ElBMlverfianfnprels ВМ O.lfl НдГдШдпкпБо(е Verlag und SchrlXtleltung:. Klagenfurt, Blemarckrlng 13, Postfach 115 / Berugreprels (1ш voraus zahlbar) monatllch RM 1,— frel Haus (elnschlleBllch RM 0.20 ZustellgebUhr Abbestellungen der Zeitung fUr deu nachfolgenden Monat werden nur schriftllch und nur bls 25. des laufenden Monata angenommen Nr. 42. Krainburg, den 29. Mai 1943. 3. Jahrgang. Silni prodorni poskusi icrvaio odiiili 40 sovjetskih oKIopnjakov uničenih, 63 letal sestreljenih ^ Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. maja objavilo: Proti vzhodni fronti kubanskega mosti-Sča so Sovjeti včeraj z več divizijami začeli eUno napadati. Nade čete, ki so jih podpirali oddelki zračnega orožja bojnih letal in letal za boj iz bližine, so vrgli sovražnika z nasprotnim napadom nazaj in dosegle, da BO se izjalovili vedno ponavljajoči se nasprotnikovi poizkusi, da bi prodrl. Boljše-viki so utrpeli visoke krvave zgube in zgubili več kot 40 oklopnjakov. V Finskem morskem zalivu je zadela ne- ka sovjetska podmornica na nemško minsko zaporo in se potopila. V vodovjih Fischerjevega polotoka so brza nemška bojna letala potopila neko sovražno tovorno ladjo z 1500 brt in zažgala neko obrežno vozilo. Na vzhodni fronti smo včeraj pri le petih lastnih zgubah sestrelili 63 sovjetskih letal. Na Sredozemlju je zračno orožje 25. in 26. maja uničilo 29 angleških in severnoameriških letal, med njimi trinajst štirimo-tomih bombnikov. Pred sevembafrikaneko obalo je bil v noči od 25. do 26. maja nek sovražni ruši-lec po bombah težko zadet Zopel 24 britanskih bombnikov sestreljenih Uspešno delovanje udarnih čet na Vzhodu - Napad nemških letal na Brighton Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. maja objavilo; Od vzhodne fronte poročajo o uepešnem delovanju lastnih udarnih čet. Posamezni krajevni napadi Sovjetov so spodleteli. Zračno orožje je nadaljevalo boj proti sovjetskim prometnim zvezam in bombardiralo vrh tega letalska oporišča in industrijske cilje. V noči na 26. maj eo britanska letala napadla zahodnonemško ozemlje. Nastale so zgube med prebivalstvom in škode na poslopjih. 24 izmed napadajočih bombnikov je bilo zbitih na tla. V Sredozemlju in na obali Atlantskega morja je zračno orožje včeraj uničilo 15 sovražnih letal. Pristanišče Bizerta je bilo bombardirano. Brza nemška bojna letala so včeraj napadla z bombami težkega kalibra industrijske naprave in oskrbovalne obrate v luki Brighton. Dva letala se nista vrnila. 27 britanskih bombnikov anlčenib Berlin, 28. maja. Angleške zgube pri njihovem ijočnem bombnem napadu na zapad-no nemško ozemlje so se po nadalje došlih poročilih povečale od 24 bombnih letal, katerih zgubo je že javilo poro&lo oborožene sile z dne 26. maja, na 27 britanskih bombnikov, ki so postali žrtev nemške obrambe. . , Uspešni zračni lio|i na vseh Irontah Delovanje udarnih čet na Vzhodu - Težki zračni napadi na železniška razkladišča Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. maja objavilo: Od vzhodne fronte javljajo iz nekaterih odsekov o uspešnem delovanju lastnih udarnih čet. Zračno orožje je izvršilo težke napade na močno zasedene sovražnikove kolodvore za razkladanje in bombardiralo ob srednji Volgi neko večjo tvomico letalske oboroževalne industrije. Ko je skupina sovražnih bojnih letal poskušala napad na neko letališče ob nemški fronti, smo izmed 11 napadajočih sovjetskih letal sestrelili 10, še preden so dospeli na svoj cilj. Pri brezuspešnem napadu močne skupine britanskih bojnih letal na nek nemški konvoj pred nizozemsko, obalo so zaščitna vozi- la zbila sedem večmotomih britanskih letal in štiri druge težko poškodovala. Težka nemška bojna letala so y pretekli noči bombardirala pristanišči Bone in Dji-djelli. Neka trgovaka ladja je bila tako težko pogodena, da se jo lahko smatra za uničeno. Protiletalsko topništvo zračnega orožja j# v Sredozemlju sestrelilo 9 sovražnih letal. Po zaključnih ugotovitvah je britansko zračno orožje pri napadu na zapadnonem-ško ozemlje v noči na 24. maj izgubilo 44 bombnikov. Romunski odredi lovcev na vzhodni fronti so se v zadnjem času posebno odlikovali. V kratkem razdobju so v zračnem boju sestrelili 31 sovjetskih letal in uničili pet drugih na tleh. t, • Y • z d тег i no iSče j o motnje v luinoarbakih gorah Nemško krdelo za odpravo motenj se je odpeljalo z drezino, da poiSče motnje, Naili Л0 dotično mesto. (PK.'A:4fn&hnit: Krlegeberichter Arndt, Sch., M, Pri bojnem oddelku letalcev: »Legion C o nd or Nalagajo bombe za Leningrad. (PK.- Aufnahme: Kriegsberichter Zwirner, PBZ., M.) Bilanca boljševlškega krvolifja v Eslonill Statistika groze v Revalu - Angleški glasovi od včeraj in danes .) Berlin, 28. maja. Isti angleški tisk, ki se sedaj prilizuje boljševizmu in sestavlja sla-vospeve ob obletnici angleško-sovjetskega vražjega pakta, je še pred nekaj leti znal zelo natančno označevati boljševizem. V nobeni drugi državi na svetu, je pisal junija meseca 1937. leta, »Raijy Herald« -;- Bi bilo-, -toliko usmrtitev in politiJSSih pobojev kbt-y ' Sovjetski Uniji. PriliČno ob istem času je »Daily Mail« ugotovil, da v vsej zgodovini ni nobene paralele z morijo, ki jo je zakrivil moskovski režim. Ali je to danes vse pozabljeno ? Iz R6va,la poročajo, da so mogli izslediti usodo 5000 Estoncev izmed 60.000 odpelja-nih Estoncev. Iz poročil onih Estoncev, ki se jim je posrečil beg iz Sovjetske Unije, se podaja statistika groze, kakor si hujše ne moremo misliti. Od 5000 Estoncev, katere se je moglo zasledovati, živi danes ' kvečjemu še polovica, ostali so ali umrli od lakote, &li zmrznili, ali bili zaklani. V velikih koncentracijskih taboriščih v čerbaku, Kamtišu in Sverdlovsku je vrh tega, kakor so izpovedali vmivši se Estonci, poginilo še v največji bedi in brez glasu najmanj 7500 Estoncev. Krvava bilanca Sovjetov velikansko narašča. To ve tudi Anglija. Toda Churchill še vseeno izjavlja pred vsem svetom, da se ne bo plašil nobenega, še tako težavnega potovanja, da se ne bi peljal tja, kamor ga naroča Stalin. Mar. se hoče dati vpreči v zmagoslavni voz one s krvjo oskrunjene oligarhije, ki je prinesla zmedo nad narode Sovjetske unije? Mar je pozabil, kaj je pisal sam o stalinizmu? Treba mu je potem le prebirati angleški tisk iz predvojne dobe. Mnoštvena zapiranja in usmrtitve v serijah, upori in stavke, izgoni in umori so bili po takratnih opisih v »Daily Mailu« vsakdanji kruh v Sovjetski uniji. Spremenil se boljševizem ni čisto nič, tudi če privleče danes iz zaporov pravoslavne škofe, jih na novo drapira in jih da zlajnati pobožne govore za porabo inozemstva. Dnevi groze na Baltiku, neposredno pred umikom boljševikov v juniju 1941. leta so še v svežem spominu. Samo v Revalu je takrat, ko je zavladal teror, 5000 ljudi v popolni živčni razrvanosti izvršilo samomor. Od Le-toncev je bilo 60.000 umorjenih in odpelia-nih. Le Litavci niso tako nečloveško trpeli, ker so nemške čete naglo napredovale. Tudi njim bi grozilo samo grozno krvolitje, če bi se Sovjeti kdaj vrnilL Angleški tisk let 1936. do 1938. bi mogli potem pozvati za kronsko pričo o tem, da boljševizem nikdar ni bil Li nikdar ne bo nič drugega nego vlada rabljev. Revalska statistika groze nam kliče t spomin ona britanska spričevala, ki jih da« nes tajijo, vtem ko dozdevni čuvarji zapad« ne kulture, Anglija in USA, na konferwi-^ cah in kongresih znova izjavljajo svojo hlapčevsko pripravljenost, da brezpogojne pomagata stalinizmu. Pogreb vrhovnega generala Tantamotea Tokio, 28. maja. Državni pogreb za vrhovnim generalom Vamamotom je določen na 5. jupij, torej na tisti dan, ko je bil leta 1934. pokopan admiral Togo, zmagovalec pri Tsušimi. Slovesni" obred za Yamamotom Be bo vršil v parku Hibiya v Tokiu, poko-pm bo potem na pokopališču Tama v Tokiu ob strani admirala Toga. Admiral У amamoto je padel Kakor je objavil cesarski glavni atan, je vrhovni poveljnik zdruienega japonskega brodovja padel junaške smrti med zračnim bojem, ko je na krovu nekega letala vodit vojaške operacije. |(Ћ?ад80сеаа, Zander, M.). stran 2. — štev. 42. KLBAWANKEN BOTE Sobota, 29. maja 1943. Za Evrope dikiai lakote Meflzavezniška „prehranjevalna konferenca*' si privošči bombastične govore-Evropa In Nemčlla se lahko sanU sebe preskrbujeta v planinskem zdravilišču Hot Springsu v Virginlji se je zbrala po sovražnih državah že pred več časa napovedana medzavezni-ška prehranjevalna konferenca. Ta konferenca glede živil, ki se je sestala po Roose-veltovi iniciativi, bi naj po njegovih željah storila velepomembne sklepe, na katere je pa zaenkrat pač še treba počakati. Zaenkrat bo ostalo še, каЉог erao tega. že od konferejic vajeni, pri lepih govorih, ki jih imajo številni odposlanci, ki se potem od svojega napora odpočije jo pri igranju golfa ali v igralnem kazinu. Roosevelt je poslal konferenci ošabno spomenico, v kateri pravi, da so problemi, s katerimi bi se naj bavila ta konferenca, najbolj fundamental-iii, ker se tičejo človeka sploh, češ da je brez živil in brez obleke življenje samo nemogoče. >Na tej in na bodočih konferencah »združenih narodov« hočemo«, tako je nadaljeval Roosevelt, »razširiti naše sodelovanje na nova, važna področja lzve%i vojnih problemov.« Goepodanke haluctnadje Svet hočejo razdeliti v štiri pase pod gospodarskim in vojaškim diktatom 25edl-njenih držav, Anglije, Sovjetske Unije in ffitajske, in te države bi naj bile v dodeljenih jim pasovih absolutno suverene na političnem, gospodarskem in industrijskem področju. Evropa naj seveda oetane ob strani. Evropske države naj se po načrtih izločijo iz agrarne produkcije in naj postanejo zgolj uvozne države. Tega si vsekakor želijo vodeči politični krogi Zedinjenih držav. NewyorSki dopisnik madridskega časopisa »Уа«, ki se peča z Hot Springsom in cilji, ki jih zasledujejo na konferenci, poroča, da hočejo gori navedene štiri države racionirati celotne svetovne zaloge In jih razdeliti po nekem sistemu nakaznic. Temelječ na številkah indeksa za leto 1939. hočejo v svr-ho zavarovanja preskrbe svetovnega prebivalstva povišati proizvodnjo žita za 50 od sto, mesa za 90 od sto, mlečnih izdelkov za 30 od sto. Teoretično bi bilo to zelo lepo in dobro. Pri znani needinostl držav pa smo lahko radovedni, kaj se bo pri tem praktičnega izcimilo. Argentinlja ee Ihidt Vedno je slab omen, če se že pred pričet-kom ali takoj ob začetku kake konference načenjajo najrazličnejše debate, ko bi konference pravzaprav morale biti edine, ali če merodajne agrarne države, kakor n. pr. Argentlnija, sploh niso zastopane. Tako se iz Zedinjenih držav v Buenos Aires vmivSi se urednik Agusti, argentinskega časopisa »Noticiae Graficas« čudi in obžaluje, da Argentinija ni zastopana v Hot Sprin*^ V komentarju poudarja, da je dr^va in živilsko gospodarstvo tega vodečega južnoameriškega naroda dovolj pomembna, da bi priSla v poštev pri preskrbi Evrope in Anglije. Ne sme se pozabiti, da Argentinija skupno z Zedinjeniml državami in Kanado lahko toliko proizvaja, de prehrani ves svet. K temu ^ pride, da je ravno agrarno gospodarstvo Argentinije visoko razvito, da doseže omembe vredne uspehe proizvodnje. Problemi, ki jih ima obravnavati živilska konference, nadaljuje ta novinar, eo tem težji, ker so kakor znano, Zedinjene države ravno sedaj same prisiljene, da oddajo del svoje proeukcije drugim zaveznikom in pošiljajo živila na fronto. Evropi M ni ničesar bati Evropa lahko hladnokrvno gleda na to koderenco. Evropske države, ki se skupno z osnimi silami bojujejo za svoj obstanek ali neobstanek, so dalekoeežno zasigurale svojo prehranjevalno podlago. Šele pred kratkim so od pristojne strani ugotovili, da se'stopnja evropske samoekrbe z živili še lahko bistveno poveča. V Nemčiji sami je izboren uspeh nemškega kmetijstva imel za posledico visoko stopnjo samooskrbe z živili, ki znaša v mirni dobi okrog 33 od sto, in danes z vojni primemo prestavitvijo približno 100 od sto prehrane. Če bi se poljedelstvo gojilo po vsej Evropi tako intenzivno kot v Nemčiji, bi se glede evropskega prehranjevalnega položaja doseglo še marsikaj izrednega. V tem pogledu so ravno v zadnjem času doseženi omembe vredni napredki. Porok — naša agrarna politilia N&cionftleoci^ietič&a »grama politika j}« od teta 1938. штм-јвоа tftko^ da X naj- širšem obsegu zasigura oskrbo nemškega naroda iz lastne moči. Zategadelj so že v letih pred izbruhom vojne v okviru proizvajalne bitke izredno stopnjevali tuzem-sko proizvodnjo. Ko je izbruhnila vojna, smo stali pred nalogo, da ohranimo doseženo višino storitev. Potrošnja je bila po skrbno izdelanem sistemu racionir&nja pri-lagodena vsakikrat možnostim tuzemske proizvodnje. Med tem pa so bili storjeni nadaljnji napori, da že sedaj zasigurajo prehranjevalno osnovo nemškega naroda tudi za bodoče. Da pri tem včasih ne gre brez žrtev, ki jih mora potrošnik vzeti nase, je pri dolgi dobi vojne na dlanL Proizvajalna bitka se bo tudi v tem letu nadaljevala z vsem poudarkom, ^ nemški kmet bo storil vse, da bo izpolnil stavljeno mu nalogo. Da se bodo pri tem pojavile vedno znova težkoče, tako na strani oskrbe 8 sredstvi proizvodnje, kakor tudi v pogledu stopnje intenzivnosti, je tudi razumljivo. Tudi pomanjkanje delovnih moči je neizbežno. Toda vse te težkoče so smotrno vodstvo agrarne politike, kakor tudi izredni napori kmečkega prebivalstva premagali. K temu pride kot še zelo važen, da, odločilen faktor okolnost, da ima kmetijstvo v tem letu ugodno vreme. Jesensko