Stev. 59 ¥ Trstu, ¥ srtdo, dM 1. aprila 1M4 Tečaj XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I- nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost-. — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. Telefon štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto K 2£— za pol leta................. za tri mesece................. 2a nedeljsko izdajo za celo leto...... • - 5*20 za pol leta................ 2-60 „Edinost" za Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne Številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjev, za$ftre!e številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 8 vin. Osmrtnice, za hvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P° 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. ~.......K 5•— vsaka nadaljna vrsta............- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega št. 20. — PoStnohrinilničnl račun ŠL 841.652. Po osemintrideseflh letih. Bila je sobota, dne 8. januarja 1876. leta, ko je izšel v Trstu list, ki naj bi bil glasilo tedaj k narodni zavesti probujajo-čemu se tržaškemu okoličanskemu in sploh primorskemu Slovenstvu. Ta list je bila naša »Edinost«. Pred seboj imamo prvi list in ga gledamo danes, skoraj bi rekli, z nekakim pomilovanjem — tako majhen, tako skromen je bil njegov začetek. Danes, ko prihaja »Edinost« svojim čitateljem v obliki velikih svetovnih listov, tiskana v moderno urejeni, vsem zahtevam časa odgovarjajoči tiskarni, se nam zdi skoraj nemogoče, da je bil njen začetek tako majhen. Velika četrtinka pole, na štirih straneh, in to le vsako drugo soboto vsakega meseca: taka je bila »E-dinost« v svojem začetku. Toda iz tega skromnega začetka se je po požrtvovalnem delu posameznikov in pa tudi širših slovanskih krogov v Trstu list razvijal od leta do leta, da zavzema danes gotovo častno mesto med slovenskim časopisjem. In če je kak slovenski list lahko ponosen na svojo zgodovino, je gotovo »Edinost«, saj je njegova zgodovina tako ozko spojena z zgodovino bojev za obstanek in napre dek Slovanstva ob obali naše sinje Adrije, da si ni mogoče misliti drugega brez drugega, in kakor je zgodovina primorskega in pred vsem tržaškega Slovenstva častna za ves naš narod in prav posebno tiste, ki so jo pisali s svojim lastnim trudom in svojimi lastnimi žrtvami, prav tako je častna za našo »Edinost« tudi njena lastna zgodovina. Saj govori jasno, da so uspehi tržaškega Slovenstva v veliki meri neoporečna njena zasluga. Zgodovina »Edinosti« je zgodovina 38 letnih težkih, mučnih bojev za pravice slovanskega rodu in jezika na vročih, od vseh strani tako željenih tržaških tleh, zgodovina izgub in pridobitev, ki pa se sedaj vendarle za-vršujejo s tistimi uspehi, ki so jih imeli pred svojimi očmi tisti, ki so dali slovenskemu narodu na TržaJkem njegovo »E-ainost«. Eno pa je še, na kar moremo kazati s pravim ponosom sedaj, ko po 38 letih stopa »Edinost« pred svoje čitatelje prenovljena in preurejena: Marsikaj se je izpre-menilo v teh dolgih letih,niso se pa Izpre-načela, katera je zastopala »Edi-ves čas svojega obstanka, niso se .jnila niti kot vodilna načela trža-politike, ne kot načela našega lista. V edinosti je moč, si je napisal naš list na Čelo, ko je začel izhajati, in to geslo mu je še danes vodilno načelo v vsem njegovem delovanju. A kar je najbolje: Izvajanje tega načela mu je tudi obrodilo tiste sadove, katerih so pričakovali ustanovitelji tržaške politike in ustanovitelji našega Usta. Danes lahko gledamo s ponosom iržaški Slovenci na svojo »edlnlaSko« po-ttiko! »Edinost« je ostala zvesta svojemu prvotnemu programu vse do današnjega de in ni krenila od njega v stran niti za piči-co. Naj priobčimo danes ta program, kakor ga je priobčila »Edinost« v prvi številki, da vidi naš narod sam in presodi, če smo mu ostali zvesti. Evo ga: Program. Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence, neugodne razmere tržaškega slovenskega ljudstva in prebivalcev po okolici neobhodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovensk časopis Sprevidevši to potrebo, sklenolo je politično društvo »Edinost« izdajati časnik, ki bode a) popolnem neodvisen ime pred očmi z društvom enake namere; b) on bode svobodoljuben, nikakor pa ne svobodnjašk; njegovo svobodoljubje bo segalo do tiste meje, do katere sega pravica in poštenje; c) on bode miroljuben, ne bode budil domačih prepirov, ampak priporočeval bo edinost in slogo; mir zemlji, dobra volja ljudem! d) on bode naroden in tedaj bo odločno odbijal sovražne napade na slovensko narodnost, naj dohajajo od kogar koli si bode; potezal se bo za to, da se našemu jeziku da v šolah, pisarni-cah in javnih zavodih tista pravica, katera mu pristuje po ustvnih določbah i naravi; e) on bode budil slovensko rodoljublje, učil, dramil in jačil prosto naše ljudstvo; f) z verskimi zadevami se ne bo pečal i le to želi, da vsak ohrani mirno i Čisto vest, pa bode njemu i vsem najbolj prav. Tak je naš program. Bog daj vspeh in srečo blagemu namenu! Ti pa, pisani listek, izleti v božjem imenu v beli svet, pozdravljaj drage Sloven-na sinjej Adriji, zelenej Savi, bobnečej Soči i šumečej Dravi; prifrči v kočo ra-tarju, ki z brezastimi voliči i s potom na čelu orje mater zemljo ter plodovito zrnje izroča Črnej prsti; razgrni se na koleno rokodelcu, ki se trudi od zore do mraka da služi vsakdanji kruh sebi i svojej rodovi-ni; potrkaj tudi na vrata gosposke hiše, kder kraljuje obilica i bogastvo; naj te vsakdo sprejme s tisto dobro voljo, s katero te mi po svetu pošiljamo! Temu programu je ostala »Edinost« zvesta vseh dolgih 38 let in s tem programerju stupa jjnnovno pred ves naS alpv«n ski narod, predvsem v Trstu in našem Primorju, prav tako pa tudi po vseh drugih naših pokrajinah, iskreno želeč, naj se oklene našega lista in njegovih načel, ki so edina rešilna za naš, z vseh strani tako ogroženi položaj. Le z združenimi močmi moremo ohraniti svoje postojanke. Zato pozivljemo vse, ki so dobre volje, pod našo zastavo, zato kličemo vsem, ki jim je na resničnem napredku naše nar. stvari, ne samo tu ob obali Jadranskega morja, temveč povsod, kjer se glasi naša slovenska govorica: Pridite in sodelujte z nami! V edinosti je moč! PODLISTEK Rdeil mlin. Roman. - Spisal Xavlar da Monttpin. — Oni občudovanja vredni mladi mož, baron de Lascars. Pavlina, kako neskončno srečna boš! Na kolenih je bil pred teboj in te je prosil, da bi mu postala družica njegovega Življenja. Pavlina, ali si kedaj sanjala o taki sreči? Soproga boš lepega, bogatega in visokospoštovanega moža, prideš v zavidanja vredne razmere, z eno besedo: baronica de Lascars boš. Pavlina ni odgovorila nič na to in na licu se je prikazal izraz bojazni. — Resnično, — je začela zopet gospa Andouinova, — človek bi mislil, da si izgubila posluh. Ali ti moram ponoviti, kar sem ti povedala? Baron Lascars je prosil tvoje roke. — Ali sem vas razumela prav? — je vprašala Pavlina. — Jaz naj bi postala baronica Lascarsova? Jaz-- Solze so jej zadušile glas, vzdihnila je težko in globoko in kakor otrok, ki se zboji nečesa, se je vrgla v naročje gospe Andouinove. — Ljubo dete, jokaš, — je rekla gospa Andouinova, ki si ni znala raztolmačiti neprestano lijočih Pavlininih solza, — tako V* "^deš, kakor da bi bila sporočila bogve BRZOJAVNE VESTI. Dr. Mandić proti trijalizmu. BUDIMPEŠTA 31. (Izv.) Danes popoldne se je vozil preko Budimpešte na Dunaj novi namestnik bosenskega deželnega načelnika, dr. Mandič. Na kolodvoru so ga inter-wievali madžarski žurnalisti. Dr. Mandič se je zavaroval proti imputaciji, kakor da bi on hotel biti zastopnik trialistične politike. On da je dober Hrvat in zvest podložnik Njegovega Veličanstva. (Pa menda vendar ni trialistična politika protihrvatska in proti-dinastična?! — Prip. ured.) Dr. Mandič je izjavil da se bo vedno in izključno ravnal po intencijah skupnega finančnega ministra in deželnega načelnika, v popolnem soglasju z avstrijsko in ogrsko vlado, torej v smislu dualistične id je. Hoče biti pravičen in objektiven in deiati hoče zlasti na to, da nastanejo med anektiranimi provincija m i in monarhijo prave simpatije, da bo čutil vsakdo, da ste Bosna in Hercegovina integralen del Avstro-Ogrske. — Ta izjava pomerila res žalosten konec voditelja pravaške politike v Bosni. Hrvatski sabor. ZAGREB 31. (Izv.) Včerajšnja seja je trajala do polnoči in je bila zelo viharna. Tekom seje je ^rank protestiral proti temu, da hoče v«%-;na odkloniti zahtevo, naj se posl. Hinkovic izroCi sodišču. Posl. Budisavtjevic, dr. Horvat in Pri-bičevič so govorili o osebni stvari, pri Čemer je prišlo opetovano do spopadov med večino in opozicijo. Ko je Pribičevič omenii veleizdajniškega procesa, mu je zaklical posl. Radič: „Obtoženci so bili ubogi reveži, glavni krivec si bil ti!" Predsednik Lukinić je podal posl. Radiću ukor, kar je ta kvitiral z besedami: „In ti si sokrivec I" Sedaj je nastal strašen rop t, med katerim so bili medklici od desne in leve nerazumljivi. Končno je izjavil predsednik, da bo glede poslancev Radića in Horvata stavil predloge. Nito je izbruhnil nov vihar, tako, da so morali sejo suspendirati. Podpredsednik Lukinić je predlagal, naj se posl Radića izključi za 15, a Horvata za 8 sej, kar je izzvalo nove viharne prizore. Proti predsedniki estradi so grmeli klici: „Ti rani! Izdajalci 1" Podpredsednik le vnovič prekinil sejo. Po zopetni otvoritvi seje je prišlo zopet do škandalnih prizorov. Radič je zaidical predsedniku: .Živel konjederec na predsedniškem stolu!" Post. Horvat je zaklical: „Ekspropriter poslanske svobode!" Radić večini: „Strahopetci! Psi!" Zdelo se je, da pride med posl. Surmi-nom in Radićem do dejanskega spopada. Poslanci večne so se zbrali okoli posl. Šurmina in so ga branili pred Radićem, okoli katerega so se zbrali opozicijonalci, da sta si stali stranki nasproti kakor da sta pripravljeni za boj. Med strašnim hrupom je predsednik zaključil sejo o polnoči in odredil sejo za ZAGREB 31. (Kor.) Današnjo sejo hrvatskega t-abora je otvoril podpredsednik Lukinić po II. uri. Zbornica je sprejela pred-!og predsedstva, da se izključita poslanca Radič in Horvat iz 15 oziroma 8 sej. V nadaljevanju debate o zahtevi, da se izroči poslanca Hinkovića sodišču, je podal načelnik justičnega oddelka izjavo, v kateri je zvajal, da so sodniki odgovorni samo v smislu zakona postavljenim in nad vsemi strankami stoječim disciplinarnim oblastim, i dajejo jamstvo za neodvisnost sodnikov. Te oblasti da so poklicane odločati, ali je sodnik izvršil svojo dolžnost. Predstojnik justičnega oddelka je naglašal, da so sodišča brezpogojno samostojna ter neodvisna od vsakega vplivanja ter da morajo tako osra i. Sodišča se ne dajo od nikogar in nikakor odvrniti od svoje dolžnosti ter bodo v tem pogledu našla pri kompetentnih oblastih zakonito zaščito njih samost jnosti in neodvisnosti. — Po govoru poslanca Persića, ki se je zavzel za izročitev posl. Hinkovića in po zaključnem govoru poročevalca Sveto-slava Popoviča, ki se je izjavil proti izročitvi, je bil sprejet odsekov predlog, da se odkloni izročitev. Nato je zbornica izvolila delegatom za ogrski državni zbor poslanca Milenka Markovića (koalicija) namesto umrlega poslanca Bude Budisavijeviča. Opozicija se je vzdržala glasovanja. Zopet vohunski proces. DUNAJ 31. (Izv.) Danes se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem sicer na tri dni določena, a že danes končana razprava proti Filipu Lindnerju in Juliju Petriču, posestniku v Idriji, ki sta bila obtožena, da sta v službi nekega ruskega polkovnika Cankijeviča špijonirala po dalmatinskih pristaniščih, koliko avstrijskih čet se je za časa balkanske krize izkrcalo v dalmatinskih pristaniščih. Lind-ner je videti silno omejen in je izpovedal, da ga je oni ruski polkovnik sicer poslal v Reko, da pa ga je kmalu odpustil, češ da je preneumen. Ni imel namena špijoni-rati, temveč si le na lahek način prislužiti denar. Petrič je trdil, da je popolnoma nedolžen. Na podlagi izvajanj vojaških izvedencev sta bila obsojena oba in sicer Lindner na 2 leti, Petrič pa na poltretje leto. Za jezikovne pravice na sodiščih. DUNAJ 31. (Izv.) Iz Ljubljane poročajo, da je štajerski državni poslanec dr. Vrstovšek začel energično akcijo za izpre-membo sodnih razmer na Štajarskem in Koroškem. Iz krogov SLS poročajo, da predloži dr. Vrstovšek celo vprašanje hrvatsko-slovenskemu klubu, ki bo delal na to, da se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče za vse slovenske dežele. Dokler se pa ne zgodi to, je odločna zahteva, da se takoj odstavi predsednik graškega višjega deželnega sodišča Pit-treich. Protlavstrljske demonstracije v Buka-reštu. DUNAJ 31. (Izv.) Vesti o včerajšnjih demonstracijah v Budimpešti so napravile zlasti v Budimpešti in tudi na Dunaju silno neprijeten vtisk. Posebno ostro pišejo budimpeštanski listi proti Romunski, zahtevajo intervencij ter trdijo, da mora vojna uprava ojačiti utrdbe m posadke ob romunski meji, ker je treba smatrati odslej Romunsko za sovražnico. Tudi dunajski listi se kažejo zelo ozlovoljeni vsled bukareških dogodkov, obenem pa se tolažijo s tem, da je izjavil romunski prestolonaslednik, ker je bil v Berolinu, da Romunska vztraja v prijateljstvu s trozvezo. Neprijetna afera v zunanjem ministrstvu. DUNAJ 31. (Izv.) V dunajskih politiških krogih je napravila jako neprijeten vtisk afera, ki se je zgodila v zunanjem ministrstvu z nekim dr. Grabijanskim, ki je rodom Poljak, odgojen pa v Bosni, in ki je bil nameščen kot referent za jugoslovansko časopisje. Grabijanski je bil pred nekaterimi dnevi odpuščen iz službe in je takoj odšel v Srbijo, kjer so ga namestili kot profesorja na gimnaziji v Kragujevcu. Zatrjuje se, da je dr. Grabijanski združeval s svojo službo v zunanjem ministrstvu s službo za srbske interese. Zanella sprejel izvolitev reškim župa-panom. REKA 31. (Ogr. kor. urad) Mestni svet je imd dares sejo, na katero so prišli vsi občinski svetovalci. Guverner grof Wicken-burg je pozval novoizvoljenega župana Za-nello, naj se izjavi, ali sprejme izvolitev. Zanella je izjavil, da sprejme izvolitev, na k^r guverner izjavil, da predloži izvolitev Njegovemu Veličanstvu. Nato sta bila izvoljena Ccrossay prvim podpr dsednikom, dr. Grussich drugim podpredsednikom. SRBSKA SKUPŠČINA. Važne izjave ministrskega predsednika Paši ća. BELGRAD 31. (Kor.) V podrobni razpravi o proračunu m nistrstva za vnanje stvari je izjavil ministrski preisednik Pašić med drugim: Dočim stremi Srbija po odkupu vseh železnic, ki tečejo po srbskem ozemlju, se izražajo od strani Avstro-Ogrske druge Želje. Ce ne bi sedaj prišlo do spo- kaj