Poštnina platana o gotovini
U Ijubljani, sobota 27. maua 1937
Cena 1 Din, s prilogo 2 Din
Steo. 10
Z Ilustrirano prilogo ,.teden v slikali4*
leto II.
Politični in vojaški pomen novega sporazuma v italijanski luči:
Zveza, s katero mora računati vsakdo
iielgrad, 27. marca. Ob podpisu političnega dogovora med Italijo in Jugoslavijo sta si italijanski kralj ter knez namestnik poslala naslednji brzojavki:
Nj. Vel. kralju, Rim — V trenutku, ko se podpisuje politični sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki tako srečno uvaja novo dobo v razmerju med našima dvema sosednjima si narodoma, vam želim, Veličanstvo, izreči svoje najtoplejše želje za vašo srečo in za napredek vaše domovine. — Pavle.
Nj. Vel. kralj Italije je poslal svoj odgovor Nj. kr. Vis. knezu namestniku iz Pise. Odgovor se glasi:
Nj. kr. Vis. knezu namestniku, Belgrad — Prisrčno se zahvaljujem Vašemu kraljevskemu Vi* sočanstvu za ljubeznivo brzojavko in tudi sam izrekam svoje najiskrenejše želje, da prinese ta pravkar podpisani sporazum kar največje koristi napredku naših dveh narodov. Z najlepšimi željami za osebno srečo Vašega kraljevskega Visočan-stva Viktor Emanuel.
Trst, 27. marca. »Piccolo« prinaša članek svojega posebnega poročevalca Marija N o r d i a iz Belgrada, ki se smatra kot najbolj zanesljiv tolmač mnenja grofa Ciano in ki je od italijanske strani največ pripomogel k ustvarjenju ugodne atmosfere za sporazum med Italijo in Jugoslavijo v javnosti.
V	tem komentarju je rečeno:
»Gospodarski in politični sporazum med Italijo in Jugoslavijo pomenita nov steber sodelovanja in miru v srcu Evrope, ki je danes bolj kot kdaj zagrnjena v valove mračne nepoznane bodočnosti. Sporazum med Belgradom in Rimom je nekak prvi žarek pomladi, ki je prodrl skozi megleno ozračje Evrope, v kateri mnogi državniki mlatijo prazno slamo, medtem ko Bilce ustvarja z le njemu svojsko konstruktivnostjo nagle pa temeljite odločbe in se v tem oziru sreča s srečno realistično politiko g. Stojadinoviča.
Politični sporazum je tak, da tudi samo n» površen jioglcd razodeva svojo važnost za Imdočnost Italije in Jugoslavije, prekašajoč tudi najbolj optimistična pričakovanja. Vzporedni interesi obeh držav so se zdaj našli skupaj in se dopolnjujejo na najsotidnejši bazi ter tvorijo prevažen instrument ravnovesja v življenju Evrope. Ni nobenega odkritega prijatelja miru, ki no bi z radostjo pozdravil konca skrajno delikatne dobe, v kateri so bila med Italijo in Jugoslavijo ncsporazumljenja in trenja ter nejevolja na dnevnem redu. Sedaj je pa jasno, da bo v sektorju, ki se od Balkana ra z te z a n a Sr e d o z em s ko morjeinna zapadu dosega Tirensko morje, vsak, kdor bi skušal kakšen napad, moral računati s tem novim, spoštljivi strah vzbujajočim političnim blokom, ki ga tvorita dve vojaško 'd lično opremljeni državi.
Sporazum, ki ga bo zgodovina zabeležila kot belgrajski pakt od 25. marca 1937, ni naperjen proti nikomur. Na eni strani je Italija v svojem novem položaju ostala vseskozi zvesta svoji osnovni politiki osi Berlin-Rim in rimskim protokolom in so tako Berlin kakor Dunaj in Budimpešta, ki so bili stalno informirani o naših pogajanjih, z vsemi silami podpirali njihov zaključek. Na drugi strani pa tudi Jugoslavija ostane v krogu svojih dosedanjih prijateljstev in jo s svojim zbižanjem z Italijo, ki nujno vključuje, čeprav tiho, pa zato nič manj neizogibno zmanjšanje napetosti odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo, le kronala svojo politiko miru na svojih mejah.
Pogodba pomeni tudi, da je Jugoslavija izrecno priznala italijanski imperij ,imenujoč italijanskega kralja etiopskega cesarja. Pomembno je tudi, da pogodba sama označuje pakt kot začetek nove ere političnih in gospodarskih odnošajev me dobema državama. Zunanjepolitično najbolj važno pa je določilo, da se bosta obe državi sproti sporazumevali
o	vsem, kar je potrebno, da se branijo skupni interesi, če bi bili od kogarkoli po mednarodnih za-pletljajih ogroženi. Osnovna je tudi določba, da se nobena od obeh držav ne bo zatokla k orožju, da odloči morebitne spore. Dragocena je seveda tudi medsebojna garancija, da se ne bodo trpele akcije, ki imajo namen motiti teritorialno celost ah pa notranji red ene ali druge države.«
S tem je pomen belgrajskega pakta od italijanske strani dovolj točno označen in njegova claleko-sežnost dostojno podčrtana.
Cianovo bivanic v Bdgradu
Belgrad, 27. marca. m. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj popoldne obiskal tudi cetala dva kraljevska namestnika dr. Stankoviča
in dr. Peroviča. Zatem se je odpeljal v spremstvu dr. Stojadinoviča in njegove gospe na ogled mesta Belgrada ter je med drugim obiskal tudi živalski vrt. Zve&r je na čast grofa Ciana priredil svečano večerjo tukajšnji italijanski poslanik M. Indelli. Na večerji so bili poleg dr. Stojadinoviča in gospe še ostali člani kr. vlade, ki so v Bel-gradu ter mnogoštevilni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Po večerji je bil v prostorih italijanskega poslaništva velik sprejem. Ob tej priliki sta grof Ciano in predsednik naše vlade dr. Sto-jadinovič sprejela domače in tuje časnikarji ter 6e z njimi dalje časa razgovarjala.
Odhod zunanjega ministra Ciana je predviden za danes dopoldne. V primeru ugodnih vremenskih razmer se bo grof Ciano vrnil iz Belgrada v Rim 6 svojim štirimotornim letalom, v nasprotnem primeru pa bo odpotoval z vlakom. Pred svojim odhodom bo v imenu Italije v zunanjem ministrstvu ratificiral pogodbo.
Ta ratifikacija bo izvršena po predpisu čl. 65. ustave, i pravi, da kralj sklepa pogodbe s tujimi državami, toda za potrditev teh pogodb je potrebno prejšnje odobrenje narodnega predstavništva. Za potrditev čisto političnih sporazumov odobritev narodnega predstavništva ni potrebna.
»m
*	_jj
Sprejem italijanskega zunanjega ministra v Belgrailu.
