic, Janaček itd. so liraši zapeli v uglednih dvoranah: Mann-heim, Heidelberg, Karlsruhe in (švicarski) Amrisvvil.
Potem je bilo na vrsti glasbeno gostovanje na Poljskem. V katoviški filharmonični dvorani so ocenjevalci opisali vzdušje takole: »Merilo za splošni vtis petja Lire je bilo navdušen aplavz, ki se je izrazil v neskončnih »bis« in »bravo«, ponavljajočimi se dolgo časa, s kakršnimi je občinstvo stoje počastilo izvajalce«.
In če na tem mestu dodam lastna opažanja, kakor sem jih zapisal takrat: »Navdušenje je doseglo višek z Maroltovo Kangalilejsko ohcetjo«. Na drugem mestu pa: »Kjerkoli drugje bi se namreč ogreli za katerokoli drugo narodno ali umetno pesem, takšno, ki je bogatejša, polnejša ritmičnih in drugih zivočnih učinkov, medtem ko je »ohcet« zelo lapidarna, glasbeno arhaična«. In še: »V zgodovini gostovanj kamniške Lire bo priznanje, ki so ga doživeli na Poljskem, verjetno najvišje, najbrž višje od drugega mesta na tekmovanju v Arezzu«.
Vprašujem se, ali bomo v moški zborovski zasedbi še posegli sedaj ali v prihodnje po tako visokih in uglednih priznanjih? Za naslednjo misel pa je vprašaj odveč: ali bo katerikoli naš pevski zbor vzdržal Liri-no strmo pot h kvalitetnim izvedbam, širitvi repertoarja in (skorajda) poklicnemu pevskemu obnašanju izven meja.
Program
Programska predstavitev začetnih Lirinih nastopov terja posebno študijo. Primerjava med strokovnim in širšim družbenim programom bi opozorila na premoč slednjega. Strokovna raven izvajalskih sposobnosti ni bila šibka. Ipavčeva Prošnja in Foersterjeva Pobratimija sta bili izvedeni na koncertu leta 1897. Pet let kasneje že obsežnejša in zahtevnejša dela: Juvančev »Pastir«, Nedvedo-va »Slava Prešernu«, Vilharjeva »Na vrelu Bosne« itd.
(se nadutim'" >
Na Gorenjskem sejmu
(&\m Z4IT4VA AVTII
VjfU |gg| LJUBLJANA	od 1. do 10. aprila 83.
•	Avtomobili ZASTAVA:
osebni — dostavni
—	tovorni
Informacije — ogled — nakup. Za dostavne in tovorne avtomobile 40 % kredit
—	tudi za privatni sektor.
•	Motorji — kolesa — izvenkrmilni motorji
•	Tovorne prikolice za osebne avtomobile
•	Oprema za avtomobile
•	Motorne kosilnice — kultivatorji	jfeT/AVA
Obiščite nas v HALI A L J
GLAS 6. STRAN
na sejmu kmetijstva in gozdarstva
TOREK, S. APRILA 1M3
Izdelovanje klobukov in čejDic
Lazar MASLARIC, Ljubljana,
Drenikova 24.
Izdeluje vse vrste moških, ženskih in otroških klobukov, lovske klobuke, športne čepice itd.
Vabi vas na obisk na sejmu v Kranju, kjer v HALI A razstavlja in prodaja vse vrste pokrival. Postreženi boste solidno in po zmernih cenah.
Diano poznamo skoraj vsi, toda možnosti, ki jih ponuja njena zasnova, je še veliko. Želja tovarne Cimos je bila to tudi dokazati. In dokaza sta avtomobila DAK in GERI, ki ju razstavlja na sejmu. DAK je limuzina in poltovornjak obenem. Za voznika in njegovega desnega sopotnika je poskrbljeno tako kot v priljubljeni diani. V zadnjem delu vozila sta še dva sedeža. Vendar je DAK predvsem namenjen prevažanju tovora. Njemu je namenjen povišan in zaprt nakladalni prostor, z velikimi zadnjimi vrati, ki se odpirajo od vrha do tal. Podvozje s šasijo jamči trdnost. Kolutne zavore ob prednjih kolesih in omejevalnik zavorne moči za zadnja kolesa so
kos vsakršni obtežbi. Zračno hlajeni dvovaljni motor zagotavlja varčnost in dovolj potrebne moči.
GERI je majhen, a prikladen tovornjak. Tovoru je namenjen od strani obrobljen prostor, s širokimi vrati v zadnji stranici. Dovoljena obtežba je 475 kilogramov. Nakladalni prostor je mogoče tudi pokriti s ponjavo, ki sodi k dodatni opremi. Kabina, motor, podvozje in ostalo je isto kot pri Daku. Avtomobila vzbujata med obiskovalci, predvsem med kmetovalci in obrtniki precej zanimanja. Tudi za vas je na sejmu na voljo stalni predstavnik Cimosa z vsemi informacijami.
ALPETOUR
PROIZVODNJA
KMETIJSKE
MEHANIZACIJE
64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 telefon: 23-857
e CREin a
KMETOVALCI!
Hitro, kvalitetno trošenje z umetnimi gnojili boste dosegli z novim tipom trosilca
CREINA VIC0N PS 402
natančno nastavitev trošenja umetnega gnojila vam zagotavlja priloženo drsno računalo možnost dognojevanja koruze in ostalih kultur, ki so satene v vrste, vam omogoča dodatni priključek za vrstno dognojevanje
tri možnosti širine trošenja 6-9, 9-12, 12-15 m z isto trosilno cevjo
Kapaciteta trosilca 400 I.
Oglejte si ga na gorenjskem kmetijskem sejmu.
V paviljonu Tomažinčiča iz Izole lahko tudi tokrat izbirate med i najrazličnejšimi čajnimi mešanicami in izdelki iz zdravilnih zelišč. Pri nakupu vam bodo tudi prijazno svetovali.
Restavracija »Sejem« v prizidku nove hale seježe uveljavila med ljubitelji morskih speča itet Tudi v času sejma bodo vsak dan postregli s škampi, oslič, zobatrar^morskim listom, kalamari, sardelicam , postrvm in domačim pršutom. Seveda nudijo tudi klasične jedi, točijo pa domača primorska vina.	________ __
Našo
pozornost so vzbudile tudi osebne številke za živali in posebne klešče za njihovo vstavljanje v uho. V novi hali jih razstavlja in prodaja Janez Zaletel, Stanežiče 22, Ljubljana, tel.
061/50-337
TOREK, 5. APRILA 1983
KRONIKA
15. STRAN GLA8
Gorenjska nočna kronika
BREZOBZIRNA VASOVALCA
Občanko Vincarij sta nekaj noči zapored vznemirjala dva mlada vasovalca. Serenada, čeprav malce neubrana, in kak kamenček v okno, to sodi k vsakemu vasovanju. Nikakor pa ne streljanje s strašilno pištolo in debelo kamenje, ki sta ga naša vasovalca metala v vrata. Občanka pravi, da je raje brez večernih oboževalcev, če dandanes veljajo taki običaji vasovanja.
Z NOŽEM V TREBUH
Jeseničanki so bile nadležne nežnosti malce okajenega moža, zato se je ihtavo otepala njegovega objema. Ker je v rokah držala nož, je zaljubljeni mož ob prerivanju staknil rano v trebuh. V bolnišnici je sicer kmalu okreval, žena je bržkone obžalovala, pa je bil spet mir pri hiši.
KAR PO SREDI CESTE
Ko bi se Tržičan, ki je bil malce v rožicah, spravil v kak kot in si pridušeno popeval, ne bi nikogar motil. Tako pa je gredoč po sredi ceste na ves glas prepeval pivske pesmi. Za njegov nastop so se pozanimali miličniki in mu omogočili avdicijo na postaji milice. Ker je bil mož po dolgotrajni pevski točki že povsem ob glas, tam nastopa ni ponovil.
EKSHIBICIONIST PLAŠIL OTROKE
Ko se je deklica pod večer vračala iz šole, je pri sindikalnem
centru v Radovljici srečala moškega, ki ji je odpetih hlač razkazoval svoje moško premoženje. Šolarka je j okaje stekla domov in neznanca zatožila staršem in miličnikom, kar dokazuje, da je spolni ekshibicionist ni tako navdušil, kot je verjetno pričakoval.
NEVARNA DEGUSTACIJA
Voznika vprege je na njegovi »furi« skozi Jesenice zazeblo, pa se je sklenil pogreti s šilcem žganega. Misleč, da pije trava-rico, je krepko potegnil iz steklenice. Pokušina bi se bila kmalu neštečno končala, kajti v steklenici je bilo razredčilo. Ko bo prišel možak iz bolnišnice, najbrž nekaj časa ne bo pokusil žganja dvomljivega porekla.
RAZBIJAL INVENTAR
Eden od gostov hotela Trans-turist v Škof j i Loki, ki se ga je nabral preko mere, je v pijanski objestnosti razbijal gostilniški inventar. Do prihoda miličnikov so razgrajaču trikratno zaračunali 3 kozarce, 1 pepelnik in 1 mizo.
BREZ ZLIH NAMENOV
Varnostnik v Žitu Lesce je zad-nič zasačil dva neznanca, ki sta skušala čez žično ograjo priti v tovarno. Ko so ju prijeli, sta se izgovarjala, da nista mislila nič slabega. Nadelana sta tovarniški plot najbrž zamenjala za domačega.
Zgledno sodelovanje obmejnih postaj GRS
KRANJ — V soboto, 19. marca, in nedeljo, 20. marca, smo se štirje flani Alpinističnega odseka in po-lUie Gorske reševalne službe v Kratio udeležili vaje, ki jo je organizirala postaja GRS v Beljaku. Poleg sutona povabilo organizatorjev na raji sodelovali člani postaj iz Bovca iu Mojstrane.
Vaja v reševanju je bila zgledno organizirana program pa glede na časovno omejitev precej natrpan. Po prihodu na Bertahiitte na avstrijski strani Kepe in uvodnem spoznavanju smo opravUi krajšo nočno vajo, ki je dokazala nepokretljivost lavinskega psa pn iskanju za-iiuhv snegu. Prav po njegovi zaslugi se je vaja izredno hitro in uspešno končala.
