•zhaja v Trstu
Mo soboto OPOMBO.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
UrBflništvo in upravništvo
“!• del Lavatoio
št. I, I.
‘ TELEFON 18-67.
■:
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K 4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
________________r
:® Glasilo „Narodne delavsko organizacije44 v Trstu.
Nar. delav. organizacija
priredi v nedeljo dne 27. decembra 1908. ob 10. uri pred-poludne v Sokolovi dvorani »Nar. doma" v Trstu
Javni shod
z dnevnim redom:
Slovenski delavci v Trstu in svoboda dela. —
Slovenski delavci! Vdeležite Se polnoštevilno tega shoda !
TRST, 24. 12. 1908.
Predsedništvo
„Ni D. 0.“
Božič.
nekaj ur in pretresli bodo °Zračje božični zvonovi. Jezus Kri-se je rodil, kralj Izraela 1 Ob-*°'jen od revščine, rojen v hlevčku eoehemskem, prišel je na svet, da Pomaga ubogim, da bodri malodušne.
Osel je, da po triintridesetletnem D°JU z revščino, s pomanjkanjem, Pregnan in /dostavljen, zasmehovan J1 slednjič izbičan, umre pribit na *r>žu, On — sin vstvaritelja svetal Mir ljudem na zemlji! Vže takrat niso vsi ljudje bili °na.ki. Vže takrat in veliko poprej
PODLISTEK.
Očiščenje.
Dorici,
Poslovenil Schmuts Karl.
i . Po glavni cesti v mali vasi med be-^n. hišicami »Malih Rusov" se pomika z p vJ|m krikom čudna procesija. Velik kup T, se drenja počasi naprej, podobno movom.
ko ^Pre^a) žalostno koraka suh, koščen konJ,c«k z glavo povešeno, kot bi mu jo vj l^^zdigne sprednjo nogo, zdi se, da da a ^ * om nfznanska teža. Vsakokrat, ko Se mu g'aVd pogreznila v prah, in str ^ltu“ka zadn,e, nagne cel život na dn ravno toliko, da se ne zvrne.
P08 u41* je vptežena k „ tele. j ki , (voziček 8Pred '5 naf*m «koleslnorn“) na katere koncu je privezana za roke p8galna žena, skoro še deklica, popo noma
drjgvj111^’ ona hodi na nek poseben način, se vcdno na stran. Glavo je nagnila pU8tii nazab kostanjevi lasje so se ji razpelo 1 in oči neprimerno odprte strme v te 0 P kot bi v daljavi kaj iskale. Vendar Skd'! n'I’aaJ° nikakega bleska, da je potem ,rez'21azen, bedast: pogled v kate-* nič človeškega.
es njen život je pokrit z modrimi
je vsemožni grajščak preganjal svojega hlapca, vže takrat je bogati bro-dolastnik, vgledni in uplivni trgovec in izdelovalec potrebščin izkoriščal svojega delavca, svojega roba.
Izobilje in bogatstvo sta se izmenjavala z bedo in pomanjkanjem, ravno tako kakor danes. In vendar : Vsi so bili vstvarjeni po Bogu, vsi naj bi bili e d n a k i. In Kristus, sin božji je razvijal svoj božanski nauk :	kdor je poniževan
bo vzdignjen. Življenje na tej solzni dolini je le priprava za prebod v božji svet.
V teh besedah je izražena velika socijalna ideja, ki je, enkrat izrečena, bila poklicana, da vstvarja podlago za nadaljni razvoj. Ne obupajte. Vi sirote! Hvet je zloben, vsega Vas bode oropal, toda ne obupajte ! Vaša je ljubezen večnega Boga, Vaše je kraljestvo nebeško ! .Razlike v premoženju, v družabnem in socijalnem položaju so tudi takrat obstojale in jih ni mogel odpraviti nihče — niti sin vsemožnega Boga. Iste so bile učinek tedanjega družabnega razvoja, določenih in naravnih stalnih zakonov. To je spoznal rešitelj in to je predpostavka za njegov soeijalizem. Zboljšati to krivično in neenako stanje zemeljskega kraljestva s tem, da se vcepa v ljudsko srce nado v pravičnejše, brezbrižno nebeško kraljestvo, to je lek, ki ga je Kristusov soeijalizem podajal svetu.
To nam oživlja spomin danes, na večer Kristusovega rojstva. Vekov i in vekovi nas dele od tega zgodovinskega dogodka, vendar le bo ta večer vedno vzbujal razmišljanja o Bogu-človeku, ki je prišel na svet, da trpi in se svojo krvjo vtrdi svoj nauk o enakosti, bratstvu in medsebojni ljubezni. Seveda, to idejalno
in rudečimi pegami, ki otekajo v okrogle, jajčaste bunke.
Z nail desnega senca curlja iz majlme rane neprestano kri, ki se kot rudeča nit vije po pršili, trebuhu, levi nogi ; dosegla je že koleno, na katerem se vstavlja ter strja v črno hrasto.
Tanka, skoro prozorna koža pokriva kot počečkan papir krvaveče meso. Trebuh ji je grozno zabuhnjen ter res umazano višnjev,
Pravilne, majhne noge gazijo očividno težko cestni prah in zadevajo kamenje. Po vsakem sunku voza prestopi hitreje ; čudno je, kje jemlje moči, ter se raje ne vrže na prašna tla, naj jo že potegnejo kamorkoli.
Na vozu stoji vzravnan močan in velik mož v beli sra ci. V levi drži vajeti, v desni bič, s katerim vdari jednakomerno sedaj žival, sedaj nago ženo, ki že nima nikake človeške podobe.
Njegove s krvjo pCdplute oči blišče v strastnem, divjem veselju. Rudeči lasje se še razločneje odbijajo od zelene barve njegovega obraza.
