Posamezna številka 40 vinarjev,
Stev. 130.
v Limitam, v somih one i joiiiia igra
Leto xlvt!
»SLOVENEC« velja po pošti na vsa strani Jugoslavije la v LJubljani: u oeio lato naprej.. K 84*—
" 5°Lle,u. » ••»42'-
za četrt leta M ,. „ 21-— ia en mesec „ .. „ 7-—
8« Inozemstvo celoletno K95-—
@ Sobotna izdaja: s
Za oeio leto.....K 15-_
ca lnoiemitvo.... „ 20 —
f ■ ■■ Inseratli t^am
Bnoatolpna petltviata (U ma široka in 3 mm vUoka atl nje
prostor) sa enkrat ... po K 1'20 Pri naročila nad 10 objti popust.
Najmanjši oglas 5 9/9 mm K t-
i Poslano:
Enostolpua petltvrsta K S-— Izhaja vsak dan iiviemil po-nedeljek ln dan po praznika ob 5. nri sjutra].
OrednižtTo je v Kopitarjevi nllol štev. B/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne ■prejemajo.	Telefona štev. 50.
Političen iisf za slovenski narod.
Uprava je t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hren. ljubljanske št. 650 ia naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, boan.-bero. 7563.
Čelen
Pre

m
5&
ie Jugosloumsko.
spssano. — soorainosfl nsiaollens. — HemSha liisfrip plača psu ikide.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6. t. m. ob 13. uri poluradno: Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za premirje v označenem roku, so naše hrabre čete danes zavzele Celovec — spomenik naše stare slave in veličine, metropole slovenskega naroda.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6. junija ob 18. uri iz polurad-nega vira: Danes ob 16. uri je bilo v Ljubljani končnoveljavno podpisano od delegatov kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev ter Nemškoavstrijske republike premirje radi borb na .Koroškem. Stranki sta se popolnoma sporazumeli. Jugoslovanska uprava in zasedenje na podlagi te pogodbe obsega Rožek, Celovec in Velikovec, dočim ostane Nemcem Šent Vid, Feldkirchen in Beljak z železniško progo v Trbiž. Severno od jugoslovanskega ozemlja je v pogodbi ustanovljena do deset kilometrov široka nevtralna cona, v kateri se ne sme nahajaii nemško-avstrijsko vojaštvo in je prebivalstvo popolnoma razoroženo. Nemška Avstrija sc je zavezala, plačati vse škode, prizadete vsled vojnih operacij zasebnemu in javnemu imetju. Sovražnosti so ustavljene.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6. junija ob 18. uri iz polurad-nega vira: Mesto Celovec je bilo danes po jugoslovanskih četah brez boja
zasedeno. Prebivalstvo je čete prijazno sprejelo. V mestu vlada popoln red in mir, za katerega jamčijo jugoslovanske čete. V vsej kraljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično G-os^ssvatsko polje, kjer so bili vstoličenl slovenski vojvode.
Memci kličejo na pomol;.
LDU. Dunaj, 5. junija. (ČTU.) »Neue Freie Presse« zahteva pod naslovom: »Celovec« energično pomoči za Koroško. Nemška Avstrija mora Koroško rešiti. Ne gre le za usodo kronovine, marveč za vso državno eksistenco, za poslednji ostanek našega ugleda in zaupanja. Sedem mesecev so se Korošci bojevali sami brez pomoči. Proti trem srbskim divizijam jih je bilo premalo. Nemudoma je treba storiti vse,
da se odvrne skrajna nevarnost. NemSka delcgacija naj zahteva, da se jugoslovansko prodiranje takoj ustavi in da se sporno ozemlje obvaruje vpliva okupacijskih čet.
LDU. špital ob Dravi, 5. junija. (ČTU.) Iz sedanjega sedeža koroške vlade se poroča: Vprašanje o spornem ozemlju celovške kotline z Velikovccm vred se mora rešili po pogajanjih na podlagi razsodiščne preiskave italijanske komisije.
mir ® Par*ni.
Naše časopisje je vsled takozvanih mirovnih pogojev v Parizu zelo razočarano. Nacionalistične strasti so se razvezale in pretresajo našo javnost. Celo skupine, ki so sicer v nacionalnih vprašanjih, trezne izgubljajo premagovanje.
Kar se je v Parizu sklenilo in potom telegrafa vrglo v svet, ni moglo razočarati po pravici nikogar, ki je s paznostjo motril dogodke v Versaille-u. Dokument, ki so ga predložili, odgovarja popolnoma in natančno duhu teh državnikov, ki režejo in delijo že skozi mesece narode Evrope. Čudili bi se mi, ko bi bil dokument drugačen. Ljudie, ki so preživeli ves svoj političen razvoj, celo svoje javno življenje v idejah stare, predvojne države, nc morejo in niso zmožni, ustvariti novega družabnega reda, ker bi bil ta zanikanje ter obsodba njihove preteklosti.
Zato je bilo koj spočetka jasno, da nam bodo ukradli Primorsko, izsleparili slovenski del Istre in poteptali tako z nogami samoodločbo pol milijona Jugoslovanov. Lastni kapitalistični interes je edino načelo, ki ga pripoznavajo.
Toda tisti list, ki si ga v svoji predrznosti upajo imenovati: »mirovna pogodba« ne zadovoljuje nikogar, Postal je navaden instrument za razburkanje ljudskih strasti, za izzivanje nacionalističnih izgredov v Evropi. Njegova vsebina je taka, da ostanejo nerešeni skoro vsi važni in pomembni problemi, ki jih je vojna z revolucionarno silo spravila na dan.
Če hočeta Italija in Francija izvesti to pogodbo in varovati meje, ki jima jih list pripoznava, bosta morala vzdrževati vojaštvo tudi v prihodnosti. To bo prisililo vse njune sosede in tako celi svet k istemu koraku. Zato pomenja veljavnost te pogodbe uvedbo militarizma ter nadaljevanje vseh zločinov, ki so z njim združeni. Ta pogodba pomcnjji za človeštvo nova denarna bremena, nove milijarde, ki bodo gospodarsko moč ljudstva končale. S to pogodbo bi ostal predvojni sestav političnega življenja v Evropi v polni, ncizpre-menjeni veljavi.
To je nemogoče. Zato bo vse, kar se je v Parizu sklenilo, prej ali slej razveljavljeno. Nove vojne so siccr za zdaj nemogoče, — za to manjkajo vsi duševni in gmotni predpogoji — a ta pogodba bo imela za posledico socialne nemire, državne pobune in prevrate, ki bodo povzdig naše kulture onemogočevale.
Nismo tedaj le mi Slovcnci, ki nameravano ureditev socialnih in nolitičnih
razmer odklanjamo. Pariški mir morajo odkloniti vsi, ki demokratično in socialno čutijo. Demokratične stranke Anglije, Amerike in Francije so že zdavnaj pariško ureditev sveta odklonile in obsodile. Slovensko ljudstvo ni osamljeno. Njegov boj za državno samostojnost je obenem boj za umirjenje in ravnotežje sveta. To je ona velika etična opora, ki stoji našemu primorskemu ljudstvu ob strani.
Da je prišel Celovec v naše roke, nas ne sme premotiti. To mesto je siccr po svoji zgodovini in svojem gospodarskem pomenu za nas važno. V Celovcu so dani vsi predpogoji za razmah naših ustvarjajo-čih sil. V tem mestu je začel izhajati »Slovenec«, »Glasnik« in knjige »Družbe sv. Mohorja«, odtod je izhajal poživljajoč duševni tok na Kranjsko reakcionarnega Bleivveisa in preobrazil poteze našega kulturnega življenja. Vežejo nas na to mesto pomembni in slavni spomini. Zato bi utegnila ta pridobitev zatemniti zavest dolžnosti do Primorske. To bi bil zločin nad najdragocenejšim delom našega plemena. Bil bi znak, da je zmisel za pravico pri nas nerazvit in da ne umemo našega položaja. Kljub Celovcu in Gospejsveti moramo mir v Parizu odkloniti.
Pariz, 4. junija.
Dne 2. junija t. 1. so se v avstrijskem predlogu določile naše meje še nepopolno. Izrcčno so imenovane le ! meje za Štajersko. Te so: Od bivše koroške meje Hiihnerkogel severno Sp. j Dravograda čez Sv. Lovrenc, potem po vrhu Radia in Remšnika do točke, kjer se stikata lipniški in mariborski politični okraj, dalje vobče mejo med lipniškim in mariborskim okrajem, vendar tako, da pripade občina Kapla k Jugoslaviji, nasprotno sta pa po večini slovenski občini Gradišče in Ivla-njec prisojeni Nemcem, istotako občina Gomilica in Špilje. Nižje Špilja tvori mejo reka Mura do vasi Sogers-dorf. Potem gre v severovzhodni smeri proti bivši ogrski meji tako, da pripadata vasi Farovci in Pridava k Jugo-
I slaviji, Dietzen in Obrajna pa k Avstriji. Ob ogrski meji je določena jugoslovanska meja do točke 400, kjer predpostavlja, da jc Prekmurje jugoslovansko. Natančna meja za Prekmurje pa pride v traktat za Ogrsko.
Na Koroškem gre meja med Nem-i ško Avstrijo in Italijo do črti. ki r/ač-
.ne pri Scxten na Tirolskem in vodi do razvodja med Ziljsko dolino in Talja-mento in Felo do Ojsternika, odtam preko Vrat na Peč severno od Bele-peči. Na tej točki se začne nemško-ju-goslovanska meja do J epe. Zazdaj jc kot južna meja Avstrije v nadaljnem poteku severna meja cclovske kotline do Labuda in Huhnerkogla. Toda vprašanje celovške kotline ostane rezervirano. V predlogu ni niti izrečeno, kako se bo odločila usoda te kotline. Avstrijcem je dana priložnost primernim potom staviti protipredloge in sicer tekom 14 dni.
Francosko časopisje, ki je bilo do-zdaj apatično, če ne naravnost sovražno napram našim težnjam, je v zadnjem hipu revidiralo svoje stališče. Tako je oficiozni »Temps« v št. 3. junija pisal, da je edino primerna akcija za Koroško ta, da se vsaj znatni del slovenskega Korotana, to je ozemlje južno od Vrbskega jezera, Gline in Krke prizna Jugoslaviji.
Meje za Primorje še niso določene.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sarajevo, začetkom j;nvja.
Ljudska stranka.
Po obisku ministra dr. Korošca v Sarajevu se je znatno spremenilo strankarsko politično obličje Bosne in Hercegovine. Ustanovljena je Hrvatska ljudska stranka, ki kaže posebne uspehe v Ilercc-govini. Hrvati se zavedajo moči v okriljji velike in močne politične stranke z enotnim parlamentarnim zastopstvom iz vseh krajev kraljestva. Poskusi nekaterih hrvatskih separatistov, ki hočejo osnovati posebno pokrajinsko politično stranko v nekaki zvezi s slabotnim Narodnim klubom, nimajo nikakega pomena. Naša javnost jih obsoja, ker so poskusili razdvojiti bosanske Hrvate, kar bi imelo pri današnjih razmerah zle posledice. Hercegovina je žc skoraj vsa v organizaciji, a v Bosni je začasni odbor H. L. S. začel te dni z organizacijo stranke po vaseh in manjših mestih. Za predsednika začasnega odbora je izvoljen dr. Milan Markovič in za tajnika dr, Zvnnko Sprajcer. Tajništvo posluje dnevno v Hrvatski knjižnici (Kor-so Kralja Petra št. 15.) Pridno zbira za fond stranke in iz nokrajinc dohajajo ve-
seli glasovi, posebno iz vrst našega učitelj-stva, redovnega in svetnega duhovništva. V Sarajevu samem ima stranka veliko prijateljev med uradništvom, ki ni izključeno iz socialnega programa stranke. Ljudska stranka je edina, ki se resnično po modernih načelih briga za posamezne sloje ljudstva. Zanimanje za socialni program ljudske stranke je tako veliko, da so se nedavno zastopniki francoskega in angleškega časopisja v Sarajevu zanj posebno zanimali. Tukajšnji časnikarji so jim morali od besede do besede prevesti cel pro— jir? n ljudske stranke.
Radikalci.
Srbska radikalna stranka je po številu pristašev brezdvomno najmočnejša v Bosni in Hercegovini, Zadnji čas se opaža pri njih izredna energija v snovanju organizacije, ki za sedaj nima toliko pozitivnega kolikor negativnega značaja v slabljenju demokratov. Zanimivo je, da so se v edin-stvu približali hrvatskemu in slovenskemu naziranju. Njihov organ, pod vodstvom g. Stijepe Klobasice, prinaša na uvodnem mestu članke izpod peresa hrvatskih političnih voditeljev. Nedavno je izšel članek dr. Šurmina vscučiliščnega profesorja v Zagrebu, narodnega poslanca in člana Narodnega kluba, V političnih krogih se spravlja to v zvezo z eventuelno kooperacijo radikalne stranke, ljudske stranke in Narodnega kluba proti demokratski stranki. Računajo, da bi mogla biti ta kooperacija uspešna posebno danes, ko se vrste demokratske stranke nekako m?-
1e)0.
Demokrati
so v Bosni in Hercegovini najslabejši kljub temu, da imajo veliko število intelektualcev v svojih vrstah. To sc opaža po njihovem glasilu »Glasu Naroda«, ki se je razvil iz »Slovenskega Juga«, glasila mladih delavcev v Ra-dc-ni, Pokrajina se jim razmeroma slabo odziva. Pripetilo se je, da so bili nekateri njihovi poslanci v svojih lastnih rodnih krajih izžvižgani. Zadnji čas operirajo proti radikalccm z dejstvom, da je vstopil v radikalno stranko, famozni Šerif Arnautovič. Če b; bil Nikola Mandič član ljudske stranke, bi podobno črpali kapital proti ljudski stranki. Tako pa nimajo razen obrekovanj in z ničemur dokazanih fraz in trditev o - klerikalizmu« nobenega orožin proti ljudski stranki.