obdelovanje se je vršilo brez trenja. Pozebe, kakorine so bile T preteklem letu v zelo izdatni meri. niso nastopile. Pomladansko obdelovanje se je la№o zgodaj začelo in izvriUo brez trenja. NaSa letina kaže zelo razvesefjhw Slika, ki nam Jo dandanes kažejo polja, je zelo razveseljiva. Seveda sedaj še ni mogoča prognoza, kakšna bo bodoča letina, nt sme se tudi pozabiti, da smo po izbruhu' vojne imeli tri slabe letine žita. Odločilno pa je, da se bo v tem letu, v nasprotju e preteklim brez posebne spremembe lahko izvršil program obdelovanja, ki smo ga hoteli. S tem je ustvarjen eden izmed najvažnejših pogojev za uspeh. Vse drugo je odvisno od vremena, ki je bilo doslej, kakor smo že omenili zelo ugodno. Mimogrede naj omenimo, da se je vrhu tega poskušalo na področju požlahtnjevalnega gospodarstva vse, da se obrže temelji v redu. Stanje svinj se bo polagoma zopet povečalo in glede govedi ne bo več nastopilo znižanje. To pa je odločilno za vzdrževanje obrokov masti. In če pogledamo na nemško proizvodnjo presnega masla, lahko z veseljem ugotovimo, da je popolnoma nedotaknjena in da tvori Se danes vedno hrtxtenico oskrbe z mastjo. Proizvodnja mlekarn je še vedno na isti visoki stopnji, kakoršno je dosegla v tretjem vojnem letu in kakršna je bila takrat rekordna. Nemčija in te njo zvezane ter njej prijateljske evropske države se odrečejo temu, da bi storile na konferencah velikotirne sklepe In resolucije. Skrbijo zgolj zato, da ustvarijo pogoje za brez trenja razvijajoče se prehranjevalno gospodarstvo. Kruh po milosti Židov! Mednarodno židovstvo boče sveta dodeljevati kmii. - Nalnovejšl izslllevalni načrt iz Hot Springsa - Z žitom hočejo barantati salti po godbi dolarjeve piščalke. Drugim narodom, ki se bodo pred njim ponižali, pa bodo vsilili cene za agrarne proizvode, kakršnih svet doslej še ni doživel. Ce je že bil angloamerikanaki gospodarski imperializem izmodrovan sistem izžemanja, bo nova metoda svetovne trgovine v znamenju neke židovske banke, ki obvlada vse trge z živili, prekašala vse predstave glede samovoljnosti in dobičkarstva. V Nemčiji se razdeljujejo razpoložljiva Živila Izključno v to svrho, da se zagotovi prehrana naroda. Prebitki evropske letine se razdeljujejo po enakem načelu zagotovitve prehrane za blaginjo naše celine. Nobena banka ee ne more okoristiti z nečednimi dobički, nobeni politični barantači ne morejo zlorabiti kmetove letine. Seveda so evropski židje tu Izključeni. Nimajo nobene prilike, da bi nas osrečili s projekti, kakršni se sedaj porajajo v Hot Springsu. Jo-žefovo verižništvo z žlitom v Egiptu! — ponovljeno na dolarski bazi kot mednarodna kupčija. Tako se bodoči rodovi lahko nadejajo, da bodo jedli kruh po milosti Židov, če jim ga bodo sploh dobavljali, če bi bilo še sploh treba, bi mogel ravno ta premeten projekt potrditi železno nujnoet vojne za prehranjevalno svobodo Evrope. Berlin, 28. maja. Britanska delegacija pri sedaj v Hot Springsu (USA) vršeči se konferenci, ki ве peča z vojno oskrbo pro-' tiosnih sil, je po poročilu severnoameriškega radija in po potrdilu britanske Reuterje-ve pisarne predlagala, da se ustvari »Mednarodna živilska banka« z dalekosežnimi pooblastili in možnostmi, poseči v kmetijstvo posameznih držav. Tudi mednarodna politiko cen na področju potroAnega blaga naj ima t; banka v rokah. Od n j« ee nadeja, mednarodno židovstvo posebno velikih gospodarskih dobičkov ia odločilnega vpliva na življenje narodov. Banka torej določa uporabo živil, ona jih lahko prodaja pod ceno, jih pa lahko tudi več let zadržuje od svetovnega trga. V njenih rokah je, da izvrši dobavo posameznim državam in da druge države popolnoma izključi od nakupa. K temu samo lahko ugotovimo, da severnoameriško samoveličje narašča in zavzema občenevame oblike. Skupina bankirjev iz Wallstreeta, o katerih židovskem poreklu ee lahko vsakdo prepriča iz priročnika, hoče po ovinku preko mednarodne živilske barake postati politični cenzor celega sveta. Dobičkarji ei hočejo lastiti pravico, da sestradajo cele narode, ki niso voljni ple- Egipel odblania znova vojno napoved Dva brltanslia predloga zavrnjena - Nahas paša je dobil zaupnico Bbn, 28. maja. Egiptovska vlada je znova odklonila po britanski iniciativi vložen predlog, da bi Egipt napovedal vojno silam trojnega pakta. Hkrati je bilo odklonjeno »vabilo«, da bi poslali egiptovske čete pod britanskim vrhovnim poveljstvom proti osnim silam. Oba predloga je po nalogu britanskega zunanjega ministra vložil no-minelni arabski ministrski predsednik Nuri es Said in transjordanski emir Abdulah z utemeljitvijo, da se naj skupno postopa z arabskimi državami. Egiptovska vlada pa je vzlic ozkim zvezam ministrskega predsednika Nahas paše z Londonom izjavila, da nikakor ne more ustreči britanski želji Razpoloženje v Egiptu je v zvezi z zadnjim političnim škandalom v Kairu takšno, da bi kak korak v Stoletnica slovaškega knjižnega jezika Bratislava, 28. maja. Slovaški narod se spominja te dni obeh narodnih osebnosti. Ljudevita Stura in Antona Bern o laka, ki sta pred sto leti ustvarila slovaški knjižni jezik in s tem dala narodu najmočnejše orožje v njegovem boju za svobodo. Oba slovaška pisatelja so počastili z odkritjem plošč v Bratislavi. V narodnem gledališču M j# vršila fllavnoetna akademija. zaželeni emeri povzročil v svojih posledicah nedogledno reakcijo pri narodu in nujno imel za posledico takoj&nji padec vlade Nahas paše. Kot svarilo pred razpoloženjem v Egiptu je rabila vladi pet dni trajajoča, s težkimi incidenti združena debata v kairskem parlamentu o obdolžitvah, ki jih je v »čmi knjigi« iznesel proti vladi poslanec Ma-kram Obei^ paša. S pomočjo vladne stranke je Nahas paši uspelo, da je pri glasovanju dobil zaupnico s 158 proti 76 glasovi. Ta izid debate ne pride nepričakovan, ker se je bilo že naprej nadejati take zaupnice spričo ostre strankine discipline WAFDa, ki je hotel preprečiti denusijo vlade WAFDa pod Nahas pašo. Vprvič pa se je pokazala močna manjšina, ki obsega vso opozicijo proti vladi. Škandal z Nahas paio pa z zaupnico v zbornici še ni končan, ker je vodja opozicije v senatu, Hejkal^ znova zahteval, da se morajo Nahas paša in obtoženi vladni člani države zagovarjati pred rednimi državnimi sodišči in ne pred zbornico, т kateri razpolaga WAFD s kompaktno večino. Posledice s Cmo knjigo sproženega škandala gredo torej naprej, zlasti &o je bil senatu stavljen predlog, naj ima egiptovski tisk popolno svobodo pri obravnavanju ob-toSb maAiWkq IVoii imetniki Eidienlauba Berlin, 28. maja. Ftihrer je, kakor je bilo že javljeno, podelil nasledniku generala grofa Brockdorff - Ahlefeldta v trdnjavi Demjansk, Generalu der Infanterie Paulu L a u z u, kot 237. vojaku nemške oborožene sile odlikovanje Eichenlaub zum Rit-terkreuz des Eisemgn Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa). Ftihrer Je nadalje podelil 17. maja Generalu der Infanterie Gustavu H o e h n e kot 238. vojaku nemške oborožene sile das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes. Kot 248. vojak nemške oborožene sile je bil odlikovan Generalleutnant Martin G na set poveljnik neke pehotne divizije. Trlle novi Imetniki Rltterkrenza Berlin, 28. maja. FUhrer Je podelil Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes (viteški križec železnega križa) Oberstu baronu Karlu Lersnerju, poveljniku nekega grenadir-skega polka; Hauptmannu Emstu Zimi mermannu, poveljniku bataljona v nekem grenadirskem polku, in Hauptmannu Gallandu, Gruppenkomandeurju v ne« kem oddelku lovskih letalcev. „Končna zmaga bo na strani osnffl sil" Xokio, 28. maja. Končna zmaga bo na strani Osi, je poudaril načelnik tiskovne^ ga oddelka cesarskega glavnega stana, generalni major Yahagi v nekem svojem go-^ voru, v katerem je med drugim ugotovil, da ee Japonski ni treba bati ameriške proizvodnje, ki je razdeljena na najrazličnejša bojišča. Japonsđca ne spada več med nema-niče,^ampak k posedujočim državam in bo tekom vojne dala vedno več zgledov svoje prave moči. Generalmajor Yahagi Je na koncu poudaril, da Japonska ne bo ostala dolžna odgovora na stalne klice osnih nasprotnikov, da bi se ojačila zračna vojna. Turški častniki so doživeli Tunezllo Ankara, 28. maja. Turški častniki, ki so na angleško vabilo prebivali v aprilu na sevfemoafrikanski fronti in se te dni vrnili v Ankaro, poročajo z največjim priznanjem in obSudovanjem o bojni sili osnih čet, češ da te detleko ргеЛсавајо вгоЈв nasprotnik« glede bojne morale, pripravljenosti za službo, taktičnega znanja in vodstva. Pravijo, da je le na tak način razumljivo, da м Je mogla ta razmeroma majhna četa presenetljivo dolgo, trdo in z izrednimi izgubami za sovražnika upirati anglo-amerikanskim armadam, ki so bila večkrat močnejša glede ljudi in materiala. Te činjenice, se je zavedal takoj vsak objektiven opazovalec severnoameriške fronte. 30 mllllonov znašalo zgnbe Sovlelov Stockholm, 28. maja. Po cenitvah moskovskega dopisnika lista »Daily Express« Paula Hulda, ki trenutno biva v Londonu, je Sovjetska Unija v vojni proti Nemčiji zgubila 30 milijonov ljudi, in to mrtvih in ranjenih na bojiščih, vojnih ujetnikov in cin vilistov, ki so umrli za lakoto in boleznijo, Zato naj nihče ^ne misli, pravi dopisnik, da so sovJett&e rezerve neizčrpne. SovjetsW vojak ne dobi nikoli dopusta« je angleški dopisnik izvajal dalje. Njegova plača znaša deset rubljev na mesec, častniki v frontni služ;bi so zaslužili do 1000 ru« bljev na mesec. Kadar kak vojak pade, uradno ne obve^ Sčajo njegove rodbine, čeprav čakajo, da bo pristojni komisar izrekel svojcem soža-Ije. To se pa povečini ne zgodi SovjetsW vojak je zadovoljen s enim kk logramom črnega kruha in čašo zeljne јол he ter čašo zdrobovega močnika na dan. Č# se nahaja v prostoru IS km od frontne čri te, dobi povrh še nekaj ičganja. Podnevnl napad na Brighton Berlin, 28. maja. Odred brzih nemških bojnih letal Je. 25. хшја opoldne znenadc napadel z bombami in krovnim orožjem* vojnovažne cilje v Južnoangleškem pristan niškem mestu Brightonu. V horizontalnem poletu iz 20 do 30 m višine so naši bojni letalci zadeli neko tovarni lokomotiv več-« krat v polno, ravno tako elektrarno, ki Ježi na vzhodu mesta. Sovražnikova protBetak ska obramba si j# zaman prlsaderala mo^ titi izvršitev napada. Учг1лв and Druck; NS.-Gaarerlag and Drackerei Kftrnffn. GmbH., Klairenfnrt. — Verlagsleiter Dr LmH Heitjan (im Wehrdienat). — Hauut-.igr: Fnedrlch Horatmann (verreiet), L V. WfOuSm НкЛм, Znnrit fait f . •'*Y. SumntfiK, 29. Mai 1948. KARAWANKEN B 0 T B Mtf 9. — Nr. 43. Moskau stort Emahrungskonferenz interessaote Hinweise auf die derzeitige Versorgungslage der Bolsdiewisten hw. Stođtholm, 28. Mai. (Eigenberiđit.) Der ..Realismus" der Sowjets, der anlafillch des Stalinschen Bluffversudies mit der Sdieinauf-losung der Komintem von der fiidischen Welt-presse aller Sdiattlerungen besungen wurde. bereitet zuweilen immerhin selbst den pluto-kratischen Verbiindeten leichtes Kopfzerbredien. In Hot Springs batten die sowjetisdien Delegier-ten einen flberrasdienden und allgemein ale recht unpassend betrachteten VorstoS unter. nommen. Sle machten bereite In der Vorwedit geltend, fUr sie sei das Problem, die Rote A'nnee rait Lebensmitteln zu versehen, wichtiger ali alle NachkriegsplSne. Nađidem dicser Wink nach Ihrer Ansidit nidit genOgend verstanden worden war, gingen sie nach Ertialt neuer Instruktlonen aus Moskau zu einer offeneren Spradie iiber. Sie sagtep nunmelir mit schwer zu Uberbietender Deutiidi-keit, die Sowjetunion erwarte, dafi die Kon-ferenz, statt sich mit Projekten auf lange Sicht und unbestimmte Zukufift zu beschaftigen, zu Vorbereitungen iiber die' sofortige Lieferung von Lebensmitteln iibergehe. SowletruBIand brauche Lebensmittel fiir seine groBen Arme«n und fiir seine vom Rrieg sdiwer betroffene Bevčlkerung. Die vorhandenen VorrSte und Mdglichkeiten selen unzulanglich. GroCe Gebiete seien tmter deutscher Herrsdiaft und in den wihrend des Winters zuriickgewonnenen Teilen des Landes sei eine geordnete Agrarbewirtsdiaftung nidit rooglich gewesen. Die Hilfe der Verbiindeten sel daher dringend notwendlg, und ewar sebr bald, sowle ganz selbstverstSndlich nnter Inanspnidi-nahme groBer langfrlstiger Kredite. Ober die Aufnahme dieses Vorstofies bel den fibrigen Nene Rltterlireuztrager des Heeres Berlin, 28. Mai. Der ?