Močne, žfaste roke z zavihanima ro-kavama pokriva rudeča koža. Med odprtimi ustnicami vidi se dve vrsti zob, beli in šilasti, podobni žagi.
Vsako toliko časa zavpije s hripavim glasom :
— Hue ! Hue ! Poprimi! Naprej ! Hop 1 Hop! Tu imaš.. Dobro, kaj ne bratje ?
Zadaj in na strani telejke, ki se pomika sunkoma, počasi, drenja se ljudstvo,
početje nas navdaja z navdušenjem in zavidljenjem, ki ga v nas izzivajo klasično-mojsterska dela poezije. Mi smo tokom dolgih stoletij postali bolj praktični in izvajamo dejansko prosvetljene besede Sina božjega. Na Tnesto starega krščanstva, i d e j a 1 n e in načelne enakosti, hočemo postaviti novo krščanstvo mate-r i j e 1 n e in izvedene enakosti, smer življenja, ki, po vzgledu /Sina božjega, vidi končni cilj v tem, da človečanstvo postane enako ne le pred Bogom ampak tudi pred ljudmi.
To je naš idejal, to je bil veliki (idejal Saint Simonske sce, ki je v »novem krščanstvu« povzdignila do najviših časti Kristovo stremljenje po miru, po ljubezni.
Danes, ko bomo slovenski delavci v krogu svojih milih obhajali sveti Večer, se bomo vsi spominjali tega našega življenskega smotra. Spominjali se bomo, da tvorimo vsi narodni delavci eno skupino, vsi eno samo družino, da se medsebojno ljubimo, da stremimo po istih ciljih. Pri tem bomo razmišljali o nadaljnjem delu, ki nas še Čaka. Rešiti itgše slovensko delavstvo, združiti isto V slovansko jednoto, priboriti našemu delavstvu spoštovanje, enakost in ravnopravnost z drugimi družabnimi sloji, zagotoviti našemu delavstvu mir in razvoj, to je naš cilj. In zato bomo tudi mi, slovenski delavci, združili nocoj naše glasove v močan akord :
Slava Rogu ua višavah, in mir ljudem na zemlji !
TOVARIŠI! Čitajte Vaš list »Narodni Delavec 4 in zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah.
vpije, žvižga ter proklinja in spodbuja moža.
Otroci se pode, tekajo, sujejo ženo, pljujejo ji v obraz t r ji kličejo besede, ki se ne morejo ponavljati. Ljudje se smejejo včasih tako glasno, da se skoro ne tčuje žvižganja biča.
Mtd tem ko ženam žari obraz veselja, možje z nasveti in gibanjem rok spodbujajo moža na vozu. Smeje se in smeje z široko odprtimi ustnicami, potem udari z vso silo, da se dolgi, usnjati bič ovije ram uboge revice. Sedaj potegne mož z vso silo nazaj; žena zavpije s stisnjenim nečloveškim glasom, bič jo vleče, da slednjič pade vznak. ljudje priskočijo ter jo zopet vzdignejo. — Konj, ki se je vstavil, prestopi ter potegne s seboj voziček in ranjenko.
Zdi se, da žival čuti ves žalosten položaj, ker prestopa počasneje, kot bi si mislil:
— Kaka škoda, da st m žival ter prisiljen prisostvovati grozodejstvom ljudi.
Nebo, modro, južno nebo je popolnoma jasno ; niti jedne meglice. Poletno solnce pripeka in pošilja svoje žarke velikodušno ua božji svet.
To ni nikaka fantazija ali pravljica, ki naj bi se rodila v melanholičnih dneh, žal ne. Vse to se je po resnici dogodilo ter se imenuje »očiščenje".
Tako kaznujejo v Rusiji nezvestobo žen, kot sem se na lastne oči prepričal 15. julija 1891. v mali vasici Kandihorka v guberniji Kersona blizu Odese.
Prejeli smo iz Ljubljane : Tovariši! One 3.'januvarja 1909. ustanovi se N D. O. v Ljubjani, posestrima tržaške centrale slovenskega delavstva.
Ljubljansko delavstvo na splošno občuduje Vaš boj za rodna, in krušna prava tam ob sinji Adriji, Vas-TovarWey v veličastnem Trstu, ponosni Btdi, v harodnil Biljah, v zavedni Ajdovščim-Kturje, v ju-nuškiK Riumanjih in dalje tja, v Borštu, Dolini, BoljiitTctt, in zaveda se, da mora i kranjski korenjak-proletarec slediti vašemu vzgledu, ako hoče, da sa mu vrnejo boljši dnevi, do katerih zamore priti edinole potom »Narodne delavske organizacije".
Iz bele Ljubljane ponesli bodo neu-vstrašeni prvoborilci idej narodnega socija-lizms, iste gori na skrajno mejo slovenskega naroda, vsepovsod, kamor še ni dahnila strupena, uničujoča nemška sapa, — na tužni Korotan, v zeleni Stajer. Zato pa treba da postane N. D. O. v Ljubljani in na Kranjskem sploh, močna, ne-zmagljiva sila, ki b de, ne oziraje se na nobeno stran, stopila odločno na stališče, uspešno in zmagujoče ščitila slov. proletarca, ter odbij sta naval tujcev na našo, od narave tolikanj obdarovano slovensko zemljo.
Moč dlani je v organizaciji. Le če bode znala N. D. O. umevati to, bode pedala dokaz sposobnosti, a tudi dokaz potrebe svojega obstanka.
Tovariši! Vemo, da sočuvstvujete z nami, ki smo počeli v osrčju domovine, boj v svrho zboljšanja delavskih razmer, odvisnih, v e č i n o m a od nemškega kapitala, kateremu se razne internacionalne klike ne upajo staviti po robu. Toda radi 'bi Vam junakom izza sinjega jadranskega morja, stisnili tovariško roko, radi bi da tudi Vi prisostvujete rojstvu ljubljanske N. D. O.