Nedeljski jutranji program smo začeli s spustom »ponesrečenega*« alpinista s skalnatega grebena. Pri tem smo upo rahljali le improvizirana sredstva, to je nujno opremo vsakega alpinista, ki jo se-tfavljajo plezalna vrv, pomožne vrvice in vponke. Po 60-metrskem spustu smo pod iteno naložili »ponesrečenca« v akia čoln Mr ga z njim prepeljali v dolino. Tod bo na« čakale nove naloge; poiskati smo morali tri »ponesrečence«, ki jih je »zasul
plaz«. Spet so se izkazali lavinski psi, ki so izredno spretno in hitro našli dva »ponesrečenca«, tretjo »žrtev« pa smo našli sami s pomočjo sondiranja, posebnega postopka za iskanje ponesrečenih v plazovih.
Ob koncu vaje so nam inštruktorji beljaške reševalne postaje prikazali metodo opazovanja snežnega preseka, ki je zelo uporabna za obiskovalce gora in upravljalce žičnic, cest in drugih objektov na plazovitih območjih. Po tej metodi je namreč moč po obliki snežnih plasti, njihove zgradbe, trdote, vlažnosti in zrnatosti snežnih kristalov s precejšnjo verjetnostjo ugotoviti, kakšna je nevarnost plazov.
Vodstvo tečaja se je izkazalo s svojim znanjem. Pri tem je znalo zaposliti vse udeležence, saj smo kjub vabilu za opazovalce ves čas aktivno sodelovali v vaji. Tako smo se marsičesa naučili in bomo lahko z novostmi seznanili druge reševalce. Vaja je obenem ponovno potrdila, da različnost jezika v hribih ni ovira, prav tako pa tudi, da meja gorske reševalce prej združuje, kot razdvaja, saj smo v slehernem trenutku pripravljeni priskočiti drug drugemu na pomoč.
Matjaž Dolenc
Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora občine Škof j a Loka, obvešča občane da lahko BONE za kmetijstvo in obrt dvignejo v sprejemni pisarni občinske skupščine in sicer:
ponedeljek, sreda od 10.—17. ure
petek od 10.-17. ure.
varčevati z to je denar!
Temeljit pregled dela
Na nedavni letni konferenci OGZ Kranj so namenili največ pozornosti obravnavi lanskoletnih aktivnosti gasilcev — Osnovni cilj znižanje požarne škode — Priznanja članom za njihove zasluge v gasilstvu
Kranj — Za lanskoletno dejavnost gasilskih organizacij v kranjski občini je značilno uresničevanje nalog na več področjih. Tako kot vedno je bila njihova osnovna obveza prizadevanje za zagotovitev večje požarne varnosti; lani je bila ta skrb toliko bolj izrazita, saj pomenijo požari v zaostrenih gospodarskih razmerah še bolj pereč problem. Kot so napore na tem področju ocenili na konferenci, so bili lani uspešni pri gašenju začetnih požarov in s tem tudi pri zniževanju požarne škode. Medtem ko je število požarov v Sloveniji lani naraslo na 1831 od 1600 glede na leto poprej in se požarna škoda veča od 12 do 15 odstotkov na leto, je v kranjski občini povzročilo lani 59 požarov za 8,75 milijona dinarjev škode, leto poprej pa je v 71 požarih zgorelo za prek 13 milijonov dinarjev premoženja. Tako število požarov kot velikost požarne škode sta upadla, vendar ob tem ni moč prezreti podatka, da je največ škode — kar 7,77 milijona dinarjev — nastalo zaradi 26 požarov na zasebnem področju.
Glede na takšne razmere so na konferenci obsodili dejstvo, da v nekaterih večjih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih še vedno niso prisluhnili zahtevi, po ustanovitvi gasilskih društev, ki bi zagotavljala večjo požarno varnost in uspešnejše gašenje požarov. Opozorili so tudi, da bi morali samoupravni organi v delovnih in bivalnih okoljih pogosteje obravnavati požarnovarnostno problematiko ter bolje skrbeti za uresničevanje veljavnih predpisov. Predvsem delovne organizacije pa bi morale posvečati več pozornosti tehnični opremljenosti za požarno varstvo.
Te in nekatere druge slabosti ne morejo zmanjšati vrednosti rezultatov, ki so jih lani odsegli pri preventivnem delu z delovnimi ljudmi in občani, zlasti prek predavanj, pregledov objektov in drugih akcij za njihovo samozaščitno osveščanje. Čeprav vseh nesreč nikoli ne bodo mogli preprečiti, kakor so ugotovili na konferenci, pa so sklenili svojo bodočo aktivnost še načrtneje usmeriti na to področje. Predvsem izhodišča letošnje akcije. Nič nas ne sme presenetiti, so ocenili, so dobra osnova za preraščanje požarnega varstva v vsakdanje aktivnosti slehernega občana. Več nalog pa bo moč lažje izpolniti tudi s širjenjem članstva v gasilskih društvih, pri čemer vselja stalna skrb zlasti vključevanju žensk in mladine. Lani so
uspeli ustanoviti na primer novo pionirsko društvo Mladi gasilec v Zabnici, na lanskem srečanju članic na Brniku pa se je bralo prek 100 gasilk.
K boljši usposobljenosti gasilskih enot je prispevalo izpolnjevanje številnih nalog. Za strokovno usposabljanje članstva so lani pripravili tečaj za strojnike, ki se ga je udeležilo 54 gasilcev, tečaja za nižje gasilske častnice se je udeležilo 13 tečajnic, na preverjanju znanja za nižje gasilske častnike I. stopnje je sodelovalo 16 kandidatov, 4 člani in 1 članica pa so opravili izpite za višje gasilske častnike. Ob tem so organizirali celo vrsto sektorskih vaj in vaj po društvih, 113 ekip je sodelovalo na občinskem gasilskem tekmovanju, 11 ekip se je udeležilo področnega tekmovanja, 6 ekip pa je zastopalo zvezo na tekmovanju ob dnevu jugoslovanskih gasilcev v Ribnici. Nič manj pomembna ni bila udeležba 26 ekip šolarjev na kviz tekmovanju o požarni varnosti.
Pregled dela občinske gasilske zveze so namenili tudi oceni oskrbljenosti z gasilsko tehniko in tehnično opremo. Ob tem so opo-
zorili na težave pri oskrbi z motornimi brizgalnami, gasilskimi vozili gasilskimi črpalkami, vodovodnimi cevmi in drugim orodjem ter predvideli še večje probleme pri tem zaradi znižanja prispevne stopnje za požarno varstvo in hkratnega zviševanja cen opreme. Edini izhod bc torej, kakor so ugotavljali tudi na občnih zborih gasilskih društev v občini, dobro vzdrževanje sedanje opreme in nadaljevanje prostovoljne aktivnosti kar najširšega kroga članstva.
Na konferenci so med drugim podelili priznanja 36 gasilskim društvom iz občine za sodelovanje v tekmovanju Gasilske zveze Slovenije in gasilska odlikovanja posameznim Članom za njihove zasluge na področju gasilstva. Občinski požarni inšpektor Drago Kavčič je napredoval v čin višjega gasilskega častnika, tajnik OGZ Kranj, Stane Sor-čan je prejel gasilsko odlikovanje I. stopnje, predsednik GD Bitnje Anton Stare gasilsko odlikovanje II. stopnje, višja gasilska častnica Pavla Jenko pa odlikovanje III. stopnje. S priznanjem občinske gasilske zveze so nagradili Viktorja Benčana za prizadevno delo v skupnosti za požarno varstvo občine Kranj in Ivana Petriča za popularizacijo gasilstva v sredstvih javnega obveščanja.
S. Saje
Za večjo prometno varnost
Nevarna mesta v prometu
Voznik mora biti v prometu pozoren na to, kaj se dogaja na cesti. Ofenzivna vožnja že sama po sebi povzroča dodatne nevarnosti, zato je vsekakor boljša defenzivna vožnja. Voznik mora na cesti paziti na varnostno razdaljo, na pravočasno spremembo smeri, ne bo se odločil za obračanje vozila na napreglednem mestu, pozoren naj bo do drugih udeležencev v prometu, na vse, kar se dogaja na cesti pred njim in za njim. Voznik mora voziti vedno tako, da po potrebi pred oviro na cesti ustavi, zlasti pa:
—	ko pripelje do kraja z znakom za ustavljeno vozilo ali kjer je postavljen triopan znak,
—	če je ob cesti znak »otroci na cesti« oziroma »šola«
—	ko pripelje do zaznamovanih prehodov za pešce
—	ko pripelje do drugih opozorilnih znakov, kot so zožitev ceste, veliki cestni nagibi, ostri ovinki, divjad na cesti, živina na cesti, nepregledni vrhovi klancev itd.
—	ko se približuje skupini ali koloni pešcev ali vozi mimo njih ali ko srečuje ali prehiteva skupino kolesarjev
—	ko srečuje ali prehiteva vprežno vozilo, traktor, jezdece, živino ali vozilo, ki prevaža nevaren ali velik tovor
—	kadar je vozišče pokrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali čim drugim in zato spolzko
—	kadar je vidljivost na cesti zmanjšana, posebno pred nepreglednimi križišči in prehodi čez progo
—	na delih ceste, kjer se izvajajo gradbena dela
—	ter mimo vseh privozov in seveda skozi naselja.	Mrak
Nudimo vam:
—	širok izbor gradbenega materiala, izolacijskih materialov,
—	stavbnega pohištva,
—	dekorativnih oblog,
—	ladijskega poda in parketov
Obiščite nas na 22. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 1. do 10. aprila 83.
S
VOŽNJA Z NEPRIŽGANIMI LUČMI NI VARČEVANJE!
zavaruje
triglav
Na naših cestah Kdaj
prižgemo luči?
Večina voznikov ve, kdaj je treba prižgati luči, žal pa na naših cestah
srečujemo tudi takšne, ki preveč varčujejo z elektriko v avtomobilu in žarnicami, s čimer zanemarjajo varnost v cestnem prometu
Primeri kažejo na to, da imajo nekateri vozniki motornih vozil težave in ne vedo, kdaj je tema in kdaj je ni. kdaj se že slabo vidi in kdaj se še ne, in prižgejo luči običajno nekaj sekund prepozno namesto nekaj minut prezgodaj. Tako nehote spravljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v cestnem prometu.