(Шгег verlleh da? Rltter-kreo* des Eisemen Krtnzei an Oberst Bnsiio von W e de 1, Kommandeur eines Grenadier-Regiments, Major Otto Ernst R e m e r, Batalllonskommandeur Im Grenadier-Regiment „Grofidentsdiland", nnd Oberlcotnant d, R. Dr. Wolfgang M «i n ћ o 1 d. Kompanied)ef in einem Grenadier-Regiment Ritterkreuz fiir Kommandear einer Flakdivlslon Berlin, 28 Mai. Der FOhrer verlleh anf Vor-sdilag des Oberbefehlahabere der Loftwaffe Reiche-n)ar*duill G8rlng dae Ritterkreni 'de; Eisemen Kreuzee an Generalleotnant Gotthard F r a n t (, Kommandear einer Flakdivieion. Italknisdier U-Boot-Kommandant tnsgezeidinet Berlin, 28. Mai. Der Ffihrer verlleh auf Vorsdilag des Oberbefehlsliabers der Kriegsmarine GroBadmiral DSnltz das Ritterkreuz dea Eiaemen Kreazes an Konrettenkapitan Gianfranco G a z z a n a. Fltegertod Generals Hoffmann v. Waldan Berlin, 28. Mai. Der Befehlshaber eines Luft-waffenkommandos General der Flieger Hoffmann von Waldau fand auf einem Dienstflug in seinem Frontbereicb den Fliegertod. General Hoffmann von Waldau hat sldi an maBgebender S telle des Fiihrerstabes der Luftwaffe bervor-ragende Verdienste erworben und an der Front als vorbildllcher Soldat und Befehlshaber aus-gezeiAnet. London gibt grofie SASden zn Genf, 28. Mai. Ober die groBen Schaden, die deutsche Flugzeuge am Sonntag mittag in zwei engiischen Kiistenstadten — einer I'm Siidosten und der anderen ira Siiden — anriđiteten, be-richtet die Londoner Presse zum Teil in.grofier Ausfiihrlidikeit. So meldet die Londoner Presse zum Tell in groGer Ausfilhrlichkeit. So meldet „Daily Herald", daS es den deutschen Flug-zeugen trotz heftigster Luftabwehr gelungen sei, die beiden Stadte bel Tageslicht im Tiefflug amugreifen. Fast In Hohe der Hauserdacher hatten die feindlichen Maschinen ihre Angriffe durdigefOhrt. Von den angegriffenen Objekten seien nur groBe Sdiutthaufen iibriggeblieben. in denen jetzt die Bergungsgruppen nadi Ver-sdiiltteten sudien. Audi eine Anzahl Brande eel ausgebrochen, die sdinell um sidi grlffen. Die kleinen Feuer habe man Idsdien kčSnnen. Delegierten, die sidi ganz auf ^ndsStzlidie, gemKdiliche Er6rterungen theoretisdier Fragen elngeriditet hatten, liegt bisher nidits vor. Die Sowjetforderungen sind jedodi vor allem deshalb iiberrasdiend und von Interesse, well sie in Widersprudi stehen zu den blsherlgen Beteue-rungen von amtlidier USA-Seite, wonadi die amerikanisdien Lleferungen bereits zu einem grofien Tell aus Lebensmitteln bestehen und damit dem dringenden Bedarf der Sowjets Redi-nung getragen worden sei. Entweder diese Lleferungen haben aus unbekannten GrUnden nachgelassen, vielleicht, well der Eigenbedarf der amerikaniscben Armeen zu sehr gestiegen ist, oder die AnsprQcbe der Sowjets slnd derart gewacbsen, well die Not selbst die Filhlgkelt der hungergewohnten Sowjetmassen zu ttber-steigen droht. Wenn angenommen werden konnte, dafi Stalin selt dem Schelngestandnis an Roosevelt in Ge-stalt der Neueinkleidung der Komintern rasch neue Forderungen auf den verschiedensten Ge-bieten folgen lassen wiirde, so 1st diese Er-wartung rasch in Erfiillung gegangen. Der Ein-druck bestatigt sidi jedodi, dafi Staline Geste nidit nur aus reiner Beredinung, sondern audi aus notgedningener Sudie nadi neuen Listen und neuer Hilfe hervorgegangen 1st НеШде Durchbiuchsversuche ge'scheitert Ноће Verluste der Sowlets - 40 Panzer vernlditet - 63 Flugzeuge abgesđiossen Аш dem FQhrerheaptqaartier, 27. Mai. Dm Ober-kommaodo der Wehrmadt gibt bekaimt: Gegeti die Ostfront des Knban-Brfldtenkopfee tra-ten die Sowjeu gestern mit mehrereu DIvislontn la heftigen Angriffen an. Unscre Tmppen, von Kampf- nnd Nabkanipfflleger-gesdiwadern der Luftwaffe unterstGtzt, sdilngen den Feind Im Gegenangriff znrGck imd braditcn die inuncr wlederholteo DurdibruduTersadie dei Gegners zom Sdheitem. Die Bolsdiewisten erlitten hohe blotlge Verluste nnd verloren mehr alf 40 Panzer. Im Fimiisdien Meerbnsen lief ein eowjetlsdicB Uateraeeboot auf eine dentedie PDnenaperr# and sank. In den Gewlseem det Fiidierhalbinsel versenkten sdmelle dentedie Kampfflngzeng« ein feindlidiea Frathtedilff von 1500 Brt nnd warfen ein KOsten-fahrzeug in Brand. An' der Ostfront warden gestem 63 Sowjetflng-zeuge bel 5 elgenen Verlusten abgesdiossen. Im I^lltelmeerraam Teraiditete die Loftwaffe am 25, und 26. Mai 29 bridsdie und nordamerikanisdic Flugzeuge, damntet 13 viermotorige Bomber. Vor der nordafrikanlsdien KQste wnrde ein feind-lldier TerstSrer in der Nadit vom 25. anf den 26. Mai durdi Bomben sdiwer getroffen. Deutsche Flieger bekampften Kriegsziele Bedentsames BIngestandnis Ober die Angriffe 1940/41 In einer britlsdien Sdirlft hw. StoAhoIm, 28. Mil. (Eigenberidit.) Шпе soeben hereusgegebene offizlelle engUsche Schrlft liber die Luftschutzverholtnisse in England 1940/ 41 mit dera Titel „Bomber Uber England" gibt elnige aufsdiluBreiche Einzelheiten Ober den Charakter des damallgen Luftkrieges. Selbst von englisdier Selte muB zugegeben werden, daB die groBen Angriffsobiekte vorzugswelse mllitarlsche Ziele daretellten: Dodcs, Handels- oder Ver« wtltungszentren, Eisenbahnanlagen usw. GleiA bei clnem der eriten deutschen Grofi-angriffe auf London wurden, wie jetzt zugegeben wlrd, da# Woolwich-ArsenaJ, das groSe Gaswerk in Beekton and das Kraftwerk in Westham getroffen. Orel grofie Bahnhofe wurden un-braudtbar gemadit, die Dodcs sdiwer besdiSdigt, zahlreidie Fabriken zerstort usw. Am nSdisten Tage waren alle Bahnen von London nadi SQden unbraudibar. Besonders edillmm war nadi dem jetzlgen EingestSndnls đtr Brand đes Woolwidi-Arsenale, das von englisdier Seite selbst als London: wlditigstes militirisdies Ziel bezeldinet wird. Alle NytroglyzerinbehKlter und VorrSte an sdiarfer Munition ex plodierten. Die Ldsdjversudie gingen unter dlditen Bombensdiauem vor sidi. Der englisdie • Beridit stellt welter fest, die Provinzorte seien nidit annShemd so stark mitgenommen worden wie die Hauptsudt. DaB einer der grSBten deutsdien Angriffe gegen Coventry geriditet wurde, beruhte — so sagt selbst die offizlelle englisdie Sdirlft nun entgegen frlihcren engllsdien Klagerufen und neuerlidi angestellten Ablenkungsversudien gegenliber den elgenen Terrormethoden der eng-lisdien Luftwaffe — auf der dortigen umfang-rekhen Rilstungsindustrie. Aus gleldien Grfln-den seien andere engllsAe RUstungszentren an-gegriffen worden. Wie die Opfei von Eotyn getotet wurden Bin Gemeindevorsteher beriditet ais Angenzeoge Uber sein Inrditbares Erlebnls Krakau, 28. Mai. Eine Agentunneldung, die von den Zeitungen des Generalgouvemementf veroffentllcht wird, wirft neues Lldit auf das diistere Geheimnis von Katyn und die letzten Stunden der ermordeten polnisdien Offiziere. Danach hat ein Gemeindevorsteher der Smo-lenske'r Gegend, der bei den ErsdiieBungen der polnisdien Offiziere anwesend war, einem fran-zosisdien FreiwUligen, der sdion langere Zeit im Osten weilt, wie folgt beriditet: Als es im Marz und April 1940 zu tauen bcgann, kamen nadits in diese Gegend Transporte auslandisdier Offiziere, die in Gefangen-sdiaft geraten waren. In der Mitte einer san-digen Waldliditung muBten die Krlegsgefanse-nen yier bis fiinf Meter tiefe und zehn bis drelBig Meter breite Gruben ausheben. Als die Gruben fertig waren, befahl man 200 bis 300 der Kriegsgeungenen, sidi mit dem Gesldit zur Erde hineinzulegen. Dann niihertcn sldi die Henker zu zweien der Liegenden und einer sđioB ihnen in den Nacken, wahrend der andere unaufhorlldi die Waffe lud, Als in der Grube sdion die erste Reihe blutender Квгрег lag, zwang map die zweite Serie der Kriegsgefan-genen, sldi auf die noch warmen und zuckenden Korper zu legen. Die Frage, ob die Kriegsgefangenen nidit zu fllehen versuditen. beantwortete der Gemeindevorsteher, dafi die Gefangensdiaft sie korperlidi und seelisch so gebrochen hatten, dafi der Tod fiir sie unzwelfelhaft eine Erlosung war. Aufier-dem hielten die Beamten der GPU ringsum bissige Wolfshunde, die slch beetimmt auf den ersten FiUAtling gestiirzt h&tten, um ihn zu zerreifien. Auf die Fragtf? woher er so genau alle Einzelheiten kenne, antwortete der Gemeindevorsteher, es seien Manner zum Zuschiitten der Gruben gebraucht worden. Die GPU habe sich damit nicht befafit. Man habe deshalb Manner aus der Umgebung zusammengetrieben, von denen nacA dem Zuschiitteri niemand mehr zuriickkehren durfte. Unter einem Vorwand wurden sie, wer weI6, wohin, gebracht. Nur er als Gemeindevorsteher hatte die Moglichkelt, nach Hause zuriidizukehren. Es sei ihm aber unter Todesstrafe verboten worden, zu erzahlen, was er gesehen hatte. DBmltz an die Japanisdie Kriegsmarine Berlin, 28. Mil. Zum Jahrestag des entschei-deaden japanischen Seesieges von Tsuschima am 27, Mai 1006 hat der Oberbefchlshaber der Kriegsmarine Grofiadmiral Ddnitz der verbiindeten japanischen Kriegsmarine folgende Botschait Ubersandt: „Zum Tage von Tsuschima sende ich der japanischen Kriegsmarine meine herzlidisten Gliidt-wunsche. Jener ruhmreiche Sieg hat der Welt die Kraft del japanischen Volkes und seinen un-erschtitterlichen Willen zur Losung der ihm in Alien gesteilten Aufgalx affenbart. Heute be-wundem wir wieder die unvergleichlichen Lei-ttungen der japanischen Fiihrung und die Schlag-kraft echten Soldatentumi, die den maditigen Feind im Sturm iiberrannt und verniditend ge-schlagen hat, wo er »ch itellte. Die deutsche Kriegsmarine ist _ stoli darauf, Seite an Seite mit der japanischen im Befreiungs-kampf der Jungvdlkor auf den Meeren zu stehen. Die bisherigen ErfolM gegen die feindlichen Kriegs- und Handelsflotten und das _ felsenfeste Vertrauen in die soldattsche TUchrigkeit und den Kampfgeist unserer Kriegsmarinen geben mir die Gewifiheit des Endsieges. In diesem Sinne griiKe idi die Kamtraden der japanischen Kriegsmarine an ihrem Ehrentage." gez. DSnitz, GroGadmiral und Oberbefehlshaber der deutschen Kriegsmarine. 10 Jabre nat.-pol. Erzlebnngsanstalten Berilo, 28. Mai. Aus Anlafi Scs zehnjahrigen Be-stdiens der natiotmlpolitisdien ErzlehmigMmst<en fand am Mittwodi mittag In der natlonafpoUtledien Eniehungsejistftlt Potsdam ein felerllcher Appell statt, •n dem eine Reihe von Vertretern von Fartei, Staat und Wehrmacht teUnahmen. In einer Anspradie der Inspektear Jer natlonalpolitischen Erzlchungs-anetalten, f^-Obergnippenfiihrer HciBmeyer, einen Uberblldk fiber die EntwlAlung und den gcgenwiir-tigen Stand der Anetalten. Im AnsdiluB daran geb der Chef der notionalpolltisdien Eniehungsanstalten, ReidumiDister Ruet, eine Slnndeutung dieser Anetalten ale StStteh einer hervorragenden national-, eoziali.ntiedien Fiihrungeauslese, deren Erziehnngs-{mndsitze eldi auch Im jetzlgen Kriege anf daa beste bewghrt haben. D'e Anerkennung des Fiihrers nnd eeln Wehl mm welteren Ausbau der Anstoiten ver-pflichtet una aber weiterhin zum letzten Einsatz, anf daB dee Werk vollkommen werde nnd damit beltrage zur Lesnng der echwereten nnd wlditigeten Anfgabe, audi kOnftlgen Geedileditem ,den Geiat zn erhalten, dem der Fiihrer in eeln Volk gelegt bat Nor mehr Frauen In bestlmmten Berufen Tokio, 28. Mai. In jenen Berufen, die ohne weiteres auch von Frauen ausgefuUt werdea konnen, wird nadi einem BesdiluB des japanisdien Arbeitsmobilisierungsrates ein weiterer Einsatz von Mannern ganz verboten werden und in ge-wissen Berufen sollen Uberhaupt nur noch Frauen tatig sein. Bei letzteren ist besonders gedacht an die Angestellten in Hotels und Restaurants, an Hilfs-krifte fiir BUrot und an Schaffner aller Ver-kehrsmitteL Organisation enropaisdier Sow]et-reniernngen? Berlin, 28. Mai. Die Agramer Zeltung „Hrvatski Narod" beriditet, daB der Vertreter des sUd-slawlsdien Emlgrantenkliingels, Slmltsdt, ein gefliglges Werkzeug des KremI, gefordert habe, die „Emlgrantenreglerung" solle von London nadi Moskau (Ibersledeln. DaB eine solche Forderung erhoben wlrd In dem Augenblick, wo die Komintern angebllch aufgeldst werden, kennzelchnet die wahren Ab-slchten Stallns. Der Kremldiktator schelnt sdioa tUAtIg an der Arbeit zu sein, um die Ersatz-organisatlon fUr die Dritte Internationale auf-zubauen. Offenbar sollen jetzt die sogenannten europfilsdien Sowjetregierungen mit der Zentral-stelle In Moskau organlslert werden. Das aber dilrfte der Hlmergrund zu der Forderung von Slmltsdi sein. 40 britische Bomber gegen deutsches Geleit Sidierungsfahrzeuge sdiossen in fUnf Minuten sleben Feindflngzeuge ab Starke Betonung tiiikischer Neutrality Wirknngslose aogeisadisisdie Agltationsmandver In der TUrkel rd. Апкмв, 28. Mai. (Etgenlxrlcht.) Der eng4:di- men die tu'kieche Nentrahtatspolitik hat eich. wie sid> nun Ubereeben lafit in den Koeten fOr DruckereAw8rze und Rund-funkaendungen weltgehcnd емЛбрП, Wer nun draufien Im Krete der Vsiker den, Glanben edienkte und ts fflr wahrschelnlidi hielt. d«6 ji, tUrkUidie Staattfiihrang gegenwSrtlg nur noch mit einer ,,plau-elblen FormtJierung der Grfinde fOr einen Kriegs-elntrltt" bescbiftigt S«l. wie dee die „New York Herald Tribune" so gem wahrhaben mSdite. hat damit bewlesen daB er sidi nldit die MUhe machte oder madien woilte die tUrkisdie Politik zu verstehen und zu aditen. Nadi der TOrkel selbat slnd diese anglo-amehkantedien Agltatlonemaaover nldit vor-gedningen. Bleher hat «e Апкам abgdehnt, жа! dieee Madien-ediaften andi our mit einem Wort elnzugehen nnd die Bevelkeruog dnrdi eine Sffentlldie Dlekueslon и stSren. Es hat demgegenOber die Fahne der Neutrail-tat am polltisdien Mast nodi fester gebnnden und audi die fiffentildie Melnuug in diesem Sinne welter unterbaut. VeratSndlidietwelee haben Washington und London dlaeeo ..Erfolf" aldu ger»d# otlt Bafrladlgnng rggktrkrt. Naa hat nldit not des WlAel (tedtl^aOt um in der Welt durdi den Ansdiein. bald einen neuen Blutspender fiir den Krieg der AntiachsenmSdite ge-winneu zu konnen. sondern audi um poiitisdics Prestige zu sdUnden. Man boffte zweifeilos, audi in der Tiirkei seWst eine Atmosphere der Spannung und Nervositat hervorzurufen aus der here us dann dodi nodi jenes Ziel errcicht werden konnte, das vom Reaipolitisdien her nldit zu erfassen 1st: den Einsturz der tflrkisdien Neutralttat, DaB man dieses, alien feierlichen Zusagen und Gel5bnlsscn gegenuber Ankara entgejjenstchende Ziel immcr noch welter verTolgt zeigt der anierikaiiisdi-englisdie Versudi die tlirkische Offentlidikeit nun auf dem Wegc der Fllisierpropaganda zu bearbeiten. nedidem die ..groBe Welle" von der Tiirkei eorgsam •bgefangen wurde und In den Papierkorben der tUrkisdien Redaktionsstuben und den Aktensiranken