Mussolinijevi pozdravi dr. Stofadinoviču
Belgrad, 27. marca. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je poslal predsedniku italijanske vlade Mussoliniju ob podpisu političnega in gospodarskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo tole brzojavko:
V	trenutku, ko podpisujem z nj. ekselenco zunanjim ministrom grofom Cianom italijansko-jugoslovanske sporazume, ki imajo za nalogo, da začno novo dobo iskrenega in prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, izrekam svoje najboljše želje za srečen uspeh našega dela, za blagostanje Vaše države in za Vašo osebno srečo.
Na brzojavko našega ministrskega predsednika je odgovoril predsednik italijanske vlade Be-nito Mussolini takole:
»Zahvaljujem se Vam za prisrčno brzojavko, ki mi jo je poslala Vaša ekselenca ob podpisu sporazumov med našima dvema državama. 2elim Vas prepričati, da smatram naše sporazume kot začetek stvarnega in konstruktivnega sodelovanja, ki se bo lojalno izvajalo in ki bo koristilo prav tako našima dvema državama kakor splošnemu miru. Pošiljam Vam svoje želje za procvit Vaše države in za dobro Vaše ekselence.«
Naš velikonočni spored: Priljubljeni svetovni tenor
BenJamino Gigli
nastopi s svojo nežno gro in krasnim petjem obenem z Ljubljančanko GERALDINO KATNIKOVO v ravnokar dovršenem najnovejštm filmu
Glas srca
Premiera na velikonočno soboto ob 21. uri v kinu Unionu Blagajna je odprta v soboto od 19.30 dalje. BlTSliWTIITfriiiMiflllllHIIIBMimi—iIIJBII—|
Bolgari pozdravljajo zvezo z Italijo
Sofija, 27. marca AA. Vsi bolgarski listi posvečajo veliko pozornost obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in sklenitvi jugoslo-vansko-italijanskega sporazuma. Listi prinašajo kar najobširnejši komentarje tujega tiska o tem velikem mednarodnem dogodku in članke belgrajskih listov o pomenu tega obiska in sporazuma ter o sprejemu grofa Ciana v Belgradu.
Glasilo Cankova, »Slovo«, priobčuje uvodnik pod naslovom »Grof Ciano ugotavlja v Belgradu, da je Belgrad slej ko prej najvažnejša točka srednje in jugovzhodne Evrope«. List poudarja, da bo obisk grofa Ciana obrodil stabilizacijo miru in zagotovil status quo v Evropi.
»Dnevnik« prinaša izčrpen članek bivšega po-
Na španskih bojiščih bo zatišfe
Avilla, 27. marca. o. Nacionalistično vojno poveljstvo namerava v kratkem izvršiti pregrupacijo svojih oddelkov na madridskem bojišču. Ta preureditev oddelkov in bojišč je v zvezi s tem, da je vrhovno poveljstvo na madridskem bojišču prevzel general Franco sam, ki bo s svojimi četami v kratkem izvedel nov napad na prestolnico. Nacionalistični oddelki bodo pred Madridom dobili nova močna ojačenja, ki bodo prispela iz notranjosti in z obale.
Tukajšnja radijska postaja je objavila, da je nacionalistično letalstvo uspešno bombardiralo odseke na fronti pr. Guadalajari. Nacionalistična letala so posebno hudo obstreljevala sovražne rezerve v okolici Alcala de Jenareza. Bombardirala so tudi letališče pri Borajasu.
Uradno poročilo vrhovnega nacionalnega poveljstva pravi, da je bilo na severnem bojišču v odseku pete, šeste in osme divizije pri Avilli osamljeno streljanje iz pušk, Nekaj prebivalcev ie zbežalo na našo stran.
vseh
Armadna skupina pred Madridom: Na odsekih tega bojišča je bil tojoniški dvoboj.
Madrid, 27. marca. (Havas) Uradno poročilo pravi: Severno bojišče: Na bojni črti pri Eus-cadiju in Santanderju ni bilo posebnih dogodkov.
Asturijsko bojišče: Nasprotna letala so obstreljevala pristanišče Musel in lažje poškodovala neko trgovsko ladjo. V odseku pri Escampleru je topniški dvoboj. Naše baterije so prizadejale nasprotniku hude izgube in razpršile več sovražnih koncentracij.
Na osrednji fronti je sovražno letalstvo večkrat obstreljevalo republikanske čete. Uporniki niso dosegli nikakega uspeha. Pri enem izmed teh napadalnih poletov so republikanske protiletalske baterije sestrelile bombno letalo. Sestrelile so tudi neko lovsko letalo, drugo lovsko letalo je pa strmoglavilo med našimi četami. Pilot se ie ubil.
—	Popoldne smo v istem kraju sestrelili sovražni aparat.
slanika v Parizu Petra Stainova pod naslovom »K novemu miru«. Pisec komentira pomen Cianovega obiska in pravi: Obisk v Belgradu obljublja biti zelo pomemben dogodek in velezanimivo znamenje za novi mir.
»Nova Kambana« prinaša obširen uvodnik izpod peresa bivšega bolgarskega poslanika v Belgradu Koste Todorova pod naslovom: Italijansko-jugoslovansko razmerje. Pisec podaja pregled razvoja dogodkov med Italijo in Jugoslavija, nato pa pravi: Razumljivo je, da bo ta sporazum rodil celo vrsto senzacij, ugibanj, domnev in kombinacij. Ugibali bodo o skritih tendencah in o njegovem bodočem vplivu na razmerje med Jugoslavijo in njenimi zavezniki. Ponovno bodo govorili o tem, da stoji Mala antanta pred razpadom in da je fran-cojski sistem doživel hud udarec. Toda ko bo vse to ugibanje in vpitje minilo, in ko se bo spoznal njegov pravi namen, se bo videlo samo eno: da je Jugoslavija dobila nova poroštva za svoj mir, in da ji ni bilo treba v ta namen žrtvovati niti eno prijateljstvo, in da ne bo Mala antanta v nobenem primeru oslabljena.
Poluradna »La Parole bulgare« pravi v uvodniku: Grof Ciano popisuje dosedanje razmerje med Italije in Jugoslavijo, nato riše stremljenja, ki so se zadnje čase manifestirala na obeh straneh, da se to razmerje popravi Med drugim pravi:
Vesti 27. marca
Okrožnica svetega očeta o Mehiki in o položaju mehiških katoličanov bo objavljena danes. Okrožnica bo nosila velikonočni datum.
Egiptovski kralj Faruk je prišel v Ženevo ter bo tam ostal nekaj dni. Njegov prihod je morda v zvezi z egiptovskimi prizadevanji za sprejem v Zvezo narodov. Kralja spremljajo njegova mati in štiri sestre.
Mednarodni delavski šahovski turnir se je začel v Brnu 24. tega meseca. Udeležujejo se ga zastopniki sedmih držav
Šolo za motorizacijo vojske je osnovalo nemško vojno ministrstvo v Windsdorfu. Šola ima namen tehnično izobraziti vojake za nemške motorizirane oddelke, zakaj ti vojaki morajo biti predvsem tehnični strokovnjaki: monterji, ključavničarji, mehaniki itd.