Čeprav zakon o varnosti v cestnem prometu doioča z dvema pojmoma, kdaj naj vozniki sežejo k stikalu za luči, bo moral vendarle vsak zase odločiti, kdaj naj prižge luči. Za nekoga je namreč tema ^.e mrak, drugi spet menijo, da je v trenutku, ko imajo drugi že prižgane luči njihovo vozilo dovolj vidno na cesti, in nas celo opozarjajo, naj ugasimo luči itn.
Kdor se dobro spozna na prometno varnost (žal na tem področju zakon pušča nekaj lukenj) ve, da je treba imeti zasenčene luči prižgane zato, da vidimo cesto in da nas drugi pravočasno opazijo. Tega pravila so se že navadili naši vozniki (žal ne vsi) in so množično spoznali, kaj pomeni biti pravočasno opažen v prometu. Žal pa moramo dodati, da nekateri vozniki še vedno zanemarjalo verjetnost, da bodo s prižganimi zasenčenimi lučmi lahko v kakem trenutku bolje ocenili nevarne razmere na naših cestah in tako prej opazili neposredno nevarnost. Pozornejši opazovalec bo na nočnih vožnjah tudi ugotovil, da je pri nas veliko vozil z napakami na svetlobnih telesih. Veliko voznikov se namreč odpravi na nočno vožnjo s pregorelimi žarnicami na svojih vozilih ali s slabo nastavljenimi žarometi. Nedvomno takšni vozniki prispevajo svoj delež k že tako slabi varnosti na naših cestah Posebej še v zimskih razmerah, ko je vidljivost precej slabša.
Ali je res težko presoditi, kdaj se je zmračilo že v tolikšni meri, da moramo prižgati luči? Kaže, da to kljub vsemu ostaja izrazito relativen pojem, zato se držimo nekaj zlatih pravil:
—	boljše preveč luči kot premalo
—■ prižgimo zasenčene luči tudi v megli, ko začne deževati, ob vsakem nalivu, kadar sneži in v primerih, ko lahko pričakujemo meglo izza ovinka
—	ko nam močno sije sonce v hrbet
—	ko na primer s temnozelenim avtom peljemo po z gozdom obraščeni cesti, posebej še. če je že sonce zašlo itn.
So pa tudi primeri, ko s preveč svetlobe zmedemo nasprotnega voznika
—■ če smo pozabili izključiti dolge žaromete
—	če smo preveč obtežili zadnji del vozila in nismo primerno nastavili luči.
O LAS 16. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 5. APRILA 1913
Mednarodno mladinsko prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu
Navdušujoča igra mladih
KRANJ — Nad sto trideset mladih igralcev in igralk iz devetih evropskih držav zadovoljno odhaja iz dvorane na Planini, z letošnjega tretjega odprtega mladinskega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu. Za njimi so namreč trije dnevi utrujajočih bojev. V teh treh dneh so morali vsi prebroditi mo-štveni del tekmovanji in tekmovanje v dvojicah, mešanih dvojicah in posameznikov. Najbolj zadovoljni-odhajajo iz Kranja igralci in igralke iz Madžarske, saj so na tem prvenstvu osvojili kar tri prva mesta in s temi tremi odličji so med najuspešnejšimi udeleženci tretjega odprtega mednarodnega prvenstva Jugoslavije. Jugoslovani so doživeli edini večji uspeh v igri moških dvojic, saj sta Jugoslovana Lupulescu in Maran v finalu premagala dvojico Pirczak in Varga iz Madžarske. Lep mednarodni uspeh je doživela tudi Ljubljančanka Vesna Ojsteršek, ki deli tretje do četrto mesto.
Tridnevno prvenstvo, ki ga je odlično organiziral NTK Triglav iz Kranja ob pomoči namiznoteniških delavcev Save, je pokazalo, da mladi evropski cvet namiznega tenisa hitro stopa v ko-
rak s časom. Nekaj teh mladinskih igralcev in igralk bo nastopilo tudi na članskem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo konec junija v Tokiu. To je še en dokaz več, da smo v Kranju tri dni gledali res kvaliteten namizni tenis. Vrhunski, ki mu ga ni bilo para. Vsi od prvega do zadnjega so pokazali igro, ki je navduševala mlado in staro. Tak namizni tenis je res prava reklama za zanimivi šport z belo žogico.
Tudi jugoslovanski del reprezentan-tov in reprezentantk je na tem prvenstvu povsem zadovoljil. Vsi so pokazali, da se razvijajo v odlične namiznote-niške igralke in igralce. Tudi oni so pokazali vse odlike vrhunskih igralcev in za bodočnost našega namiznega tenisa se torej ni treba bati. Vsi bodo kaj kmalu med najboljšimi v Jugoslaviji in s tem bodo nasledili »staro« gardo naših najuspešnejših igralcev in igralk. Še posebno nas je razveselilo to, da se niso ustrašili boljših nasprotnikov, da so se z njimi borili kot levi. To pa dose-daj ni bila odlika prav te mlade jugoslovanske generacije. Lep delež pri tem so prispevali tudi slovenski igralci
Dvorana na Planini je bila tri dni prizorišče zanimivih namiznoteniških obračunov.
Koledar letnih tekaških prireditev
Na Gorenjskem sedem prireditev
Kranj — V koledar Atletske zveze Slovenije je letos uvrščenih 33 letnih tekaških prireditev; od tega jih je sedem na Gorenjskem in deset v Ljubljani in bližnji okolici. Prvi »suhi tek« bo v Šentjakobu 10. aprila; istega dne, ko bo na Pokljuki zadnja letošnja zimska trimska preskušnja — 14. srečanje veteranov s tekom na 5 in 10 kilometrov. Teden zatem bo v Dolu pri Ljubljani »Tek Osvobodilne fronte« na 6 in 12 kilometrov. 23. aprila bo Smučarski klub Škof j a Loka pripravil prvi tek trojk na 15 kilometrov. Na dan praznika, 27. aprila, bo v Ljubljani tek okoli Rožnika na 8 in 12 kilometrov, tri dni kasneje pa v Radencih že prvi tek tretjega »Maratona treh src« na 10, 21 in 42 kilometrov.
Maja bo v Sloveniji pet prireditev, od tega tri v bližini Gorenjske. Drugega maja bo tretji tek v Tunicah, dan zatem pa v Mostah pri Ljubljani prvi tek po poteh Molniške čete. Ob dnevu zmage, 9. maja, bo v Ljubljani vsakoletni, tokrat že 26. marš ob žici.
Za junij in julij je v koledarju šest tekov. Četrtega prireja krajevna skupnost Edvard Kardelj tretji tek okoli Šmarjetne gore na 6 in 12 kilometrov, teden kasneje pa turistično društvo Kranjska gora tretji tek na Vršič.18. junija bo na Srednji Dobravi pri Kropi tek na 12 kilometrov, posvečen narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Istega
dne bo v Selah pri Vodicah gozdni tek po Rašici. Ob dnevu vstaje, 22. julija, prirejajo taborniki Dobre volje v Bohinju dveti tek okoli-jezera.
Avgusta bodo v Sloveniji tri tekaške prireditve, od tega dve v bližini Gorenjske. Prva 20. avgusta v Radomljah — tretji tek čez KoloveC, in druga šest dni kasneje v Smledniku — tek dvojic na 6 in 12 kilometrov.
Septembrske preskušnje za ljubitelje teka se bodo pričele na Kokrici, kjer bo 3. septembra četrti gozdni tek po Udinborštu na 6 in 12 kilometrov. Teden kasneje bo v Naklem šesti tek od spomenika do spomenika, 17. septembra pa v Podbrdu drugi tek na Soriško planino. 24. septembra bo v Bovcu druga preskušnja Maratona treh src.
V oktobru bo še pet prireditev. V Ljubljani bo prvega v organizaciji smučarskega kluba Novinar četrti pohod in tek čez Rašico, šestnajstega bo v Zadvoru pri Ljubljani prvi tek smučarjev s palicami. Sezono tekov na suhem bodo rekreativci sklenili v Kranju še s tretjo preskušnjo »Maratona treh src«.
Nobenega dvoma ni, da bo tudi letos v Sloveniji in na Gorenjskem (ali v njeni bližini) dovolj preskušenj za vse ljubitelje teka na suhem. Poleg teh, ki so uvrščeni v koledar Atletske zveze Slovenije, bodo še številni v krajevnih skupnostih in občinah. C. Zaplotnik
Alpinistične novice
NAVPIČNA IN KRUŠLJIVA STENA RZENIKA
Kranjska naveza Tomo Česen in Andrej Štremfelj je letošnjo zimsko sezono končala še z enim odličnim vzponom. V četrtek, 17 marca, sta alpinista preplezala Centralni steber v steni Rzenika, ki je visok 410 metrov in ocenjen VI, Al. To je bila že 7. zimska ponovitev smeri.
Od doma sta odšla ob 5. uri zjutraj in po treh urah dostopa začela s plezanjem. Razmere so bile dokaj ugodne, /.ato sta hitro napredovala. Od 15 razte-žajev v smeri sta se nekoliko dalj zadržala v zadnjih štirih, ki so bili deloma Dokriti s snegom. Povsod drugod je bi->a stena popolnoma kopna. Tako sta že po 5 urah plezanja dosegla rob stene.
PRVI ZIMSKI PONOVITVI
Rado Markič (AO Jezersko) in Srečo 'tehberger (AO Kranj) sta 12. marca v oZ steni Jezerske Kočne kot prva pozimi preplezala Spominsko smer dr.Cho-lounskega, ki je visoka 250 metrov, ocena smeri pa je VI, Al III —IV. Za vzpon sta zaradi odličnih razmer potre-
oovala le 3 ure in pol.
Ista plezalca sta 19. marca opravila tudi prvo zimsko ponovitev Centralne
smeri v Kupu (Jezerska Kočna). Višina stene je 700 metrov, ocena smeri pa V/
IV.	Plezala sta 12 ur.
VZPONI V LAŽJIH STENAH
Tudi drugi člani kranjskega alpinističnega odseka ne mirujejo. V soboto, 12. marca, sta navezi Igor Kalan-Rudi Lanz in Bine Šter-Janez Triler preplezali Deržajevo smer v Mali Mojstrovki. Naslednji dan so Igor Kalan, Srečo Rehberger in Drago Segregur opravili prvi vzpon v severni steni Bašeljskega vrha (III —IV, zgoraj 30—35 stopinj, 200 m), Karmen Erzetič in Igor Jelov-čan pa sta preplezala JV greben Kočne.