Vlada
jc v rokah demokratov. Vendar sc opaža zadnii čar, nekaka ločitev vlade od demokratske : anke. Da-Ii ie ta po?a distance
fOF
Stran %
SEOVENEC, dne 7. f unija 191«.
Bfem. 130.
samo forum ali pričakovanje spremembe, se bo pokazalo v prihodnjih dneh. Posamezni referenti napravljajo tudi proti nameri vlade velike nekorektnosti. Proteži-rajo se Srbi, zapostavljajo Hrvati, posebno na bosanskih železnicah. Hrvatski železničarji se selijo v Hrvatsko in Slavonijo, med tem ko se tu drže v službi še vedno Nemci in Mažari. Ako prideš h kakšnemu referentu kot Hrvat, bo napravil prav ljubeznjivo »narodno-edinstveno« lice in vas bo potolažil na način avstrijskega birokrata: bomo videli, bomo videli, bomo poskusili... Ako pa pridete kot Srb, jc on tudi Srb i ngovori izključno o »naših« t. j. Srbih in »onih« drugih Hrvatih. Gospodje referenti so tudi bojevito razpoloženi. Tako sc pripeti, da sc zapostavlja sposoben uradnik, učitelj Srb, samo zato, ker je »pučanin«, Srb iz Hrvatske, a ni Bosanec. Vse tc nerednosti zahtevajo neobhodno spremembo v vladi. Birokratska uradniška vlada ne bi nič koristila; ravno zaradi pomiritve duhov in ideje narodnega edinstva jc potrebna medstrankarska parlamentarna vlada po plemenskem ključu. Ta plemenski ali konfesijonalni ključ v Bosni je smešna stvar in se mu mi sami posmehujemo. Ako sestavljate kak odbor, mora biti po ključu, ako sestavljate kak program za zabavo, mora biti po ključu, ako sestavljate kako narodno »lumparijo«, mora biti istotako po ključu... Za intelektualca resnično smešna stvar. Ali ne za mase. Dokler osebnosti ne bodo opustile kulturno politične plemenske posebnosti, se bo moralo v Bosni vedno računati z nesrečnim »ključem«. O predsedniku sedanje vlade g. A. Šoli se more reči, da UŽiva simpatije cclega naroda. Ni izključeno, da bo ostal predsednik medstrankarske vlade, ako sc med tem sam ne odreče, On je danes samo toliko kriv, v kolikor nima poštene kontrole nad posameznimi referenti.
FinanCni minister Ninčič o naših fežkočati.
V debati o trimesečnem provizoriju je pojasnil finančni minister Ninčič nekatere zadeve ,ki so splošne važnosti za nas, odnosno za naše dnevne potrebščine.
Znano je, kako so člani »Jugosl. kluba«, pa tudi drugi poslanci vedno in vedno opozarjali na strašno pomanjkanje soli, petroleja, sladkorja, bencina, tobaka in raznovrstnega blaga. Finančni minister je pojasnil, kako se je vlada trudila: 1. da nakupi blago v tujini, 2. da spravi blago domov in ga izroči konzumentom. Nakupovanje ne povzroča drugih neprilik kakor te, da je blago povsod na svetovnem trgu razmeroma zelo drago in se vsled popolnoma padle kronske vrednosti podraži posebej za one kraje, ki imajo še krono.
Vlada je sklenila pogodbo za dobavo petroleja z Ameriko, toda ni dovolj ladij, da bi takoj prve tedne petrolej prepeljale. Sedaj je pa petrolej že na potu in mora prispeti v kratkem v Dubrovnik ali v Reko.
Da so težkoče zaradi ladijskega prostora, je vzrok sledeči: Angleži, Ameri-kanci in Francozje so takorekoč rekvirira-li vse svoje trgovinsko brodovje in so vzeli v prisilni najem tudi velik del brodovja nevtralccv. Sedaj spravljajo domov ves ogromni aparat svoje vojske, deloma pa mu privažajo še potrebščine, ki so za velikanske armade naravnost nepregledne.
Tudi ni dovolj premoga za tak ogromen promet, ker je produkcija vsled mobilizacij trpela, a ladje same so izrabljene.
Tako naša vlada kljub vsakovrstnim urgencam in intervencijam ni dobila potrebnega ladijskega prostora za prevoz potrebščin. Povrhu so prihajale ententne komisije v naša jugosl. mesta in poročale, da še nismo tako pri kraju, kakor so marsikje drugod. Nedostajanje ladjevja je tudi vzrok, da ne moremo prepeljati soli iz Tu-nisa, kjer nam leži že naa eno leto.
Težkoče so bile tudi s Poljaki, kateri nam že sklenjene, odnosno dogovorjene pogodbe za sol in petrolej niso hoteli podpisati, Morali smo se obrniti na Rumune, ki imajo sedaj v oblasti tudi vse rudokope na Sedmograškem, Dve ravnokar sklenjeni pogodbi nam jamčita, da dobimo pred vsem bencin, ki je za naše obratovanje v premogokopih in za kmetijske stroje pri mlačvi neobhodno potreben.
Ako se nam posreči spraviti blago, za katerega smo se že pogodili in pa deloma že plačali ali pa dali naše blago v zameno, potem v prihodnjih mesecih ne bomo imeli pomanjkanja, ne petroleja, nc soli in ne tobaka. Tudi nekatere druge potrebščine bodemo imeli v zadostni meri.
Narodno predstavništvo.
LDU Beograd, 5. junija. Današnjo sejo narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Draža Pavlovič '<pb 16.45. — Posl. Anton Jukič stavi na finančnega ministra vprašanje, kako bi se dali stornirati v Hrvatski in Slavoniji davki in globe za kuhanje žganja. — Vloženih je bilo še nekoliko interpelacij o davkih in carinskih tarifah, na kar je finančni minister dr. Ninčič odgovarjal v daljšem ekspozeju. Na interpelacije odgovarja, da smo bili v najtežjih trenutlvih brez narodnega predstavništva in se ni moglo storiti v nekoliko mesecih vse. Regulacija naših carinskih odnošajev je bila zelo težka, ker smo imeli vrata odprta na vse strani in je bilo šele treba do ločiti carino. Obstajalo je vprašanje, ali si naj osvi-iimo čarinske tarife kraljevine Srbije ali bivše Avstro-Ogrske. Izkazalo se je, da so bili naši tarifi bolje izdelani kot oni Avstro-Ogrske. Temu je vzrok dejstvo, da je bila kraljevina Srbija kot mala dežela prisiljena ščititi svojo domačo industrijo, kar je tudi v sedanjih razmerah potrebno, da se varuje naša industrija, ki je šele v razvoju. Misli, da bodo isti tarifi dali podlago bodočemu gospodarskemu življenju našega kraljestva. Napram poslancu Sušniku odgovarja, da se visoke carine ne pobirajo samo v Sloveniji ampak tudi drugod. Mi moramo ščititi interese države ker moramo spraviti državne finance čimprej v red. Današnje carine se zde res nekoliko velike, pa so manjše nego izgledajo na prvi pogled. Ko bo dana možnost, skleniti trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo in Čehoslovaško, bodo carine manjše nego so bile dosedaj. Minister govori nadalje o carinah na sladkor in pravi, da se ne morejo znižati. — Odgovarjal je poslanec A. Kristan, ki je naglašal, da je imel minister 3 mesece časa, vprašati parlament za mnenje. — Predsednik odredi nato odmor. — Seja se nadaljuje ob 18.40. Tajnik dr. Miovič čita poročilo o sestavi odsekov, — Poslanec A. Sušnik (Jugosl. klub) interpe-lira ministra za šume in rude o produkciji premoga v našem kraljestvu. — Minister
Pavel Marinkovič navaja podatke o sedanji produkciji premoga. V Srbiji se na dan proaucira 18 vagonov premoga in vsi znaki kažejo, da bo produkcija premoga postala v 3 mcscih večja nego je bila pred vojno. Nato se seja zaključi in določi prihodnja na petek ob 9. z dnevnim redom: 1. Drugo čitanje zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah; 2, Razprava o predlogu dr. Laginje glede uvoza in izvoza; 3. Poročilo veritikacijskega odseka o mandatu posl. Domarčiča,
LDU Beograd, 6. junija. Včeraj je bil
Eredložen narodnemu predstavništvu za-onski predlcvg v davku za neoženjene.
Pod italijanskim Jarmom.
V Idriji so Italijani odlikovali 15. maja svoj 122. pešpolk s kolajno v obliki 5 kronskega novca, ki je bil privezan na zastavo regimenta. Odlikovanje so mu namenili radi njegovega hrabrega zadržanja v bojih ob Piavi. Na svečanosti, ki je bila združena s sprevodom po mestu, je bilo zbranega mnogo vojaštva. Sedem pol-kovnih zastav je bilo videti pri slavlju. Nosili so jih po mestu poročniki in nadpo-ročniki. Zastavo odlikovanega regimenta pa je nosil neki »colonello« (polkovnik), Slavnost se je vršila na glavnem trgu pred »Črnim orlom«. Vodil jo je neki general iz Vidma, kateri je imel tudi slavnostni govor. Popoldne so priredili Italijani veselico na travniku »pri Likvarici«. Imeli so različhe igre, metali žogo in drugo. Bili so pa sami med seboj. Niti en Idrijčan se slavnosti ni udeležil. Vabili so pa Italijani ljudstvo na vse pretege.
Nadalje nam poročajo iz Idrije: Odkar uraduje na realki novi ravnatelj (Italijan), je doletela naše dijake radi njihove narodne zavednosti že marsikatera kazen. Dobili so večkrat po 2, 4, 6 ali celo 8 ur »karcerja«, ker so prepevali »Lepo našo domovino«, »Hej Slovani« in slovenske narodne pesmi.
Dobili smo tudi vest, ki je za rudarje zanimiva: Službeno dobo, ki je veljala za rudarje preje 40 let, so Italijani znišali na 35 let. Vsi rudarji, ki so doslužili to dobo, so bili vpokojeni. Ker novih delovnih moči niso sprejeli, je ostalo 500 mest praznih v rudniku. Iz Italije so pripeljali zato svoje delavce, da se uvedejo polagoma v rudniški obrat. S to človekoljubno napravo so spravili tako 500 naših mladih ljudi ob kruh. Obljubljeno izplačevanje v lirah se ne izvršuje. Mesto da bi dobivali rudarji in uradniki toliko lir kolikor kron, se zaračuna lira še vedno za 2 K 50 vin. Tako dobivajo ljudje dvakrat in pol manj plače, kakor jim je bilo obljubljeno. Ko pa prodajajo našim ljudem potrebščine, računajo liro za krono,
Došla nam je tudi sledeča zanimiva notica: Vsak navaden vojak, ki se poroči s Slovenko, dobi od italijanske vlade darilo 5000 lir. Obvezati se pa mora, da ostane do splošne demobilizacije z ženo v »Veneziji Giuli-ji«. Tako se poroči neki »ardit« z neko gospodično S, iz Idrije. Vsi dokumenti so že pripravljeni. Dota, določena od vlade znaša 6000 lir.
Poročajo nam tudi, zakaj da je bil idrijski notar Fran Tauzes aretiran. Osumljen je bil, da stoji v pismeni zvezi z bivšim ravnateljem Beblerjem. Aretirali so ga zjutraj, ko je ležal še v postelji. Niso mu niti dovolili, da bi uredil pisarniške posle
v svojem notariatskem uradu. Slovo od soproge in 3 majhnih otročičev je bilo pretresljivo; kruto postopanje karabinerjev je vzbudilo ogorčenje v celi Idriji. Naložili so ga na avtomobil, da ga odpeljejo v Gorico. Dovolili so mu le, da je med potjo sporočil svoji pisarniški uslužbenki, da naj zapre notariatski urad, ako bi se v treh dneh nc vrnil. Gospoda Tauzesa so odpeljali iz Gorice v južno Italijo.
Izvedeli smo nadalje, da so napravili Italijani v Spodnji Idriji pred župnišČem park, ki ga diči v sredi savojska zvezda. V zvezdo je postavljena črka E (Elena) in zato se imenuje ta vrt Helenin park. Enake naprave vidimo tudi na Krasu in v vipavski dolini. Napisi so povsod enaki.
Iz Idrije nam poročajo, da se je ta-mošnja divizija udeležila 24. maja ob priliki štiriletnice vstopa Italije v vojno slavnosti v Gorici. Dvanajst težkih avtomobilov je neslo vojaštvo k praznovanju. Trinajsti je bil namenjen za morebitne ponesrečence, kajti bil je od rdečega križa.
Dr. Volavšek Josip:
Solnčne kopeli.
Svetloba, zrak in solnce so največji pospeševatelji človeškega zdravja; utrjujejo človeško telo in ga varujejo pred boleznijo; pomagajo pa tudi bolnemu telesu, da lažje premaguje bolezen in hitreje okreva.
Že davno so vedeli, da vplivajo solnčni žarki ugodno na človeka pri različnih boleznih. Pred nekoliko desetletij pa so začeli uvajati sistematično zdravljenje s solnčnimi žarki.
Rikli na Bledu je prvi začel zdraviti s solnčnimi kopelmi. Na Nemškem je uvedel Lahmann solnčne kopeli zraven zračnih kopeli kot važen del zdravljenja v zdraviliščih.
Od začetka so zdravili s solnčnimi kopelmi samo na podlagi izkustva ln šele v zadnjih letih so učinke solnčnih žarkov natančneje preiskali, jih znanstveno razložili in potrdili.
Prvi učinek solnčnih žarkov (pri neprevidnem solnčnem kopanju) na površju kože je kožno vnetje: srbenje, rdečica in vročica. Krvne žilice se razširijo in privajajo obilico krvi na površje telesa. To kožno vnetje povzročajo izključno ultravioletni žarki, katere v zadnjem času tudi umetno proizvajajo in uporabljajo za zdravljenje.