ein lautloses Ende fand Selt elnigen Tagen aind die Agenten der englisdiamerikanischen Diplomatie Unterwegs um ,,lm Vertrauen" durch .diskrete" Fitisterparolen die Offentlidikeit mit dem Gespenst des Krieges aufiusdicuchen Man hat wchi aus gleidi-laufenden friiheren erfoiglosen Versudien die Lehre geaogen, daB ioldiea Man6v«m 1в der TSrkei weeig ErfolgfflUim batdiladaa dod. Berlin, 28. M»I. Um die Mittagwelt des 24. Mat wurde ein deutscher Geleltzug wie der Wehrraacht-beridit vom 25. Mai meldcte, vor der niederlSndi-schcn KUste durdi einen starkcn Verbaud britischer Kampfflugzcuje angegriffen Elr Teil der Besatzun-gen der Sichcrungsstreitkriifte saS gerade beim Mit-tagcesen, als auf alien Booten fast gkidizeitig die Kommandanten auf die Alarmknopfe dru&tcn. Flugzeuge von Backbond wurden gemeldet in kaum 500 m Hohe mit Kurs auf das Geleit. Die Manner auf den Vorposten- und Minensuchbooten sahen »ie herankommen, iiber 40 zweimotorige Bridtol-Beau-fighter, gelcitet von viekn Jagem. Jeder der feindlichen Bomber war wohl ebenso groB wie die kleinen Vorpostenboote. Bis auf 3000 m kamen die Briten hcran, da gerieten sic in das Sperrfeuer der deutschen Boote. Diese* Feuer lag so gut. dafi der Feind seine Angriffsordnung nidit einhalten konnte, eon-dern slch auscinanderziehen muBte, um den weifien Sprengwolken der Granaten auszuweichen. In breiter Fiicherform kamen die Briien jetzt anf das Geleit zu, oben die Jager, in der Mitte die Bomber und unten die Torpedotrager, Die deutsdien Boote eroffneten ein heftiges Ab-wchrfeuer mit ihren leiditen Masdiinenwaffen. Die Manner an den Gesdifltzen nnd Maschinengevrehren wuSten bald nicht mehr, wohin sie zielen soil ten, 80 viole Flugzeuge waren es. die sidi auf tie stiirz-len. So nahm jeder den zunachst Anfliegendcn unter I'eucr und ,4chon nach den ersten FeuerstoBen zelgte sich die Wirkung. Zuerst waren die JIgtr henm aiid oahmcn dli Boot* unter BotdvafftobMdiid. DU Gub« 4« Maschlnengewchre prasselten Ober die De&g, Ver-vandcte sadcten an Ihren TVaffen zusammen, aber edioD stand der n3d)ste Mann an ihrer Stelle, so daB audi nldit die geringste Feuerpause eintrat. Der erste feindlidie Bomber sauste mit einer rot-giOhenden Stidiflamme in die See. Kaum waren die Jager iiber das Geleit hinweg, d* ersdiiesen die Bomber. Aber audi ihnen erging e# nidit besser. Zu sdiwer war das Abwehrfeuer der deutsdien Boote und zn gut lagen die Granaten und Masdiinengewebrgarben im Ziel, als dafi die Briten zu einem planmaBigen Bombenabwurf gekommen w&ren. Ihre Bomben edilugen kradiend ins Wasser und riditeten an den deutsdien Sdiiffen keinen Sdiaden an. Und dann kamen die Torpedoflngzeuge, In FSdierm zu zweien, vieren nnd nodi mehr Tiefen die Bias en-bahnen der Torpedo* anf die Sdiiffe zo nnd e# b#-i durfte der ganzen eeemiinnlsdien Kunst des Kommandanten, um den Torpedos auszuweidien. Standi; muBten die Boote den Kurs wediscin, einmal ging es hart nadi Steuerbord, dann wieder hart nadi Badibord, und in nur wenigea Metern Entfemung gingen di« Torpedo* an den Booten vorbeL Nnr dietea tinen Angrlff koanten đi« Brltcn fU«-gen nnd da* gtnie ediwere Gefedit danert# nur viw oder fflnf Minnten. Ab«r sleben der Bomber nnd Torpedoflngzeuge lagen verbrannt nnd zersplittert im Wasser und weitere vier blieben mit langca Raudifahnen hinter den sidi sdinell entferncnden anderen Bombem und Jigem znriidc. Von diesen vier Flnfiracia wlrd wohl ktlnes mehr sclnea hefmalw Mm Fhepka «mldht Ww* Seltc i. — Уг. 42.__ЖЖВ A WXNKEIf BOTB __Beifrefag, 99. Mai 1943. Der revolutionore Astronom / Ein Gedenkblott Nlkolaus Kopernikus gehdrt zu den Gelehr-ten, die sich in Ihrem Denken, Fofschen und Grlibeln nlcht mit irdlschen Maflatftbem be-gntigten, scmdern darllber weit hlnaus in die Unendliclxkeit des Weltails vordrangen. Ab-eeits von der damais durch Peuerbach und Regiomontanus im bayriach-Bsterreichischen Raum geschaffenen PfiegestKtte der- Aetro-nomie arbeitete er an seiner neuen, kUhnen Lehre, zu der er wohl nlcht zuietzt dunch philosophische tJberlegTingen gekommen ist. Von platonlschen Ideen ausgehend, strebte Kopernikus nach einer Vereinfachung dee WeltbUdee. Der seinem Systemzugrunde UegendeHaupt-gedanke findet sich zwar verelnzelt echon bel griechischen Mathematlkem und Philisophen. Von den scharfsinnigaten Gelstern des Mittei-aiters wurde jedoch die Lehre von der Erd-bewegung unbedingt verworfen. Es bedeutete daher elne wahrhaft revolutlonHre Tat, als Kopernikus, der als Domherr und Medizlner zu Frauenburg in OstpreuBen wirkte, mlt der Behauptung an die Offentllchkeit trat, daS die Sonne den Mittelpunkt fUr die kreis-formlgen Bahnen der Planeten bilde. Damlt wles er auch unserer Erde den Ihr eigentllch zukommenden Platz Im Weltraum an, Dlese Forschungserkenntnisse des Kopernikus, die elne vollige Abkehr von dem herkćimmlichen Denken bedeuteten, waren von umwfilzender Tragweite fUr die Naturwissenschaften. Der groBe deutsche Gelehrte sprengte damlt ihre blaherigen geistlgen Fesseln und erOffnete ihnen den Ausbllck In die unermeBlLchen Welten des Universums. Man kann es wohl als eln tragisches Geachick bezeichnen, daS Nikolaus Kopernikus aein groBes Lebenswerk »De revolutlonibus orblum coelestlum Ubri« in sechs BSnden, deseen D ruck Osiander in NUmberg Uberwacht hatte, erst kurz vor seinem Tode in die Hand bekam. Schon im Sterben lieg'end, konnte er nlcht mehr dagfegen proteetleren, dafl dlese Ver-Sffentllchungen eln ohne eein Wissen verfaB-tee Vorwort erhielten, wonach es sich bei der Lehre von der Bewegung der Erde um die Sonne nur um elne Hypothese handle. Die Herausgeber des Monumeatalwerikes woll-ten damlt von vomhereln den Anfechtungen, die ale namenUlch von klrchUcher Seite er-warteten, die Grundlagen emtziehen. Sle er-kannten eben nlcht das einmalige Genie, das in Nikolaus Kopernikus verborgen war. Als der groBe deutsche Astronom am 24. Mai 1543 zu Frauenburg die Augen fUr immer schioB, mag er die GewlBhelt mit in die Ewlgkelt genommen haben, daB spfttere Generationen und Jahrhunderte seln Lebenswerk gerechter beurtellen wUrden als seine Zeltgenossen. Er hat sich darin nicht get&uscht. Anl&Blich des 400. Todestages wurde dieeer Tage in Danzig durch den Gauleiter und Reichsstatthalter Albert Forster elne Kopemlkus-Geselschaft begriindet, die sich mit der Erforechung des ReiGestatten Sle?«, fragten wir hoflich. — >Sie sehen doch — es ist alles besetzt!« Der Kellner kam. Die Dame war Stammgast, wir merkten es sofort. Der Kellner schob uns ei-nen fiinften Stuhl heran und zuckte bedauernd Bekanntschaft mit Biichem / Von Hans Chiobot Use bezahit, nimmt Ihr BuchpH,ckchen unci geht. An der LadentUr h< Ihr zuvorkommend ein Herr die Ttire auf und meint freundllch IKchelnd: >Bitte sehr, mein Frftulein.« >Vielen Dank, sehr liebenswUrdig von Ihnen.« Use bleibt vor dem Schaufenster stehen und betrachtet die ausgeiegten BUcher. Dabei denkt sie an den hOflichen Иеггп, der ihr so freundhch zugelficheit hat. Einige Minuten vergehen, schon will sich Use etwas enttftuscht abwenden, da Offnet sich die TUr der Buch-handlung und heraus trltt der Herr. »Sle schei-nen sich sehr fUr BUcher zu interessieren«, bemerkt er und stellt sich neben Use hiq. >Man muB schon etwas fUr seine Bildung tun.« >Ich bin ganz Direr Ansicht, mein Frftulein. Aber bin ich indiskret, wenn Ich frage, welche BUcher Sie sich besorgt haben?« >Das kann ich Ihnen ruhlg sagen; ein paar Romane, zeitgenSssisch und historisch, Kleists »Michael Kohlhaas« und einige Novellenbfind-chen von Storm.« »Elne aehr gute Auswahl«, lobt der Herr. »Sle beschftftigen Sich wohl nlcht viel mlt den ueueren Schriftsteilern?« >0 doch. Ich bin schon unterrichtet, waS auf dem BUchermarkt erscheint. Nur, wissen Sie, manohmal iet man etwas entt&uscht, wenn man elnes van den neueren BUchem llest.« >Sie denken an -bestlmmte Autoren ?« »Ganz recht, Aber verzeihen Sie, Ich muS gleich mlt der Strafienbahn fahren.« Use echickt sich zum Gehen an. >Das macht nichts, mein Fr&ulein. Da kann Ich Sie ja noch begleiten.« »Bitte, wenn es Ihnen nichts ausmacht?« Sie Uberschreiten den Fahrdamm. »Ich hatte mich noch nlcht geauBert«, fiihrt Use das GesprSlch fort. »Es gibt da gewisse junge Autoren wie Hans Bergmann, Christoph Rledel, Fred EngpaB und wie sie alle helBen, die mir tlberhaupt nlcht gefalien wollen. Na-mentlich Christoph Rledel. Vor acht Tagen habe ich seln neuestes Buch »Der beilige Som-mer« in die Hand genommen. Ich muli Ihnen gestehen, ich habe es bloB bla zur Haifte ge-lesen, aber da hatte Ich genug. Welter konnte und mochte ich einfach nlcht. Kennen Sle zu-f&lllg das Buch?« »Ja, zuf&llig, mein FrSulein. Was hat Sie denn besonders dabei gestOrt?« »Ach, Sie sind wohl BuchhKndler»« fragt Use UbermUtlg mlt einem Seltenbllck, den der Herr IKcheInd quittiert. »Wie soli ich mich genau егкШгеп? Christoph Rledel halte ich einfach fUr unfahig, er bewegt sich auf vfillig falschem Geleise. Die Frauengestalt Agnes Sendlinger ist ziemlich miBglUckt.« »Soso. Haben Sie sonst noch etwas von Christoph Rledel gelesen?« »Ja, leider. »Der Zauberbrunnen«, ein v81-llger Fehlgriff Ubrigens, aber bel einem Erst-lingswerk entschuldigt man schon vieles; dann »Die. Feuerkugel«, eigentllch spannend, sonst nichts Besonderes; ferner »Lena Dledenbaum«, viel Unsinn, wenig Schliff Im Ausdruck. Rledel 1st eln Stumper, aber kein Schriftsteiler. Verzeihen Sie, daS ich so grob spreche, aber Ich glaube, 81e mUssen mir recht geben. Melne Freundlnnen sagen das аисћГ« »Schade. da kommt schon die Straflenbahn«, bedauert der Herr. »Unser Gespr&ch war recht fruchtbar, ich habe mich sehr gefreut.« »Ja, schade, ich unterhalte mich gern liber BUcher.« »Viellelcht konnten wir uns wiedersehen?« meint der Herr schnell. Vor ihnen h< die StraBenbahn. >Hier darf ich Ihnen meine Karte geben. Es wUrde mich freuen, wenn Sie mich gelegentlich anrufen wollten.« Use stelgt in die StraBenbahn. Der Herr relcht ihr in den Wagen hin#uf die Hand: »Auf Wiedersehen, mein Frftuleln.« Die Bahn f&hrt. Use 16st einen Fahrschein und llest die VI-sltenkarte. Darauf steht: Christoph Rledel, Schriftsteiler, Aandenbacheratr, 6, Telefon ... die Schultern. Jetzt saBen wir beide hinter der S&ule, von der BUhne sahen wir nichts. »Gnadige Prau«, begann mein Kamerad liebenswUrdig, »wUrden Sie so lleb seln und die Handtasche auf diesen Stuhl legen — den sU-Ben H und schieben wir leise hlnUber, damlt er nlcht aufwacht und wenn Sle dann noch freundllcherweise eln wenig zur Seite rUckten — wir k6nnten dann auch etwas sehen, gnadige Frau---« Die dlcke Dame warf uns elnen bosen Blick zu. »waren Sie frliher gekommen!« fauchte sie, »Das ist mein Stammplatz seit Jahren. Jede Woche sitze ich hier. Ich kenne jeden Platz hier im Haus — dort, wo Sie sitzen, sieht man nichts —« »Eben deswegen. Da kttnnte man doch den Hund —« — Die base dlcke Dame zeigte Ihre rolen Krallen. »RUhren Sie meinen kleinen sUBen Bellaml nicht an!« Wir sahen uns an. Urlauber, auch wenn sle sich nicht von drauBen kennen, verstehen sich sofort. Darum ging Ich auch sofort auf den Plan melnes Kameratien ein, der pietzllch un-geduldig auf die Uhr sah und verwundert fragte: »Wo nur nieliie Leute so lange blei-ben?« — »Rlchtlg! Sie mUBten ddch ISngst da seln«, erganzte ich. Dabei hatte ich kelne Ahnung, wovon er sprach. Aber ich merkte, er hatte etwas vor. »Das wird heute wieder einen guten Fang geben«, fuhr er fort und sah sich im Saale um, »Bel unserer Stichprobe haben wir gestern in der »Bonbonniere« fUnf-zehn Frauen gefunden, die einfach in den Tag hinein faulenzen! Unglaublich, daB es das in der heutlgen Zelt noch gibt!« >Habt ihr die Personalien dieser D amen festgestellt?« Er winkte vergnUgt ab. »Nee — mlt so zar-ten Handschuhen arbeiten wir nlcht. Solche Luxuswelbchen kommen sofort per Schub In den nachsten wichtlgen Betrleb zur Arbeit.« Die dicke, bBse Dame erbleichte. Ihr m&ch-tige^ schatzungswelBe yler^igjahrlger Bueen erregt auf und nieyr. Sie eeh une wle- derholt von der Seite an, schlen elne Gelegenheit fUr gut Wetter zu suchen, traute sich aber doch nicht recht. »Da sind sie endlich!« rief mein Kamerad pl6tzlich und gab ein Zelchen zur TUr, in der kein Mensch stand. »Sle warten nur das Ende der Nummer ab, dann fangen wir an.«—»Wo?« fragte ich vergnUgt, — »Immer bel meinein TIsch« antwortete er, »Ich gebe dann die Richt-llnien nach meinen persSnltehen EindrUcken!