V soboto, 19. marca, je Matjaž Beguš s soplezalcem preplezal v steni Begunj-ščice Desno smer, Cveto Cerkovnik iri Iztok Križnar sta plezala po grapi med
V.	Koroško Babo in Ledinskim vrhom, Franci in Peter Markič pa sta opravila turni smuk z Ankogla v Avstriji. V nedeljo, 20. marca, so Matjaž Beguš, Igor Kalan in Franci Pogačnik preplezali Rožičevo smer v Begunjščici, Janez Triler sf je s soplezalcem povzpel na Storžič po Kramurjevi smeri, brata Andrej in Marko Štremfelj pa sta preplezala Centralno smer v Brani ter sestopila po Šiji v Brani.	Tomo Česen
Edino zlato odličje sta na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu za mladince za Jugoslavijo osvojila Lepuloscu-Mam v igri moških dvojic.
in igralke, ki so s svojo borbenostjo in izredno igro dokazali, da nič ne zaostajajo za drugimi jugoslovanskimi igralci. Če strnemo vse te ugotovitve, lahko zapišemo, da je evropski mladinski tenis ponovno dokazal, da je res najboljši na svetu. Take mojstrovine, raznovrstne udarce in izredno obrambo, lahko vidimo samo pri najboljših igralcih in igralkah na svetu.
REZULTATI — finale —. moštveno
—	mladinci — Švedska I : Jugoslavija I 3:1 Greczula : Marn (21:19, 21:14), Gul-berg : Lupuloscu (13:21, 19:21), Greczu-la-Gullberg : Marn-Lepuloscu (23:21, 19:21, 21:14);
vrstni red — 1. Švedska I, 2. Jugoslavija I, 3. do 4. Jugoslavija II in Madžarska, 5. do 8. Romunija, Francija I, Madžarska, Jugoslavija III, 9. do 16. Avstrija II, Holandija I, ZRN II, Francija II, Avstrija I, 22. Švedska II in ZRN I;
polfinale — mladinci — dvojice -
Lupuloscu-Marn (Jugoslavija) : De-mek-Horvath (ČSSR) 2:0 (21:7, 21:18), Florea-Tiugan (Romunija) : Harczai-Varga (Madžarska) 0:2 (11:21, 18:21); finale — Lupulescu-Marn (Jugoslavi-ja):Harzcai-Varga (Madžarska) 2:0 (24:22, 21:18);
posamezno — polfinale — Demek (ČSSR) :• Harzcai (Madžarska) 2:0 (21:14, 21:19), Bozdiček (ČSSR) : Greczula (Madžarska) 0:2 (9:21, 13:21); finale
-	Demek (ČSSR) - Greczula (Švedska) 2:0 (21:9, 22:20);
mešane dvojice — polfinale - Var-ga-Pircsak (Madžarska) : Zalaznik-Krsnik (Jugoslavija) 2:1 (21:9 17:21, 21:6), Eckel-Wiltsche (Avstrija) : Ho-rea-Lohr (Romunija) 1:2 (14:21, 21:17, 15:21); finale — Florea-Lohr (Romunija) : Varga-Pircsak (Madžarska) 2:0 (21:17, 21:19);
mladinsko — moštveno — Romunija Madžarska 2:3 (Lohr : Fazekas 16:21, 22:24, Gageatu : Pircsak 21:14, 21:15, Lohr-Gageatu : Fazekas-Pircsaks 23:21, 7 21, 21:17, Gageatu : Fazekas 13:21, 21:19, 8:21, Lohr : Pircsak 20:22, 4:21);
vrstni red — 1. Madžarska, 2. Romunija, 3. do 4. ČSSR in Švedska I 5. do 8. Jugoslavija III, Jugoslavija I, Švedska I, ZRN I, 9. do 16. Holandija, ZRN II, Francija I, Avstrija II, Avstrija I, Jugoslavija II, Francija II;
polfinale — mladinke — dvojice — Svvensson-Luth (Švedska) : Greisin-ger-Hansel (ZRN) 2:0 (21:5, 21:11), Pirc-zak-Fasekas (Madžarska) : Gopič-Sta-nimirov (Jugoslavija) 2:0 (21:14, 21:15), finale — Pirczak-Fazekas (Madžarska) : Svensson-Luth (Švedska) 2:0 (21:17, 21:19), posamezno — polfinale — Ojsteršek (Jugoslavija) : Fazekas (Madžarska) 0:2 (18:21, 19:21), Masarikova (ČSSR) : Pirczak (Madžarska) 0:2 (9:21, 13:21), finale — Fazekas : Pirczak (obe Madžarska) 2:1 (21:9, 14:21, 21:9)
D. Humer Foto: F. Perdan
Branko Mirt osmi
Lesce — Svetovnega prvenstva v avstrijskem smučarskem središču Bad-hofgestein v para-skiju, kombiniranega tekmovanja v veleslalomu in padalskih skokih na cilj, se je udeležilo 52 padalcev iz 14 držav Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije. Jugoslavijo so na tekmovanju zastopali padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Odlično se jo uvrstil Branko Mirt — na osmo mesto, Roman Pogačar je bil dvanajsti. Darko Svetina in Dušan Intihur sta zasedla mesti v drugi polovici, ker sta v skokih zgrešila cilj povprečno za dva metra. Mirt se je izkazal predvsem s skoki, medtem ko je bil Pogačar boljši v veleslalomu. Prihodnje svetovno prvenstvo bo čez dve leti v Zvezni republiki Nemčiji.
Rezultati — veleslalom: 1. Jutt (Francija), 9. Pogačar 0,54 sekunde zaostanka. 20. Mirt 8,00, 28. Svetina, 30. Intihar (vsi Jugoslavija); skoki na cilj: 1. Horvat (Madžarska), 6. do 7. Mirt
0.07	metra od cilja, 18. Pogačar 0,28, 34. Svetina 1,80, 42. Intihar 2,10; para-ski:
1.	Pedevilla (Avstrija), 8. Mirt, 12. Pogačar, 39. Svetina, 43. Intihar.
Matija Hudovernik
Naši športniki
Polona Frelih: Vztrajnost in trdo delo

KRANJ — Ves Kranj je tri dni res živel samo za namizni tenis. Na-miznoteniški klub Triglav je bil v teh treh dneh namreč organizator tretjega odprtega mednarodnega namiznoteniškega prvenstva za mladince in mladinke. V teh dneh se je v športni dvorani na Planini v ekipnem delu, igri mešanih dvojic, dvojic žensk in moških ter v obeh posameznih konkurencah za najboljšega potegovalo nad sto trideset mladih igralcev in igralk iz devetih evropskih držav. Vsi najboljši igralci in igralke v mladinski konkurenci, ki so ta čas obenem tudi najboljši na svetu, so pokazali res vrhunsko predstavo namiznega tenisa. Njihova igra je pač taka, da ne pozna milosti. Polna je raznih udarcev, ki spravljajo v obup nasprotnika, in ko mu ta vrne nasprotni udarec, je to res vrhunska predstava. Med najboljšimi na svetu so igrali tudi trije Kranjčani. Še najbolj je navdušila trinajstletna učenka se-stega razreda osnovne šole Franceta Prešerna Polona Frelih. Pred dobrim tednom je osvojila svoj prvi večji naslov. V Ljubljani je na republiškem prvenstvu pri pionirkah osvojila republiški naslov.
Na odprtem mladinskem prvenstvu Jugoslavije je letošnja republiška prvakinja Polona Frelih pokazala dobro igro. V. igri mešanih parov, skupaj z Matjašičem, je izpadla v prvem kolu, v igri ženskih dvojic je skupaj s Pandovo zaigrala dobro, vendar jima ni uspelo, da bi se uvrstili v drugo kolo. Svojo pravo vrednost je Frelihova pokazala v igri posameznic. Že v prvem kolu je naletela na tretjo igralko ZRN Hanselo-vo. V tem dvoboju je pokazala vse, kar zna, in jo po treh mizih spravila na kolena. V drugem kolu Frelihova ni naletela na enakovredno nasprotnico. Njena tarča v tem kolu je bila Jugoslovanka Poljakova. V tretjem kolu je Frelihov>a naletela na Jugoslovanko Ojsterškovo. Po ogorčenem boju jo je le-ta premagala.
»Začela sem v tretjem razredu osnovne šole pri NTK Triglav pri
trenerju Darku Zupancu. Ta me je naučil osnov namiznega tenisa. Sedaj treniram že četrto leto pri trenerju Janezu Staretu«, pravi talentirana igralka kranjskega Triglava. »Treniram vsak dan po dve do tri ure in pri tem pridobivam na ssk>-šni fizični kondiciji. V nedeljah pa so na sporedu turnirji po Sloveniji in Jug<
Kakšni so vaši dosedanji u__
»Pred dnevi sem prvič v svoji nami znoteniški karieri osvojila pionirski republiški naslov. To mi je dalo še več poleta za zagrizen trening. Upam, da sem upravičila stop tudi na tem odprtem skem prvenstvu. Pred republiškega naslova sem bila tudi na Gorenjskem, osvojiia „ mesto na spominskem turnirju"~ari mlajših mladinkah in bila tretji skupini pionirk na po turnirju SR Slovenije«.
Kot vse kaže, v Kranju raste rod nadarjenih igralcev in igTalk namiznega tenisa. Le-ti bodo : vztrajnim in trdim delom kaj kmalu lahko pokazali vse tisto, zarači česar je ta šport privlačen. Dosedanji uspehi, ki ji dosegajo rnl-d: Kranjčani, so porok, da kran ši namizni tenis spet pridobiva mesto ki ga je imel še pred desetletierr. ko so bili v njihovih vrstah vrhu-ski evropski in svetovni igralci in igralke.	D. Humer
Plavanje
Plavalni troboj
Radovljica—Koper—Titovo Velenje
RADOVLJICA - Plavalni klub Radovljica je v zimskem bazenu v Želznikih pripravil plavalni troboj plavalcev in plavalk iz Kopra, Titovega Velenja in Radovljice. V kategoriji manjših pionirjev in pionirk pa vse do članov je nastopilo nad stotrideset tekmovalk in tekmovalcev.
Ta troboj so dobili plavalci in plavalke iz Radovljice, ki so zbrali 14.778 tisoč, pred Titovim Velenjem 13.302 in Koprom, ki je zbral 10.498 točk.