silno žalostnega, dočim pa vendar poznanega rešitelja neprestano lebdi pred mislim, da sem ti povedala zelo prijetno očmi. vest. t — Gotovo, — je rekla gospa Andoui- Pavlina je jokala tako močno, da je mo- nova, ko je končala Pavlina svojo pripo-gla izpregovoriti komaj par razumljivih vest, — gotovo je ta neznanec zelo zaslu-besedi. žen in pogumen mož in si mu dolžna ve- —Pomiri se venlar ljub* ot«-ok! Pro- like hvale, toda videla si ga tisto strašno sim te, pomiri se! Saj vendar nimaš prav noč le nekaj trenutkov in stavim, da bi ga nobenega povoda, da bi jokala. Pomisli ne poznala več, ko bi ga zopet videla samo, kako te vendar odlikuje baron s jutri. svojo ponudbo, on, ki bi lahko volil med — O po desetih letih bi ga zopet iz-najodličnejšimi rodbinami v deželi. poznala. . — Jaz naj bi postala baronova sopro- — Ali upaš, da se zopet snideš kedaj ga? — je izpregogvorila Pavlina in se žnjim? vsa stresla. — Nimam nobenega upanja. — Torej ga ne ljubiš? — Toda želiš pa vendarle nekaj? — Ljubim ga, kakor brata, kakor--— Da, želim, da bi nikdar ne pozabila se je prekinila. njegove slike, ko bi ga ne videla več. — Samo kakor brata? Pavlina, potem* — In da ne bi pozabila slike, zametas gotovo ljubiš koga drugega? popolnoma gotovo srečo! Pavlina, stara Pavlina je povesila oči in temna rde-.I sem že in ne bom mogla živeti večno. Po 'ici jej je oblih o* ?nz. Imoji smrti ostaneš sama na svetu. Kdo bo — Otrok, ne razumem te. Kolikor jaz j skrbel zate? Misel, da bi te morala zapu-vem, nisi dosedaj izpoznala nobenega stiti samo in brez varstva, mi zelo tezi drugega moškega. Baron je častivreden srce. Baron de Lascars čuti zate odkrito človek in sama si se izrazila že večkrat, in nesebično ljubezen. Zakaj bi mu pov-kako ga občuduješ, kako hvaležnost si . zročala bol s svojim obotavljanjem f Ke-mu dolžna. Pavlina, rotim te, pojasni mi j šil ti je življenje in nima druge silnejse svoje zagonetno vedenje. j želje, nego da bi ti posvečal vse svoje Ko je tako silila vanjo, je začela Pavlina i življenje, pripovedovati svoje srečanje s Tankra- * Dobra gospa Andouinova je navajala dom d' Herouville v noči 30. majnika, ka- } še razne druge vzroke, a prav posebno ko viteški se je v oni veliki nevarnosti, se Je sklicevala na popolno zapušcenost, zavzel zanjo in kako jej slika njenega ne- v kateri bi bila uboga sirota po njem smr- razuma, bo treba iskati drugačno rešitev. — Albanija, ki jo je ustvarila Evropa, ni niti cd daleč Še konsolidirana. Srbija sledi politika miru in ravnotežja na Balkanu in more računati vsikdar na podporo zvezanih drŽav in mnogih velevlasti. Da pa se more vzdržati mir, je potrebno, da se armada oboroži. Skupščina naj torej povspeši rešitev proračuna. Car odlikoval romunskega-princa. PETROGRAD 31. (Kor.) Car Nikolaj je podelil romunskemu princu Karolu red sv. Andreju. Ruski niintstrski predsednik Goremykin postavil na laž poročevalce lista „Az Est". PETROGRAD 31. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Tukajšnjemu listu „Den" so brzojavili z Dunaja, češ, da je ministrski predsednik Goremykin podal poročevalcu budimpeštanskega lista „Az Est" izjave o različnih vprašanjih zunanje in notranje politike. Uradni informacijski biro je pooblaščen, izjaviti, da ni govoril ministrski predsednik z nobenim poročevalcem omenjenega lista. 316 delavk obolelo na epidemični histeriji. PFTROGRAD 31. (Petr brz. ag.) V različnih petrograjskih tvornicah je obolelo 272 delavk in v Rigi 44 delavk. Po mnenju psihijatrov-izvedencev je vzrok obolelosti eptdemična histerija. PETROGRAD 31. (Petr. brz. ag.) Tekom predpoldne je obolelo zopet veliko število delavk v tvornicah. V tvornici tobaka La-ferme obolelo 60, v manufakturi gumija več nego 20 delavk. Proti tujim vojaikim funkcionarjem. PETROGRAD 31. ( Izv.) Vojaški na-redbeni list priobčuje nove odrebe vojnega ministrstva, s katerim se poostrujejo določbe glede potovanja tujih vojaških fukcijonarjev v Rusijo. Nove odredbe so nekaka revizija dosedaj obstoječih na-redb in uzakonjenje dosedaj obstoječe prakse. 2eleznlčarsko gibanje v Italiji. RIM -M. (izv.) Italijanski železničarji so pro«5ojiiii t-ln a; . i., zahtevalo izpolnitev svojih materijalnih zahtev do 15. aprila, sicer da napovedo dne 16. aprila generalni štrajk. Vlada hoče za vsak slučaj militarizirati železniško upravo. Vprašanje Lov č en a. BELGRAD 31. (Izv.) Vesti, da se Avstrija prizadeva pridobiti LovČen, niso napravile vtiska, ker so belgrajski krogi prepričani, da bi Avstrija naletela na najhujši odpor pri velesilah, tudi če bi Crna-gora sama hotela pristati na ponudbo Avstrije. Popolnoma gotovo je pa, da bi bila Italija prva, ki bi podala svoj veto proti taki pridobitvi Avstrije. Albanija hoče denarja. DUNAJ 31. (Izv.) Kakor poročajo listi, se je mednarodna kontrolna komisija za Albanijo bavila s predlogom albanske vlade, naj bi se jej dovolilo na račun onih 75 milijonov, ki so dovoljeni Albaniji za ureditev državnih potreb, predujem 10 milijonov, za katerega bi se izdale državne nakaznice s šestmesečnim pladilnim rokom. Albanska vlada želi od te vsote poltretji milijon takoj na roko, ostalo pa naj bi se porabilo sporazumno in pod kontrolo mednarodne komisije. Člani tripel-entente v komisiji so se izrekli proti temu predlogu in so izražali pomisleke, vsled česar je komisija odgodila sklepanje za par dni. ti, ki je v božjih rokah, in končno se jej je posrečilo, da je pripravila Pavlino tako daleč, da je začela resno razmišljati o teh razmerah. Konec temu razmišljanju pa je bil, da je izjavila, da hoče podati svojo roko baronu Lascarsu. — Pa ali tudi ostaneš pri tem sklepu? — Da; držala bom svojo besedo, pa naj me tudi stane življenje. — Kako moreš misliti na svojo smrt, sedaj, ko se ti smehlja taka sreča? Iznebi se tako žalostnih misli. — Toda zadnji čas je, da se spravive k počitku. Gospa baronica, hitro v posteljo in najslajše sanje naj ti vedre spanje. . Pavlina se je vlegla k počitku. Spanec pa le ni hotel priti, in ko je nazadnje sklenila oči, so jo začele mučiti težke sanje. Prihodnje jutro je bil Lascars že na vse zgodaj v Bas-Prunelu. Gospa Andouinova, ki mu je na vrtu prišla nasproti, ga je sprejela z radostnim smehljajem. — Gospod baron, — mu je rekla, — prinašam vam najbolja poročila. Pavlina bo vaša. Ali vam nisem rekla včeraj, da bo vse dobro? Lascars, pravi mojster v pretvari, je hlinil brezkončno radost in je večkrat poljubil roko dobri starki. Potem je stopil žnjo v hišo. Neizrečeno hudo je bilo Pavlini, ko je zagledala barona, in nikakor ni mogla utišati občutkov, kLso jej težili srce-- Uvidela pa je, da se potem, ko je sprejela ponudbo svojega oboževalca. nikakor ne sme kazati, kakor da bi bila žrtev, vdana v svojo usodo, da se da le proti svoji volji odvesti pred oltar. Lascars je pripisoval njeno vedenje njeni mladostni boječnosti. Nato se je pričel zaupljiv pogovor, v katerem so razpravljali o stvareh, ki bi jih bilo treba izvršiti v najkrajšem času, in končno so sklenili, da naj bi se vršila poroka proti koncu prihodnjega meseca. Ta čas, je namreč rekel Lascars, da mu je neobhodno potreben, da more pripraviti vse potrebno za poroko. Pavlina ni imela prav nič proti tej odločitvi, pač pa gospa Andouinova, ki je menila, da ni treba nikakih večjih priprav. Lascars pa je vendar hotel, da naj obvelja njegova. Biio mu je namreč na tem, da si pridobi Časa, da izvede svoj smeli, toda nečastni načrt, po katerem nai bi postala uboga sirota naenkrat bogata dedičinja. Umljivo je, da muie bilo zelo veliko na tem, da izvede ta načrt. Seveda je molčal o tej stvari, namignil pa je damama, ker bo odslej njegova navzočnost v Parizu potrebna skoraj vsak dan. Okoli poldneva se je vrnil v rdeči mlin. Sauvageon, katerega je poiskal v njegovi sobici, je izpoznal po njegovem veselja se žarečem obrazu, da so stvari popolnoma v redu in da se je jima posrečil njun skup* ni načrt. (Dalje.) Bolgarsko hujskanje na vstajo. BELGRAD 31. (Izv.) Po zanesljivih poročilih iz Sofije so bili od bolgarskega revolucionarnega komiteja trije delegati, in sicer Mirko Načev, Ivan Kamburov in če-taš Koračev odposlani v Albanijo, da bi vodili pogajanja z albanskimi obmejnimi plemeni glede skupne organizacije vstaje v grški in srbski Macedoniji za letošnjo pomlad. Albanci pa so to skupno akcijo odklonili in so obljubili, da bodo podpirali vstaško akcijo. Kov ačev je ostal v Valoni, da se nadaljuje pogajanja, dočim sta se pa ostala dva delegata vrnil na Bolgrsko. Glavno središče bolgarskih revolucionarjev se nahaja v Storici, kjer vodita vse gibanje znana revolucijonarca Todor Aleksandrov in Nemčo Mihajlov. V bel-grajskih krogih so prepričani, da se bolgarska vstaja ponesreči, ker ste srbska in grška vlada jako ojačili svoje Čete ob bolgarski meji. Kritični položaj na Angleškem. LONDON 31. (Izv.) Sklep ministrskega predsednika Asquitha, da prevzame sam vojno ministrstvo, je vzbudil odobravanje v vsej angleški javnosti. Stranka večine je prepričana, da je Asquith pravi mož, ki reši problem nasprotja med armado in parlamentom in ki bo odločno zastopal ustavno in demokratično stališče. Konservativci pa upajo, da Asquith prepreči izbruh konflikta v vsej ostrosti. Vladni krogi so popolnoma prepričani, da je odstop vojnega maršala Frencha in generala Ewarta le začasen in da kmalu zopet zavzameta svoji prejšnji mesti. O zopetni izvolitvi Asquitha v njegovem volilnem okraju, ki ga zastopa že od leta 1886., ni dvoma, in je celo pričakovati, da dobi še večjo večino, nego jo je imel pri dosedanjih volitvah. — V kratkem poda demisijo poveljnik čet na Irskem, general Paget, ki ki je s svojo nerodnostjo povzročil ves konflikt. Ali odstopi tudi general MorIey, ki je z vojnim ministrom Seelijem podpisal oni dodatek k izjavi, podani generalu Goughu, še ni znano. V vladnih krogih vlada precejšnje razburjenje zaradi bolezni finančnega ministra Lloyd Georgea, ki je ena najmar-kantnejših sedanjega kabineta. Da bi se LIoyd i ge posebno sedaj, ko je As-quith odložil svoj mandat, moral, kakor zahtevajo zdravniki, za daljši čas umek-niti iz javnega življenja, bi moglo imeti slabe posledice. Za nedeljo je sklicano proti vladi v Londonu veliko protestno zborovanje, ki obeta biti eno največjih, kar jih je bilo do-sedaj v Londonu. Na shodu nastopi voditelj Ulstrcev, sir Carson. Policija je odredila velikanske varnostne odredbe, kar je v zgodovini Anglije nekaj nenavadnega, zelo redek slučaj. Vlada je pripravljena, da prepreči vsake demonstracij ki bi ■pTUKoračale navadne meje. Radikalci izrekli zaupanje bivšemu ministru Caillaux-u. PARIZ 31. (Kor.) Kongres radikalcev departementa Nižjih Pirenej je sprejel sklep, s kate im izraža bivšemu ministru Caillaux-u popolno zaupanje. Volilni odbor radikalcev okraja Mamer>, ki ga zastopa CaiIIaux, je nabral 6257 podpisov za petcijo, s katero se Doživlja Caillaux-a da vzdrži svojo kandidaturo. Znani mirovni apostol senator Deshaurnelle se je obvezal, da prične volilno kampanijo za Caillaux-a. Turčija dobi posojilo 500 milijonov v Parizu. CARIGRAD 31. (Kor.) Po poročilih listov je finančni minister Džavid sporočil iz Pariza brzojavno da bo turško posojilo v znesku 500 milijonov frankov emitirano okolo 20. aprila. Stavka 210.000 delavcev. LONDON 31. (Kor.) V Barupley je sklenil shod rudarjev z veliko večino, da prične stavkati. Najbrže se izvede radi tega do srede v vseh premogokopih Yorkshira ustavljenje obratov. Dosedaj je zapustilo delo že 210.000 delavcev. Revolucijonarstvo na Ruskem. PETROGRAD 31. (Izv.) »Utro Rosije« javlja, da je ruska tajna policija odkrila zelo nevarno revolucijonarsko organizacijo in aretirala voditelje, dijaka Cahar-ševskega in Popandupola ter medicinko Jezbičkajo. Aretiran je bil tudi neki Age-jev, pri katerem so našli celo tajno tiskarno. Končno je bilo aretiranih še 14 dijakov. lekov, podpiran po mladeničih, polnih goreče ljubezni do svoje domovine, ki so ga poslušali in slepo izvrševali njegove zapovedi, po mladeničih kakor so bili Oren-ville, Lyttleton, Hawke, Amherst, Wolfe in drugi, ki so ga oboževali in so bili radi pod uplivom največjega statistika stare Angleške sploh. Drugi tak starček je bil Lafayette, znamenita oseba iz velike francoske revolucije. Ta si je znal s svojo velikodušnostjo in čisto značajnostjo tako pridobiti splošno naklonjenost, da ga ni zapustila niti 40 let pozneje, ko se je on, stari republikanec, posvetil ves službi hiše Or-leansov, uvidevajoč v novi takozvani ljudski dinastiji dobrobit domovine in rešitev Francije. In dasi je videl padec prve republike, padec velikega cesarstva, drugi izgon Bourbonov in konečno tudi za-sedenje prestola po Orleansih, vendar so ga Francozi, čeravno je menjal večkrat svoje gospodarje, vedno splošno ljubili in častili. Francozi so 70letnemu Thiersu zaupali rešitev svoje, pri Sedanu in na drugih bojiščih in konečno po grozovitostih državljanske vojne ponižane, tlačene in raztrgane domovine. Thiers je bil star, skoraj likvidiran parlamentarec, in vendar mu je domovinska ljubezen znala vcepiti toliko eneržije in toliko srčnosti, da je prevzel odgovornost za tako nalogo, ki jo je tudi precej srečno rešil, seveda v kolikor so dopuščale žalostne razmere Francije in druge okolnosti. In moglo bi se nadaljevati, toda prostor je pretesen, da bi se dal tako obširen tema globoko razpravljati. Da pa sicer naša mladina ne umeva samo resnosti sedanjega položaja našega nesrečnega naroda, kakor tudi težkega položaja bratskega nam junaškega naroda srbo - hrvatskega, ampak da umeva tudi popolnoma veliko važnost marljivega čitanja za povzdigo narodne samozavesti v znamenju jugoslovanskega edinstva, bi lahko pokazala že s tem, da bi podpirala tržaško akademično društvo v njegovem stremljenju za ustanovitvijo velike osrednje ljudske knjižnice v mestu. Vsak mladenič, ki ima navado popiti ob praznikih gotovo mero vina, naj pije nekaj manj, a denar, ki mu ostaja, naj izroči akademič-nemu društvu. Jaz mislim, da bi se na tak način nabrale precejšne svoto nabavo knjig. Naj bi se sploh vsak mladenič pri raznih zabavah spominjat te simpatične velepomembne inicijative naših akademikov! Ako bi imeli mi močno, na vse mestne okraje razširjeno, od ljubezni naših mladeničev obdano in vzdrževano ljudsko knjižnico, bi bila pravzaprav vsaka »mladinska organizacija« odveč. Kajti duševna hrana, posebno ona, pridobljena si potom samovzgoje, je najboljša organizacija. Naj si bodo ti mladeniči tudi priprosti delavci, ako bodo izobraženi in duševno plemeniti, bo združenje že tukaj. Nekaka tajna, tesna vez jih bo družila in nehote nastane medsebojna duševna skupnost. Taka mladinska duševna združitev bi bila nepremagljiva. Lahko bi potem mi Jugoslovani dosegli svojo »Home-rule«, svoj skupni jugoslovanski parlament. Trst, marca 1914. Katmor. 