« — Das war der bSsen, dicken vomehmen Dame zuviel. Sie sprang angstllch auf, rlB das HUndchen Bellaml grob aus dem Schlaf und lief so schnell sie konnte hlnaus. Wir aber setzten uns vergnUgt auf die freigewordenen StUhle und sahen das vorzUgliche Programm bis zu seinem frohen Ende. Olnu, schatzkAstlew GOETHE War nicht das Auge sonnenhalt die Sonne kdnnt es nie erblicken; Шд nicht in uns des Gottes eigne Kraft, wie konnt uns Gćttliches entziicken? Was auch als Wahrheit oder Fabel in tausend Bilchern dir erscheint, das alles ist ein Turm ги Babel, wenn es die Liebe nicht vereint.. Gewilf, lbal-СОП«, sondem auf das italienisicbe >baIcone« zurUokzuftihren. Ursprlinglich verstand man unter dem Begriff »Balkon« nicht elnen, offenen Vorbau am Hause, wie wir Ihn heute kennen, sondern benutzte das Wort auch fUr Fenster Oder Erker. Das Eigenartige aber 1st, daB das itallenlsche Wort »balcone« wlederum aus dem Germanlschen Ubernommen ist und auf dem.Wege der groBen Germanenzlige nach SUdei) in ale romanlscbe Sprache Ubergegrtm-gen seln dUrfte. Die sprachliche Grundform des Wortes »balcone« nfi.mlich ist das deutsche Wort »Balken«, das sich aus dem althochdeut-schen balko oder balche entwlckelt hat. Opium-Anbau in D&nemark In D&nemark sind Versuche gemacht wor-den, Opiummohn anzubauen, um auf dlese Weise von der Morphlum-Elnfuhr freizukommen. Dlese Versuche sind als voll geiungen zu bezeichnen, da der Opiummohn nicht nur pr&ch-tig gedlehen ist, sondern auch einen Ertrag gebracht hat, der besser ist, als man erwartet hatte. In diesem Frtlhjahr soil nun zum ersten-mal mlt dem Anbau Im groBen begonnen wer-derL Zunachst sollen 60 ha mit Opiummohn angepflanzt werden. Der Puppenspieler und d Eines Tages sprachen die Leute der kleinen Stadt davon, daB In KUrze eln Kaspertheater kommen werde. Das solle, so sagte man welter, etwas anderes brlngen, als man es sonst gewohnt war — nlcht nur die Kinder, auch die Erwachsenen wUrden ihr voiles Genilgen fln-den.' »Hast du's gehtirt«, sagte Stefan zu Bri-gitte, die seln M&dchen war, »eln neuer Kas-per kommt,« Sie hob die Augen nlcht von dem Stnunpf, an dem sie arbeitete: »Ist auch recht.« Sie war wortkal-g und mUde an dle-eem Abend, der Tag hatte ihr genug Plage gebracht: sie hatte den Garten umgegraben, sie hatte die Beete abgesteckt und den Zaun ausgebessert. Selt zwel Jahren war kein Mann, we der Vater noch Bruder, mehr im Hause, ■und alles lag in Brlgittes H&nden. Stefan, ge-firgert von ihrer kurzen Art, gab sich elnen kleinen Ruck: »Du solltest wenlger schaffen, Brigitte«, Sie sah ihn an mit schnellem Blick: »Du solltest wenlger dumm reden, Stefan.« Als sle es aber heraus hatte, wuBte sle, daB sie nichts Torlchteres hatte tun konnen, denn Uber Stefans Geslcht lief elne schwere Wolke. Er war seinem Vater, dem alten Unterwerkner, nachgeartet, der den jfihen Zorn heute, in seinem dreiundsechzlgsten Lebensjahr, noch nicht unterbekommen hatte. »Du hOr, Sttffel«, sagte Brigitte sanft, »ich hab's nicht so gemeint,« Sle legte Ihre Hand sacht auf die seine, aber er schob sic fort. Und um ganz darzutun, daB cr gekrankt sei, stand er auf von der KUchen-bank, auf der er gesessen. Brigitte solite wissen, daB er beleidigt war. Es passe Ihm nlcht, hub er unverwellens an, wie glelchgUltig Ihn Brigitte behandele. Er sagte noch mehr, was vrte femes Rauschen an ihrem Ohre vortiber-ging, und da er bald merkte, daB sie nlcht rlchtlg zuhftrte, ging er wUtend zur TUr: Zum Kasper, wenn der komme, mOge die Brigitte gehen, viellelcht nehme er sie zur GroBmutter an. Damlt rannte Stefan hlnaus, als wenn eln Feuer hinter ihm brenne. Am nachsten Abend wartete Brigitte ver-gebene auf Stefan. Als eie merkte, daB er nicht kommen werde, nahm sie Ihre wollene O T ioVlOHfloil / Elne GeschicWe G ulvJJCllllCu / Von Gerda Wachsmuth Jacke und ging die StraBe hinunter, die aus der kleinen Bergstadt fUhrte. Sie ging sehr langsam, denn sle war traurig, und der Kopf schmerzte sie. Sie hatte weinen mBgen, aber sie bezwang sich, als ein Fremder auf sle zu-trat mlt der httflichen Frage, ob es noch weit aei bis zur^tadt. »Neln«, sagte Brigitte kurz. »viellelcht noch elne halbe Slunde.« Elne halbe Stunde, meinte der Fremde, das sei wenig, es werde ihm jetzt eln blBchen viel Brigitte fragte, ob der Herr etwa den Zug verpaBt habe?! Der Fremde Ittchelte: »Im Zuge reisen meine Koffer, Ich aber bin auf der vorlgen Station aUsgestlegen — das FrUhllngswetter, wissen Sle!« Ja, sagte Brigitte wie abwesend, das FrUhllngswetter, frellich. Sie empfand erst jetzt den blauen Reiz, der Uber diesem Tag ge-legen und der sich wiederzuflnden schlen in dem tieferen Blau des abendllchen HImmels, an dem sich die schmale SIchel des Mondes schon erhob. Der Fremde hatte Ihre gelstlge Abwesenhelt wohl bemerkt und deutete sie daher auch auf seine Welse: »1st Ihnen der FrUhllng so glelchgUltig?« Brigitte spUrte den lelsen Tadel und warf den Kopf zurUck: »Ja«, sagte sie hart, »heute 1st er mir glelchgUltig. Von mir aus mag er zum Kasper gehen.« Jetzt lachte der Fremde — ein so sonniges Lachen, daB es fast zu jung schlen fUr seine grauen Haare .,. »Zum Kasper soil er gehen ? — Nun, dann war. er ja schon an der richti-gen Schmiede: ich bin der Kasper.« Neln, sagte Brigitte, wie man eben so neln sagt, wenn man erstaunt ist, und der Fremde antwortete ruhlg: »Doch, der Kasper umfaBt heute elne groBe Organisation, und ich stehe in seinen Diensten, — Aber Sie lachen? Nun, Sie mCgen sich einen Puppenspieler viellelcht' anders vorgestellt haben.« Das, antwortete Brigitte und errBtete, das sei nlcht der Fall, aber es habe Ihr gestern jemand geraten, sie solle zum Kasper gehen, der nehme sle viellelcht an als GroBmutter. Sie lachte wieder, aber es war sovlel BItterkeit in diesem La-, Chen, dafi der Fremde schwieg und ruhlg an Ihrer Seite der Stadt zuschritt. Nur elnmal brach er das Schweigen, Indem er auf die schmale SIchel des Mondes deutete und lelse sprach. »Wenn der sllberne Mond durch die Gestrftuche blinkt — lesen Sle wohl hln und wieder elnmal eln Gedlcht? — Nein? Schade, Sie sollten es tun. Gedlchte sind Helfer.« Brigitte grlff unwillkUrllch nach seiner Hand, und der Fremde, der Relnhold Bergen hleU, hlelt sle fest; es war Ihm, als gehe selne Tochter neben Ihm. Als sle In die Stadt kamen, begegnete Ihnen Stefan. Er sah die beiden, und augenbllcks Ubermannte Ihn wieder der jfthe Zorn. Er schrle: »Hast dir den Kasper geholt? — Ja? Oder was 1st das sonst fUr einer, mit dem du herumzlehst?« Brigitte stieg die R6te In das schmale Geslcht, aber Relnhold Bergen loste selne Hand nicht aus der Ihren, er erhob auch nicht seine SUmme, sondern er sprach sehr lelse zu Stefan; »Ich welB wohl, Sie sind nicht betrunken, Ich welG aber auch, daB es schlim-mere Dlnge gibt als einen Welnrausch. Eines von dieaen Dingen ist der jahzorn.« Stef^ war es, als laufe das Fleber Uber selnen Kor-per, er schlug die Augen nleder und ging fort. Jetzt erst lleli Relnhold das M&dchen los. »Klelne EifersUchtelel, Nichts Gef&hrll-ches. Kasper wird da ein blBchen am Schick- sal mitweben mUssen.« * Zum Puppenspieler ging die ganze Stadt. Er splelte in dem groBen Saal des Adlerwlrtes. Brigitte hatte nicht gehen wollen, aber Relnhold Bergen hatte ihr selbst elne Karte gebracht. Er hatte dabei gel&chelt und gesagt, er lasse den Kasper ein ganz neues StUck spielen, denn er verstehe es, dem h61zemen Gesellen hln und wieder eln funkelneues Reim-gewand zuzuschneidern. Und diesmal... nun, Brigitte werde ja sehen. Der groBe Saal war schon fast bis auf den letzten Platz gefUllt, als Brigitte eintrat. Sie ging schnell durch die Reihen und schlen nicht zu sehen, daB Stefan mit einem trotzigen und unbehagllchen Geslcht neben einem M&del saB, das sehr vertraut tat und sehr viel kicherte. Jedoch, als das Spiel der hSlzemen Puppen begann, wurde sie ruhlg. Welch eln Spiel aijer war das auch! Es war frellich noch der Kaeper, den man aus der Klnderzeit kannte, aber er hatte ein neues und jUngeres Leben begonnen! Er war bewegllcher, und seine SpttBe waren nlcht mehr grob, sondem es leuchtete die Herzsonne des Humors aus ihnen. Und nun die Handlung! — Neln, es war nicht elne der Ublichen Kaspergeschichten, iiv denen die GroBmutter, der gehdmte Teufel und Marie-ken, des Kaspers Frau, elne groBe Rolls spiel-ten. Der Teufel? Nun ja, er war noch da, hieS aber Nickel Zorn und fuhr geradewega hinein in den Holzlelb des braven Burschen Hans. O die VerwUstungen, die er da ange-rich tet! O das Herzweh, das er Uber das arme Mfidchen Marieken brachte, als er dem. Hans einflUsterte, die sel elne dumme eln-f&ttige Pute, gut genug, um sie zum Kasper zu schlcken ... »LaB mich aus«, sagte Stefan an dieser Stelle laut. Er stand auf, obglelch das Madchen ihn am Armel zurUckhalten wollte, und stellte sich an die Wand. Von 'da aus konnte er Brigitte sehen, ihr Wares Geslcht, ihre H&nde, die sie fest Uber der Handtasche verschlungen hatte. PlCtzlich wuBte Stefan, daB er dlese H&nde llebte, ja daB er nlemanden je wUrde so lleben кбппеп wie Brigitte. Und er, der das ganze Spiel nur noch. mit halber Aufmerksamkeit verfolgte — denn seln Herz, sein Denken und seln FUhlen waren bel ihr, — er empfand es wie elnen gn&digen Rlchtspruch und wie eln glUckbrlngendes Cra-kel, als Kasper dem Marieken gut zuredete, doch die Hand zu nehmen und Uber seine Fehler hinwegzusehen. Liebe allein sei das hel-lende Waaser, das taugen werde, das Feuer des Jtthzornes zu ISschen. Als der Beifall aufsprang, lief Stefan hlnaus, Vor der TUr wartete er auf Brigitte. Sie kam, und er sagte fauh: »Vergifi es, Gltta. ich haba Unrecht.« Eln kleines Lftcheln stand In ihren Mundwinkeln: »Ist es dlr emst?« Er nlcktfi und bot ihr die Hand.., »Sel gut, Ich will es immer seln«, bat er leise, als Ihre Finger die seinen umschlossen. Der Puppenspieler Rein-hold Berg№ ging vorUber, sah die beiden an, und in seine Augen kam ein froher warmer Scheln. # Sobota, 29. maja 1943. КХВЖ^УДГУКВЧ B6T1! stran 5. — Ster. 42. (^fft (QroHHpunkt de& Т^адеб I/ žarisću dneva Držaifna lekslilna slrokovna Sola v Krainbnrgn Ta zavod bo v kratkem otvorjen - Zborovanje predstavnikov tekstilne Industrije Na povabilo Gauwirtschaftskammer Kftm-ten so se 20. maja zbrali predetavnikl tekstilne Industrije iz Kftrntna In Gorenjskega na zasedanju v državni tekstilni strokovni Soli v Kralnburgu, kjer so dobili Informacije o evrhl, cflju In zgradnjl šole. Kakor znano je bila tekstilna strokovna Sola aprila 1941. I. zaprta. Gauwlrtschaftskammer K&mten se je zdaj v sodelovanju z Gewerbesschulratom pri Relchs-statthaltru v Klagenfurtu, dipl. ing. Kranz-mayrom, posrečilo, ustvariti vse pogoje za zo-petno otvoritev Sole. Predstavniki stranke, vlade, Gauwlrtschaftskammer, Landrata, DAF in Arbeitsamta so pokazali s svojo navzočnostjo, kako velik pomen pripisujejo v vseh kmgih zopetni otvoritvi te tekstilne šole. Saj ee v bodoče ne bodo zanimale za to državno tekstilno strokovno šolo samo tekstilne industrije 1ж K&rntna In Gorenjske, ampak tudi one Vseh obmejnih alpskih dežel, predvsem pa iz Štajerske, ker bo edina te vrste v celotnem jugovzhodnem alpskem prostoru. — Vodja teketU-ne strokovne šole, ravnatelj Hane pl. TI« schendorf je otvoril sdsorovanje, pozdravil goste in predstavnike tekstilne industrije ter podal potem natančen referat. Is katerega posnemamo sledeče: Državna tekstilna strokovna Sola v Kralnburgu se bo delila v poklicno šolo za tekstilne delavce, nadalje v poklicno strokovno iolo za tkalske tehnike, iz česar se bo pozneje razvila strokovna šola za tkalske tehnike, in Iz večernega tečaja za odrasle. Kakor hitro bo mogoče, se bo tudi opremila strokovna šola za predilne tehnike. Poklicna šola bo čimprej mogoče urejena kot internat, v katerega bodo pozvani mladostni vajenci In naraščajniki v deset Na naši tekstilni šoli«, je pojasnjeval ravnatelj pl. Tlschendorf dalje, »bodo uvedena tri ločena pota izobrazbe in oddelkov. Najvišji oddelek je dvoletna strokovna iola oziroma poklicna strokovna šola za tkalstvo z 42 urami pouka na teden. Cilj tega oddelka je izobraŽevanje tkalfklh tehnikov, tkalskih moj-etrov in voditeljev delavcev, ki ee bodo mogli na podlagi svoje praktične, teoretične in tehnologične izobrazbe hitro izvežbatl v dodeljenem jim delovnem področju. Pogoj sprejema bo najmanj dvoletno praktično delo In osnovna, Izobrazba, ki ustreza najmanj cilju meščanske Sole. V podrobnostih morajo i sprejemnim izpitom dokazati zadostno znanje nemškega jezika in tehnično sposobnost. Za časa vojne pa bo spregledan dokaz dveletnega praktičnega • dela. Absolventje oddelka strokovne šole bodo mogli ob dobrem skupnem uspehu najbrž vstopiti v tretji semester kakšne višje tekstilne inženirske šole.