Rezultati - 50 m kravi - ml. pio-nirji - 1. Švara (Koper) 33,00, 2. Kodre (Titovo Velenje) 33,90, 3. Starman (Koper) 37.03, ml. pionirke - 1. Vran (Koper) 35,54 2. Melink 35,90, 3. Praprot-nik (obe Radovljica) 36,39, st. pionirji
-	100 m kravi - 1. Božič (Titovo Velenje) 1:07,00, 2. Bezjak (Radovljica) 1:08,61, 3. Slapernik (Koper) 1:12,90, 8t. pionirke - 1. Venturini (Koper) 1:06,65, 2. Oman (Titovo* Velenje) 1:08,52, 3. Š. Slapernik (Koper) 1<«,94, člani - 1. Cilenšek (Radovljica)
2.	Vejnovič (Titovo Velenje) 1:00,21,
3.	Ježek (Radovljica) 1:01,34, članice -
1.	S za bo (Titovo Velenje) 1:06,95, 2 I. Cilenšek 1:10,84, 3. Vidmar (obe Radovljica) 1:16,65; 50 m prsno - ml. pionirji - 1. Kodre (Titovo Velenie) 42,07,
2.	Svara (Koper) 48,44, 3. Vogelnik (Radovljica) 49,29, ml. pionirke - 1. Pra-protnik 47,21, 2. Vidmar 48,22, 3. Melnik (vse Radovljica) 49,33, 100 m - «t. pionirji - 1. Slapernik (Koper) 1:30,04, 2. Božič (Titovo Velenje) 1:30,26, 3. Pod-lipnik (Radovljica) 1:33,54, st. P>°njf.*f
-	1. A. Praprotnik (Radovljica) 1:33,1«, 2. Š. Slapernik 1:33,44, 3. Venturini (obe Koper) 1:33,57, člani - 1. Ježek 1:16,5J, 2. Rebec (oba Radovljica) 1:19,85, d. Vunderl (Titovo Velenje) 1:20,27, članica- 1. T. Cilenšek 1:36,70, 2. Vidmar 1:41,30, 3. Rijavec (vse Radovljica) 1:41,49; 50 m prsno - ml. pionirji -
1.	Zekanovič (Koper) 42,07, 2. Kodre ( 11-tovo Velenje) 43,29. 3. Švara (Koper) 44,38, ml. pionirke - 1. Rob 41,07, l-U. Praprotnik 42,49, 3. Melnik (vse Radovljica) 43,63, 100 m - »t. pionirji
-	1. Božič (Titovo Velenje) 1:20,52, l. Vovk 1:20,72, 3. Bezjak (oba Radovljica) 1:21,70, st. pionirke - 1. Venturi (Koper) 1:20,14, 2. Oman (Titovo Velenje) 1:25,79, 3. A. Praprotnik (Radovljica) 1:27,23, člani - 1. Vejnovič 1:09,37, 2. Vundrl (oba Titovo Velenje 1:11,42, 3. T. Cilenšek (Radovljica) 1:12,49, članice - 1. T. Cilenšek 1:30.4«,
2.	Vidmar 1:35,82, 3. Rijavec (vse Radovljica) 1:36,95; 50 m delfin - ml. pionirji - 1. Svara 42,44, 2. ZekanoviC (oba Koper) 45,45, 3. Majhen (Titovo Velenje) 47,47, ml. pionirke - 1. Vran (Koper) 38,76, 2. MijoČ (Titovo Velenje 40,52, 3. U. Praprotnik (Radovljica) 43,65, 100 m - «t. pionirji - 1 Božič
(Titovo Velenje) 1:21,53, 2. Bez>»k 1r dovljica) 1:23,43, 3. Groznik (Titovo lenje) 1:24,72, st. pionirke _ 2 ^ pernik (Koper) 1:20,02, 2. Oman <Tk% Velenje) 1:20,70, 3. Venturini tKw* 1:24,02, članice - 1. T. Cilenšek l lV 2. Vidmar 1:52,92, 3. Rijavec Rr dovljica) 1:53,09, štafete - 4 X 1* * mešano — moški — 1. Titovo V el« 1. Radovljica, 3. Koper, ienake -Koper, 2. Titovo Velenje.
Strelstvu več pozornosti
Radovljica - Med sedmimi strelska družinami v radovljiški strelski t\ts * posebno delovna 42-članska družma P*' tizan - Julek iz Radovljice. V letih ie usposobila vrsto strelcev, b * zaradi pomanjkanja denarja ne u-* jejo republiških tekmovanj. S povsem enakovrednimi ekipami
___1 „ nn »k/inalriK nruAnctvik
niKon niso u*is«« o«.^« mesta. Uspešno skrbijo tudi za poma* vanje družine; podmladek pa je rujSv delaven na osnovnih šolah v Radoviuc.
v Lescah.
Na nedavnem občnem zboru drulinf > strelci opozorili na mačehovski odnos > strelskega športa, čeprav le-ta »nt«:-pomembno mesto v zasnovi spJoSn^ ljudskega odpora in družbene samouk te Sedem strelskih družin in občbsf strelska organizacija dobi letno > telesnokultume skupnosti bonh 24 & sočakov, odbojka (res, da je prednoscr-Danoga) pa preko milijona dinaro Strelci bi s tako skromno odmerjer.; sredstvi morali prenehatii zide^v (e ne bi s svojim denarjem kupa* nnreme in streliva. Vojaške puške > ZZl sposoja Od občinskega ifta teritorialne obrambe, primanjkuje „ tUc naboiev daljnogledov, strelskih sukr, -Jev rokavic in denarja za popovo cev, '"Z"* nnkuD nadomestnih det-
r ,a.:;.a^klTub obljubam še v^irv Radovljica kljun ^
ostaja brez streha ^ ^^^
ouško Podana članarina - * |
vojaško puško, r	^adinc€ ^ ,n w
"-r - rj» ^
p« bo
'. f	Hinariev - ne w «
pionirje 10 dinarjev d tovaIa
vseh denarnih »gat, » vsaj za nabavo potrebnega ^^
Na (,wnem nsls B^r« K^s^
družine ponovo uvouu
'lan! DutnTuK
Jožeta Olaja in Metoda S*mve^
JK
SPREMLJAJOČI PROGRAM 22. SEJMA GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA, KRANJ od 1. do 10. aprila 1983
5.	4. 83 Dan lovstva
ob 11. uri — Predvajanje filmov z lovsko tematiko — dvorana B PPC Gorenjski sejem
Ob 15. uri — Strokovno predavanje Izkušnje pri vzgoji male divjadi — dvorana B PPC Gorenjski sejem, predavatelj dipl. ing. Aleksander Grgar
ob 16. uri — Predvajanje filmov z lovsko tematiko — dvorana B PPC Gorenjski sejem
ob 17. uri — Strokovno predavanje Gamsja garjavost na Gorenjskem — dvorana B PPC Gorenjski sejem, predavatelj dipl. ing. Branko Galjot
6.	4. 83 Dan SOZD KIT — ob 5. obletnici SOZD
6.	4. 83_Skupščina zveze iovskih družin Gorenjske ob 17. uri v dvorani B PPC Gorenjski sejem
7.	4. 83 ob 10. uri — Zadružna zveza SRS
Posvet o aktualno družbeno ekonomskih vprašanjih v zadružnem kmetijstvu — dvorana B PPC Gorenjski sejem
10. 4. 83 Mednarodno lovsko tekmovanje na glinaste golobe in tarčo srnjak na strelišču LD Udenboršt.
Ob obisku letošnjega sejma gozdarstva in kmetijstva smo se ustavili tudi na razstavnem prostoru MERKUR Kranj, kjer so nam prijazni prodajalci ponujali kar bogato izbiro blaga za široko potrošnjo, graditelje, vrtičkarje in kmetovalce. Našo pozornost je vzbudila tudi velika izbira moških in ženskih koles, ponyev in mopedov. Tako, da je bilo na razstavnem prostoru MERKURJA marsikaj zanimivega.
TRZISKO PODJETJE INDUSTRIJSKE KOVINSKE OPREME
TRŽIČ, Koroška 17, tel. (064) 50-477
OBISKOVALCI!
VABIMO VAS NA 22. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU OD 1. DO
10. APRILA 1983.
Na našem razstavnem prostoru v novi hali si boste lahko ogledali in kupili po tovarniških cenah.
OMARE ZA PREKAJEVANJE
:
------
Lesnina — pohištvo Kranj — Primskovo
na sejmu v Kranju od 1. do 10. 4. 83.
Stika vam prikazuje del programa SISTEM SET-20 Ta omogoča neomejeno število raznih kombinacij, za dnevne sobe, spalnice, delovne sobe, otroške sobe. Za vsak prostor — ravni zid. hiše, podstrešja, predelitve itd. Izdelava iz naravnega lesa — vam nudi toplo domačnost.
Lesnina vam priporoča, da poleg njihovega razstavnega prostora na sejmu v Kranju, obiščete še salon pohištva na Primskovem, ki vam nudi bogato izbiro opuščenih programov pohištva 10 do 50 % ceneje. Salon pohištva na Titovem trgu v Kranju vam, poleg bele tehnike, nudi prek 20 različnih vrst kuhinj. Za obisk in nakup se priporoča tudi poslovalnica LESNINA na Jesenicah
Poleg izbire in strokovnih nasvetov vam LESNINA nudi tudi brezplačni prevoz do 30 km.
SHRANJEVANJE MESA
Glavna sezona prekajevanja je sicer mimo, vendar pa želimo opozoriti da je naša omara namenjena sušenju in shranjevanju mesa tekom celega leta.
V kolikor imate pomisleke na kvaliteto prekajevanja, sušenja in shranjevanja mesa v naših omarah vam jo nudimo v brezplačen preizkus za določen čas.
Vse informacije v zvezi z delovanjem preizkusom oziroma nakupu lahko dobite pri našem predstavniku na sejmu, ali po telefonu (064) 50-477.
Telefoni: Kranj — Primskovo: 24-554, Kranj Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179.
Živila Kranj
Nabavite si prvovrstno margarino MARGO in SOLATO Z MORTADELO, izdelke Zvezde iz Zagreba. Prodajamo tudi sir GAUDA Na našem paviljonu razstavlja in prodaja tudi SLOVIN Ljubljana Kupite lahko vina pozne trgatve kot so: SAUVIGNON, ŠIPON, LAŠKI RIZLING in BELI BORGUNDEC.