0 sodelovanju mladine u javnem življenju. Nikoli ne sme biti odpravljanje starejih iz javnega delovanja popolno; kar je dobrega, ni smeti odtiskati na stran. Tudi stareji ohranjajo često mladostno srce in srčnost do pozne dobe, in tudi po 30 do 401etnem javnem delovanju še vedno sanjajo o svojih mladostnih ciljih, o idealu, vzljubljenem v 20 letih svoje dobe in za katerega bi se znali žrtvovati tudi v 70. letih. Zgodovina jih pozna več. Lord C a t h a m (Pitt starejši) je bil n. pr. tak čudovit starček. On, ki je kot mladenič ustanovi! stranko »mladih«, je znal do zadnjega trenutka svojega življenja biti načelnik mladine, ki ga je ča§tila in mu sledila zvesto, ker je videla v njem poosebljeno vso mogočnost in slavo Angleške. Najnemirnejši parlamentarni opozici-jonalci, ki gotovo niso prizanašali vladni stranki (Catham je bil prvi minister), so kar obmolknili v svetem strahu, ko se Je dvignil stari Pitt, tudi če so vedeli, da bo govor naperjen proti njim. Edine njegove sanje še iz mladih let so bile uničenje bourb' ke Francije, ki je bila do tedaj najve, «val Angleške; in take svoje sanje je nosil v sebi z vztrajno divjo erer- DržavllonsKn Kriza v Angliji. Anglija, zibelka parlamentarizma, se nahaja sedaj v veliki notranje-politični krizi, ki je mahoma vzbudila zanimanje vsega kulturnega sveta. Zgodovinski boj, ki ga bojujejo katoliški Irci že stoletja za samoupravo svoje domovine, se bliža svojemu koncu in udejstviti se ima želja velikega angleškega državnika Gladstona, ki je prvi spoznal nujno potrebo, da dobi Irska svobodo, da se jo tako z moraličnimi vezmi čim ožje spoji z Anglijo. Veliki dogodki zahtevajo vedno velikih bojev in kriz in zato ni čisto nič čudnega, če so sedanji dogodki pretresli do mozga tudi sicer trezno Anglijo. V Angliji je konečno vedno zmagala pravičnost in treznost in prestala bo gotovo mirno tudi sedanjo težko krizo. Irska je bila že stoletja odprta rak-rana na telesu Velike Britanije. — Protestantsko angleško plemstvo je tlačilo katoliške Irce in irski narod je moral zlasti za časa Cromwellove strahovlade pretrpeti naravnost strašna nasilja, ki ostanejo za večne čase grd madež v zgodovini razvoja Anglije. Irci so bili faktično oropani slobode in vseh pravic in so v svojem obupu in veliki mržnji do Anglije ponovno posegli po orožju. Angleži so sicer udušili vsak upor, nikakor pa niso mogli izruvati Ircem iz src njih ideal — dosego samouprave Irske, — za katero so šli od tedaj z vso silo v boj. Velike zasluge si je pridobil v tem boju zlasti njih nepozabni voditelj O'Conell, oče zatiranega irskega naroda, ki je narod neprestano navduševal za boj in delal tudi londonski vladi nemale zapreke. V sijajnih govorih je dokazoval krivice, ki se gode lojalnim Ircem in dokazoval upravičenost njihovih zahtev tudi z državnega stališča Velike Britanije. Polagoma so tudi treznejši in pravičnejši angleški državniki prišli do spoznanja, da je na vsak način treba popraviti krivice, ki so se zgodile Ircem in vedno bolj pogosti so postajali glasovi, ki so nasveto-vali, naj se da Ircem samouprava. Veliki angleški državnik Gladstone je prvi stopil pred parlament z zakonsko osnovo, t. zv. »homerule-bill« — načrt o samoupra .i Irske, — a je z njo propadel. Vendar pa kljub temu ni obupal. Začetek je bil storjen, homerule je postala stalna tradicija liberalne stranke, sedanja liberalna vlada, ki ji stoji na Čelu ministrski predsednik Asqu;th, pa si je nadete za svojo glavno naloge, reši definitivno to vprašanje. Popolnoma razumljivo je, da je načrt o samoupravi Irske naletel na hud odpor, v prvi vrsti posebno v zbornici velikašev. ki nikakor ni bila pripravljena sprejeti tega na. tudi če bi ga bila sprejela spoui^a zlomica. Radi tega se je vnel zgodovinski boj med obema zbornicama in pojavljali so se celo glasovi, ki so zahtevali, naj se zgornja zbornica soleh odpravi Ministrski predsednik Asquith je tekom zadnjih let z raznimi represalija-mi in grožnjami skušal zlomiti odpor pe-erov. kar se mu je v glavnem tudi po srejilo. Po ponosnih volitvah ie bil v spodnji zbornici sprejet predlog, da zakon, ki ga sprejme spodnja zbornica trikrat zapored, sankcionira lahko kralj pod gotovimi pogoji tudi v slučaju, če ga ne sprejme peerska zbornica. Za vsak slučaj pa je Aspuith vrh tega tudi zagrozil, da bo v slučaju potrebe imenoval kralj toliko novih članov gornje zbornice, da dobi ho-merukbill sigurno večino, česar so se peeri silno ustrašili. Največje ovire pa dela vsekakor rrotosiantsko prebivalstvo se- vero-vzhodne irske grofije Ulster, ki je silno boji irskega katoliškega parlamenta. Da vsaj r.ekoliko pou^ " razburjene duno-ve, je Asquith ublažil zakon v toliko, da postane veljaven šel? po 6 letih, kar je koservativnim lordom in ulstrskim magnatom jako dobrodošlo. Pričeli so pripravljati ulstrsko prebivalstvo na energičen odpor proti izvedbi homerule in dali, da bi bil uspeh ja siguren in popoln, svoji agitaciji versko lice. Proklamirali so svoj odpor za boj protestantizma proti premoči katoliških Ircev ip organizirali pravo vsta: ško armado, ki naj bi z orožjem v roki preprečila izvedbo homerule. Vlada, ki je prvotno omalovaževala priprave Ulstrcev, je bila konečno prisiljena odrediti protiodredbe in je ojačila posadke v Irski, kar pa je; povzročilo znani upor precejšnjega števila oficirjev, česar ni nihče pričakoval. Oficirji, na čelu jim general Gongh, so izjavili, da jim njih narodni čut ne dopušča, da bi šli v boj proti svojim rojakom in so zaprosili za odpust iz armade. Asquitova vlada na te eventualnosti ni bila pripravljena m je prišla seveda v veliko zadrego. Vrh tega so nastale konečno še diference v kabinetu samem, ki jih je povzročil vojni minister Seely s svojo izjavo vrhovnemu poveljniku Irske, generalu Pagetu, da armada nikakor ni bia poslana na Irsko zato, da bi se bojevala s prebivalstvom ulstrske grofije. — Vojni minister do te izjave ni bil pooblaščen in je zato podal demisijo, ki je bila sedaj tudi sprejeta. Demisijonirala pa sta tudi feldmaršal French in generalni adju-tant Ewart, ki sta stala tekom vsega konflikta na strani vlade. Portfelj vojnega ministra je prevzel začasno Asquith sam. Kriza je torej popolna, zmešnjava taka, kakor še nikdar. Konservativci zahtevajo, naj vlada radi poraza<^itf ga je po njihovem mnenju doživela od vojske, demisi-jonira, dočim so liberalci proti temu in nasvetujejo celo razpust zbornice, in poziv na narod. Položaj je vsled konflikta med parlamentom in armado postal silno kritičen in nihče ne ve, kako se razčisii. Do demisije celokupnega kabineta pa najbrž ne pride, četudi presenečenja niso izključena, kajti večina trdno upa, da As-quith vendarle najde kak izhod iz sedanje krize. Zgoditi pa se mora to čimprej, kajti od zavlačevanja krize bi imeli dobiček samo nasprotniki vlade. Edina svitla točka v veliki politični zmešnjavi na Angleškem je, da spodnja zbornica sredi te krize nadaljuje svojo razpravo o homeruli. --- , ■-■■■—« -- Zaradi IzUolifocia razmerja med Srbilo In Bolgarsko. Dne 26. marca 1914 so priredili v Belgradu spominsko slavnost za vojake, padle pri zavzetju Drinopolja. Srbska druga armada, pod poveljstvom generala Stepanoviča, se je borila junaški in je imela svoj pošten delež na tem sijajnem vojnem činu. Posebno je srbsko oblegovalno topništvo odločilno poseglo v boj. Cerkvene slavnosti so se udeležili: prestolonaslednik Aleksander, princ Gjorgje, generaliteta, ministri, ruski poslanik, dr-utis pa je napravilo, da se je slavnosti udeležil tudi bolgarski poslanik Caprosikov. A ne le to. Približal se je; tudi srbskima generaloma Stepanoviću in Rasiču in se jima zahvalil na pomoči, M jo je nudila srbska vojska bolgarski. Istega dne sta rečena srbska generala obiskala bolgarskega poslanika in se rau zahvalila za njegovo udeležbo na slavnosti. To vedenje bolgarskega poslanika se pač najugodneje razlikuje od tedanjega vedenja kralja Ferdinanda, ki je srbsko vojsko in junaške generale enostavno ignoriral in ni niti dovolil, da bi defilirala pred^ njim. Ta ošab-nOst Ferdinanda je, silno ozlovoljila v Srbiji in je bila — kakor se je pokazalo pozneje — le predigra kasneji krvavi vojni med Bolgarsko in Srbijo. To vedenje bolgarskega kralja je dokaz, da je bil Ferdinand, ki je hotel izzvati to vojno, ki pa se je tako nesrečno, končala za Bolgarsko in za — Ferdinanda. Ravno zato pa je morda simptomatičen. sedanji- nastop bolgar. poslanika. Morda je to znak, da hoče delovati na to, da.se razmere med obema jugoslovanskima državama zopet zbolj-šajo in utrde. , .V r bo še nadalje prihajal dotok takih ljudij, utegnemo priti Slovenci skoro ob ves ugled. Na svojo žalost sem se uveril, da je Avstrija tu zapravila vse simpatije. Ali proti posamičnim osebam nimajo predsodkov — tudi proti Nemcem ne! In teh je tukaj velikansko število. Tudi na ulicah se sliši mnogo nemščine — gotovo več, nego v Ljubljani. Iz vojaškega življenja bi naglašal, da padajo častniki najbolj v oči. To so sami lepo vzraščeni ljudje v krasno prikrojenih uniformah: veliki, širokopleči možje — pravi Merkuli v primeri z našimi. A glavna razlika med avstrijskimi in srb-skmi častniki je, da poslednji ne tvorijo nikake posebne kaste, kakor v Avstriji. Zelo demokratični so in v občevanju ni nobene razlike med civilnim prebivalstvom in častniki. Jezik se nekoliko razlikuje od hrvatskega. To pa zato, ker so Srbi na stališču, da treba pisati tako, kakor se govori. Zato je radi različnosti obeh dijalektov tudi pismeni jezik nekoliko različen. Hrvati so ijekavci, Srbi pa ekavci: lijepo — lepo. Potem druge razlike, n. pr. dj — d, ovdje - ovde, što — šta itd. Poleg tega imajo Srbi precej germanskih in turških besed v svojem književnem jeziku. Sploh se mi zdi, da se z leposlovjem malo pečajo. Ne vem za noben mesečnik a la »Ljubljanski Zvon«, »Slovan«, »Dom in Svet«, »Naši Zapiski«, da niti ne govorim o kaki reviji, kakršna je naša »Veda«. Življenje je tu jako drago in sicer vse, razun kave, ki stane po kavarnah le 10 stot. skodelica. Posebno draga so stanovanja, a še za drag denar se jih težko dobiva in sicer Ie po starih malih hišah, ker v boljših ne oddajajo družine sob v podnajem. Obleka in perilo sta približno še enkrat dražja, nego pri nas. Istotako je z drugimi notrebščinami. Sedaj, na spomlad, se pričakuje po vsej Srbiji početka z velikimi podjetnimi deli. Radi tega so se že preselila semkaj, oziroma so se na novo ustanovila velika francoska kapitalistična podjetja. Za Belgrad je n. pr. sprejet zakon, glasom katerega se morajo v teku treh let podreti in na novo zgraditi vse male pritlične in eno-nadstropne hiše (in takih je tu najmanje 9/10), ker bodo drugače dvakratno obdačene. Po hudi zimi — ki je bila letos izredno mrzla, je padel termometer celo na 25° pod ničlo in se je v prvem mesecu, ki sem ga preživer tukaj, povzdignil za kaj malega pod 10° mrzlote — je nastopila sedaj prijetna pomlad, da je s Kalemeg-dana, velikega vrta pred avstrijskim konzulatom, krasen razgled na Savo in Donavo, ki se ravno tu spajate. Tam zadaj pa se iuz.pitraliia nepregledna ugrsKa planjava, na katero gleda vsak Srb z grenkimi občutki v srcu. poslaništvo, da bi tam demonstrirali proti naši državi, ali policija je zagradila bližnje ulice. Bilo pa je med shodom proti-avstrijskih demonstracij. Tudi v črrnogorskl skupščini je prišlo do protiavstrijskih pojavov povodom odgovora ministra za vnanje stvari na interpelacijo radi znanega obmejnega spopada pri Metalki med avstrijskim vojaštvom in črnogorskimi stražami. Inter-pelant je naglašal, da so bili na avstrijski strani udeleženi na spopadu trije bataljoni pešcev, tri stotnije lovcev, ena mitraljeza in en oddelek orožnikov, in vsej tej sili da so stali nasproti 4 možje črnogorske straže. Minister je menil, da je do tega napada prišlo vsled pobude od strani bosanske vlade, in ne veruje, da bi se bilo to zgodilo v sporazumljenju z avstro-ogrsko vlado. Kar se je zgodilo, je — je rekel črnogorski minister — mednaroden delikt, a se nadeja, da avstrijska vlada kaznuje krivce in da bo v bodoče spoštovala pravice Ćrnegore. Interpelant Vukotić pa je vstrajal pri tem, da je bil napad pripravljen in da so bili avstrijski vladni krogi že prej obveščeni o tem. Posl. Buletić je obsojal postopanje Avstrije m je priporočal vladi, naj brani meje proti Avstriji istotako kakor proti Albaniji. Pričakuje, da bo črnogorska vlada energično nastopala, da doseže popolno zadoščenje. — Posl. Obradovič pa je zahteval popolno odškodnino za nastalo škodo in v podporo družinam žrtev tega spopada. Soglasno sprejeta resolucija odobruje dosedanje postopanje vlade in zahteva od poslednje energično varovanje pravic Črnogore. Ob teh vesteh iz Romunske in Crnegore — in kako stojimo s Srbijo, je itak že ža-lostno-znano — se mora pameten Avstrijec vprašati z grenkimi čutstvi: ali je res trebalo, da je prišlo tako daleč,je-li trebalo, da imamo toliko nasprotstva, kjer bi mogli imeti toliko prijateljstva, in resničnih simpatij?! In še z večim strahom se mora vpraševati, kam nas dovede politika ki je ne vodi skrb za dobro razumevane lastne koristi, ker stoji pod sugestijo Bero-lina in Rima z njiju balkansko politiko svojih koristi, ki se ne pokrivajo z avstrijskimi!! Dokaz za to: nemška trgovska infiltracija v Srbiji na očitno škodo avstrijskih interesov, in propaganda italjanska v Albaniji, ki nas hoče popolnoma odtisniti gospodarsko in — politično. Žalostni sadovi zares nesrečne politike, ki se kar ne more izviti iz okov tradicij, korenečih v dobah pred velikansko evolucijo v vsem življenju na Balkanu-. Dnevne vesti. Pismo is Srbije. Iz Belgrada. Slovencev |e tu precejšnje število, a nekateri nam ne delajo preveč časti, kar pa je tudi razumljivo, ker prihaja sem truma za trumo vsakovrstnih ekzistenc, ki se drug drugemu očitajo precejšnje grehe. Radi tega tudi ni v novoustanovljenem slovenskem društvu tistega složnega delovanja, kakor bi bilo želeti. Ako Profiovstrilske demonstracije v Bukarešti in na CetlnjGlL Po inicijativi »Romunske zveze« se je vršil v nedeljo v Bukarešti velik shod, na katerem so razpravljali o razmerah Romunov v Bukovini in na Ogrskem. Shoda se je udeležila ogromna množica, a bili so navzoči tudi vsučiliščni profesorji, pred-stavitelji civilnih in vojaških oblasti, deputacije raznih kulturnih društev. Pripravljenih pa je bilo tudi 400 redarjev, ker so oblasti pričakovale demonstracij. Tajnik »Zveze« Bogdan je naglašal, je Bukovina najpozabljenejši in najne-srečnejši kraj Romunske, podrejene Avstriji. Deželnemu predsedniku grofu Me-ranu so po nedavni avdijenci pri kralju Romunske romunski listi očitali, da s svojim postopanjem le slabša položaj Romunov v Bukovini. Govornik je zaključil, da se Bukovina more vladati le z Romuni, ker ta pokrajina pripada njim. Vseučiliščni profesor Antonescu je govoril o razmerah Romunov na Sedmogra-škem in je srdito napadal ogrsko državno idejo. Do nedavno je bil govornik še prepričan prijatelj Avstro-Ogrske, sedaj pa je uverjen, da Avsrija noče dobrega Romunom. Madjari so despotičen narod kakor Bolgari. Dr. Danev je (seveda nehote) napravil Romunski velike usluge. Govornik se nadeja, da tudi na Ogrskem nastopi skoro kak Danev. Ogrska strmoglavi tro-zvezo v propad. Profesor Siwtu je naglašal, da v Evropi so trije narodi, ki so doigrali: Poljaki, Bolgari in Madjari. Zgodovina Poljakov je znana. Z Bolgari je Romunska obračunala v minolem letu, z Madjari pa obračuna skoro. Grof Tisza je ponudil ogrskim Romunom sramoten mir. Če bi hoteli utrditi Karpate proti Romunski, ne bo imela ta vojakov samo doma, ampak tudi na Sedmograškem. Polkovnik Boerescu je govoril ognje-vio, naglašajoč, da »mi vojaki nimamo govorniškega daru, ker znamo poveljevati samo k streljanju in k napadom!