Za nekrvavo razganjanje množice bodo pariško policijo opremili z brizgalnami za barve, z bombami za solzni plin ter s strojnicami, ki bodo streljale celuloidne krogle, podobne žogam za ping-pong. Te krogle ne bodo nikdar povzročile smrti, marveč samo lahke poškodbe. Vrh tega bodo tudi zvišali število moštva od 12.000 na 20.000 mož.
Politično amnestijo za veliko noč je razglasila Litva. Po tej amnestiji bodo oprostili 60 obsojencev iz znanega veleizdajalskega procesa 1935.
Zvišanje stanovanjskih najemnin je kaznivo v Nemčiji prav tako tudi odpoved stanovanja, čo bi najemnik ne pristal na zvišanje stanarine.
680 angleških šolarjev je dospelo na obisk v Porenje. Hitlerjeva mladina jim je priredila navdušen sprejem.
Angleški vojni minister Dtiff Cooper je prispel s soprogo v Pariz baje ogledovat neke stare gradove, v resnici pa ima njegovo potovanje menda drugačne razloge.
Tri nove trdnjave je dovršila Belgija na svojih mejah, in se bodo posadke takoj vselile vanje.
Preosnovo srednjega šolstva vseh vrst bo izvedla prihodnji mesec Nemčija. Po tej preosnovi se bo to šolstvo poenostavilo.
Do odkrite vojne med Španijo in njenimi nasprotniki bo prišlo, če bodo zavezniki nacionalistov še pošiljali pomoč v Španijo. Tako je izjavil diplomatski predstavnik valencijske vlade v Wa-shingtonu de los Rios.
Sporazum o kliringu sta sklenili Nemčija in Švica zaradi boljšega trgovskega in turističnega prometa.
Predsednik nemške Narodne banke dr. Hjal-mar Schacht potuje maja meseca v Bukarešto, da vrne obisk ravnatelju romunske državne banke Costinescu.
Politična pogodba med Italijo in Japonsko še
ne bo tako hitro sklenjena, tako pravijo najnovejše vesti iz Tokia.
Sporazum z madjarsko manjšino v ČSR je dosegla češkoslovaška vlada. Sporazum se nanaša predvsem na sprejem Madjarov v državno službo, glede madjarščine po šolah in glede madjarskih napisov na javnih prostorih.
Zvezo med Sovjeti in Kitajci proti Japonski napovedujejo nekateri evropski levo usmerjeni listi. Sovjeti bi se za ceno take zvezo bojda obvezali, da ne bodo več podpirali kitajskih komunistov, in da bodo prepustili vprašanje ravnanja s komunistično stranko na Kitajskem vladi v Nankingu.
Francoski listi očitajo Angliji, da ne pokaže jasno svojega stališča glede španske državljanske vojne. Verjetno je, da bi francoska vlada rada izsilila skupen, morda celo oborožen nastop Anglije in Francije proti Italiji in Nemčiji, kakor to zahtevajo francoski komunisti.
2060 ladijskih strojnikov začne stavkati v škotskih ladjedelnicah, če jim ne bodo podjetniki zvišali mezd, kakor zahtevajo.
Protijudovskc demonstracije z bombnimi atentati so bile zadnje dni v industrijskih pokrajinah Poljske, kjer delavstvo stavka. Judje pa, ki obvladujejo malo trgovino, neprestano zvišujejo cene živilom. Marsikje so delavci tudi zahtevali, da podjetja odpuste vse judovske nameščence, češ, da so judje zajedalci poljskega naroda.
Letalo s trinajstimi potniki se je razbilo blizu Pittsburga v Združenih državah. Vseh trinajst potnikov je pri tem našlo smrt. Vzrok za nesrečo je bil v tem, da je v veliki višini motor nehal delovati in ni hotel vžgati, čeprav je imelo letalo dovolj kuriva.
Zakon o zboljšanju plač državnim uradnikom
sta izglasovali obe francoski zbornici včeraj. Zakon določa zvišanje ne nižjim uradnikom, kakor bi se dalo v socialistični Franciji pričakovati, marveč večje dohodke višjim uradnikom. Torej je pri socialistih tako kakor pri drugih . ..
Policijsko varstvo nemške meje bodo izvrševali tudi finančni stražniki in cariniki, zaradi česar bodo njihove oddelke v kratkem močno pomnožili. Nove stražnike bodo vzeli samo izmed članov narodno socialističnih oboroženih organizacij.
Čez sedemdeset tisoč pušk so zaplenili Italijani v Abesiniji od začetka lanskega oktobra dalje. Poleg tega so Abesincem vzeli tudi 103.000 revolverjev najnovejega kova ter 873 strojnic.
O	komunističnih pobojih v Clichyju bo prihodnjo sredo razpravljal francoski ministrski svet na seji, kateri bo predsedoval predsednik republike Lebrun. Skušal bo dognati vzroke in krivce za te poboje in najbrž ugotoviti, da komunisti niso krivi.
Predsednik naše skupščine Štefan Čirič je dospel v Rim, da se udeleži sej mednarodne parlamentarne zveze in se bo pri tej priliki sestal z več uglednimi italijanskimi političnimi osebnostmi.
Shirley Temple
mala ljubljenka, naidražestneje dete Vas bo za Velikonočne praznike navduševalo s svojo izvirno, očarljivo in ginljivo igro v filmu
Angel aerodroma
Mati v kinu
n
n e i a Sloga**
Predstave samo v nedeljo in pondeljek ob 9.30 in 11. uri ter v torek in sredo ob 14.15
Strašni izrodki strasti požiganja
v	Maribor, 26. marca.
Ogromno pozornost jo izzvalo naše poročilo o razkrinkanju požigalca, ki je še«t let nemoteno vršil po slovenjebistriškem okraju zločinske požige. StraSno ogorčenje je zavladalo po vsem okraju proti Jožefu Korenu, ko so ga orožniki s Pragerskega vodili po krajih, v katerih je zažigal. Preiskava o teh požigih je sedaj v glavnem končana. Spravila je na dan podrobnosti, o katerih govori vsa tamošnja okolica. Posebno značilna eo priznanja požigalca Korena, ki je v vseh podrobnostih priznal tudi motive svojih zločinov. Ti povodi so včasih tako malenkostni in nenavadni, da vzbujajo prepričanje o duševni nenormalnosti požigalca.