Daši smo v sredini naroda, vendar Vas, kot siromašni delavci, za katere se dosedaj nihče ni brigal, ne bomo sprejeli s sijajem in bleskom. Za to pa Vas bomo sprejeli z odkritim, bratskim srcem, ter Vam podali stotine in stotine junaških dlanij, ki se bodo, vodjene od ene mislik enemu cilju borile za skupni naš cilj.
Ako bode komu mogoče, naj se na 3. januvarja 1909. udehži, da nas počasti, ojunači na tem velevažnem dogodku splošnega gibanja slovenskega narodnega delavstva.
Tovariši! Delavci ! !
Narodni proletarijat bele Ljubljane, ki ježe sedaj v številnih stotinah v naših vrstah Vas pričakuje v Ljubljani, dne 3. januvarja 1909. Pričakuje Vas prenovljena bela Ljubljana. Pričakuje Vas ves narod, da nas s prijaznim svojim, možkim, zavednim in neustrašnim nastopom vspodbubite k zmagujočemu, a boja polnemu delovanju !
DOMAČE VESTI.
Srečen Božic! — Vsem našim tovarišem in njih družinam vošči predsedstvo „N. O. 0.“ srečne in vesele božične praznike. Temu voščilu se pridružuje tudi uredništvo Narodnega Delavca11.	v«; ■
Urad »N. D. O." Danes in na sv. Silvestra dan bo urad popoludne odprt nd 3—5. ure pop. Jutri, na Božič, je urad zaprt ves dan.
— Javni shod prihodnje nedelje se bo vršil ob 10. uri prepoludne v Sokolovi dvorani »Narodnega doma". Povod temu shodu je dala ostudna gonja, ki so vprizorili znani agitatorji proti vstanovitvi zadruge za vkrcavanje in izkrcavanje parnikov parobrodne družbe »Dalinatia". Za danes nočemo odgovarjati na napade nasprotnikov, ker bi s tem prejudicirali ne-
deljskemu shodu, Dovolj je če opozarjamo, vsakega zavednega delavca, da je njegova dolžnost, da se vdeleži tega shoda !
Predavanje o brezdelju privabilo je dne 17. t. m. lepo število naših članov v prostoru »Narodne delavske organizacije".
Predavatelj dr. Rekar obrazložil je najpreje v kratkem : kaj je delo in od česa je odvisno število delavcev pri posameznem delu ter prešel na to na predmet predavanja o brezdelju v socijalnem življenju.
Brezdelje je disharmonija v socijalnem življenju, ker ne more najti večje ali manjše število delavcev njihovi starosti, spolu in poklicu primernega dela. Vzroki brezdelja pa so različni: na eni strani oni, ki so odvisni od človeške narave, n. pr. bolezen, telesna in duševna nezmožnost, prostovoljni izstop iz dela (štrajk) itd., na drugi strani pa so odvisni od podnebja, od načina produkcije, spremembe izdelovanja, krize v narodnem gospodarstvu i. dr. Da ima podnebje velik vpliv na število brezdelnih ljudij je jasno, kajti po zimi je največje število poljedelcev in zidarjev brez dela, ker jih ovira mrzli čas. Predavatelj je navedel pri tem nekoliko statistike, kjer je pokazal, da stoje v mestih navadno na prvem mestu zidarji, potem sobni slikarji itd., kar se tiče Števila nezaposlenih.
Poljedelci se poprimejo navadno postranskega opravila, zidarji pa zvišujejo svoje zahteve, da si morejo zagotoviti življenje za čas brezdelja.
Na Francoskem je izsilil proletarijat od vlade določbo, da mora dati ta vsakemu delavcu delo proti navadni plači, ako ne more najti dela pri zasebnih podjetjih. To je bil vspeli geda, da ima vsak človek pravico do dela trs tem pravico do obstanka.
Na to je prišel predavatelj na vprašanje, kako bi se dalo odpomoči brezdelju, ter je pri tem obrazložil dela za silo, ki jih začne vlada tedaj, če je ^veliko ljudij brez dela. Taka dela so navadno zgradba' cest, vodovodov, železnic, kanalizacije itd., toda so navadno vsaj še enkrat dražja, kakor če bi jih delali samo delavci po poklicu.
Brezd Ije bi se dalo deloma odpraviti z organiziranimi posredovalnicami. Na Angleškem so 1. 1905 sprejeli zakon o oskrbi brezposelnih, ter so ustanovili 78 krajevnih odborov, ki so preskrbeli 41.000 ljudem delo. V Švici so ustanovili za podpiranje brezdelnih mestne blagajne, v katere pa so morali plačevati tudi oni delavci, ki so hoteli biti zavarovani za čas brezdelja.
Najbolj razširjeno in deloma naj popolnejše zavarovanje proti brezdelju je v strokovnih organizacijah. Vsak član mora plačevati tedenski prispevek tu ima po preteku nekaj časa po vstopu pravico do podpore, katero pa sme uživati le gotovo število dni v h tu ; najmanjša podpora je 1 K naj višja 4 K.
V nekaterih krajih so se poskusili uvrstiti prisilne blaglujne, kjer so morali biti vsi delavci člani, ki ne zaslužijo 5 K na dan, kateri poskus pa se ni obnesel. Predavatelj je navedel še nekaj načinov, kako se je poskušalo tupatam odpraviti zlo in posledice brezdelja, toda vsi ti poskusi so se že več ali man) opustili in se j 'h skuša nadomestiti z boljšimi poskusi.
Popolno zavarovanje proti brezdelju pa bi moralo odgovarjati načelom, da vsi-luje vse delavce, da jih hči po poklicu, dalje mora biti razširjeno zavarovanje na velik okraj ter mora biti uprava sposobna reševati upravne spore. Ker nobeno sedanjih različnih zavarovanj ne odgovarja popolnoma tem načelom, moralo bi se osnovati novo zavarovanje.