« Pričakuje, da se romunska mladina v odločilnem trenotku zbere pod zastavami, da odkoraka proti transilvanskim alpam. Predsednik Arcon je rekel v svojem zaključnem govoru: »Naj Ogrska ukrene karkoli, da bi udušila preporod narodnega čutstva Romunov, ne bo imela nobenega drugega uspeha, nego da še bolj razpali ogorčenje Romunov. Narod romunski pa bo znal uveljaviti svojo voljo, kakor jo je znal v balkanski vojni. Romuni da bodo znali uveljaviti svojo voljo tudi brez Avstrije. j Na shodu je bila sprejeta resolucija v i prilog Romunom, bivajočim na Ogrskem in v Bukovini. Potem je šla vsa ogromna I množica pred rusko poslaništvo, kjer je ■ prepevala romunsko narodno himno. De-<1 monstranti so hoteli tudi pred avstrijsko Nemčija In Avstrija u Srbiji. Te dni so je vršila v proračunskem odseku nemškega držav, zbora jako zanimiva debata, ki jasno osvetljuje, kako mislijo naši ni-belunški zavezniki o politiki dunajskih diplomatov napram Srbiji. Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva so poslanci spravili na dan tudi znano afero nemškega konzula v Belgradu, Schliebna, ki je bil, kakor znano, eden največjih nasprotnikov avstrijske politike napram Srbiji in energično zastopal načelo, da mora iti Nemčija v svoji balkanski politiki popolnoma ločeno od Avstrije, če noče, da bo ravnotako »priljubljena«, kakor Avstrija. Konzul Schlieben je svojo »ljubezen« do Avstrije pokazal zlasti za časa balkanske vojne, ko je kar javno obsojal protisrbsko gonjo Avstrije in izpodkopa-val tla Avstrijskim trgovcem v Belgradu. Prišel je radi svojega srbofilstva celo v oster konflikt s svojim šefom poslanikom baronom Griesingerjem, avstrijski poslanik pa se je radi njegovega Avstriji sovražnega postopanja ponovno pritožil v Berolinu. Nemčija se je končno udala pritisku Avstrije in prestavila svojega zvestega konzula v Ouito, v republiko Ekvador v južni Ameriki. A konzul Schlieben se je zahvalil za to mesto in ostal v Belgradu, kjer se je etabliral kot trgovec in z velikim uspehom deluje za procvit nemške trgovine v Srbiji na škodo Avstrije. Jako značilno je, da je bila razprava o aferi Schlieben proglašena za tajno in da je prišlo o tej zanimivi debati jako malo podatkov v javnost. Eno je dognano in to priznavajo tudi nemški listi sami: večina govornikov je ostro kritizirala avstrijsko politiko napram Srbiji in nekateri poslanci so direktno hvalili postopanje konzula Schliebna in napadali vlado, ker je žrtvovala svojega zvestega uradnika, in to na ljubo Avstriji. Kaj je odgovorila vlada na zahteve interpelantov, ni znano in nas tudi toliko ne zanima. Dejstvo je namreč, da je s konzulom Schliebnom padla samo oseba, ne pa tudi princip nemške gospod, politike na Balkanu. Konzulu Schliebnu bodo sledili drugi Schliebni, katerih število se v kratkem še pomnoži. Nemčija namerava namreč v vseh važnejših mestih nove Srbije ustanoviti nova konzularna zastopstva, ki gotovo ne bodo delovala v smislu avstrijskih gospodarskih teženj na Balkanu. Krščansko - socijalni — falzifikatorji ! Na ljudskem štetju namreč. V Deutsch-Wagramu na Nižje-Avstrijskem je n. pr. samo čeških volilcev 170—200. Na ljudskem štetju pa so našteli vseh Čehov skupaj le 34. Našteli so jih torej vseh skupaj, z ženami in otroci vred, 6 krat manj, nego je volilcev. V Ebreichsdorfu bivajo celo 3 češki delavski voditelji, a na ljudskem štetju niso našli — nobenega Ceha. V Feldsbergu je 247 volilcev, ljudsko štetje pa beleži vseh Čehov skupaj 54. V Marcheggu je celo večina češka, našteli pa so jih samo 63! V Schwechatu je 225 čeških volilcev (skoraj četrtina), vseh Cehov pa so našteli 171. V Trumau-u tvorijo Čehi tretjino volilcev 4. volilnega razreda, ljudsko štetje pa izkazuje skupno število Čehov z — 28!! Pri tem pa treba uvaževati, da gornje številke o čeških vo-lilcih niti ne kažejo resničnega števila, ker mnogi žive v razmerju odvisnosti, da si niti ne upajo glasovati za češke kandidate. In vendar so krščansko-socijalm poštenjaki na Nižje-Avstrijskem zmogli to umetnost — kdo drugi bi rekel: lumpa-rijo — da so povsodi našteli veliko manje Cehov — z ženami in otroci vred —, nego je samo volilcev. Čehov na Nižje-Avstrijskem je v resnici toliko, da so povodom razprav o volilni reformi po vsej pravici zahtevali, naj se nižjeavstrijskim Čehom določi 4—6 državnozborskih volilnih okrajev. To »nevarnost« so krščan-sko-socijalni poštenjaki preprečili z gori dokazano lumparijo na ljudskem štetju: tista prosluia rubrika o »občevalnem jeziku« jim je dala možnost za to. V neki polemiki daja kršč.-socijalna »Reichs-post« tej lumpariji ime . . . previdnost in dalekoglednost. To je pač že cinizem pokvarjenih duš. Taka »previdnost« ni v čast tej stranki, ki na tak brezsramen način profanira in pljuva na načela, ki so jej služila za lestvico, da se je povspela do tolike moči. Bog nas varuj — takih pravičnikov!! Daleč proč od nas vsak stik žnjimi! In ko pravimo nas, ne mislimo le sebe, ali le politične struje, ki jo zastopamo, ampak mislimo na vso našo narodno skupnost, ne izvzemši naših krščanskih socijalcev. Če smejo biti nemški njihovi politični somišljeniki nacijonalni fanatiki do brezsramnosti in lumparskih falzifikacij, potem je našim v najelemen-tarnejo dolžnost napram svojemu narodu, da so mu zvesti in neizprosni boritčlji nasproti vsakomur, pa bilo to tudi kršč. so-cijalcem druge narodnosti. Gorica — do-cetl! Po volitvah v Gorici smo dobili pouk. Kdor bi ga ne slušal in se ne ravnal po njem, ta se je enostavno odrekel imenu — poštenega Slovenca! Češkonemška spravna pogajanja. Vlada vkljub svoji izjavi, da hoče prepustiti parlamentu samemu, naj se reši, kakor ve in zna, iz zagate, v katero ja zašel vsled razbitja češkonemških spravnih pogajanj, vendar baje hoče zopet sama poseči vmes in sprožiti nova spravna pogajanja. Kakor namreč poroča »Prager Tagblatt«, namerava vlada tekom delegacijskega zasedanja, ki se bo vršilo proti koncu meseca aprila v Budimpešti, uvesti nove neobvezne dogovore med vodilnimi češkimi in nemškimi politiki iz Češke, ki naj bi tvo-potem podlago za nova spravna pogajanja. ^ .rWeka teh dogovorov bi bilo potem odvisno, razvijejo politične razmere, posebno pa vprašanj©. ali se bo vršilo meseca junija parlamentarno zasedanje, ali ne. Nen*slci cesar na Krfu. Kakor poročajo o t^ria, je nemška cesarska jahta »Hohen-zollern« prispela v nedeljo zjutraj ob 7 v krfsko pristanišče. Pričakoval je prihoda nemškega cesarja grški kralj Konstantin s kraljico Sofijo in princi. Ko je »Hohen-zollern« pristala, je šel kralj Konstantin s kraljico in princi na krov jahte. Pozdrav med nemškim cesarjem in grško kraljevo rodbino je bil zelo prisrčen. Grška kraljeva rodbina je ostala pol ure na ladji. Cesar Viljem se je izkrcal šele okoli poldneva, in ko je stopil na suho, ga je pozdravil grški kralj, ki je nosil uniformo nemškega vojnega maršala. Prebivalstvo je cesarju priredilo prav prisrčen sprejem. Kje se nahaja Rochette. Rochettova afe-i-a je na Francoskem in tudi v ostali svetovni javnosti zbudila velikansko senzacijo. Stvar je sicer sedaj, ko je parlamenta..... i-----—jvujo pieisKOva- nja, koliko so bili zapleteni v to stvar vodilni francoski politiki, ter našla, da sta bila zlasti Caillaux in Monis čista pri tej aferi, v glavnem končana, mnogo pa se razmišlja in vprašuje v francoski javnosti, kje se neki sedaj nahaja sleparski bankir Rochette, posebno, ker je tekom razprave v parlamentarnem odseku prišlo na naslov predsednika odseka Jauresa Rochettovo pismo, ki je bilo oddano v Švici. Kakor poročajo sedaj iz Ženeve, je zavladalo v švicarskih policijskih krogih največe razburjenje, ko se je izvedelo, da se Rochette baje nahaja v Švici. Policija je takoj uvedla najobširnejša poizvedovanja, ki pa so bila popolnoma brezuspešna. Policija je mnenja, da se je Rochette nahajal v Švici samo en dan, da je oddal svoje pismo na pošto, ali pa da je storil to po kaki drugi osebi. Z druge strani se pa zagotavlja še vedno, da se nahaja Rochette v Mehiki. Vprašanje egejskega otočja se menda vendar bliža končni rešitvi. Med turško in grško vlado se prično te dni direktna pogajanja. Turčija je predlagala Grški, da da otokoma Chios in Mitilene nekako samostojnost z lastnim štatutom, ki bi naj bil posnet po ustavi, ki jo je dala Turčija I. 1885. Vzhodni Rumeliji. S tem bi bilo rečeno, da bi dobila otoka krščanskega guvernerja, najbrž kakega grškega princa. Formalno pa bi ostala otoka še pod suvereniteto Turčije. Narodna sprava na Moravskem. Novi dogovor med nemškimi in češkimi strankami na Moravskem vsebuje med drugimi s/edeče najvažnejše točke: Določil se je natančno ključ, po katerem naj se razdeljujejo podpore visokim šolam in kako naj se oddajajo dobave, stavbe itd. Podpore '"dotacije smejo razdeljevati le deželni odborniki dotične narodnosti. Dokler se ne sklene nov zakon o meščanskih šolah, se ne smejo ustanavljati v čeških občinah nemške in v nemških češke meščanske soie. Deželni šolski zakon se izpremeni na podlagi deželne avtonomije tako, da se more češko in nemško šolstvo razvijati popoinoma samostojno in neodvisno drugo od drugega. Zadruge se ločijo naci-jonalno. Na dnevni red deželnega zbora smejo prihajati le take stvari, proti katerim ne protestira nobena nacijonalna stranka v deželi. ornate uesti. na Današnjo številko smo razposlali ogled tudi mnogim nenaročnikom. Če se ne mislijo naročiti sami, prosimo jih, da oddajo list drugim osebam na ogled. Veleznačilno! V nedeljo je praznovalo tržaško nemško telovadno društvo »Ein-tracht« svojo petdesetletnico in je to slavje počastil s svojo navzočnostjo tudi tržaški namestnik, njegova Jasnost princ Ho-tenlohe, ki je izpregovoril ob tej priliki Desede, katere jih priobčujemo v celoti, kakor jih je priobčil tukajšnji nemški list »Triester Zeitung«, v preudarek našemu čitateljstvu. Namestnik je govoril: »Dovolite mi, gospoda moja, da v trenutku, v katerem se s spoštovanjem spominjate po petdesetih letih ustanovitelja svojega društva, uporabim prliko, da vam tudi s svoje strani izrečem svoja najodkritejša, najprisrčnejša voščila k jubilejni slavnosti, ki jo praznuje telovadno društvo »Ein-traht« te dni. Dovolite mi pa, da tudi vam izrečem svojo najglobljo zahvalo, da ste hoteli mene ob tej priliki sprejeti v svojo sredo, da niste hoteli opustiti tega povoda, ne da bi mi izkazali nezasluženo in nepričakovano čast, da ste me izvolili za svojega častnega člana. Morem vas odkrito in pošteno zagotoviti, da sem bil globoko ginjen vsled tega in da ste mi napravili veliko veselje. ~2e dolgo časa gojim na pram vašemu društvu najtoplejše simpatije. Zasledoval sem njegovo delovanje in njegov razvoj z najživejšim zanimanjem in našel v tolikih njegovih članih visoko-spoštovane, cenjene prijatelje. Če sem imel čast, da sem se mudil v vaši sredi mi je bilo to vedno v pravo srčno radost da sem videl, da se goji pri vas oni nemški duh, ki se je vedno izkazoval svojo tvorno silo, vztrajnostjo in zvestobo, in ki si je, kakor mislim, pošteno priboril in pridelal ob sinji Adriji častno, sijajno mesto, ki mu ni bilo podarjeno po milosti nikogar. (Odobravanje.) Poglejmo le v ladjedelnice, na druga podjetja, šole, mo remo izpoznati, ne da bi imenovali dolgo vrsto imen, koliko je storil tu nemški duh in kaj ustvarja še danes vsako uro, vsak dan. Vaša navzočnost, spoštovani moji veterani, dovolite mi ta izraz, — je deja' namestnik gospodoma dvor. svetniku dr Swidi in komercijalnemu svet. dr. vit Dornu — ki se nista strašila dolge poti semkaj, je pokazala sijajno in predokazlji vo, da sta bila vedno v tesnih stikih svojim društvom in nista dokazovala samo krepke sile in vztrajnosti, temveč tudi piiiuj&nu iiciiiSh.u laaliiuM, tvcsiOUU. Vc dno sta, nemoteno po strankarskih prepi rih ali nacijonalnih strujah, ostala zvesta naši lepi, veliki domovini Avstriji, naši starodavni, častitljivi cesarski dinastiji Vedno sta pogumno dvigala državno za stavo. Na tem duhu vama pač smem ob tej uri izreči prisrčno zahvalo. Vzgajajte tem duhu krasno moštvo, ki nam je dalo včeraj tako sijajne dokaze svojih zmož nosti, v duhu delavne sile, vztrajnosti in zvestobe. Meni pa privoščite veselje, da morem sodelovati z vami in da me pokličete, kadar bo potrebno. Vedno sem z ve likim veseljem prihajal k vam in vam ob Ijubljam, da bom po svojih močeh podpi ral vaša plemenita stremljenja. V tem smislu, gospoda moja, kličem vašemu dru štvu, želeč mu, da bi v neupognjeni «ila a ^ piuuuuial jtulbtiiiwo, krepak nemški, prisrčni »Gut Heil!