ETA KAMNIK
Na letošnjem sejmu kmetijstva in gozdarstva razstavljamo kompleten asortiman pasteriziranih izdelkov. Kvaliteta izdelkov in njen širok asortiman sta osvojila tako domače kot zunanje tržišče in zagotovila potrošniku stalno in kvalitetno oskrbo z Etinimi proizvodi.
[SLOVIN]
TOREK. 5. APRILA 1983_NA SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA__17. STRAN
GLAS 18. STRAN
Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 4/2-1983
RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1983
ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA:
—	občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj.
V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti.
Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1983.
Nagrade bodo podeljene na občinskem prazniku 1. avgustu.
KIT — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ
TOZD KOMERCIALNI SERVIS
Kranj, n. sol. o.
GRADITELJI!
Skladišče
gradbenega
materiala
Hrastje, tel.: 29-371
I Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
—	stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK
—	parket
—	cement
—	hidrirano apno
—	Schiedel — YU — dimnik
—	modeiarno opeko
—	strešno opeko
—	kombi plošče
—	betonske mreže
—	betonske mešalce 100 litrov
Obiščite nas tudi na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 1. do 10. aprila 1983.
Sonce greje
_ jJ-^j«. Vloženi dinar v sistem
lfj ekonomičnega ogrevanja ali dobro izolacijo hiše se vam bolje obrestuje kot v banki
najceneje
IMP Ljubljana,TVT Boris Kidrič Maribor, LTH Škofja Loka, SAVA Kranj, IZOLIRKA Ljubljana, TERMIKA Ljubljana
metalka
Blagovnici Ljubljana in Maribor,
prodajalne Topniška, Domžale,
Kamnik, Ptuj
v paviljonu /MMrfe
na 22. sejmu gozdarstva in kmetijstva od 1. do 10. aprila v Kranju
vam nudimo
ELGO
bela tehnika,
kolesa,
prikolice.
DEKORATIVA
posteljnina po izredno ugodnih cenah,
odeje, prešite odeje,
ostanki zaves in itisoma do 40 % ceneje
WC garniture,
brisače.
Oglasite se v paviljonu
— POHIŠTVO
KRANJ — Primskovo
OBVESTILO
salon pohištva na Primskovem je pripravila bogato izbiro opuščenih programov pohištva. Cene so znižane od 10-50%.
Na zalogi pa imajo:
—	spalnice
—	regale
—	otroške sobe
—	sedežno pohištvo
—	opremo za turistične sobe
—	gostinska oprema
—	razno kosovno pohištvo
Dnhištvo ie kvalitetno, cene pa so zelo nizke, saj dobite spalnico s 5 del-no omaro že za 26.418 din. Količine so omejene, zato pohitite z nakupom.
Jesenice, tel. 81-179,	Zaupajte Lesni ni in zadovoljni boste.
Kranj, tel. 24-554
Obiščite nas tudi na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 1. do 10. aprila 83.	.. ..................
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj, n. sol. o.
Kranj, Mirka Vadnova 1
objavlja prosta dela in naloge
v TOZD KOMUNALI b,o. ČISTILKE JAVNIH SANI! AKI.1
-	I delavec
Pogoj- osnovna šola. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom % mesecev
v TOZD OPEKARNE b. o. VOZNIKA VILIČARJA
Jpa J-a nedoloćen čas , poskusnim delom dva meseca.
V	TOZD GRADNJE b. O. STROJNIKA TGM
-	1 delavec	strojnika TGM
Pogoj: poklicna šola ^^^^lazmcno se zdru^ ter 1 leto	^ j£delom 3 mesece.
je za nedoločen cas, s
V	DS SKUPNE SLUŽBE
MATERIALNEGA KN.JIGOVODJE.
-	1 delavec m	• j iet0 delovnih izku-
Pogoj: ekonomska srednja šola m naji	čas za nadcv
Delovno razmene^e sklep	staleza,poskusno de-mescanjo delavne v i^u
lo traja 3 mesece ^	naj pQŠljejo vlo,e
Kandidati /a zgoraj navedena prosta aeiii	razmerja ustrezne
na naslov KOGP KRANJ, Konus.ja za oe.	za prIJavo jt *
TOZD, oziroma I)S SS Kranj, M.rka Vadnova
dni od dneva objave.
TOREK. 5. APRILA 1983
mali oglasi, osmrtnice, zahvale
.19. STRAN GLAS
MALI
OGLASI
tel.: 27-960
PRODAM
Prodam lično izdelane VRTNE KLOPI. Telefon 24-749 po 20. uri	2888 Prodam rjave JARČKE hisex, po želji dam tudi krmila. Fujan, Hraše 5, Smlednik 3088 Prodam otroški športni VOZIČEK. Ogled možen po 20. uri. Zdenka Bre-Planina 2, Kranj 3089 Prodam nova BALKONSKA VRATA 100x220 in OKNA 80x:fK). Telefon 47-679 ob delavnikih od 16. do 18. ure, »botah in nedeljah 3091 JARČKE, rjave, odlične rieSniee, dobite v Srednji vasi 7, Goriče, Golnik (Bidovec) 3092 Prodam belo obhajilno OBLEKO. Telefon 064-27-081 po 16. uri . 3093 Prodam semenski KROMPIR sa-skia. Rupa 11, Kranj 3094 Ugodno prodam nov nerabljen MO-TOKULTIVATOR MKU »Gorenje Mu-ta«, 6 KM s strižno kosilnico. Telefon M4-27-931 3095 Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE s pomivalno mizo, dolžine 120. Nova vas 8, Radovljica ' 3096 Proti razliki plačila zamenjam nov avtomatski SADILEC krompirja znamke hmezad za polavtomatski SA-3ILEC vogel-noot. Telefon 061-641-021 po 19. uri ' 3097 Prodam 7 mesecev brejo TELICO si-n^ntalko ter rabljen PRALNI STROJ gorenje. Sp. Brnik 66, Cerklje 3126 KOKOŠJI GNOJ v vrečah, bom prodajal od 8.4. dalje. Jože Lah, Klanec 3 Komenda, tel. 061-841-050 3119 Ugodno prodam 50 W GITA-CORD OJAČEVALEC in električno KITARO. Milan Štern, C. JLA 6, Kranj 3121 Prodam novo KOSILNICO BCS, primerno za hribovit teren. Tenetise 3J,
Golnik	3123
Prodam avto ZASTAVA 750. nevozen. Informacije po tel. 79-797 (064)
3100
Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1975, dobro ohranjeno. Zupančič, Mlaka 41, Kranj	3101 ZASTAVO 750, obnovljeno, z novim motorjem, in nov enodružinski plinski BOJLER, prodam. Mihelič, Benediko-va 12, Stražišče 3102 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, prva registracija 1978. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj 3103 Prodam AM1 8, letnik "1972, registriran do marca 1984. Goran Zupančič, Ul. Gorenjskega odreda 10r Kranj 3104 Prodam ohranjen osebni avto-WAUXHAL viva 1300,* cena po dogovoru. Zvirče 48, Tržič 3105 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Golnik 55 — Borko Mihajlovič 3106 Prodam MOTOR ZASTAVA 750, generalno obnovljen. Albinini, Sp. Dobrava 4, tel. 79-608 popoldan 3107 . ZASTAVO 101, registrirano, potrebno manjšega popravila na karoseriji, poceni prodam. Jožica Pogačnik, Sp. Gorje 122 3108 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Jelene, Dražgoše 28, Železniki 3109 Poceni prodam dva RENAULTA 12: eden registriran, s plinsko napravo, vozen. drugi nevozen, letnik 1971. Mijo-vič, Ribno 60, Bled 3110 Prodam GOLFA, letnik 1980. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Primožič,C. 1. maja 6, Kranj 3120 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Jagodic, Cerklje 120 3122 Prodam APN-4 T. Telefon 064-27-620
3125
STANOVANJA
Iščem 1-sobno stanovanje ali garsonjero na Jesenicah ali bližnji okolici. Tel. 064/82-387.	3090
GARSONJERO ali večjo SOBO v Škof j i Loki vzamem v najem za 1 leto. Šifra: Plačam v naprej	3040
POSESTI
KUPIM
Kupim srednje AMORTIZERJE od JAWE 350. Vprašajte na Tavčarjevi 1 *Jl po tel. 24-274	3098
Kupim TRAKTOR, do 35 KM. Kraj-aik, Kidričeva 28, Škofja Loka 3099
VOZILA
Prodam OPEL REKORD,	letnik
1965. Telefon 064-61-203	300o
Ugodno prodam VW 1200,	letnik
1974. Telefon 24-336	3011
V	najem vzamem PROSTOR za mirno obrt v Kranju. Možnost zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku.	3053
V	Škofji Loki ali okolici kupim staro HIŠO ali zazidljivo PARCELO ali začetno GRADNJO. Ponudbe po tel. 064-60-251 popoldan ali zvečer 3111
Najamem STAREJŠO HIŠO ali GOSPODARSKO POSLOPJE v Kranju in bližnji okolici. Ponudbe pod: Dober plačnik	3112
Najamem PROSTOR ali celo HIŠO. primerno za lokal, v centru Kranja. Telefon 24-117	3H3
- i * ~ Ha nas ie zapustil naš sodelavec Sporočamo žalostno vest^nasj
ALEŠ MARKUN
roj.
1908
Od nieea smo se poslovili včeraj, v ponedeljek, 4. aprila 1983 Od njega smo se p^. ^ pokopaiišču v Šenčurju.
Sindikalna organizacija SAVA Kranj
Ob boleči izgubi naše
JOŽICE JAMNIK
roj. OTER
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelav-se lsPemV u: ste z nami sočustvovali, pomagali, daro-
r č"etieai"c,skrena hva,a tudi
VSI NJENI
v SPOMIN
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoča.