Ako bi država prevzela to zavarovanje in bi pobirala od delavcev prispevke, bi ji skoro gotovo manjkala pismena kontrola, kajti ta je popolna le tedaj, če jo imajo interesirani sami v rokah kakor n. pr. pri strokovnih organizacijah.
K zaključku predavanja je izrazil dr. Rekar željo, da bi »Narodna delavska organizacija" storila kmalu zopet korak samopomoči delavstva in ona vzela v pretres zavarovanje proti brezdelju.
Nekaj o zabavah naše mladine.
Znano je, da je ples najljubša zabava mladim ljudem. Naj bo po zimi, naj bo po leti, mlad človek vedno rad pleše. In mi gotovo ne bcdemo vpili proti plesu. Ali proti nekterim plesiščem pa moramo vendar povzdigniti glas.
Pojdi človek kako nedeljo popoludne na bivši trg za seno za voješkim orožnim vežbališčem. Tamboš našel dve godbi, ki tekmujeta, katera bo igrala slabše: ena teli godb je pod streho, a druga na planem. In ob tuleuju — ker ti dve godbi ne znata svirati — se na dveh podih vrste pari mladih ljudij. Plešejo popolnoma na
planem, plesaje se spote, a potem ostanejo tam na mrazu.
Vsaki pameten človek lahko razvidi, kako je to škodljivo za zdravje. Kako lahko si plesalec, ali plesalka nakoplje bolezen. ki ga spravi v grob.
Istotako je po raznih gostilnah, v katerih se jileše ob taktu kake cvileče har monike. Prostori zaduhli, polni dima. Ob mizah sede pivci-plesalci, a ob stenah stoje dekleta, ki tam čakajo, katero si bo kak plesalec izbral, da bo ž njo enkrat zaplesal in jo potem zopet postavil k steni. Nezdravo in obenem sramotno! Zal nam je, da moramo priznati, da se takih plesov vdeležuje večina slovenskih deklet, služkinj.
Slovenska dekleta ! Vas ni li prav nič skrb za Vaše zdravje? Vas ni li prav nič sram, da tam čakate na milost največkrat že vinjenih plesalcev? Na razpolago imate vse drugačna plesišča. Koliko je društev v mestu in okolici, kjer imate vsako nedeljo pošteno plesno zabavo, kjer boste svoje med svojimi, kjer Vam ne bo nihče rekel »sčave", kakor se to godi po gori omenienih krčmah in beznicah in na rečenih plesiščih na bivšem trgu za seno. Našle boste zdrave prostore, kjer boste zavarovane proti mrazu in kjer] ne bodo imeli pravice sedeti samo pivci, ampak tudi ve. Tudi naša »Narodna delavska organizacija" prireja vsako nedeljo popoludne plesne vaje, na katerih se lahko pošteno zabavate s plesom, a se obenem priuč te boljšega vedenja. Na teh plesnih vajah se boste zabavale v krgu poštenih slovenskih mladeničev. Tem plesnim vajam nadzoruje poseben odsek, ki pazi na red in skrbi, da se med pšenico ne vrine ljubka. —
Ravno minolo nedeljo je bilo prišlo na pl sni vajo »N. D. O." nekaj dekl t, ki so prej zahajale v že rečene ‘ krčme. Dekleta so b le kar srečne, veselje jim je sijalo raz obrazov, a izjavile so, da ne pojdeio nikdar več plesat v kako krčmo, ampak da bodo pregovorile še druge prijateljice, naj pridejo ž njimi na te plesne vaje. —
Sicer bi pa mi priporočali naši mladini. naj se ne zabava le s plesom. Je za mladino še neka druga zabava, ki je obenem tudi koristna. Želeti bi bilo, da hi naš i mladina številneje obiskovala gleda-^ lišče. Gledališče nudi človeku zabavo, ki je obenem dušna hrana, šola, v kateri se človek izobražuje.
Zaupni sestanek, katerega je sklicala N. D. O. v soboto dne 12. t. m. v dvorani »Gospodarskega društva" v Skednju, se je vdeležilo veliko število naših članov. Poročal je o zavarovalnici proti nezgodam tovariš Jaklič iz Trsta.
Važni napredek. Nedeljskemu shodu v »Delavskem domu", katerega je otvoril sodrug Milost praznim stolicam, je predsedoval sodrug dr. Solar. Nas sicer to nič ne briga, Pastitati pa moramo sodrugu dr. Solarj-ju, da ga je doletela čast predsedovati shodu, na katerem je princ Regent tako nesrečno, kakor po navadi, vezal svoje otrobe.
Nevednost ali hudobija. Kopačevo glasilo je zopet porabilo priliko, da se pošteno zaleti v svojega nevarnega sovražnika N. D. O. Povod k temu jim je dal tovariš Škrlj na shodu N. D. O. dne 13. t. m. v Ljubljani, ko je rekel, da ima N. D. O. v Trstu že 6000 članov. Sklicujejo se na naš občni zbor, kjer smo poročali, da imamo samo 4000 članov. Na to bi mi niti ne odgovorjali, da pa zopet dokažemo slovenskim delavcem, kako nevedni ali pa hudobni, da so mazači krog »Del. lista", opozorimo sodruge, da se je vršil občni zbor za tržaško N. 0. 0. in povemo tudi tovarišu Skrlj-u v Lljubljani, da ni pretiraval, ampak da ima naša N. D O. s svojimi o s m i m i podružnicami malo več članov kakor 6000. Daljši odgovor radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Kedo je kriv septemberskih dogodkov v Ljubljani ? Neki dr. D. je napisal dolgo klobaso v »Del. listu" pod naslovom »Ožja volitev v Ljubljani". Brez usmiljenja in precej nerodno udriha po županu Hribarju in dr. Triller-ju, ter prepeva nevenljivo slavo znanemu Kristanu. Kar ni mogla dognati c. kr. deželna vlada in državno pravdništvo, kedo je namr* č kriv septemberskih dogodkov, to je sedaj pogruntal ta dr. D. ter napisal v imenovanem članku sledeče :
»Ne trdimo, da je ljubljanska liberalna stranka uprizorila septemberske demonstracije, ki so zahtevale toliko nedolžno mlade krvi, vredne kaj boljšega ; nagla-šamo pa, da niso sodelovali tu ljudje niti iz klerikalne, niti iz Bocijalno demokratične stranke, marveč le oni elementi, kateri se organizujejo v N. D. O. v Ljubljani".