Ko izgine kožno vnetje in njegova rdečica, ostane na njenem mestu koža pegasta (pigmentirana.) Svetlokožni postajajo manje, temnokožni bolj pegasti. Ta kožna pigmentacija je obrambno sredstvo telesa proti ponovnemu vnetju, na teh mestih ne nastopi več prvotno vnetje kože kljub močnim solnčnim žarkom.
Solnčne kopeli pospešujejo vse procese, ki se vršijo v telesu. Telesna toplota se zviša po četrturni solnčni kopeli približno za eno stopinjo, dihanje postaja bolj globoko in telo se začne močno potiti — pri močni solnčni kopeli izgubiš lahko naenkrat 1—2 litra vode vsled potenja, kar odgovarja izgubi telesne teže. Po solnčnih kope-lih človek redno izgublja na telesni teži, ako ne nadomešča te izgube,, z večjo množino hrane. Kdor dela solnčne kopeli in se noče pri tem posušiti, mora imeti pri tem zdravljenju boljšo
LISTEK.
Mark Tvvain:
Davfca.
Prevel Bogomil Vdovič.
(Konec.)
Kočijaž pride iz mesta z novico, da Je naš zdravnik bolan, da leži. Mrs. Mc. .Williams upre svoje motno oko v mc in pravi z zamoklim glasom:
»To jc usoda. Namenjeno je. Nikoli prej ni bil bolan. Mortimer, midva nisva živela, kakor bi bila morala. Dostikrat sem ti to pravila. Zdaj vidiš posledice. Najin otrok ne ozdravi nikoli. Bodi hvaležen, da si lahko odpustiš, jaz si nc morem.«
Ne da bi imel namena, žaliti jo, a tudi ne da bi pazno izbiral besede, ji rečem, da nikakor ne morem uvideti, zakaj bi bila živela tako zavrženo življenje.
»Mortimer! Ali bi rad, da pride božja sodba tudi nad fantka?«
Nato sc začne jokati, naenkrat pa Vzklikne:
»Zdravnik je gotovo poslal zdravila.«
»Seveda jih je. Tukaj so. Čakal sem samo, da mi daš malo prilike.«
»Dobro, daj jih sem. Ali ne veš, da jc dragocena vsaka minuta? Toda kaj pomaga pošiljati zdravila, če zdravnik ve, da je bolezen neozdravljiva.«
Odgovorim, da kjer je življenje, tam je upanje.
»Upanje! Mortimer, ti ne veš. več kaj govoriš, kakor nerojeno dete. Če bi bi! —
za božjo voljo, ordinacija pravi: vsako uro po eno čajno žlico! Vsako uro po eno! Kakor da bi imeli celo leto časa, da ohranimo otroka! Mortimer, urno, prosim! Daj ubogi, pojemajoči stvarici eno namizno žlico in požuri se!«
»Ali, draga moja, namizna žlica bi bila —«
»Nikar mc ne blazni! Oh, saj vem, da ne bo živela do jutra! Mortimer, vsake pol ure po eno namizno žlico bo — oh, otroku bi bilo treba tudi beladone in ako-nita. Daj sem, Mortimer. Zdaj me pa pusti, da delam po svoje. Ti takih stvari ne razumeš prav nič.«
Greva v posteljo in postaviva posteljico prav tik blazine moje žene. Ves ta dirindaj me je izmučil in za dve minuti ■zaspim malo — bolj nego napol. Mrs. Mc. VVilliams mc vzbudi.
»Dragi moj, ali je zračnica zaprta?«
»Ne.«
»Sc mi je koj zdelo. Prosim, zapri jo takoj. Soba je mrzla.«
Zaprem jo in zopet zaspim. Znova me vzdrami.
»Predragi, ali ne bi premaknil posteljice na tvojo stran postelje. Tu je zračnica preblizu.«
Premaknem jo, toda izpotaknem se ob preprogo in vzbudim otroka. Zadrem-ljem šc enkrat, med tem ko jc žena mirila otroka. Toda za nekaj časa pridejo skozi meglo moje zaspanosti tele mrmrane besede:
»Mortimer, da bi vsaj imela malo gosje masti. Ali pozvoniš?«
Izlezem v sanjah iz postelje, pa stopim na mačko, ki odgovori s protestom, in dobila bi bila prepričevalno brco, da je ni dobil — stol mesto nje.
»Mortimer! Kaj pa ti je treba odvijati plin in spet buditi otroka.«
»Zato, da vidim, kako sem se pobil,« pravim.
»Dobro, pa poglej tudi stol. Gotovo si ga polomil. Uboga mačka! Mislim, da si jo —«
»Jaz pa zdaj ne bom prav nič premišljal, kako je z mačko. To bi se ne bilo nikoli pripetilo, če bi bila Marija tukaj in bi vršila svojo dolžnost, kakor je njena stvar, pa ne moja.«
»Mortimer, mislim, da te je lahko sram, da kaj takega govoriš. Žalostno dovolj, da ne moreš storiti teh malenkosti, ki jih želim od tebe, v takem groznem času, kakor je zdaj, ko je tvoj otrok —«
»Tak saj storim vse, kar hočeš. Toda s tem zvoncem ne izkličem nikogar, ker so šli vsi spat. Kje je gosja mast?«
»Na polici v otroški sobi. če stopiš k Mariji in ji rečeš —«
Prinesem gosjo mast in znova zaspim. Spet me pokliče.
»Mortimer, prav nerada te nadlegujem, toda soba je premrzla, da bi mogla rabiti to masi. Ali ne bi zakuril? Saj je vse pripravljeno, da zatrneš.«
Izvlečem sc iz postelje, da zakurim, nato pa sedem ves obupan.
»Mortimer, nikar ne sedi tam, da se nc prehladiš. Pojdi v posteljo.«
Ko lezem vanjo, mi pravi;,
»Počakaj trenutek. Prosim, daj otroku še zdravila.«
Zdravilo je bilo tako, da ie otroka vzdramilo, in moja žena je porabila čas, ko je bil otrok bdeč, da ga je namazala čez in čez z gosjo mastjo. Čez dolgo zaspim znova, a zopet mi je bilo treba vstati.
»Mortimer, prepih čutim. Prav natanko ga čutim. Nič ni slabšega pri taki bolezni nego prepih. Prosim, primakni posteljico k ognju.«
Napravim to in se izpotaknem zopet ob preprogo, ki jo vržem v ogenj. Mrs. Mc. Williams skoči s postelje, reši preprogo iz ognja, in spet se nekoliko sporečeva.
Ko vjamem drugo trohico spanja, moram na njeno prošnjo zopet vstati in napraviti obkladek iz lanonega semena. Ta obklaclek položi ona otroku na prsa in ga pusti tam, da stori svoje zdravilno delo.
Ogenj iz drv ni stalna reč. Vstajal sem vsakih dvajset minut in kuril. To je dalo moji ženi priliko, da jc okrajšala čas za dajanje zdravil na vsakih deset minut, kar ji je bilo v veliko zadoščenje. Sem-terja sem včasih popravil obkladek in uporabil vsake vrste obliže povsod, kjer je bilo moči najti kak nepokrit, prostor na otroku. Proti jutru poidejo drva in moja žena hoče, naj grem v klet ponjo. Rečem ji:
»Draga moja, to delo jo jako mučno, in otroku je najbrže dovolj gorko v vseh teh posebnih odejah. Saj bi lahko položila posebej še eno plast, obkladkov nanj ln —«
Nisem izgovoril, ker mc ic nrekinila.
hrano kakor navadno. Telo tudi samo zahteva po solnčnih kopelih. večjo množino hrane.
Solnčni žarki pomnožijo število rdečih in belih krvnih telesc (stanic) približno za 8 odstotkov in pospešujejo tako proizvajanje krvi.
Kako ln kdaj naj delamo solnčne kopeli?
Solnčne kopeli lahko delamo v odprtih, proti jugu obrnjenih prostorih, na prostem, na strehah, terasah itd. Na prostem navadno delamo solnčne in vodne kopeli obenem. Vležemo se — bolnika položimo — na lesen pod ali strunjačo (matraco). Glavo moramo imeti malo višje in jo moramo pokriti s slamnikom ali čim drugim. Ni dobro, da sije»solnce naravnost na glavo. Pri bolnikih večkrat ne zadostuje glavo samo pokriti, ampak jo je treba še oviti z mrzlimi obkladki.
Te kopeli na solncu moramo seveda nagi delati in nima pomena, ležati oblečen na solncu, ker se pri tem telo po nepotrebnem poti, a obleka brani, da bi mogli priti solnčni žarki povsod do kože in učinkovati v globino telesa.
Pri jako občutljivih bolnikih napravimo prve kopeli v lahkih, tankih srajcah iz belega blaga (n. pr. iz bati-sta), a pozneje je treba sleči tudi te.
Po solnčni kopeli je treba bolnika oprati s hladno vodo ali vsaj obrisati s hladno in mokro brisalko; zdravi in lahko bolni pa naj gredo za en hip pod »tuš« ali v vodo; za to so najprimernejše vodne in solnčne kopeli obenem. — Katere ure so najugodnejše za soln-čno kopel, je odvisno od kraja in letnega časa.
V krajih, kjer solnčni žarki niso preveč močni, je poleti od 10.—12. ure najugodnejši čas. V južnih krajih (Primorsko, Dalmacija) pa je poleti med-poldne premočno soince in je ugodnejši čas od 8.—11. ure dopoldne ali pa od 3. ali 4. ure popoldne dalje. Pozimi, kakor tudi v zgodnji spomladi in jeseni je najprimernejši medpoldanski čas. Za zimske solnčne kopeli, katere pridejo seveda samo v nekaterih krajih v poštev, je treba nalašč za to prirejenih prostorov ali pa primernega stanovanja.
Čas in število solnčnih kopeli se ravna po bolezni. Kratke kopeli se lahko delajo vsak dan. Pri daljših kopelih z močnim potenjem pa je treba pri slabotnih bolnikih daljših presledkov. Pri zdravih ljudeh, ki delajo te kopeli samo, da se utrjajo, ni treba take natančnosti.
Ljudje različno reagirajo na solnčne kopeli. Na vsak način pa je treba pri bolnikih smatrati te kopeli kot močno zdravilno sredstvo. Pri kopanju )e treba menjavati telesno lego in navaditi telo le počasi na solnčne žarke. Najboljše je začeti solnčne kopeli s kopeljo 5—10 minut in potem podaljševati kopel vsak dan za nekoliko minut. Tako se bolniki počasi navadijo, da lahko pozneje po več ur na dan ležijo na solncu, ne da bi nastopilo kožno vnetje. Ta previdna metoda je posebno potrebna pri kostni in sklepni tuberkulozi, pri kateri je najugodnej-
Privlečem drv za nekaj časa, potem pa ležem in začnem smrčati kakor človek, ki je ob vse moči in čigar duša je izrabljena. Ko je bil že velik dan, začutim, da me nekdo prijemlje za ramo, kar me hitro spravi k zavesti. Moja žena strmi vame in sopiha:
»Vse je proč, vse je proč! Otrok se poti. Kaj naj storiva?«
»Za božjo voljo, kako me strašiš! Kaj jaz vem, kaj nama je storiti!«
»Niti trenutek se ne sme zamuditi. Pojdi po zdravnika. Pojdi sam! Reci mu, da mora priti, živ ali mrtev!«
Izvlečem ubogega moža iz postelje in ga pripeljem. Zdravnik pogleda otroka in pove, da ne umira. Mene je to neizmerno razveselilo, mojo ženo pa ujezilo, kakor bi jo bil osebno razžalil. Nato reče zdravnik, da kašlja otrok zato, ker ga kaka neznatna stvarica draži v grlu. Moja žena ga pogleda, kakor bi mu hotela pokazati vrata, in reče, naj da otroku kaj, da ji prežene dvome. Zdravnik da deklici nekaj, da je močno zakašljala in takoj se prikažeta iz ust ena ali dve leseni treščici.
»Ta deklica nima davice,« pravi tdravnik, . ampak žvečila je kako jelovo tresko ali kaj podobnega, pa ji je prišla kaka troha v grlo. To ji ne bo škodilo.«
»Ne,« pravim jaz, »pač pa je srnola v jelovini prav dobra za različne vrste bolezni, ki jih imajo po navadi otroci. Moja žena Vam lahko pove to.-<
Pa ni povedala. Prezirljivo s" je obrnila tnr šla iz sobe; in od topa Časa j" to eden tistih dogodkov v najinem življenju, ki se jih nikdar ne dotaknem.. In tako nam teko dnevi v čisti ln nemoteni dobri
še, da ležijo bolniki ves dan na solncu; to pa prenesejo šele tedaj, ko se privadijo solnčenju. — Tisti pa, ki hočejo v nekaj tednih (n. pr. na dopustu) napraviti kolikor mogoče veliko solnčnih kopeli (v prvi vrsti nebolni), storijo to lahko na ta način, da pustijo takoj na celo telo sijati soince in pri tem vsakih 3-10 minut (kakor je pač soince vroče) menjajo lego telesa, tako cla ležijo eno za drugim, na hrbtu, na eni strani, na trebuhu in na drugi strani. Tako se obvarujejo tudi neprijetnega kožnega vnetja; dobro je, da gredo po vsaki turi malo časa v vodo. Ta metoda je primerna za zdrave, šibke ali lahko bolne ljudi, za prave bolnike pa je neugodna in navadno škodljiva.