« Učni predmet* Iz pregleda učnega načrta na oddelku strokovne šole posnamemo sledeče učne predmete: nemščina, računanje, matematika, državoenan-etvo, fizika, kemija, tehnično risanje, elektrotehnika in sllostroji, surovine, preizkušnja preje in blaga, tekstilna kemija In barvarstvo, nauk o predllstvu, strokovno računanje, tehnologija ročnega In mehaničnega tkalstva, nauk o vezanju, razstavitev vzorcev, risanje vzorcev, patronlranje, nauk o apreturl in blago- znanstvu, tehnologija Jaquardovega tkanja, nauk o trgovstvu in obratnih organizacijah, higiena In prepreCenje nezgod v obratih, praksa v ključavničarstvu in v ročnem ter mehaničnem tkalstvu. Za praktično delo in Izobrazbo ima šola dve tkalski dvorani, 11 mehaničnih statev, tri ročne statve, dve navijalnicl na snutek, eno navzkrižno navljalnlco, en dvostranski stroj za sukanec, eno snovačo, en votkovnl stroj za striženje z rešetko In dva stroja tolkača. Razen dvoletne strokovne šole z 42 učnimi urami na teden se bo Izvedel tudi oddelek dvoletne poklicne šole z osmimi urami na teden. Bmoter tega oddelka je teoretični izobrazba vajencev, In pripravnikov tekstilne industrije. Le-ti so dolžni obiskovati ta oddelek poklicne šole. S tem so v splošnem oproščeni obiska obrtne poklicne šole. Šolska obveznost traja do 18 leta starosti. Smoter izobrazbe v tem oddelku je pridobitev teoretičnega znanja za položitev skušnje za strokovnega delavca. Kot tretja možnost Izobrazbe bo za nadaljnje Izobraževanje starejših poklicnih delavcev izveden enoletni večerni tečaj z dnevno dvema urama pouka. Smoter tega večernega tečaja je teoretična Izpopolnitev v praksi pridobljenega znanja in s tem možnost do napredovanja v okviru obrata za tkalskega mojstra. Soli je priključen javni Warenpriifungsamt fUr das Textllgewerbe (Blagovni preizkusni urad za tekstilni obrat.) — Po posebni predstavi filma »Snutek in votek« se je vršil še pregled delavnic in šolske opreme, s čimer je bilo zborovanje zaključeno. LlUIng. Pevsko lekmovanje v Villadin in Bleibnrgn Nad 700 mladenlčev In deklet, med njimi tudi Iz Oorenjskega, le tekmovalo v petlu Nad 700 mladenlčev In deklet se je Obralo v VUlachu In Blelburgu, da doženejo v tekmi najboljše Singscharren v d^ell. V kazini v Vlllachu so se sestali tekmovalci. Ocenili so se tudi oddelki Spielacharren iz jezikovno mešanega ozemlja, ki so bili ustanovljeni tekom minulega leta. Število v pevski tekmi nastopi vših pevskih enot znaša skupaj 350. V tekmi je nastopilo 5 JM- Slngscharen, 9 mešanih SIngscharen, 2 Mfidelsingscharen, 3 mešane Bannsingscharen ter 2 Slngscharen z Gorenjske. tako so bili mladeniči in dekleta Iz celega Gaua skupaj In so znova dokazali kftmtner-•ko veselje do petja In glasbe. Ko bo bili dopoldne ugotovljeni najboljćl Izmed posameznih Slngscharen, so popoldne nastopile Bannsingscharen, da so po prosti izbiri rešile nalogo. Bannsingschar Spittal je poslušalce povedla K zbirki tkanin in čevljev Gospodinja pregleda skrbno ie enkrat omare in skrinje in pripravi za zbirko tkanin in čevljev vse, kar lahko pogrela (Atlantik, M.) »kozi kKmtnerako deželo. Nato je priSla na vrsto Krainburger Bannsingschar In podajala gorenjski komad. PredoClla nam je deželo ob bregu Save, ki jo obdajajo najlepši gradovi, tisočletno nemško deželno posest po njegovih kmetih in obrtnikih. Nato je predvajala Bann-slngechar Villach zvečer marsikaj premisleka vrednega. V Rathaushofu v Vlllachu je Flihrer dee Gebltes HauptbannfUhrer R e g g e r v okviru delopusta sporočil zmagovalce. V Blelburgu so ee ob Isti priliki sestale Slngscharen Iz Unterk&mtna. Fanfare eo pozdravljale Slngscharen In goste, med katerimi se Je nahajal tudi GausSngerfUhrer R a i-n e r. Dopoldan ee Je vršila ocena posameznih Slngscharen In popoldan ocena MAdelsing-echaren iz Banna Klagenfurt, St. Velt, kakor tudi Slngschar seminarja za učiteljice otroškega vrtca. MBdelslngschar Iz Banna Klagenfurt je povedla svoje poslušalce v pomlad. Bannsingschar St. Veit In Klndergartenseml-narja so pripovedovale v dovršeni obliki o človeški sreči In človeški boli. FUhrer des Ge-bletee je tudi tukaj objavil zmagovalce. Najlepša darila so bila vabilo RelchsfUhrerJa W najboljšim Slngscharen k posebnemu nastopu, kipi Fiihrerja za dom, tridnevna, odnosno enodnevna vožnja v Kttrnten za gorenjske Slngscharen, knjige In zvezki peeml. Po objavi zmagovalcev je GebletsfUhrer Izvajal, da mora ravno v časih stiske mladina vedno dati novo veselje In moč. Zahvalil se Je ocenjevalcem in Slngscharen za njihovo delo In povabil najboljše Slngscharen v Klagenfurt, kjer bodo v Juniju delovale pevske enote. Delovno zasedanje „Jugendwohnheime" v okviru »Tedna tvorne mladine« se Je vršilo v dvorani trgovslfp zbornice v Klagenfurtu delovno zasedanje delovnega okrožja Ш »Jtt-gendwohnheime der Gauarbeitsgemeinschaft«, katerega eo se udeležili der Stellvertretende Gauleiter In drugi predstavniki stranke, države In oborožene sile. Mladinski domovi, tako je izjavil Gaujugendwalter der DAF Kre-b 11 z, nimajo samo namena vzeti mladino pod streho, ampak naj služijo predvsem vzgoji v naclonalsoclallstlCnem smislu in okrepitvi nemške narodnosti. Pravilna usmeritev poklicnega naraščaja je le takrat mogoča, če eo na razpolago prebivališča za mladino. V razgovoru posameznih predstavnikov DAF, HJ, oblasti In gospodarstva eo razpravljali zlasti o problemih na Gorenjskem. Zasedanju je sledila mala razstava, ki je v skicah ponazorila nameravane enote Jugendwohnhelma ter pohištvo In drugo opremo. Hant )o»thim (rohntri SUtfade (dvorile — mlada svca »Tako, tako, vi slikate? — Kako čedno! P« ni li ta umetnoet brez kruha? — Ali ne bi bilo bolje, če bi presedlali, ljubi mladi prijatelj, tako po strani bi pa lahko še slikali, kolikor bi vam ugajalo! — Pomislite vedno: mnogo je poklicanih, toda malo j« izbranih! — Ali slikate tudi po modelih? — Kako si predstavljate potem svojo bodočnost? — Netti je vendar razvajeno det«, ona ne sme nikoli trpeti pomanjkanja, to morate vedno pomisliti! Kakor hudournik se izlijejo ta vprašanja na nesrečnega, na novo pečenega ženina, ki bi jo najraje kar najhitreje popihal. »Blazna zaroka« ■Toda saj je zraven njega Netti, ki be predobro razume, kaj mora on prestati ▼ teh urah. Ona veruje vanj, ž njim vred se bo borila, dokler se ne posreči tako vroče zaželeni veliki dogodek. Ona pozna vse skrbi, vse brige svojega ljubega, ona ga ljubi iz vsega srca in bo čakala do takrat, da bo Schwind mogel gospodarsko svojo ženo preživljati. Toda jedva Se je ženin naposled poslovil, pa že tudi vse sorodstvo Qobesedno napade Netti in jo roti, naj vendar razdre to »blazno zaroko.« »Slikarska umetnost je tako in tako brez zaslužka!« kreha dvomi svetnik, »na tej podlagi se ne. moreta poročiti. Saj je vendar toliko drugih ne manj čednih in povrh ie premožnih mož v Wienu!« Kakopak, Netti se po teh očitkih ne da zmotiti. Toda na tak način jo spravijo ob dobro voljo pri zaroki. Med tem aedi Schwind v Schubertovi sobici in mu v najmračnejših barvah opisuje, kar je ravnokar doživel. >Nič ne maraj«, ga tolaži prijatelj, »glavno je, da Netti ve, kaj hoče, pa bo vse dobro!« — -- Minili so meseci. Vinjete »Tisoč in ena noč« so vzbujale v umetniških krogih splošno pozornost. V Weimarju je pisal Goethe sledečo kritiko; Prijatelj umetnosti zagleda tukaj nenavadne naslovne liste, ki jih je risal gospod pl. Schwind iz Wiena. Morda bo težko, na kratko opisati dobre strani teh del.,. Kakor je znabiti mnogovrstno pestra tisoč in ena noč, tako presenetijo tudi ti listi, menjaje se, zgoščeni brez zmešnjave, zagonetni toda jasni, baročni po smislu, fantastični brez karikatur, čudni in okusni, povsem originalni, tako da ne poznamo kaj sličnega ne po tvarini ne po obdelavi. In vendar zmagajo sorodniki Ali ne pomeni ta kritika olimpijca nezaslišan uspeh? Schwindu žari obraz v veselju, ko pokaže svoji Netti to oceno. Tudi Netti je iskreno navdušena. Sedaj, se bo pač kmalu občutil tudi gospodarski razmah. Pa Schwindov gospodarski položaj se niti malo ne spremeni. Slikati mora novoletna voščila in navadne slikanice, da lah- ko bedno životari. Slej ko prej se na »Ma-lepartusovem gradu« boje »palčkov« in dovolj pogosto ne ve, tako kakor njegov pri^ jatelj Schubert ne, od kod ki jemal najpotrebnejše za življenje. Tekom let pa sorodniki polagoma zmehčajo Netti. Ne da bi se tega Netti prav zavedala, se navadi gledati »revnega slikarja« z drugačnimi očmi. Vedno pogosteje ga žali s porogljivimi opazkami, vedno redkeje ga bodri v njegovem težkem boju, vedno manj ji ugaja miljč, v katerem on živi. Schwind čuti vse to Instiktivno. Kakor obupanec se bori za Nettino ljubezen. Poskuša, prepričati, jo z dolgimi govori, da je njegov položaj še poln upanja, prosi, moleduje in se joče v globoki boli. Toda ne more držati dekleta, ki se nuz vedno bolj odmika. Ko se pridružijo temu še različnosti mnenja glede vere, jo končno odveže od njene obljube. Ves zbegan tava po ulicah Wiena. Zdi se mu, kakor da je njegova duša zgubila ves zanos. In ko mu potem smrt ugrabi najboljšega prijatelja Schuberta, ga ne drži nič več v Wienu. V Mlinchnu ga sicer tudi še čaka precej bednih let, toda ko mu končno le postavijo velike naloge v njegovi umetnosti, se pokaže pravega moža in sedaj se začne njegova strma pot navzgor do priznano največje slikarja nemške romantike. In kakor je prorokoval v svoji sliki »Čudežna svetnica«, se je njegova ljuba iz mladosti gotovo še bridko kesala, da se mu je izneverila kot sobojevnica. * KONEC Ab 20. September neue Reisemarken Nove potovalne nakaznice od 20 septembra Die geltenden Relse- und Gaststttttenmar-ken Bowle die entsprechenden Lebensmittel-marken fUr Sonderzutellungen treten gemKS ihrem Aufdruck mit dem 30. September auBer Kraft. Mit Beginn der 54. Zuteilungsperlode werden neue Reise- und Gaststattenmarken sowie neue tiebensmittelmarken fUr Brot, Flelsch, Butter usw. auagegeben, die ab 20. September zum Einkauf berechtlgen und deren GUltigkeit gem&B dem Aufdruck bis zum 6, Februar 1W4 befristet 1st. 128 g lase-Sonderzutellung Posebna dodelitev 125 g sira Nach den blsherigen AnkUndlgungen solite in der ntlchsten Zutellungsperlode elne Son# derzuteilung von mlndestens 02,5 g K&se er-folgen. Da die Veraorgungslage es mOgllch macht, Uber dlese Menge hlnauszugehen, wird die Нвће der Sonderzutellung In der 50. Zu-teilungsperlode auf 125 g KKse festgesetzt Sie ■wlrd auf den F-Abschnltt der Reichsfettkar« ten abgegeben, femer auf die WocheDkartea fUr ausl&ndlsche Zlvllarbeiter und die Reichs« fettkarten der Selbstversorger SV 1, SV 3 und SV 5. Afillnška pevska' zveza v Vllladin ) Dne 2®. maja pride v Villach »AQUngeS BKngerkameradachaft«, in priredi zvečer zbor« nI koncert v veliki dvorani KdF. Ko ee je pred dvema letoma izvršila priključitev Gorenjske Gauu Ktlmten, se je v mestu AGiingu raz vi'« jalo Hvahno življenje tudi na prosvetnem p04 i ju. Tako se je talčrat ustanovil moški zlbot »ABlinger Silngerkameradschaft«, kateremu ja bila botra Vlila,cher SKngerzunft. ABIInSkemu društvu predseduje prizadevni društveni vodja dr. Klein. Izvršujoči člani so večinoma delavci. Zbor je pod vodstvom svojega spretnega zborovodje R. UI a g e že danes, po komaj poldrugoletnem delovanju dosegel pozoraoft vzbujajočo glasbeno stopnjo. Spremljanje po. eamemih zborov po orkestru vrši lastni društveni orkester. Dan Hitler Jugenda v Sralnburgn Kulturstellenleiter ObergefolgsschaftsfUhrei? dr. K o s C h i e r, BannrnftdelfUhrerin F U r s t. In StammfUhrer K. BannfUhrer B b n e r, so pred kratkim povabili nemške nameščence na Gorenjskem k »Dnevu Hitler Jugenda«, ki ga je priredil NeDAiP-Hltler Jugend-Bann Kraln-burg. Budilo, ki ga je priredila Spiel- und Sing-scharr der HJ, je uvedlo ta slavnostni dan. Nai dvorišču nove šole se je vršila jutranja slav-nost. V posameznih dvoranah nove šole so potem zasedali HJ-FUhrer in Filhrerinen. Mlado moštvo FUhrerjev je bilo v raznih predajanjih Izšolano in mu je bilo predočeno, da mora HJ-FUhrerschaft služiti nemškemu narodu in pomagati vzgajati nemški narod. Skrb za izbrano vzgojo nemške mladine je tesno pove* zana z interesi nacije. Hitler Jugend mora biti vedno zgledna in vedno pripravljena za službo. Razgovarjali so se Se o splošnih vpraša# njih in nalogah HJ in s pobudo, ki je pozvala Filhrerje in FUhrerinen še k večjim storitvam, je bilo zaključeno zasedanje FUhrerjev. Popok dan je bil namenjen veselemu dejanju in neha-nju mladine. Učiteljišče v Kralnburgu in Wald an der Sawe sta priredila na športnem igrišču pomladansko slavje, ki je vsem udeležencem močno ugajalo. Л stvari pokojnega očeta ..." Balthasar, ki je nekje v gozdu delal prt kopi šču, je dobil brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj čimprej pride v bližnje okrožno mesto., Balthasar je po naravi ime\, majhno postavo v nasprotju s svojim pokojnim očetom, M Ja Imel znamenito velikost. Cudll se je nekolika nenavadni formulaciji uradnega poziva, tod* po dveh dneh je stopil v sodno pisarno v takšni obleki, da so navzoči gospodje kar zmajevali z glavami. Njegove noge so tičale v mogočnih usnjenih škomjih, v katerih je komaj imel kakšno oporo, hlače si je spel z veliko zaponko, da so potem še nekako ustrezale obsegu njegovega mršavega telesa, rokavi so bili tako dolgi, da se prstov ni moglo videti. Sodni svetnik je premeril komično In čudno postavo od nog do glave in vprašal: »Povejte ml vendar, ali nimate nobene druge obl^e?« »Pač, pač, gospod svetnik, toda v brzojavki Je bilo vepdar pisano da moram priti sem v stvari svojega pokojnega očeta.« »Ah tako! In tu ste si potem oblekli obleko In obuli čevlje svojega očeta! Oh, veste kaj, kadar boste prišli domov napravite iz teh reči, ki jih tako ne morete nositi, lep zavoj in ga, oddajte pri zbirki tkanin. Tam bodo tega zelq veseli.