« (Dolgotraj no odobravanje). — Tako je govoril na mestnik, njegova Jasnost princ Hohen lohe v nedeljo, dne 30. marca I. 1914. Mejaše južne železnice opozarjamo, da se bo vršil dne 1., 2., 3. in 4. t. m. obhod zaradi zapretja raznih železniških prehodov. Opozarjamo zlasti Križane na obhod dne 3. in 4. t. m. Gosposvetsko polje. Ob petstoletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod. O tem predmetu priredi predavanje belvederska podružnica CMD prihodnjo nedeljo ob 10 predpoldne v veliki dvorani „Narodnega dema* v Trstu. Slovenci, udeležite se v velikem številu tega predavanja, agitirajte med tovariši. Razstava hrvatskih narodnih ročnih del. Snoči se je konstituiral odbor slovanskih žen, ki priredi v prostorih „Slovanske Čitalnice*4 razstavo hrvatskih narodnih ročnih del. Za to razstavo sta poslali „Gospojinske udruge za promicanje narodnog veziva" v Zagrebu in Petrinji veliko izber vsakovrstnih ročnih del, ki kažejo, na kako visoki stopnji stoji ta narodna hrvatska umetnost. Razstava se otvori že jutri, v četrtek, dne 2. aprila, ob 11. url predpoldne. Upamo, da si ogleda razstavo pred vsemi naše narodno ženstvo, a prav tako pa tudi ostalo občinstvo, saj je s to razstavo združen dvojen tako lep namen, da bi bilo naravnost neodpustljivo za naše narodno občinstvo, če bi prezrlo to razstavo, ki naj na eni strani opozori na lepoto narodnih ročnih del in vzbudi njih posnemanje, na drugi strani pa prinese našemu šolstvu tudi lep prispevek. Zato pa naj si jo tudi ogleda vsak tržaški Slovan, vsak tržaški Slovan! Vol se je zbudil! Te dni je pisal »Indi-pendente«, da slovensko časopisje še ni nikdar tako ojstro napadalo Italijanov, kakor sedaj. Imenovani list opravičuje la-honske napade na Slovane ter hvali energijo, s katero se latinska kultura poveličuje v znamenju — zavratnih napadov!!! Ker so Lahi zelo radovedni, zakaj da njih postopanja proti nam, a v obče se mi bolj gibljemo — ker smo se zbudili. Zbudil se je vol, o katerem je neki Lah rekel, da — ako bi se zbudil — bi se Lahom hlače — tresle! Pazite torej! Vol se je zbudil tudi v Gorici! Kakor pa vam je menda znano, je vol sicer precej pohleven, ali postaja nevaren, če ga je kdo prisilil, da zraven svoje naravne moči mora rabiti — tudi rogove! Vi, naši dobri sosedje, ki vas je sama dobrota, kar ste često pokazali in dokazali, vi ste lahko popolnoma mirni pred probu-jenim junakom. Le to vam svetujemo, ne dražite ga, ker v tem slučaju bo zlo! Bodite pametni in pustite zvezo z onimi, ki vam ne žele nič druzega, nego smrti — vam in nam! Zopet italijanski napad. Bilo je v nedeljo ofcrog poli enajstih zvečer, ko so šli trije naši ljudje po Stadionovi ulici. Govorili so med seboj popolnoma mirno slovenski. ne bi hoteli nakloniti te velikodušne podpore. Da, da! Žalibog je v Rocolu še dosti takih ! Žalostna nam majka! Pred c. kr. izpraševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti ne - kakor se je javi o krivo — od neke strani — dne 16. aprila t. I., ampak še le v ponedeljek, dne 4. maja t. 1. Dotične prošnje naj bodo vsaj do dne 30. aprila t. 1. v rokah ravnateljstva. Predavanje 9 Vinogradništvu priredi »Tržaška kmetijka družba" v nedeljo dne 5. aprila ob 4 pop. v prostorih „Konsumn^ga društva (na Kolonkovcu) pri Sv. Mar. Magd. Spodnji. Zaupnike „Zveze jugoslovanskih železničarjev" vabimo na važno posvetovanje, ki se bo vršilo v petek, dne 3. aprila ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška et 2. Gre za zelo važne stvari, zato poživljamo zaupnike, da se posvetovanja zanesljivo in točao udeleže. — Osrednji odbor ZJŽ. Velika planinska veselica v Trstu. Tržaška podružnica »Slovenskega Planinskega Društva« bo obhajala letos meseca junija svojo desetletnico. Ob tej priliki, in sicer v nedeljo, dne 14. junija, priredi na širnem in senčnatem vrtu Narodnega Doma pri Sv. Ivanu veliko planinsko veselico, katere čisti dobiček se uporabi za zgradbo toli potrebne planinske koče vrh širom sveta znane in omiljene Crne prsti. — Ta »Planinski Dom« naj priča tujcem, ki v velikem številu posečajo Crno prst, da je ta krasna zemlja, na kateri se nahajajo — slovenska, da ta krasna gora z divnim razgledom stoji sredi »lepe naše domovine«! Ker bo ta prireditev eminentno narodna, se obračamo do vseh narodnih društev Trsta in okolice, da naj to naše obvestilo upoštevajo in naj ne prirejajo tega dne svojih društvenih veselic. Vso ostalo slovansko javnost v Trstu pa že danes vabimo, naj si zapomni dan 14. junija, ki naj nas vse združi v ljubezni do naše grude na planinskem slavju pri Sv. Ivanu. — Vsakdo naj bo zagotovljen, da bo ta slavnost nudila polno zabave in da bo istotako prisrčna, kakor so sploh prisrčne vse planinske prireditve. Podrobnosti prireditve priobčimo svoj čas. Gostovanje dramskem ansambla slovenskega gledališča v Ljubljani. Kakor vsako leto pojde dramski ansambl tudi letos na svoje gostovanje širom slovenske domovine, in sicer pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinšeka. Opozarjamo javnost na to gostovanje, ki ni Ie odgojne-ga pomena, temveč mora biti, žalibog, tu- vedno ne ve, kaj bo ž njim tekom poletja. Apeliramo torej na slovensko občinstvo, da podpira to gostovanje s svojim številnim obiskom. Predstave so projektirane v sledečih krajih: Gorica, Tolmin, Kanal, Renče, Prvačina, Trst, Pazin, Voloska, Bakar, II. Bistrica, Idrija, Žire, Škoija Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Celovec, Jesenice, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Slov. Bistrica, Ši. Jur, Celje, Žalec, Zagorje, Trbovlje, Krško, Brežice, Novomesto, Met-ika, Ribnica, Kamnik. Gostovanje se prične na velikonočno nedeljo v Gorici z burko »Konec sveta!« — V TRSTU se vrši prva predstava sredo dne 22. IV. Na ta dan se igra A. Schmitzlerjeva tride-janska drama »Ljubim k a n j e« in eno— dejanska groteska »M a s k a Satana«. Četrtek dne 23. IV. se vprizori veleza-bavna burka »Neozdravljivi I z i-d o r«. se mi Jugoslovani bolj gibljemo sedaj, nego v prejšnjih časih, mu bodi povedano, I di borba za vsakdanji kruh, kajti sezona da je to delna zasluga Lahov samih, ozir. | se že bliža h koncu in slovenski igralec še Izseljevanje. Avstrijska vlada je izdala prepoved, glasom katere se avstrijski moški državljani od 17 do 36 leta ne smejo izseljevati, ako niso popolnoma oproščeni vojaščine in črnovojniške dolžnosti. To je huda prepoved za naše ljudstvo, obubožano po zadnji balkanski vojni in po neprestanih gospodarskih krizah. Za bedno ljudstvo je bil zdaj edini up: izseljevanje v boljše kraje, kjer je dobivalo kaj zaslužka in je izseljenec pomagal družini in zadolženim domovom. Odslej pa bo moral stradati, biti pokoren oblastim, ki pač poznajo zakon, ne pa stiske ljudstva. Pogin mu preti od vseh strani; kajti na zadolženem domu ni siguren, ne ve ne ure, ne dneva, ko ga požene upnik z rojstne grude. Zaslužka nikjer, doma pa otroci, bratje, stariši: lačni, raztrgani, bedni....... Ce je že vlada prepovedala izseljevanje Avstrijcev, bi jim morala dati in nuditi doma zaslužka. Obenem bi morala prepovedati uvoz italijanskih delavcev v Avstrijo! Na stotisoče prihaja sedaj teh ljudij v naše kraje, odjedat našim delavcem kruh in zaslužek. Od 26. marca vozita celo na južni železnici kar vsak dan po dva delavska vlaka izključno te delavce iz Italije k nam v Avstrijo; ravno toliko jih gre črez Tirolsko. Vse preplavljajo, v vsako vas gredo, polnijo vse industrije, povsod izpodrivajo naše ljudi. In ko so si tu opomogli, hajdi zopet v blaženo Italijo! Kakor da ni dovolj, da je v Gorici, v Trstu in na Tirolskem itak že vse preplavljeno po stalno nastanjenih renjikolih, prihaja še vsako leto na stotisoče renjikolskih lasta-vic, ki s toplim vremenom prihajajo in s toplim odhajajo. Tu naj bi naša vlada zastavila svojo moč! Zajezi naj to konkurenco, da bodo naši ljudje, avstrijski državljani, dobivali kruha in zaslužka, ne pa drugodržavljanski vojaki, špijo-ni! Zraven tega, da dobivajo ti privan-dranci kruha, obhajajo še vse kote, izpo-znavajo vse kraje, vsak kotiček, in bi bili v slučaju vojne sovražniku najboljši vodniki. V interesu države same in v interesu blagostanja avstrijskih delavcev naj ukrene država kmalu tudi primeren zakon o priseljevanju. Naše industrije; n. pr. opekarne, zidarske in sploh vse podjetniške pa bi prosili, da te priseljence sprejemajo še le potem na delo, ko absolutno ni mogoče dobiti domačina za isto plačo. Našim ljudem pa tudi svetujemo, naj ne drže križem rok, naj vprašujejo, naj se oglašajo. Bilo bi dobro, da bi naša vlada napravila centralno posredovalnico za službe za avstrijske državljane. To bi bilo dobro in pravično, sicer pa tudi dolžnost naše vlade. Viri eant consules! Davkoplačevalcem. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: V svrho odmerjen ja dohodnine za leto 1914 se oni delodajalci, ki izplačujejo plače ali pokojnine posameznim osebam v znesku nad 1.600 K, poživljajo, da v času od 15. marca do 15 aprila na predpisanih tiskovinah naznanijo pristojni davčni administraciji, oziroma c. kr. okrajnemu glavarstvu: ime, stanovanje in opravilo upravičenih prejemkov, kakor tudi višino in vrsto v lanskem letu izplačanih prejemkov. V naznanilu je navesti oni znesek, ki se ga resnično dosegli prejemki, izplačani v predidšem davčnem letu. Pri spremembi zgoraj omenjenega zglasilnega roka v dvanajstmesečni dobi pred naznanilom. Ako prejemki niso obstojali vse leto, ali pa so se tekom leta spremenili, tedaj je naznaniti način (nastop službe, zvišanje in zmanjšanje plače, iztop iz službe) in čas te spremembe (dan, v katerem je ta sprememba nastopila, ali dan, od katerega naprej, oziroma do katerega so se prejemki izplačali) kakor tudi letni znesek in faktično izplačani znesek. Parnik „Vida" pričenja z današnjim svoje redne vsakdanje vožnje v Grljan-Miramar. Vozil bo iz Trsta ob delavnikih ob 9 l/4 dop. in 2 s/* P°P-» ob nedeljah ;n praznikih vrhu tega ob 41L pop.; iz Gr-jana-Miramara pa ob delavnih ob 12 V4 in 5 */4 pop., ter vrhu tega ob nedeljah in praznikih tudi ob 3 Vi P°P- — Eventualna vožnja, bodisi ob nedeljah in praznikih, bodisi tudi ob delavnikih, se doda cd slučaja do slučaja iz Trsta ob 6 x/3» iz Grljana-Miramara ob 8 x/% zvečer. — Kakor že opetovano na tem mestu, tako priporočamo vnovič našemu občinstvu, naj se poslužuje za iztete na najlepšo toč to ob obrežju tržaškega zaliva izključno le parnjka „Vida", ki je lastnina domačega podjetja in je pridobil tudi simpatije tujega občinstva s svojo lično zunanjostjo in vzorno službo. Kam privede zaslepljena strast ? Delokrog občega pokojninskega zavoda v Trstu se razteza črez sledeče pokrajine: skoro izključno hrvatsko Dalmacijo, črez skoro izključno slovensko Kranjsko in črez Primorsko, ki je po dobrih dveh tretjinah slovanska, se nahaja v izključno laških ro kah; načeluje pa mu najhujši laški petelin dr. Pita c c o. — Menda ga ni človeka v omenjenih treh deželah, ki ne bi hotel, ce ima kaj poštenosti, priznati, da bi blovam morali v tem zavodu imeti primerno zastopstvo. Narodni volilni odbor v Trstu je v to svrho sestavil kandidatno listo, v katero je sprejel kot kandidate narodne moze brez razlike stranke, ki jej pripadajo; povabil je nato s posebno okrožnico vse slovanske delodajalce, da vpošljejo svoje glasovnice na naslov gosp. odv. dr. E. Slavika v Trstu. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da prihajajo na naslov g. odv. dr. E. Slavika glasovnice od volilnih upravičencev vseh strank; tako je posial med drugimi svoje glasovnice g. odv. dr. Ivan Sušteršič (dez. glavar kranjski), deželni odbor kranjske, upravništvo grajščine ljubljanskega škofa Gornji grad itd. itd. Danes pa je dobil narodni odbor neko pismo, v katerem sta bila okrožnica in kandidatna lista, naslovljena na slavni župnijski urad Sv. Andrej, pošta Mošnje pri Radovljici, — vrnjena. Neki gospod Trpin je namreč, ko je videl okrožnico podpisano od „narodnega volilnega odbora", gotovo takoj bil prepričan, da se pod tem imenom skrivajo sami — frama-soni, ali vsaj kakšni liberalni „maherji" 1 In krepko je zavrnil pismo, na katero je zapisal : „nazaj se ne sprejme! Trpin". — Nekaj podobnega se je zgodilo pri zadnjih državnozborskih volitvah. Naše politično društvo je pred volitvami otvorilo poseben reklamacijski urad, in sicer v prostorih NDO. Ta urad je rabil za nekega volilnega upravičenca krstni list in se je v ta namen obrnil do župnije na Krasu, v kateri je bil dotičnik rojen; zaprosilo se je. da se dopošlje krstni list reklam, uradu pol dr. „Ed.tt v prostorih NDO. Mesto za-željenega dokumenta pa je omenjeni urad prejel robato opozorilo, naj tako društvo kot je NDO, s katerim nočejo imeti župnišče po deželi nobenega stika, pusti slednja pri miru. — Ne bomo pisali komentarja k tem žalostnim pojavom zaslepljene strasti. Žalostno je le, da se strast kaže v taki obliki ravno pri nekaterih duhovnikih. Sicer se taka zaslepljenost kvalificira sama: to ni več zaslepljenost, ampak že omejenost. Mora biti namreč res že omejen, kdor misli, da je storil kot Slovenec svoji stranki uslugo s tem, če je povzročil, da pridemo mi tržaški Slovenci pri volitvah ob en glas. Prva krčmarska zadruga v Trstu je bila ustanovljena z namenom, da pojde kolikor le možno na roko slovanskim krčmar-jem. V ta namen si je ustanovila lastno tovarno sodavice m pokalic, napravila ugodno pogodbo s senožeško pivovarno „Adrija" in nudi poleg tega članom raznih drugih ugodnosti. N. pr. gre na roko pri pridobivanju koncesij, najemanju lokalov za gostilničarsko obrt itd. Tem gotoveje je računala zadruga, da se jej pridružijo slovenski in hrvatski krčmarji, ki jih je v Trstu in po okolici gotovo nad 400. Obžalovaje moremo konstatirati, da je pristopilo dosedaj k zadrugi le 70 članov. Zadruga torej ni našla odziva, ki ga je pričakovala, kar njej sami ne dovoljuje razvoja, ki bi bil sicer možen, in je obenem tudi na škodo vse naše gostilniške obrti. A posredno je to na škodo tudi naši narodni stvari. Zato apeliramo vnovič na naše gostilničarje in posebno na naše konsumne zadruge — ki bi bile v prvi vrsti dolžne podpirati tako narodno podjetje naj se vendar že enkrat zavedo te svoje dolžnosti. Najbolj čudno pa je, da se izo-gibljejo temu podjetje nekateri naši gostilničarji, ki sicer vedno apelirajo na slovenske goste in jih vabijo, glasno sklicevaje se na geslo »Svoji k svojim", in ki v resnici tudi žive le od našega elementa — sami pa so odjemalci drugorodnih podjetij. Razpečava perijodičnih tiskovin. Po določbi § 2. odst. 2 novejšega zakona o tisku (9. -f 7. L 1894., št. 161 drž. zak.) izdaja pristojna politična oblast dovoljenje za razpečavo vseh tuzemskih perijodičnih tiskovin, naznanjenih v smislu § 10. zakona o tisku dne 17. -j- 12. 1. 