Najprej moramo temu velemodremu dr. D. povedati, da dne 18. septembra ni bilo v Ljubljani niti pripravljalnega odbora za ustanovitev N. D. O. Znano nam pa je, da so sodelovali pri demonstracijah (seveda proti volji Kristana), ravno tako socijalisti kakor drugi slovenski delavci. Kar je razvidno posebno iz aretacij in kazenskih razsodb povodom septemberskih dogodkov. —
Zelo značilno pa je, da nastopajo ti ljudje, kattri hočejo biti socijalisti, pri vsaki priliki in kjer le morejo v obžalovanja vredni vlogi denuncijanta.
Življenja trnjeva pot. V svojem pastirskem listu je sodrug dr. Tuma napisal, (najbrže za reklamo samemu sebi), trpljenje in bridkosti, katere je moral prestati, predno je prišel tja, kjer je seda'. Stvari, ki so se godile ob času španske inkvizicije, so malenkost proti temu, kar je moral prestati odrešenik jugosl ,vanske socijalne demokracije, dr. Tuma, da je prišel v obljubljeno stranko, v kateri se cedi med in mleko.
Da bi dosegel veliko večje usmiljenje pri svojih ovčicah, pravi, da se mora boriti naenkrat na tri »fronte", proti klerikalni, liberalni in agrarni stranki in na zadnje so prileteli še tržaški narodnjaki, ter udrihajo s kolom po njem. Ubogi človek, mi mu sicer ne moremo pomagati; vse k«r moremo zanj storiti je to, da mu svetujemo da vse voljno potrpi in večkrat prečita znani napis nad vratini svoje palače »Bog; je dal, Bog bo vzel".
Silvestrov večer
pri katerem sodelujeta iz posebne prijaznosti gosp. Vevovšek in gospa Danilova, prva slovenska umetnika in člana slov. gledališča v Trstu, priredi veselični odsek ...Narodne delavske Organizacije4' v Trstu v dvorani in vseh prostorih ,,kons. društva4, v Rojanu v četrtek dne 31. decembra 1908.
V s p o r e d : — I. „Nočno delo“ burka v 1. dejanju , II. ,,Fri Telefonu44 komični prizor, g. Ivanovna.
III.	,.Profesor govedoslovja14, komični prizor, g. Verovšek.
IV.	,,Solo prizor44, gospa Danilova.
V.	,.Obupani soprog44, komični prizor, g. Jaklič.
VI.	Zgodovina starega leta, kou-plet, g. Vandeles.
VII.	Prehod starega leta v novo.
VIII.	Polnočni govor predsednika dr.a Mandiča.
Ples, ki traja do 4. ure zjutraj. Med posameznimi prizori in pri plesu svira popolni orkester pev. društva ,,Zarja44 v Rojanu pod vodstvom kapelnika g. Ferdo Majcen-a. Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina GO st. za osebo. Otroci so vstopnine prosti. Poslovala bo ,,šaljiva pošta44 in ,.šaljivi srečolov44.
Na obilno vdeležbo vabi
Veselični odsek „N. D. 0/‘
Koliko zaleže beseda slov. so-drugov. Na nedeljskem shodu je sodrug dr. Šolar rekel, da ga veseli, da more predsedovati shodu, ki je namenjen, da povspeši ugodno rešitev celokupne narodne zahteve po slovenskem vseučilišču. Sklenila se je tudi v tem smislu resolucija, katera se je takoj odposlala socialističnim poslancem na Dunaj. Slovenec dr. Š >lar, doma iz starodavne Krope na Gorenjskem, je obračal. Nemški žid sodrug dr. Adler je pa obrnil, ko je nekoliko dni pozneje, v državnem zboru na Dunaju, zahteval ita-ljansko vseučilišče, pri tem pa popolnoma pozabil na tržaške slovenske sodruge in njihovo resolucijo, v kateri zahtevajo slovensko vseučilišče. Pa naj še kedo reče, da niso internacijonalni.
Natančne informacije imata tržaška lista jugoslovanske socijalne demokracije, o rezultatu deželnozborsk h volitev v Ljubljani. »Delavski list" piše, da je dobil Kristan 1071 glasov. Šolarjev »Železničar" pa piše, da je dobil Kristan 1119 glasov. Sedaj nastane vprašanja, kedo od obeh rude-čih brateov ima prav? Odgovor je zelo jedno-
staven, nobeden. Vaš sodrug E, Kristan j® dobil dne 19. t. m. 1067 glasov, nič več in nič mani. Imenovani cunji pa popolnoma p°‘ zabita povedati svojim brumniin bralceffli da so za uzornega narodnjaka sodrug* Kristana agitirali ljubljanski nemčurji. So- i drugom pri »Del. listu" bi svetovali, da ako nimajo direktndi poročil o svojih kandidatih, da vsaj ob takih prilikah »Edinost" v roke vzamejo. Solarjev »Železničar", kateri izha a vsaki mesec 2krat j® pomnožil število glasov za celih 52. To se sicer opravičuje s tem, da njegov urednik ni bil nikdar žurnahst. Značilno pri celi stvari je pa to, da sta oba lista števil0 glasov pomnožila, torej vedoma lagala, ali pa farbala.