« Delo na binkoštno soboto Glavni poverjenik za delovno službo je odredil, da se to leto ne uporabljajo določila, uredb o tarifi v zasebnih bančnih in zavarovalnih obratih, po katerih bi bila sobota pred blnkoštmi in torek po binkoštih prosta sliD^be, Isto velja za javne in javnopravne kreditne zavode hranilnice itd. Delovna doba v sobotq pred blnkoštmi in v torek po TsinkoStlh je ona, ki je sicer običajna v obratu. Letina borovnic i Relchsforstmelster je izjavil, da se mora v čim največjem obsegu spraviti in za narodno prehrano ukorlstitl toletnl donos gozdnih Jagod, zlasti borovnic. Da se dobi pregled o velikosti letine in možnosti nabiranja, so dobili vsi gozdni uradi nalog, da o tem poročajo, in sicer tudi o nedržavnih gozdovih v površinah nad 600 ha. stran e. — Štev. 42. KAWAWANKBN ВО*И Sobota, 29. maja 1848. Aus dem HriHse Radmannsdorf Radmannedorf. (Zborovanje vzgojiteljev.) Odsek П je pred kratkim zboroval v Leesu; Pg. Reinlech Je pozdravil Krels-leiterjevega poverjenika Krelsscliulrata Pg. Ernst K oi n 1 g a. Govorili so: tovarlS Relnlsch o vzhodni politiki, tovarlS Janach o jezlko-elovstvu In jezikovnem pouku po novih smernicah In tovariš Z h e r n e o nemStvu v Inozemstvu. Nazadnje je govoril Krelsschulrat Ernst Kolnlg o raznih poklicnih, Šolskih In vzgojnih vprašanjih, predvsem o svojih Izku-Btvlh pri pregledih Sol, nakar je sledila živahna debata. dipl. Ing. Josef Dultlnger zahvalil vsem Dlenst-atellenlelterjem za dobro sodelovanje. Neumarktl. (Slngschar Neumarktl je prva.) BDM- Slngschar Neumarktl, ki se je v zadnjih mesecih že ponovno pokazala pri slavnosti v Neumaktlu in oskrbi lazareta v Gallenfelsu, se je udeležila tekmovanja, ki so jih Imela singscharen k&mtnerske d^ele v Villachu. Pri tem je kot najboljša gorenjska pevska skupina dobila prvo nagrado In bo v priznanje nastopila tekom poletja v Altgauu KUmten. Tscbetechnlg, емЛ, вл klavirju Nogler, шк-dalj« trlo Ж dr. Oirobfttom, 6elo, AuMuSf, g<*M, gospodična Mang, klavir, VmMeD« melodij# godbe KdF lx Krainburga, ki jo je vodil kapel-nik Llppar, «o dali prireditvi <*eležje. Arije Iz opere In operet bo «e menja/-vale v pestrem sporedu. Vse, kar ae je nudilo, je kazalo visoko znanje in je bilo sprejeto s ploskanjem. Clatl dobiček prireditve bo popolnoma odkazan nemfikemu rdečemu križu. Laak. (Javno zborovanje.) Kreisiel-ter Kuss je govoril na dobro obiskanem ;rt>o-rovanju v klnskl dvorani o sodobnih vprašanjih In o zadevah, ki se tičejo mesta Laak. Pesmi, ki Jih je pod vodetvom «voj# FUhrertn Ur-e C hi t z »apela Slogachar meMaaake iole r Laaku, ao dale prireditvi obeležje, в počastitvijo FUhrerja, ki je zatela ■ troglasnlm gbo. rom: X3oapod Bod pomagaj FUhreijix, Je Ortagnippenlelter Bmberger zaključil manifestacijo. Zwlechenwaeeern. (Tečaj z* nego dojenčkov.) V zdravstvenem domu ae vrfll vsak teden tečaj za nego dojenčkov. V kratkem bodo uvedena vaakotedenska posvetovanja ва šivanje, h katerim ao vabljene vse Bene In dekleta Ortagruppe, Reflein. (Zborovanje gozdnih poae-etnlkov.)Te dtd se je pod vodstvom okrožnega gozdarja Martina Orllndbammerja vršilo v strankinem domu zborovanje goesdnlh poaeet-nlkov, ki so se razgovarjall o nakladi lesa. Po smernicah glavnega poverjenika za delovno službo, morajo Arbeltsfimter v posamee-nih primerih vpoštevati: velikost gospodinjstva, število In atarost otrok, »tarost in zdravstveno stanje hišne gospodinje, morebitno nar stajajoče materinstvo, prisotnost oakrbe potrebnih oseb, vojnovaino poklicno zaposlenje hišne gospodinje, ali njeno potrebo pri Izvrševanju moževega poklica, morebitno prisotnost odraslih ženskih članov rodbine, ki bi lahko v gospodinjstvu pomagale itd. Kakor je prav, M mora tudi preprečiti, da bi ae gospodinji, ki Je ne zadene ^lasUna dolžnost, priznala pomožna moč, dočlm bi morala ta ж zglaallno dolžnoAjo brez gospodinjske pomoči ob enakih domačih pogojih opravljat* delo izven hiše. Končno se more, če se da le količkaj opravičiti, opustiti razrešitev učnih pogodb in obveznosti iz doižnostnega leta, kakor tudi odtegnitev starefllh delovnih moči, ki so z gospodinjstvom posebno povezani po dolgoletni službi. Aforini porotCTgIcc Športni dogodki ptptekle nedelle v prvenstvu K&mtna^ je bU* v nedeljo odigrana samo ena tekma In alcer v Klagenfiirtu med domačima rlvaloma »Luftwaffe« In KAC-Raplđom. KACovcl so zasluženo zmagali ■ 3:1. S tem nepričakovanim porazom je L8V znatno zgubil na evojlh izgledih za prvo mesto. Pokalno tekmovanje se je nadaljevalo z dvema tekmama. V Afillngu je nastopil krain-burlki Hakenfelde, ki je veljal kot edini resni kandidat AQUngu za odvzem prvenstva. Hakenfelde razpolaga s fizično močnim moštvom, ki je tudi tehnično dobro podkovan. ABUng П. pa je s svojim solidnim moštvom tudi tokrat dokazal svojo kvaliteto s prepričevalno zmago 8:0. a to zmago si je ABltog H. utrdil #vo-jo pozicijo na čelu tabele. Krainburg H. je nastopil v Zwlschenwassernu, kjer je nad domačim mladinskim moštvom zmagal z 12:0. 17. Ich habe mich gut erholt. — Dobro мш 8в popravil (ei opomogel). 18. Gestatten Sle, daQ ich mich vontell«! — Dovolite, da se predstavim! 19. Ee freut mich, Ihre Bekanntechaft m machen! — Veeeli me, da se z vami seznanim! 20. Ich freue mich, Sie kennetmilemen! — Veeeli me, da vas spoznam! 21. Ich habe schon oJ?t von Umen gehSrtl — 2e mnogokrat sem slišal o vas! 22. Wenn ich nicht irre ... — Ce #e n# motim . . . 23. Ich erinnere mich eehr genau daran — Spominjam se tega zelo natančno. 24. Ich mdchte Ihnen etwas sagen! — Rad bi vam nekaj rekel! 25. Meinen Sie dae im Emet? — Ali mislite to zares? 26. Was soil das heifien? — Kaj pomeni to? 27. Das kann schon stlmmen! — To je verjetno, to utegne biti resnično. _ 28. Stimmt das? — Je U to v redu? Зж •ođne dvorane Postne шо]е le oplenll Sondergericlit dea Ijandgerichtea (Izjemno sodišče deželnega sodišča, v Klagenfurtu Je obaodilo na pet let ječe 24 let starega, v Senitaclmu (Kreis Krainburg) rojenega Ai-fonaa Ribnikarja zaradi zločinstva tatvine v zvezi z uredbo o narodnih ikodljivcih. Ribnlkar je kot šofer poštnega avtomobila pri poštnem uradu v Wolfsbergu odpri najmanj štiri zavoje, ki so bili namenjeni vojnim ujetnikom, in ai prilastil njih vsebino. Da deaet nadaljnih poštnih zavojev je poleg drugih ukradel najmanj 9000 cigaret. Tabela Je oetala nespremenjena. Veidee, ki je preteklo nedeljo a 6:8 zmagal nad Hakenfel-dom v prijateljski tekmi, in ne zgubil a 5:2, kot Je Mlo pomotno objavljeno, je imel to nedeljo v goateh moštvo VUlacha. Po trdi borbi je VeV komaj s teanim rezultatom 3:2 (1:1) Izšel la boja kot zmagovalec. Veldea razpolaga E dobrim moštvom in bo v pokalnem tekmovanju Se mareikomu trd oreh. Mladina ASUnga Je naetppila v Klagenfurtu proti mladini KACa. Domači so жттр*" a 6:3. V okviru KdF- se Je vršila preteklo soboto v AQUngu prijateljska nogometna tekmaj med obrati KtO, in alcer je nastopil železniški oddelek proti vartlnaml. Tekma se je končala neodločeno Ж 1:1. AHlinška igralca namiznega tenisa, Knifitz in etrumbl sta odipotovala na nemško državno prvenstvo v Brealaivo, Poleg obeh Igračev pa bo ABUnger Bportgemeinschaft v teku prihodnjih dni odpoelala na državno prvenstvo tudi oba prvorazredna boksarja Supana In Balocha. Nogometna tekma HJ v Sdiwanendorfn Pred kratkim se je vršila v Schwarzendorfu na Gorenjskem predtekma za Bainnmeleter-schaft v Bamnu Stein. Sodniku Artmttller-J u sta se predstavili moštvi iz Schwarzendorfa in Steina. Telesno močnejše moštvo Iz Stein a, ki je znalo tudi odlično podajati, si je izvoje-valo zasluženo zmago a 6:1. 3,3 mfllloni pri športnem apeln 1942 Naraščajoči pomen, ki ga dosega od leta do leta po Sportamtu der NS-Oemeinecbaft Kraft durch Freude v Deutsche Arbeitsfront Izvedeni športni apel obratov, pojasnjujejo sedaj ugotovljene lanske Številke udeležencev. V tretp Jem vojnem letu 1M2. se je udeležilo treh prireditev športnega apela — pomladanskega teka, poletnega športnega dneva in tekme moštva — vsega skupaj 3,343.130. tvornih nemških mož in žen. Pri tem milijonskem številu so bili udeleženi možje s 97,05 od sto in ženske s 82,86 od sto. 3fX«i(e fttnuHmdammŠim noi^ice Letina v Romunlfl kaže dobro Kakor se poda iz informacij ministrstva za kmetijstvo, kaže letina v Romuniji dobro. Po-mladinski obdelovalni načrt je bil skoraj docela Izvršen, роаешо glede koruze, solčnic in sladkorne pese. Dočlm pri konoplji in lanu Se niso mogli popolnoma obdelati predpisanih površin. Setev bombaža in riža je tačas še v teku. Po vsej državi je deževno in hladno vreme, ki Je zelo ugodno. Diplom, •OpHkat C« KRONFUSS Klogenfurfr ВаНаНоМгађш fl Ws mat weltares feden Vormtffae 9*s Meni je zelo mnogo do tega. 7. Wiederholen Sie mir alles, Wort flir Wort! — Ponovite ml vse od b^ede do besede! 8. Es ist mir unangenehm! — Neprijetno (nerodno) mi je. 9. Sprechen wir von etwas anderem! — Govorimo o nečem drugem! 10. Wir gerieten in einen Wortwechsel — Začeli amo se pričkati. 11. Auf Ehrenwort! — Častna beseda! 12. Ich nehme Sie beim Wort! — Opozarjam vae na dano obljubo! 13. Darf ich Sie fragen, ob . . . — Ali smem vprašati, če . . . 14. Seien Sie so freundlich! — Bodite tako prijazni! 15. Das ist eine schBne (Jberraschung! — To je lepo presenečenje! Sedaj pa imamo! 16. Sie sehen blUhend aus! — Sijajen si videti, na oči si sijajen. AucK dos Obcrhemd macht heute Uber^tunden! : Vif wediMla. M Mwm wcaigcr oft, tli wir die« i von frfihcr h«r tcwShnt lind, und idion h*b*n : wir tin« Menge waidimittel gecpart und auEer-•dcm du »punkteteurc" Hemd geidiont, du vom alUu hiufigcn Vatdwn j« audi nidit b«w«r wird. INatiirlich darf dai Hemd durch da# Unger« I Tragen nidit ichmuuiger werden. Mehr Sdimutz I (fn der Wiiche verbraudit mehr Seife, wir batten [alio ktiwn gMfirt. Behcrziicn wir darum, was & жиа#*«Dk iiitialiim Awihi mwmi. Be!m Hindcwasdten nets die Xrmel aufKfempeln. Das hilt die Mam Khetten linger Mub«r. Zicbca Sie b«i Sdunutzarbeitca Zielien 9k abends „Mr i« Hauie ein aliM, duakelffbi|a« Hemd an. Idefel, bevor Sie Sobota, 23. maja 1943. K Л R A W Л N K C N П O T E stran 7. — Štev. 42. Ausfuhr von Lelbeiunnfttelii aus den besetzten Gebleten K&mtene nnd Кгакш Nach der 88. Anordnung de« CSief« der ZlvUverwaltung vom 29. IV. 1043 1st die Ausfuhr von Lebenamitteln jeder Art Im Post- oder Bahnversaad iowle Im Relseverkehr aus den besetzten Gebleten K&mtens und Krains ins Ausland (z. B. nach Unterkraln, Lalbach) sowelt die mltgefUhrten Lebensmlttel nlcht al3 Relseprovlant anzusehen slnd, nur mit Genehmlgung des Beauftragten des Chefs der ZivIIverwaltimg, Abtlg. EmJlhrung und Landwlrtschaft, zulftssig. Elne Ubertretung dleser Anordnung wlrd mit Geld- oder mit Frelhelts-strafen in unbeschrftnkter Hohe geahndet. ^ Kralnburgr, den 20. Mal 1948. gtz. M tt r t h. Iz\4>z živil iz zasedenega ozemlja Kftmten in K rain. Po 38. odredbi šefa civilne uprave z dne 29. IV. 1943 je Izvoz živil vsake vrste po pošti ali železnici, kakor tudi v potnem prometu, iz zasedenega ozemlja Kiimten in Krain v Inozemstvo (n. pr. na Dolenjsko — Ljubljana) v kolikor se s seboj vzeta živila ne smatrajo kot potni živež — dopusten le z dovoljenjem (odobritvijo) zastopnika šefa civilne uprave, za prebrano In kmetijstvo. Prestopek te odredbe se kaznuje z globo ali s prostostno kaznijo v neomejeni višini. Gifcn EmkaufiAeme. Sperrplatten: Budie, Hdite, PanelpUtten -Eidistelder Sperrtiiren. Ohne Emkaufschem. Furniere 0.8 bis % mm inlifnditdie und tuslandudit Herkunft fUr auGen und innen. HANSTRANINGER II Kiagenrurt, Vttlkermarkl*r SlraB* - Rut 1S9B OpaSfene loiarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Kla|;enfiirf Salmstrafle Fernruf I486 Tlerznohtamt Kr»lBbarf Layergaaae 1 3. ZachtstlCT-AbgatiBveiraBateltDHg am Monta^, SI. Mat 1948. in Kralnburg-Viehmarictplatz 8 Uhr Auftrlebsende, hlerauf Sonderkdrung I'l XJhr Verstelgerungstoeglnn. Zum Auftrieb komraen etwa 40 Zuchtstlere. Die Veranetaltung Uetet die beete Geleffea-helt zum Askauf von Zuchtatlerao. 3. sejem plemenebni Мкот v ponedeljek SI. maja IMS. T Kralnbargu, tlvtmđd trg ob 8 url prigon bikov, nato llcendranje ob 11 url pričetek dražbe. Prignanih bo okrog 40 plemenskih bikov. Pri tej prireditvi se nudi ugodna prilika жа nakup plemenskih bikov. Im Auftrag*: gm.t Fetnteohatnr Wirtschaftsscbule in Kn^bnrg Mit dem 1. Junl 1943 wlrd in Kralnburg elne myeiklassige Wirtschaftsschule (Handelsechule) erttfltaet, in die SchUier und SchUlerinnein aufgenommen werden, die mlndeetene drei Klasaen einer Hauptschule (BUrgerecbule) oder Oberschule oder die Volksechule bis zur 7, Stufe mit gutem Erfolg be-sucht haben. Die schrlftliche oder milndliche Amneldung, bei der die letzten Schulzeugtnisse vorzulegen elnd, bat ehestene bel der Leitung der Wirtschaftasehule (Berufsscbule) mi er-folgen, da nur elne beachrdnkte Aozahl von SchUlem aufgenommen werden kann. — Sprechstunden: Montajf, _Mltt-woch von 14 bis 16 Uhr und Freitag von 9 bli 12 Uhr In der Leitung der Berufsachule. Ein Nagel W keln NM. Soiche Pfu«cherei«n slnd d!