1862., št. 6 drž. zak. iz leta 1863., pristojnim ob-lastvom, t. j. državnemu pravdr.ištvu in redarstvenemu ravnateljstvu. Radi tega je dovoljena razpečava, tuzemskih perijodičnih tiskovin v vseh onih tobakarnah in drugih poslovnicah, v katerih imajo gospodarji ali voditelji dovoljenje za razpečavo, bodi si splošno za vse liste, ali pa tudi omejeno na posamezne tiskovine. Nezaslišana tatinska predrznost Da tatovi vlomijo v kako trgovino po noči in pokradejo, čim največ morejo, to ni v Trstu nič v adnega. Vendar so pa redki slučaji, tatovi drznejo ulomiti v kako trgovino pri belem dnevu. In tak slučaj se je pripetil včeraj. Urar g. C. Mi-chlstadter ima svojo delavnico in obenem prodajalno v ulici G. Gallina št. 2. Včeraj kmalu po eni uri popoldne je moral g. Mi-chstadter za par trenotkov iz prodajalne, da nekaj kupi na bližnjem trgu Goldoni. Zaprl je torej prodajalnico, del ključe v žep in šel po svojem opravilu. Par minut potem, ko je bil on odšel, sta se pa ustavila pred njegovo prodajalno dva mlada človeka, in dočim je eden njiju, stoječ pred prodajalno, pazljivo gledal okrog, se je drugi lotil vrat, katera je s pomočjo ve-trihov tudi kmalu odprl, na kar je skočil v prodajalno in si tam nabasal žepe s čimer in čim bolj je mogel, a potem, ko je prišel zopet iz prodajalne, je hotel ukradeno blago izročiti pred vrati na straži stoječemu tovarišu. V tem so pa planili proti njima uslužbenci bližnje trgovine s slanino gospoda Botteri, ki so bili opazili ves manever predrznih uzmovičev. Na krik, ki so ga zagnali Botterijevi uslužbenci, sta se uzmoviča spustila v beg, in sicer vsaki v drugo smer, vendar so pa Botterijevi ljudje opazili, da jo je oni, ki je bil v urarjevi prodajalni in ki ie torej še imel pri sebi ukradeno blago, ubra! proti ulici Chiozza ter so se spustili za njim. Bežeči tat je dirjal, kakor bi ga nosil veter, a kmalu je letelo za njim par sto oseb. Neki Agapit Grilli je hotel bežečega tatu počiti z bičem, a oni je potegnil iz žepa nož ter mu zagrozil in bežal dalje. Na vogalu ulic dei Gelsi in Chiozza sta pa tatu zastavila pot policijski agent Cepinšek in redar št. 476. Morala sta se pa hudo boriti s tatom, pre-dno sta ga vkrotila in razorožila. Odvedla sta ga potem vklenjenega na policijski komisarijat v ulici Chiozza in ko so ga tam preiskali, so našli pri njem nič manje nego 14 zlath moških in 6 zlatih ženskih ter še 11 finih srebrnih ur; dalje 4 zlate zapestnice z uro, 26 kron in 16 sto-tink denarja in še eno uro iz tula srebra v škatljici. Kakor se vidi, bi bil posel zelo dobičkanosen, če bi ne bilo slaninarja Botterija blizu urarja Michstadterja. Potem, ko so mu izpraznili žepe, je aretirani tat povedal, da je 33 letni težak Ernest Bernetich, doma iz Trsta, stanujoč v ulici Bergamasco št. 12. Sicer je to že policiji in sodišču dobro znan ptič, ker je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Ko so mu na komisarijatu praznili žepe, se je vedel uprav arogantno in je celo rekel: »To pot se mi je stvar skisala, a drugič pojde morda bolje«. Potem, ko ga je policijski oficijal g. Logar vzel na zapisnik, so predrznega tatu odvedli v preiskovalne zapore. Pred komisarijatom se je bila nabrala kakih 400 oseb broječa množica. Mesto v Ameriko — v ulico Tigor. 20-letni Božo Medic je zapustil rodno mu kršno Dalmacijo z namenom, da se »s trebuhom za kruhom« poda v domovino dolarjev in bogatih stricev, v daljno Ameriko. Sanjal je že o zlatih gradovih: kaj vraga, saj je bil že večkrat čital, kako je v Ameriki navadni raznaševalec časopisov, ali pa celo cestni pometač prišel do milijonov. Zapustil je torej tako sanjajoč o sreči, ki ga je imela srečati še le v Ameriki, svojo rodno grudo in prišel je v Trst. Seveda se je dečko prej oskrbel z vsem potrebnim: namreč z denarjem in s pre-hodnico. A glede prvega mu je šlo mnogo Iaglje, nego glede druge. Fant namreč ni še izpolnil svoje dolžnosti nasproti puški: saj mu je šele 20 let in bi moral torej šele drugo leto na vojaški nabor. Vendar je pa prišel tudi do prehodnice, ki se pa ni glasila na njegovo ime, marveč na ime Bože Mihajloviča. Prišedši v Trst je najprej kupil pri parobrodni družbi »Austro-Ameri-cani« vozni listek in potem večino ostalega mu denarja, ki je bil še avstrijski, zamenjal za amerikanske dolarje. A revežu ni bilo še dano videti obljubljene dežele — Amerike. Tu v Trstu so namreč policaji izvohali, da fant še ni nosil puške in prišli so tudi na sled dejstvu, da hoče odpotovati s prehodnico, ki ni bila izdana na njegovo, pač pa na drugo ime. In vsled tega so mu zabranili odhod in vničili vse njegove zlate sanje. Včeraj predpoldne je bil Božo Medič aretiran in odveden v zapore. Ko so ga preiskali, so našli pri njem 24 amerikanskih dolarjev, 20 kron našega denarja in vozni listek »Austro-America-ne«. In tako je moral vbogi Božo, mesto v Ameriko, potovati v ulico Tigor, odkoder ga pošljejo nazaj v Dalmacijo. Ker se je vmešaval v poslovanje redarja in radi nasilnega nastopa proti istemu je bil predsnočnjim aretiran 24letni koči-jaž Alfred Russian, doma iz Trsta, stanujoč v ulici Sv. Marka št. 42. Neki redar je namreč okoli 2xh po polnoči zalotil v ulici Madonnina nekega iz Trsta izgnanega človeka in ga hotel aretirati. Russianu se je pa oni izgnanec tako smilil, da je planil nad redarja, ga prijel od zadej za rame in ga potegnil nazaj, vsled česar je bila onemu izgnancu dana prilika, da je pobegnil. A drago ga bo stalo to njegovo junaštvo. Redar je namreč pustil bežati izgnanca in prijel je kočijaža ter mu napovedal aretacijo radi vmešavanja v poslovanje javnega funkcijonarja. Russianu se je pa zdelo, da je še premalo zakrivil, da bi zaslužil zapor, in zato se je z vso silo uprl aretaciji ter začel biti s pestmi proti redarju, ki je imel precej opraviti, preden je zbesne-leža ukrotil in ga odvedel v »domo Petri«. Velik prijateli kuretine je gotovo 381etni kočijaž Jakob Skabec, doma iz Ljubljane, stanujoč v Rojanu. Škabec je bil aretiran zato, ker je vsled svoje ljubezni do kuretine vkradel Svetku Tossutti, stanujoče-mu v Škorklji št. 6, štiri kokoši. On je izpraznil Tossutijev kurnik, a zato je moral on v kurnik, ki se za take ptiče nahaja v ulici Tigor. cand. cult. ing. Leon Knafeljc; tajnik: st iur. Bogdan Žužek; pregledniki: cand. chem. ing. Ferdo Kranjec; cand. agr. Srečko Lapajne; cand. ing. Rasto Ur- bančič. Hrvatsko društvo Strossmayer u Trstu pri red j uje u nedelju, dne 5. tek. mjeseca svoj prvi ovogodišnji izlet u Padrič, na kojeg se članovi u što većem broju pozivaju. Polazak iz društvenih prostorija u 2 sata poslije podne sa tramvajem do Sv Ivana, od Sv. Ivana pješice dalje preko Rasklanog hriba u Padrič. Povratak preko Opčine v Trst Prijatelji društva dobro došli. Akad. fer. društvo »Balkan" v Trstu ma danes ob 9 zvečer sestanek v posebni sobi gostilne NDO, ulica Commerciale. Drobtinarjem na znanje! Redni polme-sečni prispevki za mesece november in december 1913 in januar, februar in marec 1914 v skupnem znesku K 209.20 in izredna prispevka gosp. dr. Maksa Ober-snela v znesku K 2.— in g. dr. Vladimira Pertota v znesku K 30.—, skupno 241 K 20 vin.; vse naloženo v knjižicah TPH št. 16987 in SpL H. št. 60. — Dosedaj nabrano skupno K1812.86, od teh izročenih Moški podružnici CMD. v Trstu: do konca marca K 146.60, dne 3. 11. 1913 K 1000, dne 19. 1. 1914 K 210.—, skupno 1356.60. Nad vse razveseljiv ie napredek »Tržaškega pogrebnega društva pri Sv. Jakobu«, čigar občni zbor se je vršil preteklo nedeljo. 2e pred 10 leti se je ustanovilo društvo s sodelovanjem starejših šentjakobskih Slovencev, vendar so ga dolgo časa ovirale razne zapreke, da ni moglo pokazati svojim članom uspešnega delovanja. Sedaj je vse to premagano, in je to društvo menda edino, ki razpolaga z malo glavnico. Iz poročila tajnika, g. Sorna, posnemamo, da ima društvo 60 redno pla-čujočih članov in da je plačalo v preteklem letu petim družinam podpornino. Društveno premoženje je narastlo tudi letos za K 360.— in več. Blagajnik g. Kom-para je poročal, da ima društvo črez 2100 K premoženja. Vsekakor lepa svotica, toda povišala se bi lahko v kratkem, ako bi vsi, ki imajo potrebo, pristopili k društvu. V bližini Trsta imajo taka društva svoje domove, kjer imajo sedež razna narodna društva, tako bi lahko tudi pri Sv. Jakobu imeli svojo hišo, ki bi bila na razpolago le narodnim društvom, katera se sedaj tako rado meče na cesto. Upajmo, da se bo to dalo v kratkem doseči! Pripomnimo, da ima duuštvo sedaj svoj sedež v »Jadranu«, in da je redna seja vsako prvo soboto v mesecu. Vstopnina znaša 2 K, udnina pa mesečno po 1 K. Družinski očetje, vpisujte se v to društvo! Tamburaško društvo »Zvezda« je začelo svoje redno delovanje pod vodstvom g. I. Zadnika. Slovensko gledalifte v Trsta. V nedeljo, dne 5. aprila, ob 8.15 zvečer benefična predstava režiserja JOSIPA TOPLAKA. Baron Fran Trenk in njegovi pandurji. Zgodovinska narodna igra s petjem v štirih dejanjih. V onih viharnih časih osemnajstega stoletja, za časa vladanja Marije Terezije, je baron Fran Trenk s svojimi divjimi panduri igral velikansko ulogo. V svojem neomejenem junaštvu, s svojo divjostjo je bil strah in trepet sovražnikom. Upamo, da naše gledališko občinstvo poseti v obilnem številu to krasno in zanimivo predstavo. Obenem je to tudi poslednja predstava v tej sezoni. Vstopnice se dobivajo pri gledališki blagajni v „Narodnem domu". Društvene vesti. Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda na Dunaju si je izbrala na III. letnem zboru dne 14. t. m. sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Stanko Lapajne; blagajnik: Narodno delavsko organizacija. Impozanten shod NDO se je vršil včeraj v Nabrežini in sicer v prostorih gostilne g. Caharije. Velika udeležba je bila najjasnejši dokaz, da je naša ideja v Nabrežini že skoro prodrla. Na shodu sta pod predsedstvom tov. Pernarčiča govorila strokovna tajnika Brandner in Mrak. Poročala sta o sedanjem gibanju v Nabrežini, razložila program NDO in temeljito razkrinkala socijalno-demokra-tično hinavščino. Vladala je velika navdušenost. Govornika sta bila živahno a-damirana. Takega shoda narodno delavstvo še ni imelo v Nabrežini. Uresničilo se je, kar sta govornika naglašala. da ni več daleč čas, ko se znajde vse nabrežin-sko delavstvo pod modrim praporom N. J. O. Socijalni demokratje so strahovito poparjeni. Naša pot gre naprej. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč priredi danes, v sredo, dne 1. apr. ob 7 zvečer javni shod v prostorih Zadružne gostilne članov N. D. O., ulica Commerciale št. 7 s sledečim dnevnim redom: Odgovor ravnateljstva c. kr. glavnih skladišč napram naši spomenici, catera je bila svoječasno vložena pri ravnateljstvu. — Tovariši, delavci, udeležite se tega zelo važnega shoda, da slišite odgovor ravnateljstva. Ker je ta shod velike važnosti za delavce v prosti luki, se prosi da se v obilnem številu udeležite. — Vodstvo skupine. Zidarska skupina NDO. Danes, v sredo, točno ob 6 zvečer, je jako važen sestanek v društveni dvorani ul. sv. Frančiška 2. Tovariši, zidarji! Udeležite se tega važnega sestanka, ki je življenskega pomena za nas. Deželni odbor. Jutri, v četrtek, zadnja seja pred občnim zborom. Pevski zbor NDO. Danes, v sredo, točno ob 8 zvečer prva pevska vaja. Darovi. — Josip Sturm — Sv. Ana štev. 2 daruje podružnici sv. Cir. in Mitoda pri Sv. Jakobu K 5.— mesto cvetja pok. Franu Ban. — Odborniki kons. društva ul. Lazz. vecch. 31 so darovali na povratku iz Gorice na dan goriških volitev za moško C. M. podr. K 6. Denar v T. O. Z. Za magdalensko CM podružnico so darovali: gg. Hrovatin Štefan K 1, Živic 1, Gustinčič Ivan 2, Sirca Andrej 3.80, Kodrič Vekoslav je nabral v »Obrtnijskem društvu« pri Sv. Ani, ob priliki izplačevanja dividende med društveniki K 15.22. Iz nabiralnika v gost. »Gosp. društva« pri Tirolcu je dvignil blagajnik dne 22. marca K 12. — Odbor se vsem darovalcem naj-iskreneje zahvaljuje, posebno pa gosp. nabiratelju V. Kodriču. Da bi bilo mnogo posnemovalcev! Posebno »Konsumna društva« naj bi posnemala vrlo »Obrtnii- sko društvo« pri Sv. Ani. Naše ljudstvo naj bi podpiralo to res narodno društveno gostilno v ogroženem okraju, kakoršen je — Sv. Ana. V gostilni »Lenček« darovala vesela družba Jožetov K 8.— za družbo CM. Dijaškem podpornem društvu v Trstu. Gosp. Henrik Leban, c. kr. učitelj pripravnice na Prošeku, je v počeščenje spomina blagopokojnega g. Antona vit. Klo-djč-Sabladoskega, c. kr. dvornega svetnika, ker je bil blagopokojnik protivnik vencev in je take svote raje ubogim daroval, daroval mesto venca na njegov mrtvaški oder po izreku sv. pisma: Pomagaj siromakom K 50.—; isti je v isti namen daroval tudi Dijaškemu podp. društvu v Pazinu K 50.— skupaj K 100. Lo-njerski sorodniki so darovali v počeščenje spomina g. Frana Živca na Sovranišču K 6. Veleč. g.a Lavra Zwitterjeva je darovala K 5. Vesti iz GorBfte. Volilcem UL razreda! Volilnega bojfc^kafeoršen je bil v nedeljo, Gorica ne pomni. Prvi nastop Slovencev je vzbudil V italijanskem taboru velikanski strah in bojazen. Prvič ste šli na volišče in itaKjanstvo Gorice se je treslo pred Vami. Volilci! Prvič Vas je v nedeljo klicala narodna dolžnost, da nastopite za red in pravico na magistratu. Kljub terorizmu, kljub podkupavanju, kljub osamljenosti ste visoko dvigali slovensko zastavo, da se je preplašila gospodujoča stranka in da je morala vreči med staro šaro — laški značaj Gorice! Volilci! Vaš odločen in neustrašen nastop je pokazal vsemu svetu, da nimajo v Gorici njeni sedanji gospodarji — laški liberalci večine, da morajo deliti svojo posest s priseljenimi Nemci. To je uspeh Vašega nastopa, to je Vaša velika zasluga. Volilci! Na mah je dokazal vaš sijajni nastop, da niti trikrat zastareli volilni red ne ovira več zmagonosnega pohoda Vaših strnjenih vrst. Volilci III. razreda! Vi ste bili v nedeljo prvi boj, Vi ste v nedeljo premagali vse ovire in ste priborili slovenskemu imenu čast in ponos« Zato velja Vam naša topla hvala, zato se Vas z veseljem spominja vsa Slovenija. Prvič ste nastopili in vse se je zbalo Vaše zmage. Da pa ne bo Vaš prvi nastop brez skorajšnjega sadu, v to pa naj pomore Vaša trdna volja in Vaše smotreno delo! Prvemu naskoku mora slediti skoraj drugi, do-der ni kronano naše delo z uspehom, dokler ne zasadimo na goriškem magistratu slovenske trobojnice.