4. aprila mineva leto, odkar nas je zapustila žena in sestra
MARIJA PIVK
iz Račeve — Žiri
Vsem ki se je še spominjate in obiskujete njen grob, ji prinašate '	cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: mož, sestra in brata Kače va-Žiri
Za predplačilo oddamo v najem STAREJŠO HIŠO na relaciji Kranj-Tržič, primerno za mirno obrt, v nadstropju možno stanovan je. Informacije po telefonu 27-356	3114
ZAPOSLITVE
V gostilni zaposlimo čisto in pošteno ČIST1LKO. Delo v dopoldanskem času, srede proste. OD 13.000 din. Telefon 45-068	3124
GOSTIŠČE »ADERGAS« - Zaposlimo samostojno dekle v strežbi. OD po dogovoru, stanovanje v hiši. Oglasite se lahko osebno ali pismeno na naslov: Kristina Kuhar, Adergas 37, Cerklje
'3058
KOVINOSTRUGARJA za delo na stružnih avtomatih zaposlimo. Telefon 45-352	3115
Iščemo ČISTILKO za čiščenje skupnih prostorov v bloku. Novak, Franko-vo naselje 74, Škofja Loka	3116
Mlafša upokojenka finančne stroke, išče občasno delo. Vodi knjigovodstvo obrtnikom in društvom. Možna sezonska zaposlitev. Naslov v oglasnem,oddelku.	3117
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA BENEDIKA
Tišlarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Bajžlju, pevcem Sobode, stražiškim gasilcem, tov. Tonetu Bajžlju za lep poslovilni govor ir\ g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJEGOVI
OBVESTILA
LEPE SADIKE CIPRES za ograje ter OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančičke) za vrtove, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12)	3063
SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-soma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure	3118
PRIREDITVE
PLESNI TEČAJI v Kranju - Delavski dom, vhod VI., organizira PLESNI KLUB Kranj, s pričetkom:
ZAČETNI ZA MLADINO - sreda, 6.4., ob 19.15; ZA STAREJŠE - sreda, 6.4., ob 20.45; NADALJEVALNI — torek, 5.4., ob 19.15;.IZPOPOLNJEVAL-NI — torek, 5.4., ob 20.45;
Informacije po tel. 21-130 od 7. do9. ure! VABLJENI!	3066
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, sestre in
tete
KATARINE POTOČNIK
iz Zg. Bitenj št. 207
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje, ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI
Zg. Bitnje, 1. aprila 1983
Umrl je
TOMAŽ MISLEJ-Matjaž
upokojeni polkovnik Jugoslovanskega vojnega letalstva
Od aktivnega družbenopolitičnega delavca in prizadevnega člana številnih organov in organizacij Gorenjske se bomo poslovili danes, ob 17. uri na pokopališču Lipce
pri Škofji Loki.
Slava njegovemu spominu!
Skupščina gorenjskih občin in gorenjske družbenopolitične organizacije
Kranj, 4. aprila 1983
Sporočamo vam, da nas je nenadoma zapustil
TOMAŽ MISLEJ-Matjaž
borec Gradnikove brigade, upokojeni polkovnik Jugoslovanskega vojnega letalstva, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka, član predsedstva OK SZDL Škofja Loka, član OK ZKS Škofja Loka.
Pogrebna svečanost bo v torek, 5. aprila 1983 ob 17. uri na pokopališču Lipce pri Škofji Loki.
Slava njegovemu spominu!
Družbenopolitične organizacije in Skupščina občine
Škofja Loka
Ustanovna skupščina si S za ceste
že tretja smrt pešca
Jesenice — Voznik osebnega avtomobila 25-letni Franci Jeglič iz Pod-brezij je v soboto, 2. aprila, vozil skozi Jesenice iz smeri Koroške Bele proti Hrušici. Ker je vozil prehitro, pred prehodom za pešce ni uspel ustaviti in je zbil pešca Janeza Anto-niča, starega 53 let, doma z Jesenic. Pri trčenju je pešca vrglo na pokrov motorja, od koder je po nekaj desetih metrih vožnje padel na cesto in tam obležal hudo-ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl.
V treh mesecih je to na Gorenjskem že tretja smrtna nesreča, ki se je dogodila pešcu. Kaže, da opozorila voznikom, naj bodo pred prehodi za pešce in v naseljih previdnejši, ne zaležejo. Vendar bi morali biti zlasti spomladi, ko je pešcev na cesti več, do njih pozornejši.
Čelno trCenje v ovinku
Srednja vas — V soboto, 2, aprila, se je v Srednji vasi pri Škofji Loki pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila dva udeleženca ranjena, gmotna škoda pa znaša 200.000 dinarjev. Do nesreče je prišlo, ko je 20-letnega voznika osebnega avtomobila Romana Fortuno iz Gorenje vasi v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na nasprotno stran ceste. Tedaj je nasproti pripeljal drug osebni avto, vozil ga je 32-letni Andrej Pirš iz Leskovice, in vozili sta trčili. V nesreči sta bila laže ranjena voznik Pirš in njegov sopotnik Jože Pečovnik. nesreča z ukradenim vozilom
Log pri Kranjski gori — 21-letni Bojan Marenče, ki je v soboto vozil-iz Kranjske gore proti Jesenicam, se je v naselju Log zaradi neprimerne hitrosti zaletel v prometni znak, nato pa še v obcestno svetilko. Miličniki, ki so obravnavali nesrečo, so odkrili, da je Marenče brez vozniškega dovoljenja, saj še ni bil opravil vozniškega izpita, da je pod vplivom alkohola in da je vozil z ukradenim avtomobilom. Avto, ki je last Rudolfa Vodopivca z Jesenic, je Marenče dan poprej ukradel na parkirišču na Jesenicah, v pogon pa ga je spravil tako, da je spojil kontaktne žice.
zašel na nasprotni pas
Hrušica — Voznik osebnega avtomobila Alojz Skumavc, star 48 let, z Jesenic, je v petek, 1. aprila, vozil z Jesenic proti Kranjski gori. Na Hrušici je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in tam trčil v .vozilo italijanskega državljana Camzia Isido-rija, starega 31 let, doma iz Milana. V trčenju je lažje poškodbe utrpel sopotnik v Italijanovem avtomobilu, 62-letni Giseldo Isidori, ki so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
V četrtek, 31. marca, se je v Ljubljani na ustanovni skupščini konstituirala samoupravna interesna skupnost za ceste v Sloveniji. Tako je bilo v Sloveniji končano precej dolgo obdobje priprav na drugačno organiziranost na področju cestnega gospodarstva. Na Gorenjskem so bile občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste ustanovljene že konec minulega in v začetku tega leta. Zadnja samoupravna interesna skupnost za ceste je bila ustanovljena 20. januarja v občini Tržič.
Na ustanovni seji so posebej opozorili, naj bi v prihodnje uveljavili tudi večji vpliv organizacij, ki združujejo denar za ceste, ob tem pa zagotovili nove družbenoekonomske odnose na tem področju in svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci. Nova skupščina SIS za ceste ima namreč zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Glede na zapuščino skupščine v prejšnjem sestavu čaka delegate v novi skupščini precej težko delo, saj bo na primer treba najti denar za vrnitev posojil oziroma odplačilo dolgov, ki niso majhni. Delegati obeh zborov skupščine pa so med
drugim obravnavali tudi predvideno nadaljevanje gradnje tako imenovane Sabotinske ceste. Ta cesta, ki jo gradimo glede na osimski sporazum z Italijo, poteka tudi skozi naše ozemlje.
Investicijska vrednost del na jugoslovanskem delu ceste (vključno z novim mostom čez Sočo) znaša 493 milijonov dinarjev. Doslej je bilo porabljenih 53 milijonov dinarjev. Lani pa je zmanjkalo denarja tako na naši kot italijanski strani in zato so dela ustavili. Italijanska vlada pa je januarja odobrila denar za nadaljevanje in dokončanje gradnje svojega dela ceste. Tako zdaj čakajo, da se dela začnejo tudi na naši strani. Predvideno je, naj bi si skupnost ža ceste pomagala predvsem z blagovnimi posojili gradbenih izvajalcev. Posojila bo treba vrniti od 1985. do 1987. leta, cesta pa naj bi bila zgrajena že prihodnje leto.
Skupščina skupnosti za ceste je za svojeg^ poklicnega predsednika izvolila Andreja Levičnika, dosedanjega direktorja SDK v Sloveniji, za namestnika pa Marjana Kranjca, ki je vodil programski sektor dosedanje republiške skupnosti za ceste.
A. Z.
Nejasno spremljanje izplačil
Radovljica — Gospodarstvo radovljiške občine je lani spoštovalo družbene usmeritve razporejanja dohodka in izplačevanja osebnih dohodkov. Za osebne dohodke so izplačali nekaj več kot 2,3 milijarde dinarjev, kar je 26 odstotkov več kot leta 1981. Glede na 28 odstotno rast primerljivega dohodka, bi bilo možno osebne dohodke povečati za 27,2 odstotka. Če pogledamo še rast osebnega dohodka na zaposlenega pa izračun pokaže, da se je povečal za 25,5 odstotkov.
V negospodarstvu pa so se osebni dohodki v masi povečali za 25,6 odstotkov, na zaposlenega za 25,4 odstotke*
Pri spremljanju izplačevanja osebnih dohodkov v letošnjem letu je prišlo do nejasnosti, saj služba družbenega knjigovodstva sprva ni upoštevala stališča zbora udeležencev družbenega dogovora, po ka-.terem je moč delitvena razmerja na ravni delovne organizacije uskladiti
Odprto prvenstvo radioamaterjev
Jesenice — Na pobudo sekcije vezistov NOV za Gorenjsko in v dogovoru z radioamaterskimi klubi s tega območja bo klub Železar z Jesenic organiziral odprto prvenstvo v * amaterskem radiogoniometriranju za Gorenjsko. Tekmovanje bo v nedeljo, 17. aprila, v okolici Jesdenic, senic, tekmovalci pa se bodo na dan prireditve zbrali v radioamaterskem klubu Železar v kulturnem domu na Javorniku.
Jeseniški klub je poslal vsem klubom po Sloveniji vabilo za udeležbo. V njem sporoča, da je prihod ekip predviden med 7.30 in 8.30 nato bodo. tekmovalce z organiziranim prevozom prepeljali do tekmovalnega prostora, kjer bo ob 9. uri preizkus »lisičarjev« in »lisic«, start prve skupine pa bo ob 10. uri. Tekmovalce bodo razvrstili v štiri starostne skupine.
Prijave s številom udeležencev sprejemajo v jeseniškem klubu do 9. aprila. Zadnje informacije o tekmovanju bodo dali 16. aprila od 18. do 19 ure na repetitorjih R2, R3 in R7 ter po telefonu (064) 83-652. Uradna razglasitev rezultatov tekmovanja bo pol ure po končani prireditvi, v primeru slabega vremena pa bodo tekmovanje odpovedali.