Prileti so ga, ko je požigal pri svaku
Slučaj je hotel, da je padel požigalec orožnikom v roke tik potem, ko je zažgal svojemu lastnemu svaku Jožefu Zunkoviču v Vrhlogi. Koren je prišel k svaku na obisk ter je hotel pri njem prenočiti. Zunkovič pa bi ee ga bil rad znebil ter mu je prigovarjal, naj gre domov spat, ker nima zanj nobeno postelje na razpolago. Koren je res odšel iz hiše, šel pa je pod okno sobe, v kateri spi Zun-kovičeva dekla, ter jo klical, naj mu odpre, da gre epat Ker mu ni odprla, je začel po oknu razbijati, da so je služkinja prestrašila ter je šla spat v drugo sobo na peč. Koren je nato snel okno, sc zavlekel v sobo ter se vlegol v posteljo služkinje. Okoli 11. ponoči pa je vstal, zažgal posteljo ter zbežal skozi okno. Zatekel 6e je v hlev posestnika Unuka ter ee vlegel spat. Tam ga je našla orožniška patrulja ter ga aretirala. Po daljšem tajenju je priznal, da jo zažgal pri svojem svaku Zunkoviču, in sicer zaradi tega, ker ga je ponoči spodil iz hiše. Vse to je pripovedoval orožnikom tako mirno in hladnokrvno, da eo takoj osumili, da ima najbrž še na vesti več požigov ter so ga začeli v tej smeri zasliševati. Po krajšem obotavljanju je izjavil: »Ker sem že to priznal, bom pa še vse drugo povedal, saj itak vem, da ne bom prišel nikoli več na prosto.«
Neverfetni vzroki požigov
Za požig, katerega je izvršil v noči 6. januarja t. L v Vrhlogi pri posestnici Celpfiga Mariji, je navedel kot vzrok jezo, ker je ta posestnica njegovo ženo hujskala proti njemu. Ko je šel k svojemu svaku na Vrhlogo mimo hise posestnice Celofiga, se jo mimogrede spomnil na njo. pa ga je prevzela taka jeza, da ji je vso požgal. Povod za požig hiše posestnika Laha Štefana v Vrhlogi je bil še bolj malenkosten. Koren je v noči Sl. avgusta lanskega leta šel z nekim Lahovim sosedom iz Slovenske Bistrice, kjer erta skupaj pila. Ko 6ta prišla mimo Lahove hiše, je sosed kar tako omenil, da je škoda, da tako stara In grda hiša, kakor je Laljpva, stoji tik ob cesti. Ko sta potem ponoči pri sosedu pila čaj, so je Koren izmuznil v neopaznem trenutku iz hiše, skočil k Lahu, podtaknil ogenj • ter se vrnil potem hitro nazaj, tako da nihče ni opazil njegove odsotnosti. Iz sovraštva je zažgal tudi pri posestniku Francu Pernatu v Moriu pri Framu.
Žago zažgal, da si le svetil domov
Pred šestimi leti je zažgal Koren žago posestnika Karla Marinca v Bukovcu. V temni noči je šel od Sv. Martina na Pohorju, kjer je nabiral kostanj, proti svojemu domu v Bukovec. Ustavil se je pri Marinčevi žagi, odkoder je imel še približno uro hoda do doma. Pri žagi, ki |e bila ponoči zapuščena, je počival, pa si jo zakuril ogenj ter pekel kostanj. Ko so je najedel kostanja, je vrgel ogenj pod žago ter jo zažgal, in sicer zaradi tega, ker je bila noč jako temna, pa mu je sij goreče žage svetil skozi do doma...
Hiše zažigal, ker mu niso ugajale
V	noči 26. februarja t 1. je šel skozi Pretrež mimo hišo posestnika Ivana Oniča. Videl je, da je hiša stara, lesena in grda, poleg tega pa si je mislil, da mora biti Onič gotovo dobro zavarovan. Ker mu hiša ni ugajala in ker je hotel Oniču pomagati z zavarovalnino, mu jo v tihi noči podtaknil ogenj v streho in hiša je zgorela do tal. Gospodarski zadrugi v Slovenski Bistrici je zažgal njeno skladišče, ker je bil mnenja, da ne spada na to mesto, kjer ee je nahajalo in da kazi okolico. Tudi Ivanu Detičku v Razgorju je zažgal hišo, ker je bila stara in grda. prav tako tudi posestnici Angeli Pader v
Na živilskem trsu
Ljubljana, 28. marca.
Tudi na živilskem trgu je znak veliko sobote. Gospodinje hite sem in tja, mudi se jim, zato tudi nimajo časa izbirati in z njim tako lastno natančnostjo pregledovati vsako malenkost, predno jo spravijo v košaro. Danes gre vse na hitro roko. Tudi branjevke in kmetice, ki so prav lepo zasedle tržni prostor, komaj čakajo, da bi prodalo, kar so s seboj prinesle, kajti veliko dela jih še čaka doma — danes, ko je velika sobota.
Včeraj je bil ribji trg zelo klavern. Kakor iz-gleda, so se ljudje zela postili, kajti kupčija je bila tako slaba, kot malo kdaj. Prodajnlci so se seveda tolažili z malo količino došlih rib, predvsem se pa zavedajo tudi, da je za veliko noč mnogo bolj potrebnega kot so pa ribo. Cene so bile kot običajne, navadne ribe so bile od 10 do 20 din, boljše vrste pa od 30 din naprej. Zelo veliko jo pa bilo žabjih krakov. Toda tudi po njih bo gospodinje bolj slabo posegale. Je pač tako: velika noč in pa — visok datum, dva važna razloga, da ljubljanske gospodinje štedijo, kolikor se najbolj da.
Brez dvoma eo največji promet zaznamovali mesarji, ki so prodali prav čedno množino gnjati, šunke in svinskega mesa.
Zelo dobro je založen bil in je zelenjadni trg. Predvsem je veliko solate Endivija je še vedno od 6—8 din kg, nekoliko jo že tudi cvetače od
Žabi jeku, in sicer zaradi tega, kor Je bila njena hiša stara in ker je stala tik banovinske ceste. Požigal je tudi iz »ime naslade. Tako je zažgal posestniki! Fermlnšek Vincencu v Leskovcu gospodarsko poslopje zaradi tega, ker je imel do ognja neko posebno veselje. Iz Istega vzroka je podtaknil požar tudi pri posestnici Marjeti Ozimic v Slov. Bistrici. Pravi, da se je v trenutku, ko je šel ponoči mimo njene hiše, spomnil na ogenj in da ga je prevzela nepremagljiva želja, da bi zažgal.
Za nagrade in iz maščevanja
Nekemu posestniku v občini Slov. Bistrica jo zažgal imetje, ker ga je ta prosil, češ, da je v go-
Celje, 26. marca.
Na Veliki petek se fe vršila pred petčlanskim senatom v Celju razprava proti Zakrajšek Ignaciju, 26-letnemu posestniku v Podvrhu pri Sevnici, ki je v noči na 7. februarja umoril svojega 3 mesece starega sina Karla.