Važne so solnčne in morske kopeli in tudi kopeli v morskem pesku za otroke. Najboljši so uspehi pri otroški slabokrvnosti, pri angleški kostni bolezni (Rachitis), pri skrofulozi in tuberkulozi — posebno pri žleznl (glandu-lerni) tuberkulozi, pri splošni šibkosti in zaostalem razvoju in pa v rekon-valescenci po raznih boleznih. Učinkujejo seveda tudi same solnčne kopeli (brez morskih kopeli), toda pri nekaterih boleznih (skrofuloza, rachitis) je uspeh hitrejši in večji, ako spojimo solnčne in morske kopeli v eno. Taki otroci so po več ur ali celo celi dan na solncu, gredo v vodo in potem zopet na soince itd.
Pri odraslih učinkujejo solnčne kopeli zelo ugodno na slabokrvnost, samo ne smejo biti predolge, ker se takšni bolniki hitro utrudijo in navadno ne prenesejo velike vročine. Treba večkrat menjati lego telesa in zabra-niti premočno potenje; po nekoliko kopelih je odmor 1—2 dni umesten.
Solčne kopeli so tudi dobra kura za znižanje telesne teže. Te kopeli pa morajo biti daljše in spojene z močnim potenjem. Najbolj primerne so te kopeli za slabokrvne debele ljudi, ki pri primerni hrani s temi kopelmi lahko zgubijo 2—3 kg na teden na teži, ne da bi pri tem oslabeli. Pri bolehnih in starejših debelih ljudeh treba biti previden s takšnimi energičnimi kurami.
Na kronične nosne, žrelne in pljučne katarje tudi kopeli na solncu ugodno vplivajo. Na nevrastenične (nervozne), histerične in splošno na živcih bolne učinkujejo kratke in ne premočne solnčne kopeli navadno dobro, daljše in močne pa jim ne koristijo, pač pa vplivajo jako dobro na periferne neuralgije (n. pr. ischias). Tudi pri nekaterih kožnih boleznih pomagajo solnčne kopeli.
Naravnost nevarne in škodljive pa so solnčne kopeli pri (nekompenzira-nih) srčnih napakah, pri žilnih boleznih (Aneurysma, arterioskleroza), pri težki pljučni tuberkulozi, pri raznih akutnih vnetjih in splošno pri veliki oslabelosti.
Solnčne kopeli in jetika.
Solnčne kopeli z ležanjem na prostem so postale važen činitelj pri zdravljenju tuberkuloze. Velike važnosti so te kopeli za ljudi, ki so disponirani za jetiko in za one, ki so že bili inficirani in so ozdravili (rekonvalescenti po jetiki), potem za vse prve štadije aktivne tuberkuloze (za ta-kozvane katarje na vrhu pljuč — Lungen-spitzenkatarrh), ako nimajo mrzlice ali krvavenja pljuč. V poznejšem štadiju pljučne tuberkuloze so te kopeli odvisne od kakovosti jetike. Suhe, fibrozne vrste jetike se tudi pozneje dado tako zdraviti. Seveda more to določiti samo natančna zdravniška preiskava. —
Na vsak način pa so solnčne kopeli jako škodljive za težko pljučno tuberkulozo. Jetični, ki so zelo oslabeli, ki imajo mrzlico in močno potenje, ne smejo delati solnčnih kopeli, ker bi te samo pospešile njihovo bolezen. Takšni bolniki se po solnčnih kopelih rapidno slabšajo in kmalu umrejo.
V zdraviliščih za tuberkulozo zdravijo tudi jetiko v grgancu s solnčnimi žarki. Posebna zrcala projecirajo žarke v grlo in grganec. V prvi vrsti pa porabljajo za grganec druge radikalnejše metode. Največjega pomena pa so solnčne kopeli pri jetiki na kosteh in v sklepih, in sicer so v teh slučajih kopeli bolj važne od kirurgičnega zdravljenja. Po Rollier-jevi statistiki iz sanatorijev ob Ženevskem je- j zeru je n. pr. od 800 bolnikov, ki so imeli kostno in sklepno tuberkulozo, j ozdravilo črez 700 samo s solčnimi kopelmi, to je 90%. Ti bolniki so imeli tuberkulozo na raznih kosteh in sklepih. — Pri kostni in sklepni tuberkulozi je treba začeti jako previdno s solnčnimi kopelmi. j Prvi dan n, pr. se pripusti, da sije soince 5 minut samo na noge (1—3 krat na dan); drugi dan na noge in trebub, in sicer najprej samo na noge 5 minut in potem še 5 minut na noge in trebuh obenem (sku-nai 10 minut); tretji dan 5 minut na nege, prihodnjih 5 minut na noge in trebuh in daljnih 5 minut na noge, trebuh, prsa itd. Solnčiti se mora celo telo, ne samo bolni
del. Glava mora biti vedno v senci. Tako se bolnik počasi navadi, da leži pozneje lahko 3—7 ur na dan neprestano na solncu, kar je pri kostni in sklepni tuberkulozi potrebno. —
Solnčne kopeli so postale «moderne«. Veliko nam koristijo, toda niso univerzalno sredstvo in lahko tudi škodujejo. Kdor vidi, da mu ne prijajo, naj se ne sili ž njimi.
Prauični mir fiačesno!
Izvrševalni odbor VLS, jc v svoji si-nočnii seji sklenil nastopno resolucijo:
V trdem prepričanju, da je na naši strani pravica in resnica, povzdigujemo v zadnjem trenutku z vso resnostjo svoj glas in zahtevamo brezpogojno, da ima pripadati jugoslovanski državi vse ozemlje in vsi otoki, koder prebiva v strnjenih masah troimenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov in izjavljamo, da ne bomo nikdar priznali miru, ki bi delal splošno sprejetemu načelu o samoodločbi narodov nasilje in bi raztrgal naš narod v razni: države.
Naši mirovni delcgaciji popolnoma zaupamo v trdnem prepričanju, da bo napela vre sile, da prepreči • n:lu-r.ilen mir.
• • <
Tik pred usodno odločitvijo stojimo, in resna nevarnost jc, da nas raztrgajo na razne dele med tuje, sovražne države, kjer bi bili obsojeni n.x narodno in gospoclnr-sko smrt. Zadnji klic naj zadoni z zemlie jugoslovanske kakor iz enega grla: Pravičen mir hočemo!
Poživljamo vse svoje zaupnike po deželi, naj po celi Sloveniji za binkcetni ponedeljek organizirajo shode z edinim dnevnim redom: Pravičen mir! Na shodih naj se sprejme resolucija, slična gorenji. Resolucije pošljite brzojavno na tajništvo SLS. v Ljubljani. Shode naznanite okrajnemu glavarstvu.
Tudi občinski zastopi naj na binkoštni ponedeljek imajo izredne seje z gorenjim dnevnim redom. Tudi obč. zastopi naj pošljejo svoje resolucije brzojavno tajništvu S. L. S.
. Zadnji dnevi so tu! Storimo vse, da se sliši naš glas tja v Pariz!
Slovanska ^ztimmmmL
LDU Beograd, 5. junija. Danes dopoldne je bil v dvorani kazine shod belgrajskega prebivalstva, na katerem je manifestiralo in izrazilo simpatije za bratsko Rusijo. Zborovanje je otvo-ril predsednik srbske kraljevske akademije, Zujevič, ki je poudarjal pomen Rusije za Slovanstvo, zlasti za Srbijo. Na zborovanju jc govoril tudi lajnik akademije, Ljuba Stojanovič, ki je na-glašal velike žrtve Rusije v svetovni vojni za stvar zaveznikov. Končno je govoril grof Bobrinski, ki je omenjal bratski sprejem pri Jugoslovanih in se zahvaljeval za gostoljubje. Opisal je težko stanje, v katerem se nahaja ruski narod in dejal, da boljševiško delo ni rusko delo. Govorila sta tudi poslanca Smodoj in dr. Šurmin. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, ki jo prečita predsednik in ki pravi, da brez sodelovanja obnovljene Rusije na demokratski podlagi ni mogoče misliti na svetovni mir. Zaradi tega meščani prestolice Srbov, Hrvatov in Slovencev izrekajo svoje simpatije in nudijo pomoč onim ljudem, ki hočejo, da se Rusija obnovi na srečo in zadovoljstvo vsega sveta.
Drzaua SfflS.
Francoska priznala Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 6. junija Tukajšnji francoski poslanik vicomte de Fontney jc prejel iz Pariza uradno vest, da je vlada francoske republike priznala kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, o čem®r jc poslanik obvestil našo vlado.
Naši delegati proti samostojni reški državi.
LDU Belgrad, 5. junija. Pariške vesti javljajo, da reško vprašanje še ni ureieno. Sporazum med Italijani in Jugoslovani še ni dosežen. Jugoslovani nočejo pris ati na to, da bi Zader in Šibenik pripadla Italiji. Pogajanja se nadaljujejo.
Italijani v Dalmaciji.
LDU Split, 6. junija. (DDU) Trobojni-co, ki je bila v Starem Gradu preko noči izobešena na čitalnici, so morali po ukazu italijanskega poveljnika sneti. To se komentira na razne načine. — Na Visu so nameravali Italijani svečano proslaviti ustavo. Ker pa v mestu ni skoraj nobenih italijanašev, je minul ves dan brez manifestacij. V cerkvi sv. Duha so imeli mašo; j ko pa so prišli v cerkev, so se prebivalci odstranili in mirno odšli v svoje hiše, ker ! se je vedelo, da bi Italijani radi fotografi- , rali mnogoštevilne udeležnike crosla\e. j
Razna poročila.
Mirovni posvet.
LDU Pariz, 5. junija. (Brezžično). Mirovni posvet se je pečal v četrtek s Statutom za porenjske provincc, določenim za dobo zasedbe.
I.DU Belgrad, 5. junija. Iz Pariza poročajo: Svet četvorice bo sklepal o nemških pro!ipred!ogih v četrtek, Wilson je izjavil, da jc žc pri prvem čitanju proti-prcdlogov bil protiven zahtevam grofa Brockdorffa-Rantzau.
čehoslovaška republika.
LDU. Praga, 5. junija. (C.TU.) Poslanec Svozil pripisuje v »Češkem Slo-vu« glavno krivdo zaradi težavnega položaja na Slovaškem ital. častnikom. Italijani so skuhali delati Francozom težkočo in iskali pomoči povsod, pri Mažarih in Nemcih. Čehi pa so morali molčati in delati prijazen obraz zaradi 25.000 legijonarjev, ki so bili v Italiji.
LDU. Moravska Ostrova, 5. junija. (ČTU.) Izročeni so prometu novi bankovci poljske deželne blagujnice po 100 mark.
LDU. Bratislava, 5. junija. (ČTU.) Vsled odredbe ministra Srobcrja in z ozirom na vojaške operacije se jirogla-ša na Slovaškem vojaška diktatura
Boji na Slovaškem.
lDI' Budimpešta, 5. junija. (Brezžično.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Naše čete napredujejo preko Levic in Novih Zamkov. V smeri proti Zvolni in Košicam smo pridobili na ozemlju. Čeboslovaški protinapadi so ostali brezuspešni. V ostalem nič novega.
LDU Praga, 6. junija. (ČTU) .Venkov« piše: Uradna poročila ro jako ugodna. Prodiranje Mažarov je ustavljeno. Mi napredujemo na sredi fronic,
LDU Dunaj, 5. iuni«a. (ČTU) Na slovaški fronti s>c je nekaj '.;oč francoskih se-negalskih zamorcev /e udeležilo boja. Za njimi prid^ še ve" tokih čet.
Borocvič in Ko ves poveljnika mržarskih boljševikov.
LDU Praga, 5. junija. (ČTU) Pod krinko mažarskega boljševizma se skriva stari mažarski imperializem, Mažarskim bolj-ševiškim četam na Slovaškem zapovedujejo stari vojni volkovi bivše monarhije, kakor feldmaršala Koves in Boroevič. V rdeči armadi se bojujejo ostanki Macken-senove vojske. Generalni inšpektor češke armade Schreiner jc danes odpotoval v Pariz.
Mirovna pogodba s Turčijo.
LDU Versailles, 4. junija. (ČTU) Zastopniki Turčije bode vkratkem pozvani v Pariz, da sprejmejo mirovne pogoje.
Erzberger proti podpisu mirovne pogodbe.
LDU Baden, 5. junija. (Brezžično.} »Cormania" priobčuje razgovor Erzberger-ja z berlinskim dopisnikom. »International Newes Servicc New Vork«, v katerem pravi med drugim, da je Amerika svoječasno z vstopom v svetovno vojno povzročila vojaško odločitev. Ravno tako naj bi sedaj povzročila diplomalični preokret. Dolžna je to storiti, ker je z \Vilsonovim programom ustvarila podlago za rnir. Nemška revolucija jc posledica proglasitve Wilso-novega programa. Bila bi tragična zmota, ako bi Amerika mislila, da so nemške giave proti versailleskim pogojem samo diplomatičen manever. Nemčija ne bo in ne sme teh pogojev podpisati. Nemčija upa, da bo Amerika spoznala svoje obveznosti, in da bo pripravljena pomagati, da sc mir in poravnava skleneta z vsemi, zlasti s Francijo,
Demonstracija proli mirovni pogodbi,
LDU Dunaj. 5. junija. (ČTU) Ljudska bramba, zlasti levo kiilo komunistov, je imelo včeraj na Volivnem trgu'zborovanje in potem demonstracijski sprevod k parlamentu. Demcpslrinili so proti mirovnim pogodben, in proti odpravi ljudske bram-bc, Oduei.>: jc demonstriral pred italijansko misijo s klici Ftj! Nadlegovali so tudi nek; te;r. fiancoskc in ame.iške častnike.
Vodja bavarskih komunistov ustreljen.
LDU Monakovo, 5. juniju. (ČTU). Vodja komunistov Lovine je bil 4. t. m. dopoldne ustreljen v ječi, na podlagi obsodbe v prekem sodu.
Castro odstopiL
LDU Lizbona, 4. junija. (ČTU) Pred-' Irik republike Caitro je odstopil.