« Ursach« vi#l#f Vertetzunoen, di« gcrod« h«ul« venni«d«n w«rd«n mOtMn. W«m Sk «kh ab«r trolzdem mol •incAiMhidiramm« holem.donm glel* •inWundpflatfer airflegan. Trauma Plast Carl Blank, Vkrbandpftosttrfabrflc Bonn/Rh. _ Gut rasiert -gut gelaunt Sorgfaitiges Abtrocksen dcr Klinge •» am bcsten mK wcichcm Pxplw •» gleich nach dcm Rasieren erfilh die Schnittfthigkeit. BEKANNTMACHUNG Kamtnerische Landes Brandschaden Veisicheiungs - Anstalt, Klagenf urt Alter Platz Nr. 30 • Telefon Nr. 1846^ 1847 OeecbftftsfUhrer in Oberlirain and MieBtal Vetsichenmgszweige: Feuei-, Bnbruch-, Diebstahl-, Verbundene Hmisiot-, Glas- nnd Glockenbruch-Veisicheiungen BEZIRK KBAINBURO: FUr die GemeWen: Za občine: Filr die G«meinđe: Za občino: MBdnlg, St. Georgea, Httfleln, Kraln-burg, Mautechltach, Naklas, Pred-aseel, Seeland, Weeenltz, Zlrklach Galleofels BBZIBK LAAK A. D. Z.t yUr die 0«meinđen; Za obClne: FUr die Oemeindea: Za občine: FUr die Gemeinden; Za občine: Afriach, Blenem, LaaJc a. 4. Z. (mit Aiienahme der Orte: Draga, Gode-schltz, Oberdorf, Pungert, Ratten-dorf, Zauclien), PBlland, Saffnitz, Schwarzenberg, Selzach, Zarz OeeUtz, Salrach, Trattea Laalc a. d. Zaier mit den Orten: Draga, Godeechitz, Oberdorf, Pungert, Rattendorf, Zauchen-St. Martin unter dem GroBgallenberg, St. Velt an der Sawe. Zw&chenwSaeem BEZIRK LITTAl: FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemelnde: ^ občino: Kreeenltz. Uttal, St. Martin bel Llt-t»l, Trebeleu, Waatech Wetathai . SH ®*™elnden; Za občine: NEUMABKTLs St. Anna, HelUgenkreuz, KaJer, St, Kotharlna, Neutnarktl BBZIBK®ADMANNSpOBFs GMach, Relfen, Veldee, FUr die Gemeladea: Za občine: FUr die Gemeinden: Za občine: FOr die Gemeinden! Za občine: • Bressnitz, Vljfaun 'Babero, Кгорр Lee#, Rudmannadorf, Stein- Anton Oraschen In Kraln-burg, Veldeser Strafle 11 Joeef Sitar, Tlachlermel-•ter in Heillgenkreuz 23 Franz Aubel, Grenze Nr. 4, Post: Laak a. d. Zaier Andreae Naglltach, Selo Nr. 20, Post: Salrach Alois Erker, Gead,-Wachtmeleter 1. R. In Rattendorf Nr. 47, Post: Laak an der Zaler Јоћапп Aiuchel, Littal Nr. 78, Post: Littal Karl Durjava, EMiea-baimaageatellter In Dom-■chale, TaborstraBe 20 Josef Sltar, Tlschlermel-ster In HelUgenkreuz 23 Rudolf Vaupotltech, Vel-dee-Burg 211 Anton Oraschen Kraln-burg, Veldeser StraSe 11 Anton Plster, Sparkas-aenbeamter 1, R., Rad-mannsdorf Nr. 112 PUr die Gemeinden; Za občine: FUr die Gemelnde: Za občino: Wochelne>Feletrita, WochelneisMlt-terdorf AfiUag, Lengenf#lđ BEZIRK STEINt FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemelnde: Za občino: FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemeinden; Za občine: FUr die Gemelnde: Za občino: Alcb, Donuchale, Jauchesi, liiuttal, Podgortte Kraxen, liidcowtU MorftuU<đi Mamiwburg, Schw&txendorf. Tezvain Kommenda, Wodits Holm-Radomle, St. Martin l.Tucbeln. MOttnlg, Obertuchein, Selo, Steln Stelner-Fetotrltz, Zeli bel Steln Glogowlta BEZIRK BLEIBUBO F. D. MlESSXAIil Filr die Gemelnde; Za občino: FUr die Gemeinden; Za občine; FUr die Gemelnde: Za občino: FUr die Gemelnde: Za občino: Guteneteln MleS, Schwarzenbtcb Unterđrauburg PrSvall Johann Arch, Kerseh-dorf Sl, Poet Mltterdorf Johaim Wldmar Werke-arbelter 1. R., ASliog', KlauenerstraBe 7 Karl Durjava EUeen-bahsangeetellter In Dom-•chale, Taborstrafie 20 Josef Poenltach, Land-Wirt in Gradieche Nr. 16, Poet: LUkpwitz Kari Lauritach, Kauf-mann In Morftutech 74, Post: Morftutsch Jceet MuleJ, Kwiftnamn In Manm^nirg Nr. 62, Post: Mannaburg JoMf Kem, Landwiit in Klanz Nr. S2, Poet: Kommenda. J Auguit MejatBch, Steln, Adolf-HiUer-Platz 80 umbeeetat Lorenz Krlvogrrad, Schnel deimeieter In Guteneteln Nr. 115 DomWk lilsrkowltz, Gendarmerie-Wachtmeieter L R., Schwarzenbach 60 ЈовеС Werhounlg, Ит-твпшшп In Dobrawa Nr. M tmbesetzt Die VersIftenfflBSHehmer werflen anigefordert, bel Dmstellung Ihre nodi aul Dinar lautende Pollzzen sowle, bei Nenordnnng lb?er Versldierangen wie: Nen- verslfflernngen, Nadiversidiernngen oder ErhQhnngen sldi an die zustSndlgen QesAHftsIUbrer za wenden. Zavarovane osebe se pozivalo, da se obmeio pri prevedbi svoilb še na dinarle glasečlb se polic kakor tndi pri novi ureditvi svojih zavarovanj na pr. novih zavarovanj, dodatnih zavarovanj ali zvišanj na prlstolne poslovodle. stran 8. — štev. 42. 1 KABAWANKTJ'N' BOTE fiobota, 29. maja 1943. Xichtspiele Allgeffleine filmtreuhand G.in.b.H.«Zweigstelle Veldes Assling 28. V. шп 20 Uhr 29. V. um 16 und 20 Uhr 30. V. um 14.30, 17 und 20 Uhr 31. V. um 20 Uhr Die kleine Besidenz Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaesen! 1. VI, um 16 Uhr 3. VI. um 16 Uhr JugendfllmvorsteUung Tra la la Zu den Ermaaigungspreisen fUr Jugendllche! 1. VI. um 20 Uhr 2. VI, um 20 Uhr 3. VI. um 20 Uhr Der Blaufiichs Diir Jugeudllche nLcht zugelassen! Domschale 29. V. um 19,30 Uhr 30. V. um 17 und 19.30 Uhr Die groBe Liebe FUr Jugendllche zugelassen! 31. V. um 15.30 Uhr JugendfllmvorsteUung Seid ihr alle da? Zu den ErmKBIgungsprelsen fUr Jugendliche! 2. VI. um 19.30 Uhr Bal pare FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Krainburg 28. V. ШП 19.30 Uhr 29. V. um 17 und 19.30 Uhr 30. V. um 17 und 19.30 Uhr 31. V. um 19.30 Uhr Ein WindstoB Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 30. V. um 14 Uhr Miirchenvorstellung Till Eiilenspiegel ' 1. VI. um 19.30 Uhr 2. VI. um 17 und 19.30 Uhr 3. VI. um 19.30 Uhr Vision am See FUr Jugendliche nicht zugelassen! Laak 29. V. um 19.15 Uhr SO. V. um 14, 16.30 und 19.15 Uhr Die heimliche Gr&An Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! 1. VI. um 19.16 Uhr 2. VI. um 19.15 Uhr S. VI. um 19.16 Uhr Jugend FUr Jugendliche nlcht zugelaMen! 8. VI. um 16.90 Uhr Jugendfllmvoratellung Marchen und Fabein Zu den ErmaSigungspreisen fUr Jugendliche! Littai 29. V. um 20 Uhr 30. V. um 16 und 20 Uhr 31. V. um 20 Uhr Einmal der liebe Herrgott 8е1ц FUr Jugendliche nk:ht zugelassen! 2. VI. um 20 Uhr 3. VI. um 20 Uhr Musik fUr dich Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen! 3. VI. um 16 Uhr Jugendfilmvorstelluns Seid ihr alle da? Zu den Erm&GIgungapreisen fUr Jugendliche! Neumarktl 129. V. um 16 Uhr Jugendflimvprstellung Buntes Allerlei Zu dem Erm&GIgungspreisen fUr Jugendliche! 28. V. um 19 Uhr 29. V. um 19 Uhr 30. V. um 14, 16.30 und 19 Uhr 31. V, um 19 Uhr Geiiebte Welt Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 2. VIL um 19 Uhr 3. VI. um 19 Uhr Prinzessin Sissy FUr Jugendliche zugelassen! Rađmannsđorf 29. V. um 20 Uhr 30. v. um 16 und 30 Uhr Die heimliche GrAfin Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 2. VI. um 16 Uhr JugendfllmvorsteUung Buntes Allerlei Zu den Erm&Blgunggpreisen fUr Jugendliche! 2. V. um 20 Uhr , 3. vi. um 20 Uhr Wir4anzen um die Welt FUr Jugendliche zugelassen! Sairach 6. VI. um 19.30 Uhr 6. VI. um 15.30 und 19.30 Uhr Meine Freundin Josefine FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Stein 29. V. um 18 und 20.30 Uhr 30. V. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 31. V. um 20.30 Uhr Ein Zug fiihrt ab FUr Jugendliche nicht zugelassen! 2. VI. um 20 Uhr S. VI. um 20 Uhr Die Liebesschule FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 3. VI. um 16 Uhr JugendfUgivorstellung Till Eulenspiegel Zu den Erm&Glgungspreisen fUr Jugendliche! St. Veit 29. V. um 17 Uhr Jugendlllmvorsttllung Marchen und Fabein Zu den Ermtieigungeprelsen fUu Jugendliche! 29. V. um 20 Uhr SO. V. um 17 und 20 Uhr Einmal der liebe Herrgott sebi FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Veldes 29. V. um 14.30 Uhr JugendfllmvorsteUung Tra la la Zu den Erm&Qlgungspreisen fUr Jugendliche! 29. V. um 17 und 19,30 Uhr 30. V. um 14.30, 17 und 19,30 Uhr 31. V. um 19.30 Uhr Die Pfingstorgel FUr Jugendliche zugelassen? 1. VI. um 19.30 Uhr 2. VI. um 19.30 Uhr 3. VI. um 19.30 Uhr Was tun, Sibylle? \ FUr Jugendliche zugelassen! Wart 29. V. um 16 Uhr Marchenvorstellung Till Eulenspiegel Jugendliche und Mllitttr 30, Erwachsene 50 Rpf 29. V. um 19 Uhr 30. V. um 14, 16.30 und 19 Uhr Was gescbah in dieser Nacbt? FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Wocheiner Tal 29. V. um 19.30 Uhr 30. v., um 15.30 und 19.30 Uhr Die kleine Besidenz Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! 30. V. um 13.30 Uhr JugendfllmvorsteUung Tra la la Zu den ErmfiSigungspreisen fUr Jugendliche! Krainburg: Am 80. Mai 194S: Dr Karl Petrltech, Krainburg, Velde-ser StraBe, 14, Femruf 179 AntlidiQr Sonntagsdienst BEKLEIDVIVG WISCHE VND WIRKWAREIV Kurz-f MoJe- und Ga/anferieveren BERGUNOKACFHAIJS Krlsdike&Co. KL4GE!VFIIRT SommersprltKinltfel fur Obst- und Gtrtenkultu-ren, K>wie DikrHiMll FRANZ NIPOTNIK Eisen- und Farbenhtndlung K*Ik- und Zementniederlage Klagenlart Krefelderitr, j - Ruf 3009 Složbo dobi Družabničo, plemenitega značaja, čvrsto in zdravo želim pridobiti. Cenjene dopise na K. Bote Krainburg pod „Starejši in-teligent" 619-1. Prodam ali zamenjam dobro ohranjeno letnD obleko za 14 letnega dečka za čevlje, št. 43. — Magda Podbor-schek, Am Strand 16, Krainburg. 547.fi Čevljarskega vajenca takoj sprejmem. Oskrba v hili. Jeras Vin-zenz, Dobruscha 6, Post Woditze. 571-1 Srednjeveliko pisalno mizo (Sdireibtisdh) po-iirano, i predali, dobro ohranjeno prodam. — Cena RM 200.—. A. V. Falkendorf 41). 667-6 Sprejmem do 14 letno deklico na iolske počit nice ali za stalno varuhinjo k 2 letnemu fantku. Po go j: zdrava, zdravih starSev, čista in pridna. Nastop takoj. Ostalo po dogovoru. Naslov pri K. B. Kraihburg pod 540-1. Prodam 16 komadov „MaricJi-bBcher" z% zasedbo 16 oseb, plat nena vezava, itti veselih koračnic, 17 žalnih. Pojasnila daje iz prijaznosti K. B., Krainburg pod 569-6. Zidarski moj Iter, ki je v«!č sam ali pa ima primernega zidarja za zidanje s šamotno opeko, se i {če. Delo B do 6 tednov. Ponudbe na K. B. j Krainburg pod „Apnenica" 542-1. Dutonifno harmoniko, dobro ohranjeno 8 ton-(ko prodam za cenilno Tr«dnost. T»diop, Badguse 16, Krainbu^ Službe Išče SENF fabrlk C.weneer Klaoenlurt rtTTrCCIf »IfCKCN квппса a»i wale« ad»r *d)4orblgam» StoH«n iclmdl und окм led*« N0*1*11 VIltCHWINDIN OURCN MUl (M MANOiVzU Betrlebs-gemeinschaft DERFIRMEN p FXRBEREI PDTZERE1 WX$CHEREI Dom. ZEHRERS WITWE ^ Stein 74 " Oberkrain und Mimi HRONASSER Klaganfuri ■ Alt»r Plefi 6 • 7 ANTON STEFFE SCHUHF4BRIK - TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG ion Wundm, dl* b#l d«r' АНмН Mrtttehen, «*ril»n Wwr* dan Mnallvtr-bend Hoiueplatt VQr Sdimuti b«wahrt, ohn* d!« Artwit Ione« tu unl*rbr*wMrtg, Hansaplast heilt Wund«n f Revizor, vje-str»nski itrokov-njak v prepisih ričunovodstv* in davčne zakonodaje prevzame vodstvo ali nad zorstvo knjigo vodstev, sestavo trgovskih in davčnih bilanc in vseh obratnih, gospodarskih in organizacijskih del v Krainburgu in Oberkrainu. Nujne prijave pod A. R. 1909. poStnoIeieče Stein. 588-2 išče v najem Zakonski par iJče udobno me-blirano stanov* nje, ali sobo z souporabo kuhinje v Krainbur-gu. Nujne po nudbe pod M. V. 1916. poStnoleže-če Stein. 566-4 Prodam ali zamenjam za živino nizek, zelo dobro ohranjen gepelj. Benet Lo-renz, Wurzen 59 b. Kronau. ESSIG fabrlk C.Wttnger Klagmfurt C v X FRANCK KAfFEEMITTEt SEITUSt Kupim globok otroiki voziček. Franz Sobotka, Falkendorf 28. 559-7 Dam mlade, 7 tednov stare lepe praiižke za mlado brejo kravo. — Zamenjam tudi mladega 2-letnega vola za kravo mlekarico. Naslov pri K. B. Krainburg pod 667-15. Otroško dva- ali trokolo zamenjam za kako dru^o protivrednost, ali ga tudi kupim. Maria Poklukar, Krainburg, zum Was-serturm it. 8. 662-15 Prodam večjo količino firneia. Naslov pri K. B. Krainburg pod St. 643-6. Kupim Kupim otroiki voziček. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Dobro plačam' 660-7. Kmetje pozor I Nujno kupim prašička za rejo, ali dam zanj kako drugo protivrednost. Csipo, Krainburg. See-Un^trafie 123. 570-7 Kupim moJko ali žensko kolo, dobro ohranjeno ali dam zanj drugo protivrednost, ODutev itc. Nailov pri K. B. Krainburg pod it. 639-7. Menjam Izobražena gospodična, čedne zunanjosti I premoženjem in dobro službo, dobra gospodinja, želi radi pomanjkanja znanja seznaniti se z gospodom 38 do 48 let. Le resne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro in zvesto srce" 662-31. 31 letni mladenič želi poročiti na svoj dom ilajSo eospodič-o od IV do 22 let. Samo resne ponudbe nt K. Bote Krainburg pod „Srečen dom" 668-21. Radi pomanjk* nj« prostora zamenjam klavir -Fliigel za piani no. Dopise na K. B. Krainburg pod 646-16, Hfro „Mekt". Dobro žepno ali zapestno uro ^ dam za otroSki voziček aU zt fotoaparat. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 661-16. Rdeč, nov, moderni dimski klobuk ztme-njun za kiko drugo obUčilo. VpraSni n* Am Hang 150, pritlično 661-15. Menjam brujilni aparat za mizarska dela (Teller-schleifer) za suhe »mrekove deike. Kurnik, Tiichle rei, AlSling. 3304-15 Dopisi Kupim globok otroški voziček ali dam zanj drugo protivrednost. Dopise na K. B., Krainburg pod štev. 633-7. Prodam ISče le za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, >24 in 2« mm, 8 do Ц cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine * Meh kaKovojtnih razredih. Visok* 541-6 kopnja nuj^ti-Ponudbt a* runs Neznano osebo z začetnima črkama F. in H., ki mi je pisala v tako ganljivem tonu o „izgubljeni irečl", lepo prosim za polni naslov ter nadaljnje dopisovanje. Dejanja bodo iledila. Naslov A. B., kraj T. 664-ia) Štedilnik za vzi-frraninger. Ho z dati s ploščicami kroBbandel, K la naprodaj za RMjgenturt, Vol ker-240. Kovač Ga-fmarkter StrtBe, brič, Krainburg, Bahniibersetzuqg. pri mostu. 660-6j 1083-7 jenai, ■Амммомп cMF.wnriimtor ■•raluMtil*!!* Morbwqi &dtin*r»lTo6* tn Fabrik C.Wang«r Klagenfurl Izgubljeno Pozabil le je dne 28. maja v zadnjem vozu vlaka, ki vozi ob 21. uri »kozi Domschale 9X6 fotografičn! aparat. Najditelj istega naj ga odda proti nagradi postajenačelniku v Donuchale. 668-22 $e itno pošteni I Zgubili je je T torek 18. mtja modr«, I črnim klotom podložena vrhnja jopa k Krainburga čez Gereuth do Lusdie. Ker lem prepričana, da je najditelj polten, jopo pa težko pogrešam, _ prosim, da mi jo Trne proti nagradi na K. B. Krainburg ali na Maria Dolenz, Alt- lack 79, bei Laak/Z. 566-23 Razno Lastnik v Oreh-ku blizu prog« puščenega kolesa naj istega proti izkazilu dvigne na Orehku št. 14. 666-28 Naročila za ža> ganje drv za Ge-neratortankholz sprejema Johann Mezek, Wart 192. 2enltve Radi pomanjkanja znanja želi spoznati 33 letni državni uradnik •igurnim nastopom 1,76 cm veLk, čedne postave inteligentno, značajno, zdravo 20 do 26 letno gospodično 160 do 170 cm visoko, krasne postave, po možnosti z znanjem nemščine, radi ženitve. Cenjene dopise 1 sliko, ki se po želji vrne, na K. B. Krainburg pod značko Idealna ljube zen" 663-21. V soboto, dn« 22. maja je me« ka oieM zamenjala v vlaku od Afiling do Krainburga kovčeg, ▼ katerem sem imela dokument«, spomlnike ilik« padlega brata, Kleider- in Rae-cherkarte, rai« na oblačila, cigarete etc. — V kovčku oieb«, ki j« zamenjala moj kovčeg, pa M nahaja okovje iz pločevine za pohištvo i. dr. Ои-bo opozarjam, da zamenjani kovčeg takoj odda proti nagradi 50 RM in vrnitvi njenega kovčega na Bahnhofpou-zei ali K. Bote Krainburg 554-23 SEIT 35 JAHREN CUEMmmWRKE ki&LXHMIDWl W I E N 8 2 / XII