Obdolženec se je 26. januarja lanskega leta orlženil na domačijo svoje takratne neveste Kralj Marije, ki ima v Podvrhu svoje posestvo. Po podatkih preiskave je ugotovljeno, da sta se obdolženec in njegova žena vzela v zakon bolj po sili in da sta se že 14 dni po poroki začela prepirati. Obdolženec je kmalu tudi pretepel svojo ženo, kar je storil kasneje še neštetokrat, tako da je morala žena pobegniti z doma. Njegova žena Marija je imela pred zakonom ljubavno razmerje_ s posestniškim sinom Zvegličem Antonom, kateri ji je pred zakonom -posodil 1600 Din, obdolženec je to vsoto takoj po poroki poravnal, vendar pa tega pozabiti ni mogel ter je ženi plačilo tega dolga večkrat sponašal, tako da ji je kmalu po poroki izjavil, da ji dve leti ne bo kupoval nobene obleke na račun tega plačila.
6. februarja jo je poslal v Sevnico po titanit za razstreljevanje kamenja. Zena mu je takrat odločno izjavila, da bo sicer šla v Sevnico, pa se ne bo več vrnila domov, temveč da bo šla v službo, otroka pa pustila njemu. Obdolženec jo je opozoril, da tega ne dopusti in da za tri mesece starega otroka ne more skrbeti sam, pri čemer jo je_ v jezi in prepiru pograbil in hotel vreči skozi okno ven iz hiše, kar pa mu ni uspelo. Pri tem je ženo zopet spomnil na njenega prejšnjega fanta in jo vprašal, ali morda še vedno misli nanj. Žena mu je zanikala in zbežala z doma. Po odhodu žene je šel obtoženec takoj k svoji materi s prošnjo, naj bi ona prevzela v oskrbo otroka, mati pa je to njegovo zahtevo odklonila, češ da sta oče in mati oba živa in oba v enaki meri dolžna skrbeti za otroka sama. Na domu svojih staršev se je končno sprl še s svojim očimom, ki mu je očital, da je on kriv vseh razprtij, nakar je obdolženec vzel s seboj svojega brata Zakrajšek Antona in se vrnil k otroku. Doma sta popila pol litra hru-ševca in nato legla oba spat v eno posteljo, tako da je na sredi ležal trimesečni sinček Karol. Obdolženec zatrjuje, da je otroku ponoči dvakrat segrel mleko in mu dal piti, ko pa se je okrog
3	ure zjutraj zopet prebudil, je opazil, da otrok več ne diha. Obdolženec se je takoj po smrti na-pram svoji ženi izrazil, da je dobro, da je otrok umrl in da mu sedaj, ko je vse končano, tudi ne bo treba dajali dote, zato je brezdvomno, da je obdolženec svojega otroka z zadušenjem naklepoma usmrtil. Prav gotovo se je usodno noč jezil, ker je moral vstajati in otroka oskrbovati, otrok a je gotovo tudi jokal in obdolženca prebudil, ar je vse vplivalo na obdolženca tako, da je napravil konec in se otroka iznebil.
Sodni zdravnik.izvedenec je izrekel mnenje, da je bil trimesečni otrok lepo zraščen in v kosteh kakor mišičevju dobro razvit in dobro rejen,
4 din dalje. Kmetice pa prinašajo motovilec in regrad, ki ga prodajajo merico po 1 din. Tudi drugih zelenjadnih pridelkov je veliko in gospodinje prav pridno kupujejo, saj se morajo založiti kor za tri dni. Tudi jo na trgu že nekaj novega krompirja po 6 din, vendar zaenkrat še ne gre.
Najbolj pa je zadnjo dni založen perutninski trg. Prostor so morali vedno podaljšati, če so hoteli, da je vsaka prodajalka dobila svoj prostor. Seveda je bilo največ jajc, ki so jih morale zaradi velike konkurence dajati kar po 20 do 22 komadov za kovača. Tudi perutnine ni manjkalo, celo golobe so prinesli naprodaj. Če bi ne bilo toliko blaga, bi bila kupčija dokaj dobra, tako pa je še vedno morala vsaka nekaj blaga nesti domov.
Nič manj kot na perutninski trg, je bil rekorden naval na trg z mlečnimi izdelki, ki je bil tudi tako založen kot malo kakšno leto poprej. Prodajalko so s prodajo prav zadovoljne. Gospodinje z blagom pa tudi, saj same pravijo: kaj si hočemo, saj je tudi velika noč samo enkrat na leto.
Šibenik, 27 marca. b. Čnje se, da je italijanska vlada v zvezi a sklenitvijo jugoslovansko-itali-janskc pogodbe sklenila, da prepove, oziroma razpusti iredentistične organizacije »Pro Dalmatia«, »Mare Nostro« in »Ardlti di Dalmatia«, Zadrski »San Marco« se obširno bavi z novo orientacijo | italijanske politike napram Jugoslaviji in našteva
i	koristi, ki jih bosta imeli obe državi od tega.
spodarsklb stiskah In bi si rad pomagal z zavarovalnino. Obljubil mu je zato 500 Din nagrade, ki jih pa še ni dobil. Drugi posestnik mu je kupil nekaj litrov vina in nekaj cigaret ter mu obljubil 100 Din, da mu je posadil rdečega petelina na streho ter je potem posestnik dobil zavarovalnino. Nekdo mu je plačal za pijačo, da je potem njegovemu nasprotniku zažgal hišo. Francu Korenu v Kočni pa je zažgal gospodarsko poslopje, ker ga jo Korenov sin Ivan svoječasno pretepel.
Vse te in druge požige je Koren priznal brez vsega orožnikom in pričam, ki eo prisostvovale zaslišanju, pozneje pa jih je ponovil tudi pred sodiščem. Seaaj se preiskava še nadaljnje v smeri, da se dožene krivda oseb, ki jih je Koren obdolžil, da so vedele za njegove požige, ali ga k požigom celo nagovarjale. Z veliko nestrpnostjo 6e pričakujejo nadaljnja odkritja v tej aferi, ki v naši kriminalistiki skoraj nima primere. Veliko zaslugo so si pri razkrinkanju tega nevarnega bolestnega požigalca pridobile orožniške oblasti, ki so z vso energijo zagrabile slučaj ter ga temeljito preiskale.
tako da je trupelce napravilo vtis popolnoma zdravega in krepkega otroka. Ta otrok je umrl nasilne smrti vsled zadušenja, povzročenega s trdim prijemom desne roke s palcem in kazalcem za vrat, na katerem sta se našli na desni in levi strani dve vdolbini, ki sta ostali kot očitni posledici trdega prijema za vrat z obema prstoma desne roke.
Sodišče je prisodilo morilcu lastnega otroka 10 let robije in trajno izgubo častnih pAvic.
VABILO
na 54. redni občni zbor
KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE,
rogistrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani,
ki se bo vršil v soboto dne 10. aprila 1087 ob 16 v lastni sejni dvorani v Ljubljani. Tyrševa cesta 18.
Dnevni r ed :
1. Pozdrav in otvoritev.
2. Poslovno poročilo za leti 1934 iu 1035.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev računskih zaključkov za leti 1934 in 1935.