Rusija.
LDU Belgrad, 5. junija. Danski listi poročajo, da so Estonci in Finci zavzeli Pe-trograd.
LDU Nauen, 5. junija. (Brezžično.) Glasom kopenhagenskih vesti iz Petrogra-da, je bil Kolčak na jugu kakor tudi v srednji Rusiji poražen ter e izgubil 40.000 uietr.ikov. Estonsko-angleški pohod proti r>e'rc-?radu je ustavljen Angleško brodov-ic ie skušalo izsiliti not do Petrotfrada, Ne-
varnost grozeče protirevolucije se smatra za odstranjeno. Latiško uradno poročilo javlja: Nad rdečo armado Stuške je prišla končna katastrofa.
Dnevne novice.
—	Umrl je v četrtek, dne 5. t. m. g. Štefan T u r h a s, župnik v Srom-ljah. Pogreb bo danes ob 9. uri dopoldne. Naj v miru počiva!
—	Slov. kat. ak. starešinstvo vabi svoje člane na zborovanje, ki se vrši v Ljubljani na binkoštno nedeljo, dne 8. maja 1919. Spored: Ob 9. uri sv. maša v jezuitski kapeli za padle tovariše starešine in akademike; daruje dr. Gnidovec. Ob pol 10. uri občni zbor v botelu Union (v srebrni dvorani, I. nadstropje) s sledečim drevnim redom: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo odbornikov. 3. Izprememba pravil, i. Določitev članarine. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Dobrodošli tudi tovariši iz naših akademičnih društev! — Oh 8. nri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela »Union« prijateljski sestanek za našo starešine, akademike in od njih povabljene goste. — Prof. Remec, predsednik.
—	Finžgarjeva »Veriga«. Na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoldne bodo uprizorili v tukajšnjem dramskem gledališču desetič in zadnjič to sezono Finžgarjcvo igro »Veriga«. Ta uprizoritev je namenjena posebno obiskovalcem z dežele, katerim je ni treba šc posebej priporočati. Naš preprost človek vidi v nji kos svojega življenja z vsemi slabimi stranmi pravdarske strasti in mu kliče z resnim kliccm: »Greh rodi greh!« Osebe so tako izklesane, da vidi kmet samega sebe na odru, jezik je domač, razumljiv in krepak, da deluje na človeka z živo močjo. Ni čuda, da se je ta igra tako kmalu in tako zelo priljubila našemu ljudstvu. Povsod jo hočejo igrati. Od vsepovsodi povprašujejo po nji. Opozarjamo zato podeželske odre, da uporabijo to zadnjo priliko in si igro ogledajo. Igra bo izšla v nekaj dneh v Učni obliki v »Novi založbi« v Ljubljani.
Proti namenom pariške konic-rence, ki hoče razkosati naš troimenski narod, sc bodo vršili na binkoštni ponedeljek po ceii Sloveniji in Hrvaški protestni diodi proti nameravanemu zločinu, kjer bo enoglasno zahteval, da se priklopijo jugoslovanskemu kraljestvu vse ozemlje in ctoki, kjer prebiva naš narod v kompaktnih masah; narod bo še enkrat na glas povedal svetu, da bo vsak mir, ki ne sloni na teh temeljih, zanj samo — krpa papirja, P. P.
Popravek. Prejeli smo: Uglednom uredništvu »Slovenca« u Ljubljani. U Vašem listu od 24. ov. mj. br. 119., a u članku pod naslovom »Ugotovimo« pišete o meni; »Kakor se namreč poroča, je ta mož z brutalno odkritosrčnostjo izjavil, da bodo našo stranko posebej v Bosni in Hercegovini zasledovali z vsem vladnim aparatom, posebej še z žandarji, ko prevzamejo vlado sami . , ,« — Buduči takovu izjavu nijesam učinio, molim Vas, da lojalno if-volite u Vašem cij. listu tu neistinu opro-vrči. — S spoštovanjem Gjuro Džamonja, član Narodnog predstavništva.
—	Vič. 5. junija je bil v tukajšnji župni cerkvi sprejet v katoliško cerkev Mihajl Šapranov. Žalostne razmere v Rusiji, njegovi domovini, so mu zagrenile povratek ter si je izvolil Slovenijo za drugo domovino, kjer si je izbral tudi nevesto, s katero se bo te dni poročil.
—	Brežice. Potres sc je po daljšem odmoru zopet oglasil in sicer 1, 6. ob zjutraj. Sunek je bil vertikalen in precej močan. Zemeljsko bobnenje se še večkrat čuti.
—	Grahovo pri Cerknici. V ponedeljek ob 1. uri popoldne je začelo goreti pri Stebru. Ogenj je popolnoma uničil Stebro-vo hišo z vsemi gospodarskimi poslopji in Volarjev skedenj. Dosti ljudstva in dve brzgalni, iz Grahovega in Žirovnice, je kmalu ogenj omejilo. Nevarnost jc bila velika, ker je vlekel močan veter. Zažgal je osemletni Avguštin Lovko, in sicer menda iz hvaležnosti, ko jc Stebrovka zanj skrbela in ga imela pri sebi. Vžigalice je dobil v kuhinji in zažgal steljo v hievu.
—	Iz laškega ujetništva cd 1300 Cen-turia P. L. 8. Ragg. 29. Zona Lav. Cava-zuccherina ob Piavi Prov, Venezia, pri kateri so imenovan: delali, pozdravl;aio sledeči naredniki: Skaberne Fr., Kokol Ant., Rauch Pet. Četovodje: Grobelnik J., Gmajner Jož., Irt Iv., Tavčar Kar., Karak Štefan. Desetniki: Maver Pet., Steklasa Al. Rožič Leop., Koritnik Jož., Ajstcr Jož., Strah Ant., Bašič Mir. Pešci: Medic Ivan, Papež Ign., Geršak Fr., Klokočovnik Ant., Zupančič Iv., Klanšck Pet., Miklaučič Leopold, Slapar Ant., Vidic Iv., Janškovič Iv., Skalar Štef., Bertoncelj Andr., Popolovec Iv., Gašperin Jož., Šranc Iv., Vidakovič Mir., Valjavec Ant., Zgonc Iv„ Udovč Jož., Mlinar Iv., Tušek Val., Zdcšar Fr., Skubic Ant., Lipičar Jož., Petrovič Gjuro, Pivano-yič Štef., Kolar Al., Rutar Jcr„ Antonovič
Sim., Dizdar Sačir, Korak Ant., Krivec Al., Vukomanovič Sim., Pečnik Al., Romih Fr., Jalenčič Nik., Delkič Hasan, Gmajner Stan., Cerar Jož., Pestotnik Jož., Belič And., Pajenk Maks, Pašek Iv., Čeplak Iv., Miklič Ig., Kotnik And., Zidar Ant., Bezik Mijo, Vučela Lazo, Grbič Rado, Bokan Jo-vo, Miljaš Stojkoj Planinac Mehmed, Ki-lovec Fr., Hočevar Ant., Miloševič Jovo, Erič Niko, Ovei\ Jan., Pleško AL, Konte-stabile Jož., Lukežič Ant., Mervan Huso, Muratovič Bajro, Sosič Ant., Račič Fr., Trkaj Al., Mehmedagič Mehmed, Mandič Lazo, Buba Maks, Karakašič Jovo, Komo-šar Dušan, Okanovič Nedo. — »Ob Pijavi smo zasipavali strelske jarke in granatne lijake i. dr. Odkar smo bili na delu, so nas hranili kot lastne vojake. Umrl ni nihče od stotnije.«
—	Za koroške begunce so darovali: Po si. n. Sedlak, Jesenice, 20 K, I. Košir, Kamnik, 25, F. Gabrijelčič, Ljutomer, zb. 18, M. Kavčič, Ljubljana, 20, zbirka šole Št. Ilj-Mislinja 183, Ivan Bonač, Ljubljana, 100 mesto venca o. Bajuj. Zbirka Sokola v Železnikih: po 100 K: P. Weber, I. Demšar, I. Dermota, Fran Demšar; po 50 K: I. We-ber, I. Globočnik; po 30 K: A. Hafner, R. Jeglič, A. Globočnik; po 20 K: Dr. Hier-sche, Fran Demšar, Češnjica, Zorka Demšar, Tončka \Veber, Francka Demšar, Mici Tavčar, Franc Bogataj, Pavla Jaške, Šlibcr 15 K; po 10 K: Tilka Demšar, Dor, Ko-šmelj, Rozka Bogaiaj, I. Bogataj, I. Jaške, Al. Demšar, K. Dolenc, G. Taler; K. Avser, P. Košmclj, R. Gašperin, M. Kovač, M. Sa-jovic, G. Mihelčič, Gj. Radišič, Vida Blaz-nik, I. Primožič, A. Hribar, I. Demšar, L Vrhunc, Josip Bernik in Pfajfar, Anica Košmelj 6 K; po 5 K: M. Košmclj, F. Bene-dik, Fr. Vidmar, L Marolt, Jak. Primožič; po 3 K: ,. Kralj, M. Šraj, P. Šmid; po 2 K: Fr. Šmid, F. Blaznik, St. Cenčič, zbirka J. Ozinic, Moškanci, 225 K, zbirka Jos. Piano, Rečica na Paki, 748 K; A. Mrak, Sveti Jošt, 20, okrajno sodišče Šoštanj iz poravnave 20, Slov. plan. društvo Ruše 131, Iv. Potokar, Tržič, 20, župni urad Tržič 120, »Lastni dom« Gaberje pri Ptuju 400, Vzajemna zavarovalnica 1000, Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 100, Trbuhovič 20, rodbina Jug, Podova-Rače, 80, dr. J, Kol-terer, Rog. Slatina. 50, A. Smola in soproga mesto venca Veršecu 50, častniki in podčastniki topn. arzenala v Ljubljani 230, plesna šola v Sevnici 113, Heažek in Koritnik 20 K, Kat si. izobr. društvo Komenda 395, Pevsko društvo v Gornjem Gradu 70, str. žel. teč. Kamnik 6, tovarnar Jakil, Karlovac, po g. Smodeju 1000, Gospodarska zveza po »Dobrodelnosti« 500; skupaj 6715 K. Rodoljubnim darovalcem se naj-topleje zahvaljuje odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta št, 4/'I.
—	Subskribentje akcij IV. emisije Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani dobe dovoljene jim delnice v družbeni pisarni od 10. t. m. dalje od 2. do 5. ure popoldne.
—	Kranjska gora. Člani kranjskogorske podružnice slovenskega planinskega društva na Jesenicah prirede v nedeljo dne 22. t. m. cvetlični dan in vrtno veselico v gostilni Markež-a vprid koroškim beguncem. Pri veselici sodeluje godba in pevski zbor kat. del. društva na Savi. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Prosi se druga društva, da ta dan opusle namenjene prireditve in se vljudno vabijo na to dobrodelno prireditev.
—	Iz Starega trga pri Ložu. Na Vne-bohod 29. majnika smo pri nas ustanovili »Dekliško zvezo« kot odsek tukajšnjega Kat. slov. izob. društva, Kako je bila potrebna ta ustanovitev, se je videlo takoj ker so se vpisala skoro vsa navzoča dekleta, okrog 70. Namen --Dekliške zveze« je: zbirati poštena kmetska dekleta skupaj ter prirejati: mesečne sestanke, pri katerih bodo nastopala dekleta sama, večkrat kako poučno predavanje ter zlasti v zimskem času prirediti kak gospodinjski tečaj.
—	Posojilnica v Črnomlju je poslala Komisiji za preskrbo vračajočih se vojni-kov na tozadevno prošnjo prispevek za leto 19.19 v znesku 200 K, za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Komisija za preskrbo vračajočih sc vojnikov v Ljubljani.
—	Poštni promet z inozemstvom.
Glasom odloka ministrstva in brzojava z dne 26. maja t. 1. št. 9400, odnosno z dne 31 .maja t. 1. iste številke, je pisemski promet z inozemstvom, izvzemši Nemčijo, Bolgarijo, Turčijo, Mažarsko in Rusijo zopet otvorjen. Začasno še ni otvorjen pi semski promet z Italijo, Poljsko in Ukra jino, ker potrebni dogovori s temi državami še niso dokončani. Za ostalo inozemstvo se smejo sprejemati pisma, dopisnice (navadne in dvojnate — z odgovorom), tiskovine vseh vrst, trgovske listine, vzor ci brez vrednosti in sicer tudi priporočeno, — Pristojbine se zaračunajo po mednarod nem tarifu. Povzetne pošiljke in poštni nalogi so do drugačnega ukrepa zaradi prekinjenega denarnega prometa nedopustni.