-----------------------------------1
Slovensko gledališče.
Za božične praznike priredi naše »Dramatično društvo44 dve našemu ljudstvu najbolj priljubljeni igri sv petjem in godbo.
V soboto na dan sv. Štefana se uprizor« »Legijonarji44, drugi dan v nedeljo p* »Rokovnjači44. Ker so obe predstavi spojeni z velikimi stroški, poživljamo naše člane, da se teh predstav v obilem številu udeleže.
Vstopnice, s znižano ceno za člane N. D. O., se dobivajo od danes naprej pfj slugi v društvenih prostorih.
------------------------------------------n
Iz naših dežel.
Čitalnica N. D. O. v Borštu, Dne
15. t. m. je podružn ca N. D. O. v Borštu otvorila svojo čitalnico. Čitalnica je začasno nameščena v prostorih blagajnika podružnice, tov. Joiipa Bernetiča, in je na razpolago članom podružuice od 6. do 9. ur° zvečer.
Ob istih urah bo tudi odbor podružnice na razpolago članom za potrebne i°' formacije in eventuelne nasvete. Ob enem ■ bo odbor podružnice skrbel, da bo čitalnic* lahko služila tudi onim členom, (ji ne znaj0 citati. V to svrlio bo namreč vsaki večen tden ali drugi odbornik čital na glas važnejše stvari, da bodo tako deležni dobr°( čitalnice tudi oni, ki ne znajo č tati.
Odbor priporoča članom podružnice* naj se pridno poslužujejo te krasne prilik6-
Javni shod v Renčah, katerega !e priredila N. D. O. pretečeno nedeljo, 5e zopet pokazal, kako veliko je zaupanj0 narodnega d lavstva do naše N. D. U Že pred napovedano uro začetka shoda se je zbralo veliko število domačih delavcev v prostorih gosp. župana Žnidaršiča, katerim so se tudi pridružili člani naše podružnice iz Bilj pod vodstvom svojega predsednika tovariša Per c-a. Shod je otvoril tovariš Ivan Arčon, ter v prisrčnih besedah pozdravil navzoče zborovalce. Na to, ko je bil jednoglasno izvoljen predsednikom shoda tovariš I. Arčon, je isti dal besedo tovarišu Jaklič-u iz Trsta, kateri je ? daljšem govoru temeljito dokazal potrebo organizacije, za slovensko delavstvo n* narodni podlagi. Govoril je dalje o škandaloznih razmerah okrajne bolniške bi*' gaj ne v Gorici, od katere nimajo naši slovenski delavci ničesar druzega, kakor to, da morajo redno plačevati doneske, v slučaj u bolezni se j h pa vedno pusti samemu sebi prepuščene, za kar imamo n* razpolago nešteto slučajev. Temu bi *0 pa dalo odpomoči s tem, da bi se ** Bilje, Renče in druge sosedne vasi ustan°' vilo samostojno »Delavsko podporno društvo" s pravico lavnosti. Govornik je dalj® pripomnil, da bi bila ustanovitev taoeg* »Delavskega podpornega društva" tudi dotične občine, katere morajo sedaj zdravnika iz Gorice naročati, velicega pomen*' Zaključil je svoj govor z apelom ra navzoče zborovalce, da se močno organiziraj0) ker le na ta nač n jim je zagotovljen* boljša prJiodnjost.
Priglasil se je dalje za besedo zid*r Vičič Fran, t r nam povedal, kako p°( Btopa ž njim okrajna bolniška blagajna v Gorici, kattra mn vzlic temu, da je prl' nesti zdravniško spričevalo iz bolnišnic0 noče izplačati podpore.
V krasnih besedah je vspodbujal delavstvo gospod Fran Pregelj, delovodja v Renčah. Rekel je med drugim, da bed0 od organizacije imelo edino le delavstv0 korist.
Predsednik podružnice N. D. O- 1 Biljah tovariš Janko Peric, je v lepih b0" sedah poročal o ustanovitvi in delovanj0 prve podružnice N. D. O. na Goriške^ Priporočal je ustanovitev »Delavskega p°" pornega društva" in podružaic * v Renč*0'
Govoril je dalje gosp. Merljak A* drej delovodja v Renčah, ttr dokazoval ^ podlagi 8vo,e dolgoletne izkušuje pot'°^L organizacije na narodni podlagi. Potem * B se ni oglail nihče več za besedo, je zaklj0 P
ta velepomembni sliod za naše delavsto tovariš Jaklič in nam obljub i, da bode p P' O. v najkrajšem času sklicala v iencah ustanovni občni zbor.
V pripravljalni odbor za podružnico N L. O. v Renčali so bili izvoljeni sledeči tovariši: Batistič Ivan, Merljak And., Pregelj Fran, Arčon Ivan, Arčon Miha, ■čič Dragotin, Mozetič Josip, Arčon Ra-‘a(d in Stepančič Ivan.
Šolske razmere na koperskem Učiteljišču. Prejeli smo in priobčujemo: Koprski slovenski učite-* 1 ■ Š č n i k i, prisiljeni zaradi strašno sla-wh, v nebo vpijočih zdravst enih ozirov razmdr zahtevajo, da vlada nemudoma reši t° vprašanje našega učiteljšča. Res lepe razmere vladajo tu. Vsako leto je bilo ®°ogo ab8enc-zamud v šoli, letos pa se J® to še hujši meri pojavilo. Dijaki so brez vsake pomoči. Bolezni, posebno revmatizem ■1® na dnevnem redu, da ne govorimo o dragih boleznih. Mnogo dijakov bi rado !®kalo zdravniških pomoči, a kaj, ko so nrez sredstev, in tako jim bolezen zaide in ,-j'n mnogo v poznejšem življenju, ko bi *ahko pomagali staršem in narodu. |konča.