B. Blenkuš
le ob periodičnem oziroma zaključnem računu in ne pri spremljanju akontacij osebnih dohodkov za posamezne mesece. Zato vsepovsod tudi niso bili obveščeni in služba družbenega knjigovodstva bo zdaj organizacije združenega dela podrobneje obvestila o načinu spremljanja izplačevanja osebnih dohodkov, dohodkov.
Verjetno je posledica nejasnosti, da je kar 30 organizacij in skupnosti s področja gospodarstva in 5 organizacij in skupnosti s področja negospodarstva januarja letos pn akontacijah osebnih dohodkov prekoračilo izbrana merila. Od vseh 16 organizacij za 5 odstotkov in več. Vrsta organizacij pa ima za prekoračitev utemeljene razloge, predvsem zaradi večjega obsega in boljšega dela.
Partizanska tehnika prve grupe odredov
Na Mišačah, krajevna skupnost Sr. Dobrava, je 11. 12. 1942 začela delati partizanska tehnika prve grupe odredov. Tehnika je bila zaradi izdajstva 7. 4. 1943 uničena. Takrat so padli Karel Preželj iz Podljubelja, Viktor Jurkas iz Trsta, Ivan Pogačnik iz Zaloš in gospodar hiše Ciril Pečnik. Pečnikovo družino pa so izgnali.
V spomin na 40-letmco tragičnega dogodka bo na kraju dogodka na Mišačah v četrtek, 7. aprila 1983 ob-12. uri spominska slovesnost.
Kulturni program bodo pripravili učenci osnovnih šol. KO ZZB NOV Sr. Dobrava pri Kropi vabi občane radovljiške občine na spominsko slovesnost.
Ciril Rozman
7 /.'«/ nrprf vlak - Na nezavarovanem železniškem prehodu v Zapeljal pred vidK jvu u^	, , vo-nik osebneqa avtomo-
Lokomotiva je avtomobil zadelaj^strani cta gaj
V nesreči sta bila ranjena ^^^^a Um železniškem škode na avtomobilu pa je za lllOOKtUv^	v zadn]ih le.
prehodu, ki ga označuje le znak	M J
tih pripetilo že več podobnih nesreč. - Foto. L. M.
Požar v kozolcu
Volča — V nedeljo, 3. aprila, je nenadoma izbruhnil požar v kozolcu, last Katerine Mrak iz Vol-če v Poljanski dolini. V kozolcu so bile butare, več kubikov drv, nekaj stelje in nekaj kubikov desk in plohov, kar je vse ogenj zajel in uničil.
Požar, ki so ga pogasili poljanski gasilci, je povzročil za 200.000 dinarjev gmotne škode. Vzroka še niso ugotovili. Domnevajo, da gre za požig.
Mimoidoči preprečili posilstvo
Kranj — Minulo nedeljo, 27. marca, nekaj pred 10. uro ponoči, je mlajši moški v gozdičku nad kranjsko železniško postajo napadel žensko. Zasledoval jo je od avtobusne postaje pri Iskri, od koder se jo ženska prek Ljubljanske ceste nato pa po poti, ki vodi skozi gozdiček med železniško postajo in Stražiščem, vračala domov. V gozdu jo je dohitel in napadel. Ko jo je skušal zvleči globlje v gozd, je izgubila očala, torbico in plastično vrečko, z nje pa je strgal •tudi obleko. Ker je kričala, so jo slišali mimoidoči. Dva moška, ki sta tisti hip prihajala po poti, sta napadalca pregnala in ženski pomagala, da si je opomogla.
Napadalec se je potajil, vendar sta ga mimoidoča kmalu po dejanju s pomočjo treh prijateljev ujela in odpeljala na kranjsko postajo milice. Njihova takojšnja pomoč dokazuje,' da si poslej /.likovci ne bodo mogli brez škode privoščiti nedovoljenih dejanj.
GLASOVA ANKETA
Na dnevni red nagrajevanje po delu
Škofja Loka - Pretekli teden je bil v Škofji Loki seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov, ki ga je pripravil občinski komite Zveze komunistov. Ta teden pa se začenja občinska politična šola. Seminar in politična šola sta dve od različnih oblik družbenopolitičnega izobraževanja, kateremu občinska organizacija ZK posveča izjemno pozornost, zato v zadnjem času uvaja tudi zanimivejše oblike, ki so naletele na izredno ugoden odmev in oceno med komunisti. Tudi pri klasičnih oblikah usposabljanja, kot je bil seminar za kandidate, skušajo predavanja kar najbolj aktualizirati in k razpravi pritegniti čimveč udeležencev. Trije kandidati za sprejem v ZK so spregovorili tudi za naše bralce:
sodelavci, mojster in drugi. Želim biti članica ZK, vendar nikakor ne, če bi tisti, s katerimi delam skupaj, menili, da si takšnega zaupanja nisem zaslužila. To je še posebej važno zato, ker bom delala v osnovni organizaciji ZK v tovarni. Pomembno je tudi to. da se izobražujemo, saj smo že na uvodnem seminarju slišali marsikaj zanimivega. Če pa bi že sedaj sodelovala v delu osnovne organizacije ZK, bi predlagala, da bi spregovorili o nagrajevanju delu in še posebej o nagrajevj proizvodnega dela. Na tem dročju je kljub obširnim razj: vam še zelo malo narejenega.«
-am
Iztok Fojkar je študent visoke šole za organizacijo dela v Kranju, doma pa je s Trate: »Predlagala me je občinska konferenca Zveze socialistične mladine, ker sem bil aktiven v mladinski organizaciji. Pri občinski konferenci mladine sem bil predsednik komisije za družbene organizacije in društva in sem si prizadeval za boljšo povezavo med občinsko konferenco in društvi. Po sprejemu v ZK se bom verjetno vključil v delo osnovne organizacije ZK na Trati. Naša krajevna skupnost postaja z izgradnjo novih stanovanjskih hiš vse mlajše naselje, kar pa se pri osnovni organizaciji ZK še ne pozna. Kaj bi dal na dnevni red osnovne organizacije, če bi bil že član? Prav gotovo problem pozidave našega naselja. Urbanisti nam po kapljicah dajejo neke načrte, kar povzroča slabo voljo med krajani.«
Mileva Savič je doma iz Škofje Loke, zaposlena je v Jelovici: »Ko so me povprašali, če bi vstopila v ZK, sem bila mnenja, da mora o tem povedati svoje tudi okolje, kjer delam, to je moji
Jasmina Velikonja je doma iz Kranja, zaposlena pa je v Jelovici: »Za sprejem v ZK so me predlagali v Jelovici, čeprav sem komaj dobro začela delat:. Ker si le malo predstavljam deio osnovne organizacije ZK. je kar prav, da smo bili že pred sprejemom povabljeni na seminar, saj bi se brez potrebnega znanja težko vključili v delo. Tudi jaz bi za razpravo na osnovni organizaciji predlagala nagrajevanje po delu. Sama sicer še nimam izkušenj, vendar vem. da se delavci zelo veliko pogovarjajo o teh vprašanjih.«
L. Bogataj
Zanimivo alpinistično predavanje
Kranj - Planinsko društvo iz Kranja organizira v sredo, 6. aprila 1983, ob 19. uri in 30 minut v koncertni dvorani kranjskega delavskega doma, vhod številka 6, predavanje z naslovom Prva slovenska ženska alpinistična odprava v Pamir. O uspešnem vzponu na 7495 metrov visoki Pik Komunizma bo ob predvajanju dvesto barvnih diapozitivov pripovedovala Kranjčanka Marija Štremfelj. Predavanja se bodo udeležile tudi druge članice te odprave, zato se obiskovalcem obeta zanimivo doživetje. (S)
Planinski izlet na Štajersko
Kranj - Planinsko društvo iz Kranja prireja lahek spomladanski izlet po obronkih hribov v Spodnji Savinjski dolini od Prebolda do Za-bukovice, to bo od 4 do 6 ur hoje. Zbor udeležencev bo v nedeljo, 17. aprila 1983, ob 7. uri pred hotelom Creina v Kranju, vrnitev v Kranj pa je predvidena okoli 19. ure. Prijave za izlet, ki ga bosta vodila Tatjana Martinuč in Igor Kloar, sprejemajo v pisarni PD Kranj; tod dobite tudi vse podrobnejše informacije o izletu. (S)
Obvestilo!
Zaradi omejenega obsega Glasa sporočamo, da bomo del propagandnega gradiva, predvidenega za današnjo številko, objavili v petek, 8. aprila. Prosimo za razumevanje!
Bil je prvi april
V zadnji, petkovi številki Glasa I aprila, smo vam postregli z neka rn voaprilskimi. Če ste verjeli al: n<? večina prvoaprilskih potega v še. r. jt bila nadvse dobronamernih in marsikateri predlog bi lahko tudi upešte vali.
Jeseniška železarna še ne išče ni- j de v Karavankah in bo še naprej na j žalost odvisna od domačih dobavite* j ljev ali uvoza; kranjski komunalci ]
še prav nič ne ogrevajo za umestec predlog, da bi ob koncu tedna čistih ulice Kranja; žirovskega radia še t* bodo poslušali po vsej občini: ribji j zarod bo najbrž še naprej poru* umazanijo ob čiščenju jezera v Me ] stah; knjige Zgodovina mesla Kranja ki je izšla v neponovljivi nak.aa 500 izvodov, ni bilo na policah: če j* cesarica Marija Terezija izgubita a. ne ' zlato broško na Smlednik" gradu, združeni muzealci je prav iN" fovo ne nameravajo iskati; natun-stov na loškem kopališču se dolgo ne bo in bodo lahko še naprej jadikova. nad »oblečenci«. ki se zmrdujejo nad njihovo nago svobodo; v nekdan e"
Maverjevem ^^e^l
restavracije; prav tako ne do jelt. niče v Kranjsko goro, se manj doprs n h kipov ob progi tistim zash^mn: ? « S ukinili- v Tržiču kopališča no
ki so JO ukin il. V
na^n?An?Teži še ni* ne /asta%e ■ n«	zammna.
STbftivfim lahko tudi celovečer
lahko	se mirne dušo lahk."
Drazgosk. bitk..se kranjsko^
obrišemo pod nosom	^
ski natakarji in *	domoljub
ntTpesmi v moderni izvedbi.