—	Društvo pisarniških oficijantov,
oficijantinj, pomočnikov in pomočnic za Slovenijo v LiubLiani je imelo v ne-
deljo, dne 1. junija 1919 ob pol 15. uri v razpravni dvorani št, 79 justične palače svoj izvanredni občni zbor. Predsednik g. Petrovčič je poročal o društvenem delovanju in čestital tovarišem, ki so bili imenovani uradnikom. Tajnik Zorko je podal tajniško, bla-gajničarka Weber pa blagajniško po-ročilo. Ker je bil skoraj ves dosedanji odbor pred kratkim imenovan uradnikom, je podal predsednik Petrovčič imenom celega odbora izjavo, da odstopi ves odbor. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: pl. Schildenfeld za predsednika, Žargi za podpredsednika, Levičnik za tajnika, Weber za blagajničarko, grof Lichtenberg in Vidmar za odbornika, Breznik, Palouz in Sehott za namestnike ter Ižanc ia Gostič za revizorja. Ko se je novo izvoljeni predsenik zahvalil za izvolitev, je odhajajoči predsednik Petrovčič podal novo izvoljenemu odboru nekaj navodil, mu priporočal vztrajno in neumorno delo in zaključil ob 16. uri izvanredni občni zbor. — Pri sestanku, ki se jc vršil nato pri »Novem svetu«, se je spominjal tovariš Petrovčič, poslavljajoč se od odhajajočih tovarišev, kulturnega boja, ki ga bije naš narod v sedanjem času za svoj obstanek in pozval tovariše, naj se, povodom svojega imenovanja uradnikom, spomnijo kulturnih potreb svojega naroda in po možnosti pomagajo naši vztrajno in neumorno delujoči »Slovenski Matici«, katero je bivša avstrijska vlada s j)o-močjo podlih renegatskih duš tekom vojnih let gospodarsko težko oškodovala, ker je vse njeno premoženje, kolikor se je le dalo, vtaknila v avstrijska vojna posojila. Temu pozivu so se odzvali in darovali: Petrovčič, Horvat, OljŠak, Stegnar po 20 K; Zorko, Frank, Urlep, Zaplotnik, Kustrin, Lapajnar, Zevnik, Arh, Čorček, Grill in Šabcc po 10 K; Budna r 6 K; Breskvar 5 I\; Juh, Robida, Benkovič po 4 K in Rotter 2 K. Nabrani znesek odpošlje se Matici, ko se odzovejo pozivu za prispevke še ostali nenavzoči, uradnikom imenovani člani, katerim se tozadevno odpošlje posebna okrožnica. —ov—
—	»Državna posredovalnica za delo«, Podružnica za Ljubljano in okolico, V preteklem tednu od 26. maja 1919 je iskalo delo 246 moških in 62 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 177 moških in 46 ženskih moči. Posredovanj se je izvršilo 112. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 31. maja 1919 iskalo delo 7353 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5518 delavcev, Posredovanj se je izvršilo v tem času
1685.. Dela iščejo pisarniške moči (253), trgovski sotrudniki, kontoristi, knjigovodje moški in ženske, služkinje, kuharice, uradne sluge (174), polj. in tov. delavke, mehaniki, elektrotehniki, stroj, in navad, ključavničarji, natakarji, natakarice, mesarji, peki, mlinarji, hišniki, pazniki, železostru-garji, kovači, ekonomi, oskrbniki, predil, delavke, krojači, šivilje, dimnikarji itd. — V delo se sprejmejo težaki, hlapci, služkinje, kuharice, tov. delavci in delavke, zidarji, mizarji, Žagarji, konj. hlapci, tesarji, Čevlj. pomočniki, vajenci, pisar, moči, že-lezolivarji, stroj, kovači, kolarji, črkostavci, kovinar, strugači itd.
—	Nagrade, Ministrski svet je odobril predlog finančnega ministra dr, Momčila Ninčiča, da se izplačajo vsem onim, ki podpišejo v pravem času do 1. junija t. 1. naše prvo državno posojilo, posebne nagrade. Podpisovateljem državnega posojila se bodo namreč izplačale pri izmenjavi kron v dinarje nagrade po 5 K za vsakih podpisanih 100 K državnega posojila. Kdor bo največ podpisal, dobi na ta način tudi največjo nagrado,
—	Gospodarska komisija za stvarno demobiiizacijo je v svoji 13. seji z dne 27. maja sklenila, da se prosilcem za demo-bilizacijsko blago, ki so na katerikoli način zapleteni pri razpečavanju, neupravičenih prodajah ali prilastitvah demobili-zacijskega materijala, toliko časa ne dodeli nobenega blaga, dokler ni njih udeležba na takih kupčijah sodnijsko ali kako drugače izčiščena, Takim prosilcem že odkazano blago sc v nobenem slučaju ne rezervira in tudi komisija ne prevzame dolžnosti za poznejšo dodelitev, tudi čc se izkaže nedolžnost prosilca.
—	Išče se družina Franca Mavrin, po tjomače :>pri Petrovih« iz Vogerskega št. 33 pri Gorici. Kdor ve kje sc nahaja, naj naznani »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani.«
Najnovejše.
DR. KOROŠEC ZA PRESKRBO CELOVCA.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
m Belgrad, 6. junija. Ministrski podpredsednik dr. Korošec kol minister prehrane je odredil vse potrebno za preskrbo jugoslovanskega Celovca s potrebnimi živili«
PROTESTNI SHODI O BINKOŠTIH.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 6. junija. Alarmantne vesti, ki prihajajo iz Pariza, so prisilile zastopnike vseh strank in organizacij našega naroda, da so se sestali danes popoldne k posvetovanju, na katerem so sklenili prirediti skupne protestne shode proti kršenju naših narodnih pravic, da dokažejo upravičenost zahtev naše delegacije in podpro naše prijatelje v upravičenosti njihovih naziranj. Izvolil sc je akcijski odbor, ki se je proglasil v permanenci, O tein sklepu so bila obveščena telegrafično in telefonično vsa druga mesta. Shod se ho vršil na binkoštni ponedeljek. Na shodu bodo govorili emigranti dr. Ilinkovič, Benjamin, dr. Marjanovič in zastopniki vseh strank,
ODLOČITEV GLEDE REKE SE NI PADLA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 6, junija. Vesti, da je že padla odločitev glede Reke niso točne. Naša delegacija ni pristala na takozvane minimalne italijanske zahteve. Naša delegacija zahteva plebiscit po treh letih in ne po petnajstih kot ga zahtevajo Italijani. Naša delegacija zahteva, da se razširi ozemlje samostojne reške države proti za-padu do Pazina, vštevM Pazin. Sušak naj pripade Jugoslaviji. Zader naj postane svobodno mesto pod nadzorstvom zveze narodov, Šibenik svobodno mesto pod nadzorstvom Jugoslavije. Nadalje je zahtevala naša delegacija, da prideta v direktorij samostojne reške države dva Jugoslovana, dva Italijana in en zastopnik zveze narodov,
ZAPLETEN POLITIČNI POLOŽAJ.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 6. junija. Ministrski podpredsednik dr, Korošec, ki jc hotel freko binkoštnih praznikov oditi na počitnice v Slovenijo, jc "zaradi kompliciranega političnega položaja odgodil svoje potovanje. Tudi narodno predstavništvo je skrajšalo svoje počitnice, ki bodo trajale samo dc torka,
VAŽNE BRZOJAVKE IZ PARIZA,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 6. junija. Tu sem so do* spele dolge brzojavke naše mirovne delegacije. Sestal se je takoj ministrski svet, po katerem je šel ministrski predsednik v avdijenco k regentu Aleksandru. Zadevi se pripisuje velika važnost,
ZA PRIDOBITEV PREMOGA.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
m Belgrad, 6. junija. Včeraj popoldne je vložil v narodnem predstavništvu poslanec Jugoslovanskega kluba A. Sušnik irtterpelacijo o produkciji premoga.
SRBSKA EMIGRANTA V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 6. junija. Včeraj sta dospela v Zagreb srbska emigranta dr. Lazarevič, izdajatelj lista »La Serbie« in Petrovič.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA,
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
m Belgrad, 6. junija. Najnovejši izstopi iz demokratskega kluba so povzročili v vrstah demokratskega kluba veliko potrtost. Tudi minister Pribičevič ni več tako nepristopen kot je bil. Posebno pozornost je vzbudil Dušan Popovič, nekdanji nasprotnik Pribičcviča v stranki, ki se je baje na poziv samega Pribičeviča pojavil v kuloarjih narodnega predstavništva.
m Belgrad, 6. junija. Dopisnik »Nar. Politike« je imel priliko govoriti z nekim desindentom demokratskega kluba, ki je izjavil, da vzrok njegovega izstopa ni različno naziranje v agrarni reformi, temveč to, da noče nositi odgovornosti za dejanja ministra Pribičeviča.
Ljubljanske novice.
lj Birma v Ljubljani. Red službe božje in birinovanja v ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih, a) Binkoštna nedelja, dne 8. junija t. 1. 1. Predpoldan: Ob pol-deseti (.'a 10.) uri slovesna škofova maša. Po končani sv. maši, krog polenajstih (Kil.), sc prične delitev sv. birme. Zadnji blagoslov sv. birme sc bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič krog poldvanajstih (12.). drugič k sklepu. 2. Popoldan: Ob pol treh (X-3.) slovesne vcčcrnice. Ob treh (3.) začetek birinovanja. Zadnji blagoslov sv. birme samo ob sklepu. Po sv. birmi slovesne litanijc, — b) Binkoštni ponedeljek. Ob deseti (10.) uri slovesna sveta maša, po sv. maši, krog enajste (11.) ure, začetek birmovanja. Zadnji blagoslov k sklepu sv. birme.
lj Preki sod. Predsedstvo deželne vlade in mestni magistrat sta izdala razglase o prekem sodu, ki so nabiti po mestu. Občinstvo ^c opozarja posebno na razglas mestnega magistrata, v katerem so navedena natančnejša pojasnila.
lj Izlet k sv. Trojici priMoravčah se
ytši na binkoštni ponedeljek v slučaju ugodnega vremena. Odhod ob pol 8. zjutraj z arž. kolodvora. Vabimo tudi člane in članice br. prosvetnih društev, da se izleta udeleže.
lj Pokrajinski odbor za zaščito dece v LJubljani sc ustanovi na binkoštni ponedeljek v Ljubljani. 0 priliki ustanovitve tega odbora pride v Ljubljano načelnik državnega oddelka za zaščito dece v Belgradu gospod dr. M. Dj. Popovič. Na binkoštni ponedeljek ob 10. dopoldne bo zato v mestni posvetovalnici sestanek vseh, ki delujejo praktično pri zaščiti dece in ki se Zanimajo za to važno socijalno delo. Po iem širšem sestanku bo prva seja pokra-finskega odbora.
lj Predavanje za služkinje na binkoštni ponedeljek odpade radi pobožnosti Marijinih družb, ki se vrši za domovino ob i4. uri popoldne na Rožniku.
lj Angleški tečaji se vrše odslej samo tob torkih, četrtkih in sobotah, vsakokrat ob šestih in polosmih zvečer. Nadaljevanje dne 10. t. m.
lj »Čevljarska zadruga za ljubljansko okolico« priredi v nedeljo ob 10. uri dop. svoj izvanredni občni zbor v gostilni pri Prusniku v Novem Vodmatu. Prosimo obilne udeležbe. Odbor.
lj Kegljaški klub »Venček« pri Dra-Sčku v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9, priredi binkoštno nedeljo in ponedeljek tekmovalno kegljanje. Dobitkov je pet, in sicer po 100, 50, 40 in 20 kron in vrhutega še en šaljivi. Vabljeni so vsi dobri keg-ljači. Pri tekmi svira klubov kvartet.
lj Zveza škontistov in nastavljencev bank, kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic in posojilnic, menjalnic in veletrgovin, skupina Ljubljana. Na izrednem občnem zboru dne 1. rožnika t, 1, so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Grum Anton, predsednik; Rak Fran, podpredsednik; Velepič Rudolf, tajnik; Zabukovec Vinko, tajnikov namestnik; Šimenc Radoslav, blagajnik; Stuhec Marko, blagajnikov namestnik in 4 odborniki. V »Zvezo škontistov« se sprejemajo novi člani gori omc-, njenih zavodov po celi Sloveniji; pristopne izjave in informacije daje društveni tajnik y Ljubljani, Knafljeva ulica 7. — Tovariši, organizirajte se, ker le v slogi je moč!
Narodno gledlšfe.
Drama.
Dne 7. junija, sobota: >Za hčer. Amnestija, C 62.
Dne 8. junija, nedelja, popoldne: »Veriga«, znižane cene. Izven abon.
Dne 8. junija, nedelja, zvečer: »Pelikane. Izven abon.
Dne 9. junija, ponedeljek: Zaprto.
Dne 10. junija, torek: >Za hčer. Amnestije, B 62.
Dne 11. junija, sreda: »Listnica Boubou-rocbec, A 63.
Opera.
Dne 7. junija, sobota: Zongler, B 2/60.
Dne 8. junija, nedelja: Prodana nevesta. Izven abon.
Dne 9. junija, ponedeljek, >Madame Favart«. Izven abon.
Dne 10. junija, torek, >Bajaci< in >Eveli-nac. A 3-55.
Dne 11. junja, sreda, >2ongler<. C 2-60.
Izpred sodišča.
Boj za blago. Mladoletno E. P. je tožila neka A., ker ji je dekle, ki je staro že 18 let, a izgleda, da bi bila stara šele 13 let, vrglo pred dr. Ravniharjevo pisarno kamen v glavo in jo je poškodovala. Sprli sta se na kolodvoru, kjer sta hoteli obg imeti sukno od nekega Muniha iz Če-
Eovana, ki je vtihotapljal razno blago pre-o demarkacijske črte. Prepirali sta se po Kolodvorski ulici. Pred »Ilirijo« je A. udarila dekleta z dežnikom. Sodnik je obto-ženko oprostil, ker se je nahajala v neki vrsti silobrana in ker obstoja subjektivno pomanjkanje o zavesti krivde.
Laganje v Stošcah. Sin posestnice Jer-nejčeve je neko nedeljo popoldne ozmerjal Sitaričino služkinjo Marijo Prusnikovo. Rabil je za svojo mladost zelo neprimerne besede. Zvečer ob pol desetih je prišla 'Jernejčeva k Sitarjevim, potrkala na okno, vstopila in se zakadila v Prusnikovo, jo podrla na tla in poškodovala po obrazu ter jo zmerjala z izrazi, ki so precej nečedni. Sitarjeva, gospodinja Prusnikove, je šla po hlapca, mož Prusnikove je prišel za ženo in poslušal žensko lasanje, ki sc je razvijalo v temi, ker petroleja ni. Okrajni sodnik Kajfež je prisodil Jerncjčevi 4 dni zapora, ki se spremni v denarno globo 120 kron, Prusnikovi mora plačati za bolečine 100 kron in za zdravljenje 23 kron.