5. Poraba čistega dobička.
6. Odobritev proiačuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29 uredbe.
7. Volitev predsednika, podpredsednika in članov načelstva.
8. Volitev nadzorstva
9. Predlogi članov.
V Ljubljani, dne 26. marca 1937.
Načelstvo.
Knjigovodski tečaj v Radovljici
Obrtniško društvo v Radovljici je priredilo na pobudo obrtnikov in s pomočjo podpore kr. banske uprave ter s prispevki društva in udeležencev za svoje člano knjigovodski tečaj, ki ga je z velikim uspehom vodil g. Jos. Gogala, direktor trgovske šole v Ljubljani. Tečaj se je pričel 5. januarja 1937 in se je priglasilo zanj 23 obrtnikov in obrtnic, od katerih jih je 22 vztrajalo do konca. Dne 11. marca t. 1. se je vršil siovesen zaključek, katerega so se udeležili gg. sresld načelnik dr. Ivo Vrečar, dekan Jakob Fatur, župan Fr. Resman in predsednik društva Tone Wagner.
Ko je g. Gogala zaključil svoje predavanje in na kratko opisal obdelano snov, so je predavatelju in vsem, ki so pripomogli k dobro uspelemu tečaju, zahvalil v imenu udeležencev g. Alojzij Vurnik. Nato je pozdravil tečajnike g. dekan Fatur, ki jih je vzpodbujal k poštenemu in moralnemu poslovanju. G. VVagnnr se je zahvalil kr. banski, upravi za podporo. Mestni hranilnici v Radovljici za odstopljeno učilnico, udeležnikom pa jo želel, naj bi znanje vporabili v svojo korist Končno -je g. Gogala v imenu kr. banske uprave želel
Slovenija dobi 200.000 din za pogozdovanje
Belgradf 27. marca, AA. Minister za gozdove in rudnike je izvršil razdelitev kreditov iz sklada za pogozdovanje za prihodnje leto; iz tega a klada se bo financiralo pogozdovanje Krasa, goličav in peščenih tal, vršilo se bo pogozdovanje rednih in izrednih posekanih državnih gozdov in uredili hudourniki; ti krediti bodo podpora proračunskim kreditom, odobrenim v isti namen. Krediti so tile: Banski upravi v Ljubljani din
200.000, v Zagrebu 500.000 din, v Banjaluki din
200.000, v Splitu 500.000 din, v Sarajevu 200.000 din, v Novem Sadu 200.000 din, ▼ Nišu 200.000 na Cetinju 400.000 din, v Skoplju 600.000 din in gozdnemu ravnateljstvu v Novem Sadu za pogozdovanje peščin 250.000 din, za pogozdovanje rednih in izrednih državnih posekanih gozdov in za potrebe, parka v Toptideru 1 milijon din ter z? ureditev hudournikov 1 milijon dinarjev.
Zločincev naj ne zasleduje samo policija
Maribor, 26. marca. Zaradi vedno pogostejših vlomov pri belem dnevu in po noči v poslovne in trgovske lokale, stanovanja, podstrešja itd. je izdala mariborska policija zanimiv poziv na mestno prebivalstvo, v katerem poziva občinstvo k sodelovanju pri zasledovanju zločincev. Predstojništvo mestne policije opozarja prebivalstvo na nekatere posebnosti, ki so značilne za miselnost občinstva in ki na eklanten način ilustrirajo brezbrižnost ljudi v primeru sumljivih pojavov, ki se dogajajo včasih celo v lokalih in poslovnih podjetjih, ki 60 jim zaupani. Tako na primer je zločinca, ki je vlomil v Singerjevo trgovino na Glavnem trgu, slišala hišnica, ki jo je prebudil ropot, pa je bila mnenja, da ga povzroča kaka stranka, ki se je vrnila domov. Tudi zjutraj, ko je odpirala vežo, je opazila neznanca, ki je hitel iz veže na Glavni trg, pa ji ni prišlo na pamet, da bi opozorila nanj najbliž-njega stražnika, ki je stal nekaj korakov vstran ob vhodu na most. Neka stranka, ki stanuje v tisti hiši, je celo ponoči opazila luč v zadnjih poslovnih prostorih Singerjeve trgovine, pa se zopet za ta pojav ni zmenila. Slična deinteresiranost občinstva se opaža skoraj pri vsakem kaznivem dejanju. Vedno se najdejo priče, ki zatrjujejo policijskim organom, da so videle to ali ono, pa se za zadevo niso pobrigale. Če bi ti ljudje pri takem sumljivem pojavu opozorili prvega stražnika, pa bi bilo mnogokrat možno preprečiti veliko škodo in zlikovca aretirati. Tudi naj bi hišni gospodarji, hišniki in stranke gledali na to, da se po notranjosti hiš ne potikajo različni tipi, da se ne skrivajo v kleti in na stopnjišča ter po drvarnicah. Policiji je v njeni stalni borbi z zločinstvom tako sodelovanje občinstva zelo potrebo, občin? stvo pa mora biti toliko zavedno, da podpira varnostne organe pri vršenju njihove težke in odgovorne službe.
Ptuj
Večer smeha in obilne zabav« bo za ptujsko občinstvo prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v petek, 2. aprila. Gostje prinašajo topot sijajno Nušičevo komedijo »DR«, ki je zaradi svoje aktualne satire, ki nehote izsili pravcati krohot, največ igrani komad po vseh jugoslovanskih odrih. Nabavite si vstopnice! Režija je Kovičeva, vodilno vlogo bogataša Cvijoviča igra Gorinšek.
tečajnikom veliko uspeha pri njihovem delu, nakar jim je razdelil obiskovalna izpričevala.
Od priljubljenega predavatelja, ravnatelja g. Gogala, so _se tečajniki poslovili pri zakuski, kjer so bile še izrečene zahvale iu pobude k vztrajnemu delu za napredek obrtniškega stanu, pri čemer je poleg strokovnega znanja potrebno tudi knjigovodstvo.
Športni program za praznike
SK GRAFIKA. Jutri igramo z rezervo Hermesa kot predtekma SK Orient : 2SK Hermes. Pozivam prvo moštvo na igrišče ob 13 uri. Javijo naj so: Fister, Gestrin, Marn, Jurca sigurno. — Načelnik.
Velika nedelja ob 9 Slovan : Jadran izločilno, ob 10.30 Ljubljana : Mladika izločilno.
Veliki ponedeljek ob 9: Premaganca finale, ob 10.30: Zmagovalca finale.
V nedeljo, dne 28. t. m. ob 15.30.
Hermes : Orijent.
Ob 14. uri predtekma.
V ponedeljek, dne 29. t. m. ob 15.30.