-Naprej do zmage! * MarnrfrJ nHKo^. Vesti iz Istre. Priporočila volilcem v Istri. Županstva so začela javljati, da so izložene volilne liste za deželni zbor. Paziti je, da ne mine 14-dnevni rok, ne da bi reklamirali. Ako treba kdo kakih napotkov, razjasnil, tiskovin za reklamacije, naj se takoj obrne do našega političnega društva v ^azinu! Doznali smo, da je italijanskih občin, ki so izdale naročene prepise list, toda nepopolne, namreč brezo / načenja davkov. Kjer se je dogodilo kaj takega, naj se naši takoj- pritožilo na dotično okrajno glavarstvo, kjer se more tudi spopolniti iste z označenjem davka, ki ga piačuje vsaka stranka, a se morejo ti podatki dobiti tudi na županstvu. Posebno je paziti, da se ne zamudi reklamacije na okrajno glavarstvo v slučaju, da je občina odbila reklamacijo. Rok za prve reklamacije je določen na 14 dni po razglasu od strani občine, da so liste izložene. Rok za druge reklamacije, ako je občina odbila prvo, je določen samo na tri dni potem, ko je občina javila, da je odbila prvo reklamo. Dobro naj pazijo vsi na ta kratki rok, ker bi ga sicer mogli zamuditi, na kar bodo naši nasprotniki tudi računali. Rožne vestL Pet miiifDnov v enem letu. V Londonu se je te dni otvoril konkurz nad premoženjem nekega mr. Benzona in ob tej priliki so se spomnili v Londonu vseh onih pustolovščin, ki jih je ta Benzon uganjal po Londonu v svojih »sijajnih« dneh. Benzon je imel zelo skrbnega očeta, ki mu je zapustil pet milijonov, a mu je obenem zapustil tudi oporoko, po kateri naj njegov sin in edini dedič dobi to imetje šele po končanem 30. letu svoje starosti. Mladi mr. Benzon je bil do 30. leta svoje starosti tako skromen človek, da mu je veliko premoženje, ko ga je dobil, moralo zmešati glavo. Razvil se je med Benzo-nom in njegovimi petimi milijoni trdovraten boj, v katerem je Benzon delal naravnost čudeže v zapravljanju. In res, ni še preteklo dobro leto, in že se je naznanila zmaga na Benzonovi strani. Uporabljal je najnenavadnejša sredstva, da bi se izne-bil milijonov. Stavil je na konje, pse in mačke, vsak dan se oblačil v novo obleko, da jih je imel nazadnje že cel tisoč, in si je sploh postavil načelo, da ne da za nobeno stvar manj kot cekin. Leto, v katerem je zapravljal svojih pet milijonov, je bilo ravno jubilejno leto kraljice Viktorije, 1897., in odtod je imel Benzon tudi svoj priimek »jubilee plunger«, pod katerim so ga tedaj poznali po vsej Angleški. Ta »jubilejni zapravljivec« je potem, ko je posreči ukrotil svojih pet milijonov, napi- sal knjigo, ki se je mnogo čitala in je imela sledeči vabljiv naslov: »Kako sem v enem letu izgubil pet milijonov.« Toda nehvaležni svet je kmalu pozabil Benzo-nove zasluge in se ga je spomnil šele sedaj zopet, ko je bil izrečen konkurz nad ostanki njegovega imetja. Svet je pač nehvaležen. Žena umorila moža. Dne 2. julija 1908. so našli steklarja Ludovika Schmidta v Kielu obešenega v njegovem stanovanju. Vse je mislilo tedaj, da se je Schmidt obesil sam. Sedaj pa je pravica vendar prišla do svoje veljave in dognalo se je, da je Schmidtova žena umorila svojega moža. Ko je spal, mu je zadrgnila vrv okrog vrata tako trdno, da se je zadušil. Potem pa je mrtvo truplo obesila. Izdal jo je sedaj njen lastni sedemnajstletni sin. Grofica Tiepolo pred sodiščem. Dne 31. marca se je pričela pred rimskim sodiščem razprava proti 32 letni soprogi ber-saljerskega stotnika Oggionija, rojeni grofici Tiepolo, ki je dne 28. novembra lanjskega leta ustrelila 23 letnega vojaškega slugo svojega soproga. Grofica trdi, da je zato pograbila revolver in streljala, ker je sluga, ko je bila zvečer sama doma, vdrl v njeno spalnico in hotel na njej zadovoljiti svojo pohotnost. Grofica pripada rodbini, v kateri je duševna manjvrednost dedna in se nahaja že več let v zdravniški oskrbi zaradi svoje nervoz-nosti. Tajinstven umor. V nekdanji bolgarski prestolnici Trnovem je te dni bila umorjena soproga ruskega polkovnika Baglov-skega v naravnost tajinstvenih okolšči-nah. Polkovnik in njegova soproga sta sedela pri večerji. Kar naenkrat so se zaslišali zunaj na hodniku razburjeni glasovi. Polkovnik je stopil iz sobe, a v istem trenotku je počil strel, in polkovnikova soproga, ki je po rodu Bolgarka, se je zgrudila mrtva na tla. Polkovnik je bil aretiran, ker leti nanj sum, da je sokriv smrti svoje soproge. Dragocenosti, vredne 600.000 frankov, izginile. Ruski diplomat knez Pavel Livov je bil prošlo leto poslan na Francosko, da prouči napredek športa na Francoskem. Knez Livov je tako vdan športu, da je ustanovil v Parizu telovadno akademijo in se je sploh sklenil stalno nastaniti v Parizu. Dal si je v ta namen prepeljati iz Petrograda razne dragocenosti, da si žnjimi okrasi stanovanje. Pošiljatev je dospela v Pariz v zabojih. Livov je dal odnesti zaboje v svoji navzočnosti in tedaj je videl, da manjka več predmetov, ki so bili vredni nad 600.000 frankov. Policija je aretirala nekega bivšega knezov© ga služabnika, na katerega le^ sum, da je ukradel dragocenosti, med katerimi se je nahajalo več znamenitih zgodovinskih predmetov, med njimi mnogo stvari Na- rnionnnvJh nred kratkim ie 1 .ivov prodal princu Viktorju Napoleonu meč Napoleonov za 350.000 frankov. Med ukradenimi stvarmi je tudi nekaj onih, ki jih je francoski kralj Ludovik XV. podaril poljskemu kralju Stanislavu Lešeinskemu. Moža je dala v najem. Sufražetke so iznašle novo sredstvo za nabiranje denarja za svoje agitatorične namene. Te dni so priredile sufražetke v Ney Yorku neko zabavo in med pogovorom je rekla neka gospodična, da bi rada plesala, da bi takoj plačala nekaj onemu moškemu, ki bi jo povabil na par valčkov. Ko je to slišala predsednica sutražetskega društva, je takoj rekla: »Imam prav dobrega moža in sem pripravljena dati ga v najein za ves večer, če mi plačate za vsak ples po en frank- in pol. Cena je primerna vrednosti mojega muZtx. čtsti i^i ui»«*•» -»- j—~ štvene namene.« Pogodbo so sklenile in dr. Gilette, ki je znan kirurg v New Yorku je vzel stvar za dober dovtip in je plesal ves večer ples po 1 frank in pol vse do 4 zjutraj in je tako priplesal za suiražetski agitacijski fond nad 30" frankov. Od mrtvih je vstal. Čuden slučaj mrtvo-uda se je dogodil dne 29. marca v Barceloni. Don Francesco Perez Cabrero, kapelnik gledališkega orkestra Novidades in operetni komponist je v petek nenadoma obolel in zdravniki, ki so bili poklicani k njemu, so ga našli že mrtvega. Konstatirali so, da ga je zadela srčna kap. Pogreb je bil določen na nedeljo, 29. marca, ob 11 dopoldne. Mrtvaški voz je že čakal pred hišo in zbrana je že bila tudi poleg sorodnikov in pokojnikovih prijateljev velikanska množica ljudstva, med njo seveda ves gledališki svet barcelonski. Prišla je tudi že duhovščina, da opravi ob krsti svoje molitve. Tu pa se je kar naenkrat raznesel glas, da je don Francesko oživel. In res, prav tedaj, ko so že hoteli pokriti krsto, se je dozdevni mrlič zganil in zmi-gal z desno roko. Obenem pa je skušal tudi vzdigniti glavo. Zdravniki so hitro priskočili in so konstatirali, da je v resnici še življenje v njem. Truplo je bilo sicer ledeno mrzlo, kakor pri mrliču, a o kakem razkrajanju trupla pa ni bilo nikakega sledu. Duhovščino s pogrebci vred so seveda potem odpustili in zdravniki se trudijo sedaj, da popolnoma rešijo bolnika, ki se nahaja v težkem stanju. Upajo pa, da ga rešijo. »Edinost« bo tedaj prvi slovenski dnevnik, ki bo imel stalno ta predel. Upamo, da s to napravo ustrežemo vsem in prosimo le nekoliko potrpljenja, ako s početka ta predel ne bo popolen, ker bo 'o za slovenski časopis gotovo popolnoma nova naprava; ki zahteva časa in truda pa tudi trgovske izurjenosti. Državno posojilo. Kadar vladi nagaja kaj parlament, ga odslavlja in pošilja domov. Saj ne potrebuje prlamenta, ko ima vendar na razpolago oni žalostno znani § 14., ki je dober za vse. Tako si je tudi sedaj pomagala vlada s tem § in najela brez parlamenta državno posojilo v nominalnem znesku K 396.6 milijonov. Poštna hranilnica je skupno z avstrijskim konzorcijem prevzela ta znesek fiksno. Država dobi za ta znesek približno 375 milijonov kron, kajti posojilo bo izročeno v podpis po kurzu 95%, ter bo imelo obrestno mero 4V2 Posojilo se mora vrniti v 15 letih, in sicer se bo vsako leto izžrebala ena serija. Žrebanje se bo vršilo vsako leto 1 aprila, vračila pa se bori^ izplačevala . julija. Prvokrat se bo izžrebalo in -1 ačalo leta 1915. Vsako leto se bo torej brez obresti vračalo po 26.44 milijonov kron. Posojilo bo stalo povprečno 5*4% obresti ter je to najdražje posojilo, kar jih je naša država najela zadnja leta. Iz tega je tudi razvidno, da se je denar pocenil, a le za kratkoroke naložbe, ne pa za dolgoro-ka posojila. Tržne vesti z dne 31. marca 1914. Žitni trg. Na budimpeštanski borzi je sedaj jako živahno in nas osrečujejo z vsakodnevnimi poviški kurzov za april pa tudi za maj. Nehote sledi tem poviškom tudi kurz za oktober, akoravno se ta nikakor ne more ponašati s takimi pridobitvami kot pa aprilski in majev \urz. To vedno dviganje kurzov uten ujejo s tem, da baje primanjkuje na Ogr>\em blaga, da bo treba importirati veliko tujega pridelka itd. Ali vse to bo le borzna igra, v kateri poizgubc tisti, ki so se z nezadostnimi sredstvi podali v boj. Že jutršnji dan lahko prinese izprernembo položaja. Na žitnih tržiščih izven naših državnih mej vlada velik mir in zadnji čas ni bilo povišanja cen. Spodnje obdonavske dežele se že pritožujejo radi pojemanja živahnosti kupcev iz zapadne Evrope in v kratkem lahko doživimo, da bodo budimpeštanski špekulantje imeli na vratu preveč rumunske in druge pšenice. Setve stoje jako dobro in tistih maloštevilnih pritožb iz nekaterih krajev Ogrske se pač ne sme uvaževati:n> "" proizvod razgretih 7M0- možganov. Kava Cp— ^^pridelka so se zadnji čas jako izpremenile. Nekaj dni sem pa se opaža vsakodnevno povišanje. Pravijo, da so braziljanski denarni zavodi dobili na razpolago nekai denarja in poc.ojain sedaj pridelovalcem kave, da niso primoram voziti blaga na trg in prodajati po vsaki ceni. Železninski kartel nikakor ne misli znižati cen, ker so današnje cene pod nemško importno pariteto. Kartel izdelovalcev kvasa je gotov. Srbska centralna banka za Primorje se je ustanovila v Dubrovniku z osnovno glavnico 500.000 kron. Trboveljska premogovna družba izplača letos 6% dividendo. BORZNO POROBIO z dne 31. marca 1914 Efektna borza. Dunaj. 1.25 pop. (Urad.) Avstrijska renta papir o*. —---------- 8?.60, Avstrijska renta kronska 82.8r», Ogrska renta kronska 82.10, Kreditne ak-ciie 637.75, Anglo-avstrijska 344—, Union 606.50, Landerbank 521.25, Bankverein 534_ Drž. železnice 712.75, Lombard 103.50, Alpinske 829.50, Turške srečke 9?7— Napoleoni 19.10, Marke, papir 117Al\ London 24.02, Pariz 95.40. Dunaj, 2.50 pop. (Zaključek.) Avstrijska renta papir 82.60, Kreditne akcije 638.—, Lloyd 623.—, Drž. želez. 712./n, Lombardi 103.25, Alpinske 830.50. Turške srečke 227.—, Pariz 95.40. — Mirno. Blagovna borza. Na dunajski borzi za deželne pridelke je vladal danes precejšen mir. Cene pšenice so neipremenjene, pač pa se zahteva za rž približno 5 vinarjev vec. Kzi je sledil nekoliko oves. Budimpešta 31. 3. 1914. Za pšenico so kurzi odnehali. Ponudbe, pa tudi zahteve so skrbne, tendenca slaba. Promptno blago do 8 vinarjev manj. Prodaje 10.000. Pšenica za april 12.76, za maj 12.58, oktober 11.24. Rž za april 10.16, oktober 8.72. Oves za april 7.86,oktober 7.75. Koruza za maj 6.75, za julij 6.90. Terminski trg kave v Trstu. Santos good average za maj 57.—, julij 58.—, september 59.—, december 60.—, marec 60.50. Za santos tendenca vzdrzna. Trgovci in obrtniki! Ne pozabite protestirati danes zapadlih sklepov!__. Trgovina in gospodarstvo. Naši čitatelji iz trgovskih in obrtnih krogov, so v našem listu najbolj pogrešali gospodarska in tržna poročila, tržne cene in borzne kurze. Ali pri najboljši volji ni bilo mogoče ustreči upravičenim" željam teh naših čitateljev, ker ni dopuščal prostor, da bi priobčevali za našo trgovino in obrt te tako važne novice. Odslej pa bo naš list prinašal vsak dan tržne in borzne cene in kurze, ter zanimiva gospodarska in trgovska poročila. OSTftEDNi BANKA CESKVCH SP0RITELEN podružnica »gg rta M rnt«MH 5.--»1» »««* Stalne vloge in vlogi po tekočem račiaaa. s po dogovoril najugodnejši so V1DIJB n UTC1JE - - - MEKJALMlui Urtdas «n od »a.1/, dop.t»a.V» S ©0(3000(30(3000303® ItMM •aaaaa ■»■»■p HALI OGLASI -•e računa 10 po 4 tftot. b«wdo Mastno tiskan« bsscdc se ra ^anajo enkrat već. Najmanja pri«t'i)bin» znsA 40 stotin h * a ■4'smm* Gostilna NDO. nlica Commerriale 7 toči bc o vipavsko. ' r sko in črno istrsko vino, kraški t« ran. Izboru, »udinja. — Za najobilneiSi obisk r-e pnporoća Aut. Žmarc, voditelj. 320 Lepo meblirann obu daj' na najem edna hrvaška družna «*d »m' ili dvama urednicima i-, -a <3onti l n. 7. 321 uz umjereno capia sobica se išče takoj nega doma Ponudb Prazno insecitni odde ek Ed nosti. v obližju Narod-e pod G M. na 322 s< stilniška oprema (mize, stoli, omare) druge roke. Ponudbe z navedbo števila-in c ne je nasloviti na »Hranilnico in posojilnici" v Sežani. 223 KUPI Odda se gostilniški dekret, stanovanja za letovišče. Naslov : Belvedere 75, I nad. Cnhirn nvblovana se odda takoj m hrano čed-JUIjIIU nema mlademVn v ulici Boschetto 4U, i. nad., vrata 2. Odda se t koj soba s hrano v ulici Commer-ciale 9, 1. n. 283 Meblirona soba 'hrano 111 brez ~ ;r»o li dve osebi, se odda- eti v ulvCVnnmc cm #*vimk) za ženske obleke 144 komadov 36 stot. VIUIIILII steklene oči, svetilke za podobe itd. Franz Simm, M. rchenstern, Češko. 320 M|0A fffVMft gospodična z nekaj sto kron IKl MUrU kavcije z dobrimi priporočili ter -.nozemsko prakso, želi stopiti kot voditeljica kake podružnice, papirne, modne, ali galanterijske stroke. Prevzame tudi ev na račun. Govori laško, nemško in slovensko. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na Inseratni oddelek Edinosti pod šifro „Spij it štv. 308-. 308 9ftfl_^flf| I mleka dnevno, planinskega dobro mUU~«JUU 1 pasteliziranega imam proti pogodbi takoj najceneje za oddati, kakor tuai fin polno-masten sir. - Ivan Vidmar, Črnivrh nad Idrijo (315) finrtflnff P°'ef> Bohinjskega Jezera, z več so-MUalllllll bami, vso opravo prav ugodna za leto v išče rje kakor tudi za Vilo se prav po ugodni ceni takoj proda Pojasnila daje posestnik I. Logar P. Goge pri Bledu. (316) Pvflfff! -e vsled družinskih razmer hiša v bližini lUUU Harriera, 2 minuti od tramvaja. Dohodek 1850. Cena K. 14.500. Molino a vento 70, Žiberna. (317) Ha tedenske ali mesečne obroke Htfl g tovljen- moške in otroške obleke. Moški in ženski čevlji. Dežniki, zavese itd. • LEVI, Via Antonio Caccia štv. 6, Io. Cene zmerne. (265 BENEDIKT SUBAH Trst. uL Po/.zo štev 20 (Sv. Jakob) pripo roca cenjt nema občinstvu svcjo pekarno in sla-š i čar no. Večkrat na dan svež kruh. Sprejemajo se peciva »seh vrst; vino in likeiji v steklenicah. P st--ež^ na dom. 2108 Oellfin zalosa v trsi Rajosnaji« ograja Iz U6n« mrata, pohlfttvo kalaino In Iz madl dobavila, kakor |e dokazaao, tvrdka VALENTIN BHS6IAN ORADEC Podružnica Trst «L Ntwya it. 17. CeL 1A-79. Cenik Št. 1 Trajen in visok zaslužek ei poskrbi lahko vsak, kdor prevzame zastopstvo renomirane slovanske živ-ljeoske zavarovalnice. Zaupljive osebe, ki bi hoteli delovati kakor mestni ali potujo&l zastopniki In zaupnik V, naj predložijo prošnjo, naznanijo svoj dosedanji poklic in curriculum vlt^O „Solide" na odd. , Edinosti" št. 2179. se Glovonni Bernardini Trst, Via del Bosco štv. 12 Velika zaloga materijala in apna. ^ Odprto ves dan. ■■ Zaloga cementa PORTI,AND, Rimski cement in hidravlično apno prvih to-varen, Asfaltirani kartoni in nepre-močna zemlja. Angleška opeka in druge vrste materijala po zmernih cenah. Zahvala. Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja, izkazanih ob priliki nenadomestljive izgube našega ljubljenega, soproga očeta in brata gospoda Ivana Marija Bole posestnika la gostHnitarja zahvaljujemo se iskreno vsim onim, ki so na razne načine izkazali zadnjo čast blagemu pozojniku. Posebno se zahvaljujemo gg. drž. poslancem dr. Gregorinu, dr. Rybafu ter gg. dež. in mestnim svetovalcem dr. Wilfanu, dr. Sla viku, g. kapelanu Bonacu za tolažilne ke, g. dr Perničič-u zdravniku, za trud in vso požr-vovainost, hvala vsem darovateljem vencev, in vsem onim, ki so nas tešili v bridkih urah. Hvala tisočeremu ljudstvu iz okolice in mesta ki so na tak ganljiv način spremili nepozabnega nam glavarja. Nova slovenska če vi jam-ca p ANTONA JAvERNUA | n/ T r stu, u ica Fa^neto 33 Sprejemajo se naročila po meri sa vsakovrstne oblike, tako amerik , angleške in druge. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. Globoko ialuiofl ostali. Zalog* obuvala fta lastna (Ulavnlo* A. ^isintini rat, al as Gioane Carducoi itev. 27 Podraisioa: al Ri-borko It. 31 („AL BUON OPER Al O«) Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah ROJAN, 31. IO. 1914. Prva primorska krč maraka zadruga v Tratu prevzela je dobroznano in odlikovano tovarno sodavice in pokalic A D KI J A ••vissrtJssr- (edina alovanka tovarna) se priporoča najtopleje slovanskim gosti tnlčarjem, kavarnarjem In drugim odjemalcem sodavičarskih Izdelkov v mestu In okolici. raglitre«aa uv. Undsko hranilnico In posojilnica v Trsta v Trstu, Via lorre bianca 21 (v lastni hiSi) —■ sprejema hranilne vloge in obrestuje po 41/t°/o> vloge na dvamesečno odpoved po 4V»Vi, vloge na šestmesečno odpoved po 9*/«» daje posojila proti poroštvu na zadollnico (menjice so izključene), aH pa na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Ureduje me vsak delermiMt c d 9. do ia. dopoldne is od 3. do j. popoldne. fTa) P'SJ ■(?'?) P p g pVel lAIla Citta di Lione Trst, Rlazza detla Borsa itav. 3. 0 Največja zaloga svil Q za pomladno in poletno sezijo bo dospele krasne svile za obleke bluze Q i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah. S Uzorci na da2olo zastonj in poitnine proato. Mehanična delavnica F. Miheučič & F. Venutti Trst, Campa Belvedere št 4 Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. In d us tri jalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, droŽ in drugih tehn. predmetov. V trgovini olja IVAN BIAGGINI 9 Trotu, ulica Giulia 23 se vdobi; CVEBA po kron 1*44 kJgr. OREHI prve vrste. SUHO SAD|E in drugo. Postrežba tožna in na dom ZobotehnKnl ambulatorij Ermanno Schultze Trst, ulica Caserma štev. 17, n. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. Prva slov en. nirodllalea v Trstu Alojz Saletelj allea Carradorl it 18, v bližini gostilne NDO Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predme tov iz gumija, sveč. mila, parfum., min. vod itd I AN TORRESANI TRST - ULICA G ULIA ST 32 FR00AIALNA ŽELEZNIKE. - PRE0 MET> ZA DOMAČO UPORABO; 0BRT-N« IN POLJSKI PRE METI. ~ CENE ZMERNE, mm' POSTREŽBA T0ČMA. I il VRUKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS' fe preložila svofo trgovino Šivalnih strojev ic kljev ki pridevkov m mehanično dela* m ico vred Is ulice Pontcrosao itev 4 v ulico Campanile štev 19 Dr. Korsano specijalist za sifilititne ta kotae bolezni Ima evoj ambulatorij v Trsta, v al 8an Lazzara it 17, U (Paiano Diana) Za enkvfjo Bt. Antona novega Sprijeni od 12. do L In od 6 do 7 pop. fenske od 5 do 6 popoldne m n U Vi 4* 11* ta ti Najstarejša in glam potniška pisarna in denarna menjalnia I. M. Ferri^ Trst via Lazzaretto ve^chlo 4. (nasproti Exealalar P lace-Hotal-a). Odprava potnikov z na hitraiiiml par-alki domačega društva fz Trsta In to v Ameriko in Kanado. Odhod vsako soboto; a v pon*ia |klh odhod z iaiezn'co Iz Trsta č?z H .vre, Braasa, Rotterda« in Antw rpan v New-York ia dalje z amerikansko železnico do zaželjenega mesta. Za n&jhitrojie, najceneje in sigurno potovanje se skrbi in Jamči. Da moro vsakdo takoj odpoto« ti, treba zagotoviti si mesto z 2 kronami aro. Vsakdo lahko zamenja v msnialniri ]v amerikanske dolarje brez i dbitka. Vsa pojasnila pofttlja brezplačne gorU amen j ena pisarna. □I.—I.I—n—n—n—i,i—*m Piazza Ponterosso 2 J)urjava <5 Co. Jrst Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI po merL — Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- in v inozemstvu. — VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE. Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavam« ■atsrf« aa toaoia, pUa, cpefal pUa Ia Mtarfe m Mfte, -Diaaal" alojaio la laMo eihiijki. ' " " PravMB^o dalo indnatrijalaik tavana kakor t jo olja, tsvaree Ma, aa kaaoaotoM, Barako obrt, aoatzalae kai>tav, at^t Mi. la sMI la aa P "N^ ki slekli liae eaofea (Ufft) dna Fedrotd, kak« tail vad%^a aa bkeo. 8tro|i aa kmika ta dn^i Obrti. flMsraa ^aasals#e Senika la eovi vnako vnIL BkladiHo vaakanamlk iekaiiaik poteobilia. Vaakovnteo eeflt OM|o la la pcaia m MU m aalaai O^K kil. l«pe bi Treooci! doame tovorne drot so dosetle dosedoj vsepovsod nomousi sloves, narodnjii donofl MM. kl don poslre2e m konkurenčnih cenah. J J sobam. Trst. Tla Taearl 10 Za pomlad in poletje! Krasu obleke, povr&M L lr. za gospole, dedce I« otroke. Samo dobro blago I BOHINEC & Co Trat, vlioa Ponterosso 8, wgai ui. Nuova 13. flK, degaitn oUcke, katere izdelujejo ujboljši krojsči. £epe, res lobre obleke za moške od kron 26- — naprej. Najnižje stalne eene reglatrovana zadruga z emajanlm poroštvom. Tržaška posojilnica in hranilnica ^.i—<« palači — vhod po glavnih atopnjlonh). roetno hranllnlOnl radun 16,004, Poaojila daja __. »»rt. _ aa mptno. _ ito ia aa aaortizafldo aa daQio dobo po Eakomptaja trgovaka te todi ni ud in jih obrastnjo po 4 'I A -m vlafa li viefe aa tekočI račss po dogovora. plkiu« saTod sam. Vlaga oa lahko po eno krono. domaoo nabiralnika (hranilna putloe). Telefon itav. 902. Ima vamoatno oolloo (aafe deposita) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in rasnih arngib vrednost«, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem na&ina, ter jo oddaja strankam v najem po niskih cenah. Stanjo vlog nad io mlljonovt URADNO URO i od O do 10 doeoldno In od a do a popoldno IzplaOuJo ao vaak delavnik ob uradnih urah. Nikdar - do letos! Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroSkih oblek, zamorom prodati obleke po naosrnih cenah. Moderne možke obleke od K 14 naprej „ otrofik* n m n ® n „ oblečice za otroke od 3-10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprei.) Velik izbor deUvskh oblek, hlač, spodnjih srajc in drugega perila. Vse po naj zmernejSih cenah AHACI* TA' Dl TRIESTE TRST - Ulica Gtaai Carducci *« 40 I I ozor! OpaliM hi m Zeto »godna. liMro ki Maja hi Sadji *iike piv (krat ttavobola) cena. RESTAVRACIJ A-HOTEL BALKAN (TS ?iazza della' ma Anton Barucca mizarski mojster, TRST« ulica San FranceSco d* Assisl 2. SPECIJALIST ZA POPRAVLJANJE ROULET NA OKNIN. Na ietjo se menjajo pasovi In *■««• Jamfl za popolno Mo brsi konkurenco. rOMAŽ ZADN1K TRST TELEFON fttr 16-08 = trs Sv Ivana itv 6. - Prodaja maa ia lastna klavnica na debelo m drcbn. Na drobno gove]e: spredmi deli po K 1 in 1 SO. Zadnji deli po K 1 7B in Ml Na debelo po dogovoru. » Mesnica j vadao dobro preskrbljena s teleti®* prve * vrata, kakor tudi parutnln« Za mnofobroieo obisk se uljudno priporom " "rs ^ e^tf^ v ptroc/cr/t . fnm Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr državna železnica. Odhod Iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 5.00 M do Poreča in medpostaje. 7.35 O Merpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice-Celovec-Dunaj-Praga-Dečin-Bcljak-Berlin-Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana- Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. 9.15 M Ie do Buj in medpostaje. 12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub- Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak- Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovinj) Pula in in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana- Beljak-lnomost-Monakovo-Pariz in medp. 735 M le do Buj in medpostaje. 738 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 834 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pulain medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. 1039 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mona- kovo. Zabavni vladi od nedeljah in praznikih. 235 O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico. Prihod ▼ Trst 6.05 O Iz Dunaja, Solnojsrada, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo-Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). «.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca. Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.25 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12.40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža. Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 1.32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka. Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine). O Iz Poreča. Buj in medpostaj. i036 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih: 9.3S O Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj. Pristno krnsko soicna pomladna (a poletna sezona 1914. odraaek 7 kroa odmik tO kroa odrattk 15 kroa odresek 17 kroa odreže k 20 kroa Odvocak sa trmo salonsko obleko 20 K kakor tod blago sa povriniks, turfoovsks lodns, sviL kamgarne, blago sa daiaaka obleka Hd. poKlja po tovarniških mah kot realka in solidna, aaj-h Ije snana toTsr*IIkn saloga sukna siesel - Imhof - Brno (I ravsto) Vzorci gratis la franko OfEodnoati privatnih odj«Hte»f. 6e aaročnjejo ■akna naravnost pil tvrdki tloflol - Imhof na tovarniškem mastu ao saatna. »talna, nizka cena. Valik isbor Usoma puijin postrežba tedi mal > nar Al » u pnln^n ~>tavu Velika zaloga OLJA FRflH costantiHI Trst — ulica S. Lazzaro it iS — Trst btizn cerkrs S*. Antona Novega Velik izbor namiznega olja od 88 slo!. Iiterjraprej^j PARNA ■T* čistilnica no suho ALBin mm ulioa Farneto 1.6?. O, Trst. Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožo bo viua perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo na suh način najnatančnejše in naj skrbneje po najnižjih oenah » centrali oL Farn-to 6tev. 9 in tržaških podružnicah ulic deli' Istria št 1» in olk* Belvedere 6t. 49 tac » podružnici t Gorici, ulica d«* Temtro 5*. 1* l)r. 1>E€\IK Dr PETSCHNIOG) nsT, «u i UTEBini tm i Mrsvalk e» sstrssj« i splošne) H - 9 ta 3 ta ipeeijsiUt is i«is» » .-*»# fspolne) : 11*/#—1 fn 7 7» Avtumohii - Umversat Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 omnoisno proizvajam* Zmian|s coni «—5 sedefev K 4800; 2 aadaia E 4*¥> Laođa'e-■i sedeta« K 6300. Popolna opr«va Ca pota s straa-Iklani u*H»al. et<*klo, pa« svataIk. g»narmt r sa ncati->s ski plin, rog, kilom*t iski iteioik is Utroutn CJeas valjajo ss vosa proato si enir~e in co tatine » Trate. ANTON SKERL, sodaiisk is Trat, Piazza Carlo Gold<>ni Telcfo » 1734. Garace:Via dei Bacchi 18 Telefon 22«?« Priprnpite se za Kolesarsko sezljo Vsak izkušen kolesar kupi najbolje kolo monarhije aH naj Avstrijska tovarna orožja STE9R. Zastopniki: Trst: ku-»olf ROtl, id Acquedotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, St. Lucija: JL^^ig^^ula^^^nDu^^Vi^GjDMduccL Proti nerroznosu, telesni šibkost-. iy konva-le-cenci, pri kroničnem pomanjkanja slasti) je najbo jia redilo liecikratoo Isto sa ie izkaz lo n spevno (gasom kliničnih spričeval), ker vsebuje tndi lecithin in drage r^dilne snovi) tudi v slučaju Rachitis (angleška bolrzen. — V slučajih n«' rattenije, nevrastaničnega gla-rob la, nespsčnosti, epi-lep-ije, deluje izbor o BROM — UECIKRATON. V slučajih malokrvnosti ŽELEZNATI LEC KRATON pri poučnih boleznih pa OUAJACOL — LECIKRATON za Asthma in kožne bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v tabletah po 25 n 50 bom. K1 50 - K 3 60 •lavna rata«a LEkARNA PIZ2UL CI6M0LA Trst Csrss 14 (Pstsčs Tr»vss). - Telsfaa 2724. Mirodilnica Ernest Violin, Sv Ivan štev. 1049 (hiša GasperČ'Ć) Velika zaloga raznovrstnih barv, čopi-čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t. d. — Postrežba točna. tovarna sodov IvrSnjs naročbe vsakovrstnih soda*, badM ~s steč tpim, Ukera, tropino*««, olja, alWo*aa, marafeia Hd JuOa ca dobro dala ia po niskih sanah, da iS al bojim konkurentov. — Na d stale paiiljam easika Fran Abram Trfcti ol1 1423 v dobroznani mesoici j Valurifl fleircli Trst — Piazza fomn TBGcbid S?. 9 Telefon St 56—56. te prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in kr štrunovo, Jančje (n kokošje meso. Obit: Kuhanie govejih vamp, zaloga suhih osoljenih črev in sličnih izdelkov. Fostreibs tud ns dom. — Oeae zmerne. M. REM0NDIN1 tapeliiik, Tpsf, ul. Cecilia de Ritfmeyep 9 priporoča slav.občinsfvu suojo d?Iaunico ter zagotavlja točno izursbo za usako delo. JAKO ZMERNE CENE H Austro-Američana ===== bpzs swais z Amerike. ===== BUŽNJ ODHODI IZ TRSTA s noc AMlA^ 4. aprila do Drača ali Val one, Patrasa, Palerma, Algier in New-Yorka. „Marta Washfn$ton' L 11. aprila do Splita ali Gruža,DraČa ali Valine, trasa, Palerma, Algier in New-Yorka. 15. aprila do Drača ali lalone, Neapelja, Barcelone, Almerije, M " Las Palmas, Buer.os Aires in pristanišča. Največji konfori. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevodnih listkov 1., H. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za P-»t.rs»s, P »larmo, Gadiz in Las Palmas obrniti sa je na Urad za petaJka v Trstu, ulioa Malla pfcoe's rt. 2. za tovor i o bls^o pa pri 6. Tsrsksohls & C«, Trst, ullos Psnteresas it 3, I. n. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.CERMAK V.TUSCHER ZOBOZDRAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad. Bagnlatniji po 1" kron in nsprej. prstani 14 kar. zlato po 6 kroa in već. poročni prstani 14 kar. zlata ol 8 K dalje. prstani s diiamaatom in br lan tom od 10 do 200 kron. Slovenski urar in zlatar Trst, trg Barriera št. 3 Priporoča svojim rojakom bogato zalogo vsakovrstnih stenskih in žepnih ar, ter raznih zlatenin kakor verižice, uhane, zapestnice, prstane, priveske i. t. d. Budilke od 3 ftenske zlate are od B6 do lfiO kron, z brilantom. Popravlja po zmer-nih cenah z 2 letnim jamstvom. Slovenci ne zabite gesla: Svoji k svojim. Srebrne ure po 8 kron in daije. srebrno jedino orodje veni priveski v ve k. izberi. srebrne Ženske ure po 7 kroo in naprej.