48 ur zapora je prisodil mladostni sodnik 1. 1903 v Šoštanju rojenemu Ivanu Jelenu, ker je v Vevčah, kjer dela, ukradel okvir kolesa, kovčeg in par čevljev. Ukradeno blago je skril v nekem svinjaku.
Vprašanje poboljševalnice za mlada dekleta postaja pereče. Prej so pošiljali take reve v Lankovic, zdaj v Sloveniji takega zavoda ni, kar mora vsakega prijatelja skvarjene mladine zelo boleti. Sle-
deči slučaj dokazuje potrebo poboljševalnice: Pred mladostnim sodnikom, gospodom Kajfežem, stoji 1, 1901 v Ljubljani rojeno dekle. Policija jo je prijela in izročila v bolnišnico, ker je nalezla bolezen propa-lih rev. Mlado dekle je stalo žc večkrat pred mladostnim sodnikom,'ki je poskušal vse, kar je mogel, da jo brez uporabe zapora privede na pota, po katerih hodijo poštena dekleta, V razpravi se je dognalo, da se je dekle cele noči okoli vlačilo. »Kje ste prenočevala?« — »Na glavnem kolodvoru, v vežah, kakor je že naneslo.« — »Kako ste se preživela?« — »Od dobrih ljudi.« — Sodnik je obsodil dekle v 14-dnevni zapor in izjavil, da jc sposobna za poboljševalnico.
Dr. A, Gosar:
male in velike hmetife.
Razlika med intenzivnim malokmetij-skim ter ekstenzivnim velikokmetijskim poljedelstvom pri nas večini ljudi ni jasna. Vzrokov temu jc več, glavni pa je gotovo ta, da nimamo statističnih podatkov, na katere bi mogli opreti svoje dokaze za prednost enega ali drugega načina obdelovanja zemlje, Zato vsako tako dokazovanje nima prave moči, ker je preveč teoretično ali pa izzveni v presplošne fraze.
Ker pri nas še dolgo ne bomo imeli potrebne statistike, ker je v doglednem času sploh ne moremo imeti, hočemo navesti nekoliko podatkov iz Nemčije, kjer se jc zadnja desetletja v agrarnem oziru zelo veliko storilo. Tc podatke sem povzel iz znanega dela največjega nemškega agrarnega reformatorja Adolfa Damasch-kc »Die Bodenreform« (86—92 Tausend Jena 1919.) Mimogrede bodi omenjeno, da pripravlja Hrvatska Matica hrvatski prevod tega dela, ki je že izšlo v francoščini, španščini in madžarščini.
Pisatelj govori v III. poglavju svoje knjige o notranji kolonizaciji ter navaja pri tem (stran 217—219) v prilog malim kmetijam sledeče zglede: Od veleposestva, ki je merilo 703 ha, so razdelili 574 ha na 51 kmetij, tako da je torej merilo vsako posestvo povprečno 11 ha. Čisti donos zemljišča sc je vsled tega dvignil od 13.000 M na 23.022 M. Število živine jc narastlo sledeče: konji od 27 na 70, goveda od 115 na 222, prešiči od 120 na 340, perutnina od 20 na 771, Namesto 50 sadnih dreves je nasajenih sedaj 550 in število ljudi, ki se preživljajo na tem zemljišču, je narastlo od 70 na 300! Pri vsem tem pa še ni vštet donos ostanka zmljišča v velikosti 129 ha.
Najemnik drugega zemljišča P., ki jfe plačeval 46 M najemnine za ha, je propa del. Sedaj po razdelitvi posestva plačuje 30 malih kmetov za ha 53 M za obresti in amortizacijo, pa dobro uspevajo. Košnja sama se je podvojila, krompirja se pridela osemkrat toliko kot prej. Prejemki za prodane pridelke so narastli od letnih 26.000 M na 69.000 M! Število ljudi se jc pomnožilo od 34 na 117.
Naslednja tabela kaže uspeh, ki ga je imela razdelitev velikih posestev v dveh krajih Vzhodne Prusije;
Kraj A.
Konj. . . Goved.. PraSičev
Pred razdelitvijo1
1906
Po razdelitvi
1908
1909
1910
39 59 85
91 124
202
103
245
312
116
272 531
Kraj B.
Konj. . . Goved. . PraSičev
Pred razdelitvijo
Po razdelitvi
1907
1908
1909,
56 51 64
98	90
99	232 115 255
Prirastka k številu živine, ki se priredi na teh zemljiščih seveda ne smemo izvajati samo od tod, da imajo mala posestva večjo produktivno moč, kajti omenjena veleposestva pred razdelitvijo niso stala na višku poljedelske kulture ter bi se dala gotovo tudi pri velikem obratu znatno zboljšati. Vendar pa nam naslednja tabela jasno kaže prednosti intenzivnega poljedelstva, ali čc že govorimo o kmetijah, prednosti malih in srednjih kmetij, zlasti kolikor gre za preskrbo ljudstva z mesom, mlekom, surovim maslom in jajci, torej z najraz/lejšimi živili.
Na 100 ha zemljiSCa se je redilo, ako so bila posamezna
		t, ost*	posestva velika:				
1			0(10" 6 do 1 ha	od 2 do 5 ba	od i do »ta«	od 'iO 100 t»	02 100 tat •Ulje
Konj . .	11695 i 1907	* 4 O	6	8 9	14 15	13 13	8 9
Goved .	11895 11907	6.' 66	80 81	78 90	56 69	43 53	25 33
Ovac . .	11605 11907	74 60	28 19	17 12	21 14	37 25	76 58
Koz. . .	11896 11907	386 387	90 106	10 14	i) 4	0-5 0-9	01 0-1
Pračifcv	11695 (1007	.">05 H62	164 214	83 115	48 70	27 40	10 19
Kokoii .	1907	mvt	811	397	223	119	35
Gosi . .	. 1907	no	135	56	38	15	3
Rac . . .	. 1907	147	47	20	17	15	11
Po tej tabeli imajo prednost srednje in
velike kmetije (5 do 20 oziroma 20 do 100 hektarov) edino lc pri konjih, povsod drugod pa zaostajajo za malimi kmetijami ter za takozvanim parcelnim obratovanjem. (Parzellenbetrieb 0 do 0.5 oziroma 0.5 do 2 ha.) Veleposestva pa stoje, izvzemši neznatno razliko pri konjih in ovcah, povsod daleč zadaj za vsemi ostalimi oblikami poljedelstva. Celo v govedoreji prednjaČijo male kmetije prav znatno srednjim in velikim. Najbolj značilna pa je razlika pri prešičih, kozah in perutnini. Tu sc očitno kaže produktivna moč malih posestev, ki jc 10- in celo 20krat večja kot pri velikih kmetijah in veleposestvih.
Če pomislimo, da krije prešičereja na Nemškem danes že 60 odstotkov potrebe mesa, potem si lahko predstavljamo, kolikega pomena je bila za Nemčijo razdelitev velikih posestev na male kmetije, ln najbrž ni več daleč čas, ko bodo nastopile v Sloveniji podobne, če nv popolnoma enake razmere.
Da nam bo pomen malih kmetij še bolj jasen, še nekaj. Kot smo videli, je v prvih dveh, zgoraj omenjenih zgledih število ljudi, ki se preživljajo na nekdanjih, sedaj razdeljenih veleposestvih, narastlo od 70 na 300 oziroma od 34 na 117. Nasprotno pa živi v Šleziji, kjer so veleposestniki v letih 1853 do 1880 pokupili nad 100,000 ha kmečke zemlje, na veleposestvih, brez ozira na njihovo rodovitnost, povsod manj ljudi, kot jih je živelo pred 50 leti! Kaj pa pomeni beg ljudstva z dežele, tega menda ni treba posebej dokazovati. Če hočemo ohraniti svoj rod zdrav in krepak, ga moramo pridržati na deželi, ker bodo tudi mesta in industrijski kraji mogli edino z dežele dobivati nove moči.
Gorenje številke govore tudi za naše kraje in razmere dovolj jasno, da moremo edino z malim pa intenzivnim poljedelstvom ustvariti našim ljudem na domačih tleh tako ugodne življenjske pogoje, da jim ne bo treba bežati v mesta in v tujino, kjer postanejo prej ali slej proletarci.
Prosveta.
pr »Mladi junaki". Izšla jc mladim ab-stinenčnim junakom namenjena pesem »Mladi junaki«, katera naj bi jih bodrila in razveselila, — vzgojiteljem, oziroma učiteljem pa služila kot dober pripomoček pri antialkoholni vzgoji. — Pesem jc troglasna in prikladna višjim stopnjam ljudskih šol in tudi meščanskim šolam, Dobiva se v samozaložbi učiteljice Ervine Ropasove v Žužemberku, Dolenjsko, in stane posamezno po 50 vin., po pošti 5 vin. več.
pr Za hčer. Funtkova enodejanka je delo s pečatom intelektualnega ustvarjanja; odigra se izven sveta in ljudi in človek dvomi, ali osebe res žive. Slep starec-kapelnik vzgaja svojo hčer za gledališko pevko; za oba mora skrbeti mačeha, ujedljiv ženski satan. Dvajsetletna pastorka nastopi v »Čaro-strelcu«; zvrti se ji na odru in občinstvo jo izžvižga. Razburjena jo pritira mačeha domov. Hči izpove očetu, da jo je obšel strah vsled mačehine bližine in njenega zlobnega pogleda. Oče ji prigovarja, naj gre v mesto in se tam ponudi v gledišče; hči ga noče pustiti samega pri zbadljivi in zlobni mačehi. Starec spozna, da je on v napotje; da zadobi hči prosto pot, se sam usmrti. Drama je tehnično profesorsko šolski vzor enodejanke z dolgimi in mučnimi prizori. Mnogo se pripoveduje, mačeha prevrača stole, bije po mizi, suje okoli sebe in razbija v kuhinji lonce, da je groza. Ura bije običajnih devet udarcev, na odru se dušijo in za kulisami pade strel, vse to brez prave življenjske nujnosti in umetniškega doživljaja. Zelo hudo je, ker imajo igralci vse kretnje predpisane, kolikokrat so bili radi tega izven vlog. Igra se ni dvignila nad povprečne predstave, vloge so nehvaležne, značaji zabrisani, zato nista mogla ogreti ne Nučič ne Juvanova. Da je Juvanova igrala Heleno, je bila ponesrečena misel, odkar smo jo videli drugje v večjem sijaju. Bukšekova je divjala po odru kakor je pisano. Kaj bi bilo, če bi kljub besedilu bolj porazdelila svoja sredstva? Tako je pa vse izbruhnila v enem samem hipu; da se je v tem razpoloženju držala, je sicer dokaz njene moči, toda tudi potrpljenja publike. Rakarjeva se je gibala v svojem odmerjenem krogu; za njo je nujno, da ^e odvadi sunkov z rameni in pa protektorsko - materinskega glasu. Občinslvo ie igro sprejelo z burnim ploskanjem in pozdravljalo avtorja in ipralce.
pr Amnestija Spisal 11 Ho.vcrmanp. Stvarcu nima dramatično zaokroženosti, kajti takih prizorov in tipov bi lahko nanizal milijon. Novi kralj je pomilostil v jetnisnici pel kaznjencev, in tem sc to razodene. Pet različnih značajev po starosti in temperamentu. Prvi jc starec, zaprt žc 20 let. ker je
dva zastrupil; njemu je ubila ječa že spomin in misel. BebČavo posluša novico, da jo prost, a ne umeje; da se Jo smejal v cerkvi in da so ga naznanili, ga bolj vznemirja; mož svoje prostosti ne mara, sc ne spominja ne imena nc dneva nc meseca nc leta. Drugi je mlad mož, pretepel je zalczovalca lastnega dekleta. Edino misel na dekle ga je ohranila v ječi svežega. Mati mu pove, da je ubežala s tekmecem v Ameriko. Novica ga zlomi in potare; kakor starec se opoteka iz kaznilnice. Tretji jo lahkoživec, ki vsled žensk in pijačo nc razločuje med svojim in tujim denarjem. Komaj je prost in prejme denar, ki mu ga jc poslal oče, gn spet žene v Pariz med veseljaške ženske. —■ Četrti je knjigovez, ki je zmečkal in zadušil nezakonskega otroka gluhoneme hčere; no mara je ne videti in ne iti ž njo domov. A ko jo ugleda in mu ona pade okoli vratu, jo objame in se razjoka. Peti jo oznanjevalec novih idej; sedel je radi razžaljenja veličanstva. Z marseljezo ga pričakujejo somišljeniki. Da je pisatelj nekoliko varoval vsaj na zunaj enoten ok.vir, jo vpletel še vest, da se je prvi obesil, ker ni vedel, kam s svobodo. Igra je radi-tega zanimiva, ker kreira Nučič vseh pet vlog s silo in resničnostjo, ki izzove priznanje. V »Amnestiji« je prestal težko preizkušnjo, kajti igra jo nevarna, kakor bi hodil po ostrini noža; majhen ponesrečen gib, in vse bi padlo v banalnost. Njegovim licem se je poznala natančnost in temeljitost; da ga tupatam ni razodel glas in njegov izraziti samoglasnik »č« v »besedi« in »veš«, bi človek ne spoznal, da igra eden in isti vse vloge. Tehnično je dosegel rekord, edino četrti mu je v začetku nekoliko nagajal. Nekaj, Česar nisem še dosedaj opazil pri njem, je bilo natančno gospodarstvo s sredstvi, ltakarjeva je gluhonemo hčer podala, kakor je še nisem videl na našem odru. Poizkusiti bi se morala enkrat z realističnimi daljšimi vlogami. -BukSekove mater sem že parkrat videl na odru, bila je igrana po šabloni. Ravnatelj Bratine je bil premalo uraden; koliko komike vsebujejo tiste predpisane spodbuje kaznjencem pri odhodu, se ni zavedal. To je stran, ki jo je režija zanemarila; zanemarjen je bil tudi paznik Prekov, kar ni vseeno za celotno sliko. Proti koncu stvar ni šla, kakor bi morala. Opažam, da se mora za drugo leto določiti izgovor. Človek sliši vse mogoče »e« in »a«, vso mogoče »bili« in »biu«, kratke in dolge zloge vsevprek, včasih napačno naglašen stavek, napačen sklon in napačen svo-jilen zaimek. V celoti je večer nudil izreden umetniški užitek. N. V.