Slovenska javnost ni steni čisti nič na jasnem, kajti preoddaljeni smo od sveta er nimamo nikake prilike, da bi komu to 8Kar pojasnili. Ako sploh kateremu kaj P°vemo, dobimo odgovor, da nas ne bo ?e kmalu konec, Ali to ni tako, kajti gole st6vilke jasno pričajo o žalostnem zdrav-”tvenem stanju. Slovenskem javnost in drugi ?r§ani, ki so zato poklicani, da bi storili 0r>®c tem razmeram, ne umrejo sedaj ^Sovarjati našim opra ičenim vitalnim zah-pVam, ksjti tu je črno na belem : rvi letošnji tečaj :
en slučaj : čeljustne otekline združene z mrzlico ;
drugi slučaj : legar ; tretji slučaj: pljučni katar.
. Drugi letošnji, oziroma prvi lanski
tfčaj :
štirje slučaji revmatizma ; štirje slučaji trganja v zobeh ; trije slučaji bronhijalnega katarja ; dva slučaja prsnega kat rja ; en slučaj pljučnega katarja ;
, en slučaj oslabljenja vida. r®tji tečaj, oz roma drugi lanski tečaj; dva slučaja pljučnega katarja ; šest slučajev revmatizma ; en slučaj trganja v hrbtu ; fn slučaj popolnega nvmatizma; dva slučaja otekanja drgalk ; a en slučaj bolezni ,,kanis“.
^‘rti tečaj :
, . pet slučajev revmatizma in več slu-dajev katarja;
dva slučaja pljučnice, hod ^vatan5ne-jš0 8^aIistiko objavimo pri-
. Vprašamo slavno vlado, ali smo zato u na svetu, da poginjamo v teh vlažnih, >aduhlih in plesnivih prostorih, o katerih ,e J® izjavil neki kavalerijski stotnik : „Da p'a®in steck’ ich nicht einmal meine mrde!“ (Tu notri ne vtaknem niti svojih ,0nJ). Ali ste slišali?! Vladi še niti svojih °Dj bi ne vtaknila v take prostore,
.as pa drži, da umiramo in hiramo telesno 11 duševno. O srečno dvajseto stoletje v ^aši modtrni Avstriji!! .Žalostni in hirajoči, ne umrli poživljamo slovensko javnost °venskega kmeta, slovenskega delavca, °vensko inteligenco, poživljamo slovenske Polance, da se nemudoma takoj zavzamejo a nas in vprašajo vlado, kaj misli s sionskim učiteljiščem v Kopru. Ali misli, j^a 8> na ta način vzgoji dobre državljane ? e mislimo se baviti s politiko, ker to ni aHa stvar, vlada pa naj gloda, kaj dela!
Moderna vzorna šola. Tu pa tam je že bilo naše poslopje nekoliko opisano. Ne vemo pa če je kdo to prebral, ali se je sploh javnost za to kaj zanimala. Seveda, nihče si ne more predstavljati teh prostorov, ako jih nima v resnici pred seboj, ako ne gre notri jin si jih ne ogleda. Morali bi imeti izvenrt-den dar, da bi natanko očrtali in živo predstavili to, v pravem pomeuu besede podzemeljsko gnojnišče. Že sama zunanja oblika ti ne moi'e povedati, da se skriva v tem zidovju c. kr. učiteljišče. Nekoč je prišel neki kmet kupovat v to poslopje ta-baka (resnična dogodba). Ako stopiš v poslopje v suhem vremenu, tedaj občutiš neprijeten hlad, ki te prešine do kosti. Od tal do vrha prepregaio stene velike plahte plesnobe in vlage. Kaj pa šele o deževnem vremenu? Kadar količkaj potegne jug, že vam začne curljati iz vseh kotov, od vseh strani. Na mnogih krajih moramo preskakovati cele mlakuže. Ravnotako je v posameznih razredih. Pod nami voda, nad nami voda, za nami in pred nami voda. Ako privzdigneš deske in nekoliko pobrskaš, naletiš na (Wa metra debelo plast kosti, pod katerimi je voda. Spodnji prostori so deloma do 60 cm pod zemljo. Pod stropom nismo varni. Peči so tudi dobre ; vsako leto j h fiikajo in Hikajo, a vendar ne odgovarjajo potrebi.
V teh mokrih, smrdljivih, zaduhlih in zakajenih, pod zemljo se nahajočih luknjah mera ubogi dijak in profesor presedeti do 8 ur na dan. In potem? Da bi prišel vsaj v kakšno suho. gorko stanovanje, ali tam naleti skoraj na isto. Vprašamo višjo gospodo, koliko časa da bomo še tu hirali ? !
In ti, slovenska javnost, ali se zgsneš sedaj za nas? Vzbudi se in zaltevaj kar ti gre po pravici!
Koprski učiteljiščniki.
Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA ,,EDINOST" v Trstu.
*
* *

Železničarji!
Nase priprave so dozorele. Pogajanja s praško centralo čeških in poljskih železničarjev so dovedle do popolnega sporazumljen ja. Prišel je čas, da ludi vi slovenski železničarji vstopite v to močno zvezo in s tern postavite temelj za jugoslovansko in sploh slovansko zvezo železničarjev v Avstriji. V to svrho skliče podpisani pripravljalni odbor dogovorno z Vašimi zaupniki
javni železničarski
SHOD
ki se bo vršil dne 4. januvarja 190-9. ob 8. uri zvečer v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu« v Trstu. Železničarji, pridite vsi !
Trst, dne 24./12./08.
Pripravljalni odbor.
'==*A'
»TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA11
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
della Caserma št. 2, I. u. — TRSI1 — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih atopnloah). — TELEFON St 952.
^ranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
A1!*0!,.
i® |2 [o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. °sojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6%, na zastave po 5 7, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. radne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. vplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
7*® najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vredno-nih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
v'^\\\\w\v Poštno-hranilnični račun 8i6’004.

KARL SAMEZ
TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojacnico
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Livilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom »N. D. 0.“
Lene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
:/
: Pekarna jVtreule
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
C vedno svež kruh Zj
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via deliš Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj Milejši h in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20
vezano „ 3.2Q
GOVEKAR: „Dobra gospodinja11,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........ 2-80
Stlri ruske slike", povesti.... —-60
BENEŠ : „Brodskovskl odvetnik” .	„	1-50
Kip Gregorčiča................. . 4 —
Vsakovrstne mašns knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Kakiti za dvorane In vrte pri
• • • •
zabavah
•	t
•	•
=5S
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega~blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt.
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
V Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla detle Pos e 12. I. nadst
(nasproti Smolarsove papirnice.
v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec
TltST. - Ulica Taldirivo 40.
Dr. Fran Korsano
Jspocija liat za sifil itične in kožne bolezni |
Imn svoj amDulatoril
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
Pekarna Saksida
- v ulici del Belvedere štv. 3. -ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH
Prodaja vsakovrstne sladščioe, blškote Gatti, man-deljnove fave in razna najfinejša vina.
SPREJME NAROČILA
Jllojz Povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
Slovensko podjetje!
Pokojninsko zavarovanje zasebnega uradništva. ■=>
Pokojninski zavod češkoslovanskega denarstva
v PRAGI I., OvocnA ulice št. 15.
(Slovanski nadomestni zavod za zasebno zavarovanje uradništva.)
Pristopiti zamore vsaka zasebna tvrdka, občina, hranilnica, posojilnica, banka, javna korporacija, notarji in odvetniki s svojim uradništvom itd. Zavarovanje pri tem zavodu ni spojeno z nikakimi višjimi izdatki nego pri dunajskem, a vživajo nasprotno zavarovanci mnoge jako važne ugodnosti. Pravila, prospekte in prijavo v slovenskem, hrvatskeni in srbskem jeziku za jugoslovanske dežele dopošlje drage volje podružnica Ustredni banky českyh sporitelen v Trstu, Plazza del Ponterosao št. 3. POZOR! Termin priglašanja le do 31. decembra 15108,
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zal a ga tel j c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. prir. lloyd orož. c. kr. finančne stvaže t Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Mia Mi ustilo (is) c. ii M.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke. —
— Postrežba točna. —
AUBTRO-AMER.IK.ANA ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVJ-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krattna mesec.
TRST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Kolin Piooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
ZIVNOSTENSKR BRMKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 18G8. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. PodPUŽtlicai V Tl*stu. Bančni prostori: Via S. Nicol6 30. telefon! 21-57
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostčjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IV PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN D L VIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital : K »0,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črcz: 9,500.000. — Brzojavi : / vnostenska, Trst
4r1|4°J0 Vloge na vložne knjižice 4'
4 0
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
- - Tekoči računi in računi na bančni žiro
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKU
VKKCANJA.
Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Glulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni.
Podpisani naznanja sl. prevzel
občinstvu, da je
peKnrno in slndščičnrno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruli n razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu
svojo dobroznano
gostilno s Krasnim vrtom
: „51 Mi rita":
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„AU’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmatl“ ulici Zudecidie šiv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši ranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
£
Podpisaui priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino", in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v ul. leirishii C58
Dobra Domača hrana se Dobi v gostilni
„A1 Telegrafo“
ulica dello Squero nuovo Štv. 15-17,
(nasproti poštne palače).
Puntigumsko marčno pivo. Izvrstna vina: dalmatinsko, istrsko, avstrijsko, štajersko in furlansko. Ob vsaki url gorka in mrzla Jedila.
Kosila po 48 stotink.
Udani M. HUTTER.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Kajetan Bonefačic
priporoča svojo
žganjarno ex POČKAJ
na vogalu ulic Ghega in Cecilia
Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje.
Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
Pri stari Breskvi'
v ulici del Belvedere 17.
kjer dobimo dobrega terana Vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
n
: Pekarna Josip Vatovec :
ulica Sette fontane 831, trst
s prodaji slaičic. • Vsat čas sicž kmh.
Postrežba na dom.
Moke iz prvih ogrskih m'lnov. Dezertni prepečenci.
Gostilno društvo Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatično orgije, katere svirajo izbrane sloveli' ske komade.
Postrežba točna.
©®r Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Viktor Kosič.
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul Montorsino št 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijalii0 in druge jestvine, kakor tudi razne delih*" teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
r
MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 1:1, telefon 1402
■n
i
tik cerkve sv. Antona novega
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2
(za crkvije iv. Antona novega).
V.
izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnioa ln zaloga venoev ln raznih cvetlic Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaShe stroke. Zaloga voftčenlh sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o in v Inozemstvo.
VODSTVO.
J
3(13
O
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19 95.
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-le v zaloge izgotovljenih oblek
V. Dobauschek
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. H
Vrhu tega po Jako nizkih oenah:
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
Izdelujejo se obleke po meri.	S3T Govori se slovensko.
:OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
vloge na knjižice.
€
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacij
Vloge na tekoči račun do A | / Q j
- Premijene vloge po 43/4°/0	/4* / O
£
»JADRALSKA BAAlt A v TRSTU -
Eskompt menic la Maso, borzna naročim
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA	|
V^EDflOSTflE PRPIHJE
(RENTE, O&LtIGACIJE, ZASTAVNA PISMA,
PRIJOglTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE USi DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
----- Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: ..JADRANSKA11 — Tr.t. — Telefon : 1463 in 793.
VLOGE NA KNJIŽICE.
a — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----
cene zmerne.
r Restavracija, s Trst — Grand Hotel BALKAN — Trst
S S Kavarna, S 5
cene zmerne	_