Ljubljana (liga) : Orijent predtekma ob 14. uri.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je danes zjutraj po kratki bolezni umrl naš najboljši oče, dedek, brat, tast in stric, gospod
Jožef Gospodaric
nadsprevodnik drž. žel. v pokoja
v starosti 78. let.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 29. marca ob 4 popoldne iz niše žalosti Tlolzapflova ulica 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo v cerkvi sv. Petra v torek, 30. marca ob pol 8.
V Ljubljani, dne 27. marca 1937.
Mici, Rozi in Erna, hčere; Jože Dolinar, banov, svetnik, Stane Likar, višji kontrolor direkcije drž. žel., zeta — in ostalo sorodstvo.
Jenny Jugo, Otto Tressler, Friedrich Benfer
Veliko filmsko delo iz življenja milosrčne in priljubljene angleške kraljične Viktorije
Premijera na velikonočno soboto ob 21. ur
V	KINU MATICI
Blagajua ie odprta od 19.30 dalje
Matineja kina Union	Nepozabni glasbeni film, ki je ob otvoritvi ,
Na velikonočno nedeljo in Velikonočni	kiga Union vse Liubljančane tako navduiil
pondeljek ob 11. url
Chopinov poslovilni valček
Iz sovraštva in jeze do žene umoril svojega otroka
Fahr'n raa, Euer Gnaden
Veselo gra pristnega duna skega humorja I Paul noroilter V svoji najnovejši kreaciji kot dunajski izvošček.
Premi!ero tega zabavnega veleillma na velikonočno so&ofo ob 21. uri v kinu Sloga.
Blagajna je odprta v soboto od 19.30 dalie
Ljubljanski
velikonočno
Ljubljana, 27. marca.
2e dolgo vrsto let ne pozna drugega, kakor delo za svoje podjetje. V dolgih letih je z vztrajnim in premišljenim delom spravil podjetje do velikega ugleda, sebe pa do velikega premoženja. Delal je nepretrgoma od zore do mraka, dan za dnem in skoraj isto je zahteval tudi od svojih uradnikov, ki so sicer dobro plačani, vendar še nikdo od njih ni šel kdaj ob pravem času domov.
Včeraj je menda gospod šele na koledarju opazil, da stojimo tik pred veliko nočjo. Tedaj je gospod odložil mape, svinčnik je spravil v žep; iz njegove sobe pa se je slišalo, kako gospod z nemirnimi koraki hodi iz enega kota v drugega. To je bila prava redkost. Naenkrat se odpro vrata In gospod se pojavi pred uradniki: »Danes je veliki petek; kar zaključite in ekspedirajte...« Bilo je šele ob petih popoldne in kaj takega ni nikdo pričakoval. Nameščenci so za hip čudno pogledali, a so že čez pet minut drug za drugim odhajali.
Četrt ure za zadnjim je stopil iz svojega podjetja tudi on sam — lastnik. Ogrnjen v spomladansko sukno je hodil po mestnih ulicah. Zavil je v kavarno; ni pa še preteklo četrt ure, že je bil zopet na ulici. Brez cilja je dokaj hitro hodil iz ulice v ulico. Ogledoval je izložbe — vse je v znamenju velike noči. Pirhi se ponujajo kar na preteg; v trgovinah vse trdo ljudi — vsak kupuje;
!>rvi za ženo, druga za moža; potem starši za svo-e otroke; tu zopet stopi iz trgovine mlad fant, tam dekle — vse živi pod vtisom velike noči, vse nakupuje darila, pirhi povzdigujejo velikonočno razpoloženje. In on; skoraj velepodjetnik, bogataš, ki bi si lahko privoščil vse? In danes, ko se je ■ silo hotel iztrgati iz vsakdanje poslovnosti ter po dolgih letih preživeti veliko noč v takem velikonočnem razpoloženju, kakor je bilo še prej, ko je študiral, ali še prej, ko ga je mati vodila k božjemu grobu, k Vstajenju... Vsega tega že leta in leta ni več videl, že leta in leta ni preživel velike noči v tistem notranjem zadovoljstvu, brez katerega ni prave velike noči.
Bilo je že okrog šestih zvečer, in gospod oči-vidno še ni vedel, kaj bi storil. Tedaj se je zagledal v izložbo, v kateri je bilo natrpano otroških igrač. Pred izložbo so se od časa do časa zaustavljali ljudje. Mož in žena sta se napol glasno pogovarjala, kaj naj kupita in sta nato stopila v trgovino. Gospod je gledal za njima. Iz trgovine je med tem stopil« gospa, oblečena v krznen plašč. Vodila je s seboj fantka, očividno sinčka, za njima pa je stopala služkinja, ki je nosila velik paket, zraven pa še nezavitega medveda in konjička za jpiganje. Ob izložbi sta stala tedaj tudi dva fantiča, napol bosa, raztrgana, zamazana, stara svojih deset in dvanajst let. Mlajšemu je gledal iz raztrganega žepa kos belega kruha. Ko je stopila gospa s fantkom in služkinjo iz trgovine, sta fanta vsa začudena gledala za trojico: kako je mogoče, da za malega gosposkega fantiča nakupijo toiiko, da mora kar služkinja nositi, midva pa nimava niti velikonočne potice? Vse to je videl tudi gospod, ki je še vedno stal ob izložbi. Uganil je misli obeh mladih pocestnih zapuščencev. Stopil je k njima; najprej sta se fantiča plaho umaknila, kp pa ju je gospod prijazno nagovoril, sta se kmalu znašla. >Kaj si želiš za velikonoč, a moraš prav hitro povedati. Ce boš pametno povedal, boš dobil« — je dejal gospod. In fant, mlajši, je brez premisleka že v naslednjem trenutku odgovoril: >Eno veliko potico...« Deset minut pozneje sta oba fanta nosila vsak po eno potico. Žarela sta od veselja; vedno pa sta se ozirala nazaj. Nekaj korakov za njima je šel gospod, ki je naročil, da ne smeta hoditi prehitro, ker da bo morda še kaj. In res. V neki ulici ju gospod naenkrat ustavi. Zavili so v trgovino. Gospod je kupil vsakemu od obeh fantičev po en par nogavic, vsakemu po eno kapo in eno srajco. Potem so šli ‘ — fanta zopet ppredaj in gospod za njima — m se ustavili pred delikatesno trgovino. Tu je vstopil gospod sam — fanta sta morala počakati pred trgovino. Kmalu je prišel iz trgovine belo oblečen fant, ki je skočil po ulici proti avtotaksijem. Takoj nato se je ustavil pred delikatesno trgovino taksi in iz trgovine so zanesli v taksi dva velika paketa. Potem je prišel ge gospod in fanta, ki sta doživela tekom dobre pol ure tako neverjetno presenečenje, sta morala na svoje še večje začudenje vstopiti v avtomobil. Prisedel je tudi gospod in vsi trije so se odpeljali. Tedaj sta morala fanta povedati, kje sta doma. Bila sta iz Zelene jame. Avtomobil je mornl zaviti tja. Blizu ene izmed barak sc je avtomobil ustavil. Eden od obeh fantov je izstopil. K svoji ieni jami fantka, opazilo — reporterjevo oko.
bogataš išče razpoloženje
potici in paketu, ki jih je že imel, je dobil še težak zavoj: veliko šunko, da jo nese domov. Avtomobil je zdrčal naprej, a se pred ovinkom ustavil: gospod je hotel videti, če bo fant v redu prinesel stvari domov. Minuto nato, ko je fant izginil s težkim, a dobrim bremenom za vrati barake, je pridrvela iz barake razkuštrana ženska postava. Z
:
h
napeto pozornostjo se je ozirala za dobrotnikom, ki pa je medtem »iztovarjal« za ovinkom iz avtomobila še drugega fantka. Ta je bil mlajši in šofer mu je moral pomagati nesti breme tik do hiše. Tam je moral fant počakati, dokler se ni avtomobil oddaljil.