Gospodarske novice.
g Vabilo na ustanovni občni zbor Gremija trgovcev za p3litični okraj Novo mesto. — V nedeljo 15. junija se vrši ob 13. uri (1. uri popoldne) v Mestni dvorani v Novem mestu ustanovni občni zbor »Gremija trgovcev« za novomeški okraj s sedežem v Novem mestu. Tega zborovanja naj bi se udeležili kar v največjem številu vsi trgovci in trgovke iz Novega mesta in celega novomeškega okraja, — Prav vljudno vas vabimo na ta važen shod. Pridite gotovo in pripeljite seboj še druge vam znane trgovce in trgovke, katerim se iz kakršnegakoli vzroka niso mogla dostaviti vabila. Da se ustanovnega občnega zbora zares udeležite, zahteva nujnost potrebe našega stanovskega združenja v močno trgovsko organizacijo. Vsi stanovi se združujejo v skupno delovanje. In ravno trgovec, kot pripadnik enemu najimenitnejših stanov, ne sme zaostati za drugimi. V združenju je moč. Delajmo vsi skupno za svoje stanovske koristi brez razlike političnega in strankinega mišljenja in prepričanja posameznika! Bodimo složni in edini in najlepši uspeh nam je zagotovljen.
AprovizacHa.
a Most«. Cenjeno občinstvo iz Most se naproša. naj ne hodi k Orehku radi izkaznic za otroke, ker jih že uL Ko pridejo, se bo žo natančneje objavilo v časopisih. — I Ore-hek. —
Jugoslovanska knjigarna
v LJubljani
Jakob Alešovcc, Petelinov Janez. Povest. Drugi popravljeni natis. Priredil Jožef Vole. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 6 K 40 vin., | vezano 8 K 80 v.
To je najlepša Alešovčeva povest, ki i vsebuje zelo veliko poučnega jedra. Izšla j je prvikrat v dobi narodne probuie leta 1880 kot ponatis iz Slovenca«.
*
Da nam reši Jugoslovanska knjigarna to povest pozabljenosti, pozdravljamo z veseljem novo izuajo. Alešovec je domač pisatelj, zrastel doma med narodom in je pisal za naš narod. On jc pravi ljudski pisatelj, ki se je odlikoval po poznanju razmer, v katerih jc živelo in živi deloma šc dandanes slovensko ljudstvo. Neprisiljeno, priprosto in popolnoma domače pisana povest »Petelinov Janez«, bo gotovo vsakomur všeč, izobraženemu, kakor pripro-stemu Slovcncu, ki pozna in ljubi svoj narod.
Ta povest, ki je istočasno tudi zelo zanimiva, naj nc manjka nc v zasebni in ne v javni knjižnici.
Birmanski listki z novim predpisanim besedilom so na razpolago v Jugoslovanski knjigarni. Cena za 100 izvodov 9 K 90 vin., posamezni po 12 vin.
Frispvdiie za sklati S. L. S.!
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1919/20 nanovo sprejemali ijluliomeni šolo-obvezni otroci na prošnjo roditeljev in njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so;
1.	Gliihoneniost nli takšna stopinj na gluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja, in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe.* Ravno tako se nc morejo sprejeli otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki
meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo
posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morajo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Ako se uboštvo dokaže, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma spregledajo.
Notranji goienci dobe vso preskrbo v zavodu, vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrlino obleko in s potrebnim perilom. Notranji go-icnci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki; 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopicc, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je
do 25. junija 1919. leta
vlagati pri ravnateljstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listi« nami:
al z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluho« nemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti,
d)	z domovinskim listom,
e)	s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno spričevalo.
Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za socijalno skrb.
ltrez posebnega obvestilu
Dragotina Ravnikar roj.Ju-
van naznanja v svojem in v imenu sorodnikov in znancev, da je njen soprog, ozir. brat, svak in stric, gospod
lin. str. nadkomisar v p,
danes zvečer ob 8. uri po dolgi mučni bolezni, previden ssve-1 mi zakramenti za umirajoče umri.
Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 19. k sv. Križu. V Ljubljani, 6. junija 1919.
4 mlade Mičkese i,rod!l na Po-
f>Pnf1-i nn. več postelj, visokih omar, HUUu jI. omar s predali in več drugih stvari na Sv. Petra cesti 78.1. nad.
Išče se bratovskoskladnični
Nastop 1. julija 1919. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbo naj se pošljejo !i bratovsko skladnico v Trbovljah,
Vabilo
Ijanskl cesti št. 50.
Cena po dogovoru.
1 hbnr* sPrejme v Službo Košenina, L IliUJlU mesar, Kolodvorska ulica 6.
za narotlno se dobi v trgo-Jlllil vini Pirnat, iflariinova cesta.
Zrocne mm cevi
za biciklje kupujem v vsaki množini. Stjepan Jušič, Zagreb, Fetriujska ul. 22.
Slep miodeniC ^^^
nabavi ročno harmoniko. S tem bi si vsaj nekoliko olajšal žalostno usodo. Blagohotni prispevki na( bi se poslali na njegovega očeta: Ivan Lnjkovlč, vpoko-jeni železničar v Krškem 76.	3425
Restavracija v Prešernovi ii št. 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
HrUB meterska, žagana in ccpljena se Ul V 0, dobijo v Kolodvorski ulici št. 31.
V vseli gospMili irzs,
se obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) telefon štev. 37.
Okrajne hranilniee in po-sojilniee v Škofji Lioki,
registrovane zadruge z ueomejeno zavezo
ki se bo vršil
v torek dne 17. junija 1919
ob 16 '/2. nri v tukajšnji mestni dvorani.
Dnevni red: 1. Potrjenje računa za leto 1918. Razdelitev čistega dobička.
3.	Izvolitev načelstva in nadzorstva.
4.	Privoljeuje remuneracije na-čelstvu in nadzorstvu.
5.	Slučajnosti po § 30. pravil.
O p omn j a: V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sme po § 35. prvi od.st. pravil brezpogojno sklepati. Škofja Loka, dne 5. junija 1919.
3457
Načelstvo.
Dobro belo in rudeče
letine 1918 ima oddati Franc Matheis, Brežice ob Savi.
Ma LEOPOLD HI, Sliri trs štev. 8
priporoča cenjenim odjemalcem vsak torek in petek
Lefcai ali že vpeljano troovino sc
vzame v najem v prometnem kraju Gorenjske ali Dolenjske. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Trgovina št, 1004«.
Vinsko Klel pri MffinS2Sa?-v«
pošte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in črez ulico pristna, stara in nova, bela, rudeča in črua vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča	STANKO JKSLNKO.
Okupacijske lire in plačila v inozemstvu
posreduje
Gospodarska pisarna dr.IVAN ČLRNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.11.
Telefon 37.	3456
Večja
mno- ^ff žina j&fo
se dobi pr; BREZNIK & FRlTSCk., trgovina * žeteznsr.o v ILjub!iat»i, FranZevo nakreijs št. 1 pri frančiškanskem mostu.	5189
iz jezera; ta teden tudi v soboto.
3442
^^■v^n^si^m'
Naročajte Jevenca"!
Sobni slikar
3453
Andrej Jager
Ljubljana
Trnovski pristan št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela.
Cene primerne. Točna postrežba.
Prostovoljna
dražba
različnih premičnin (pohištva
itd.) se vrši v torek 10. t. m. v Ljubljani, v hiši Vodnikov
trg št. 2, I. nadstr. Začetek
ob 8. uri zjutraj. 34is
Znameniti in zdravilni vrelci
P
S3
Kdor se želi vrniti na Češko, Moravsko, v Šlezijo in Slovaško, more po zelo nizki ceni kupiti zemljišča, posestva, mline, tovarne, hiše, hotele, gostilne in trgovine v mestih in na deželi. Priglasiti se je na naslov: Vaclav lirejčik, inšpektor Pozemkove banko v Pragi, Češko.
Prodam popolnoma nova 3451
železna vrata
180 cm široka, 200 cm visoka, za ograjo, umetno izdelana. Cena po dogovoru. Ogleda se vsaki čas pri Ivanu Zorko. ključavničarju, Glince 220 pri Ljubljani.
Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. — ima
v velikanski zalogi
HLFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
lirvatsko zdravijo z gotovim uspehom vso vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishiasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni sestav (nevraste-nijo, neuralgija, histerija, boli v kosten-jači zboljšavajo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti prj ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopališko prospekte ravnateljstvo. 2597
vfcgMKli m
na akordno delo. — Za brano je preskrbljeno. — Več pove
Vinko Jan ml., Got*je pri Bledu,
ToJbačne pipe, palice za turiste, žepne nože, britve, kuhinjske nože, Škarje, žlice, denarnice, lovske nože, Lobačnice, verižice, brusilne osle itd. se ceno dobe pri tvrdki	5310
Filip Goldmann, Dunaj IV.
Starhernb£rggassc (Favorltenplatz). Pošitju se ra«prodajulc«m.
64 C 0
Jedina alkalično-slana jodna 64 C o radioaktivna Lopni) na kontinentu
LIPI
fermalno in Mm kopališče v Slavoniji
S zdravi sigurno
jj reumatizem, išias, hostolom, esudate, želodčne in ledvične ter otroške bolezni, diabetes, konstitucio-nalne bolezni in arterioskleroso.
Prospekte pošilja in daje pojasnila! brezplačno
Uprava kopališča Lipik.
Kupujem:
si
(čreslo)
u: W>
* Im m f »i s
v» V v i V® J; v3
1'rosim ponudbe s skrajno ceno i Vinko Vablč, Kaleč pri Celju.
Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo.
Štev. 6654.
Po naredbi poveljnika dravske divizijske oDlasti v Ljubljani St. 4341/11 z dne 16. maja naj predpostavljeni poveljniki od 28. majnika od 8. ure naprej za vsako napravljeno krivicot citirano po omenjeni naredbi, odredijo delovanje prekih vojnih sodov, katerim naj se takoj predajo dotični krivci, ki so zakrivili krivično dejanje po določenem času.
One vojne obveznike, ki so v prošlih operacijah izgubili oziroma zapustili svoje jedinice, pa se pri istih zopet javijo najdalje do 7. junija t. 1. do polnoči naj komandanti ne smatrajo kot begunce z bojišča ter naj se isti ne oddajo prekim vojnim sodom v sodbo. Istotako naj se oni vojni obvezniki, ki se javijo do 7. junija t. 1. pri svojih dopolnilnih poveljstvih, ako ne vedo, kje se sedaj njihova jedinica nahaja, nc smatrajo beguncem z bojišča.
Oni vojni obvezniki, ki se ne javijo niti do 7. junija 11. pri svojih jedinicah ali pri voj. dopolnilnih poveljstvih, a se bodo zalotili, se smatrajo kot begunci z bojišča ter se morajo oddati prekim vojnim sodom.	v
O vsaki izvršeni smrtni obsodbi naj se poveljnik dravske divizije brzojavno obvesti. Ta naredba naj se takoj na v kraju običajennačinrazglasipo vseh občinahin nabije na uradno desko.
V Ljubljani, dne 3. junija 1919.
3154
Podpredsednik deželne vlade:
dr. Žeršao 1. r.
Dražba M pleinsi H iz Milan Račje.
V četrtek dne 12. junija 1919 ob 10. uri se bosta prodali na javni dražbi v žrebčarni na Selu pri Ljubljani dve plemenski kobili konjerejcem iz ljubljanske okolice, kočevskega, novomeškega in krškega okraja.
Državna žrebčarna na SeSu pri Ljubljani.
3455
Absolventi nižje obrtne šole (stavbnega oddelka) se sprejmejo takoj kot aspirantje za progovne nadziratelje pri južni železnici, Refleklanti naj se osebno javijo pri podpisanem nadzorništvu.
3450	Obratno nadzorništvo južne železnice. Vojaška ulica.
Št. 861.
Dražba lesa.
V k trški občini spadajočem gozdu »Kokovnica« se proda okoli 300 m trdega in okoli 300 m mehkega smrekovega lesa,
in sicer najvišjemu ponudniku.
Sekanje, pripravljanje hlodov in drv je stvar kupca, odmerjenje iu izročitev lesa se zgodi na stanišču. Ponudbe se imajo oddati zapečateno v kuvertah, na katerih naj bo naslov »Ponudba za les« do 20. junija 1919 pri občinskem uradu v Tržiču, kjer so tudi na vpogled kupni pogoji.
Trški občmski urad Tržič,
3466
dne 4. junija 1919.
□^ai^anaaaanaocjnnnciiaaiaarirjrir-iran
U
posojilnica
d Mub^ani, d lastnem domu mikiasiCeoa cesia S8e». G
obrestuje hranilno vlogo po čistih
Z"lo
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in rj je imela koncem marca 1919 uad 40 milijonov kron vlog in nad n g	1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.	n
n	Posojila so dovoljujejo po 4 do 5"/0.	'	p
Du Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. U
n
nanaDaaaanaaaDnaanDODnajnana
Naznanilo.
Stavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva
M n____vi.

v nedelo 8. junija 1919.
P. n. občinstvu zagotavljava, da bodo v vsakem oziru dobro In točno postreženo z izborilo domačo kuhinjo in pristnimi vini. Za obilen obisk
so toplo priporočava udauu
Ivan in Marifa Gleščič,
bivša restnvraterin pri PetelinSkn v Goric!.
3450