V obeh barakah je zavladalo velikonočno razpoloženje, ki je prišlo tako nenadno in tako nepričakovano. Našel pa je v dobršni meri razpoloženje in zadovoljstvo, kakoršnega je iskal, tudi mestni gospod, bogataš, skoraj velepodjetnik, ki že leta in leta ni poznal drugega, kakor delo od zore do mraka. Zapisali pa smo to v prepričanju, da gospoda v tem zadovoljstvu ne bo motilo dejstvo. da ga je v trenutku, ko je »razkladal« v Ze-
Zalovanje jeruzalemskih žena ob križanem Kristusu.
Izkoriščanje zaradi posvetnih
kolajn
.Vstajenje v naravi,
Od vseh vrst nezdravih razmer, ki Se vedno vladajo vsepovsod v našem kulturnem, gospodarskem in socialnem svetu, so prav posebno žalostne tiste, ki so take postale in ostale zaradi koristi nekaterih posameznikov in v veliko škodo splošnosti, posebno pa onih tisočev ljudi, ki pri tem neposredno postanejo predmet brezvestnega izkoriščanja.
Tolikokrat je bilo že prečitano poglavje o tako imenovanih preddelavcih in višjih uslužbencih, ki svoje podrejene brezsrčno priganjajo k delu, ki jim ne bi smelo pasti v dolžnost v toliki meri, in jim neprestano podaljšujejo delovni čas v brk veem postavam, ki so bile zapisane, da ščitijo malega človeka. Tega ne delajo morda zato, ker da jim je v resnici do tega, da se delo čim prej, čim bolje in temeljiteje opravi, pač pa dostikrat samo zato, ker vedo, da jih utegne njihov gospodar le še nagraditi za vestno delo ali vsaj za strogo nadzorstvo nad njim, jih morda postaviti še za stopnjo višje in jim temu primerno tudi zvišati plačo.
Taki primeri niso omejeni na kraj in čas. Vidiš jih lahko po deželi, po tovarnah, trgovskih podjetjih in prav pogostokrat tudi po najrazličnejših uradih, državnih in zasebnih. Lastitev pravice izkoriščanja je postala bolezen, ki se vedno bolj razširja na račun tistih, ki morajo biti zadovoljni tudi i. majhnim koščkom kruha, ki se povrhu še smatra tolikokrat le za dar, za miloščino.
Človek, ki ve, da je delo dolžnost, hoče delati. Delati pa tudi mora, da si more kaj zaslužiti in vsaj za silo živeti. Zato je tudi mogoče, da se pusti izkoriščati, kljub temu, da je zaradi tega njegov življenjski boj še dvakrat hujši. Vsak, ki se je zaradi pomanjkanja službe le s težavo pre-ril do dela, se boji reči besedo, če ee mu ne zdi vse prav, kajti služba je služba, ki edina daje možnost vsaj nekoliko primernega življenja.
Da je včasih toliko potrpljenja in ravnodušnosti je na drugi strani tudi vzrok pridnost, ki je prirojena slovenskemu delovnemu človeku. Podedoval ie lastnost, da ne gleda preveč na to, koliko je dela in kakšno je, pa tudi ne, koliko je ura. Prav v zibelko mu je bila položena, prav kakor igrača, s katero se je zabaval, tudi neka druga lastnost, ki več škoduje kot pa koristi: Vse, kar ta naš delovni človek dobi, smatra bolj za milosten dar, kot pa za pravično zasluženo plačilo. Tako misli tudi v delu, h kateremu ga prekomerno priganja izkoriščevalec, da je dolžnost. Ne lasti si pa pravice do tega, kar je rodilo njegovo delo, čeprav je bilo pošteno, temeljito in naporno ter prej v korist drugih kot v svojo korist. Pridnost pa se zaradi omenjenega izkoriščanja tudi počasi ubija in se iz nje lahko rodi kaj nevarnega za naš. vsaj v tem oziru še bogati narod.
Za vse navedene vzroke, ki izkoriščevalcu omogočajo njegovo ravnanje, ve on sam tudi dobro in zna računati z njimi. Večkrat ne postopa na tak način zato, ker da mu je delo pri srcu, ker da drugače ne gre, da se delo preveč ne odloži, ker da je nujno, pač pa morda mnogo pogosteje zato, ker vidi preveč samega sebe. Takega dela pokojni veliki Krek ni imel v mislih, ko je zapisal: Delu slava, delu časti Pridno in vestno delo podložnih dela izkoriščevalca »velikega«:, »sposobnega« in »neoporečnega«, to delo mu pripenja
I
raHTEHIJZ®
EENJ * MINO GIGLI
Glas srca
Oeraldlna Kstmkova Matlnela v nedei|o ln ponedeljek ob 11. url
Chopinov poslovilni valCeh
EHH301
Paul Hbrblfrer
Kočifaleva pesem
Matlne'a v neaelto ln ponedeljek ob 8-JO ln 11 BMrlev Temple
Angel aerodroma
■ggaaiigji
Mladost kraljice
Jenny Jugo. Friedrich Benfer
Predstava v soboto samo ob 21. url
Proustove v nodelfo in ponensljek ob 15, 17, 19 m 21
kolajne, povišuje plačo in ga postavlja od stopnje do stopnje vedno višje. Tako se tolikokrat zgodi, da ae tako človek počasi znajde na tako važnem, odločujočem in odgovornem mestu, da te svoje službe ne zmore več, kakor hitro se ne more več samo zanašati na podrejeno osebje. In ker pogosto tak predstojnik ni toliko pošten, da bi odstopil svoje mesto drugemu, sposobnejšemu, postane samo še cokla, ki zavira.
Morda bo koristno, če govorimo malo bolj od blizu. Ko se ustanavljajo novi zavodi ali podružnice, se navadno pričenja posel z majhnim, ali vsaj premajhnim številom uslužbencev, kljub temu, da je toliko sposobnih brezi>oselnih, ki bi službo radi in z vso vnemo opravljali v prid sebi, rednemu poslovanju urada in tudi v prid drugim, lam že prej nameščenim, katere bi razbremenili, kakor zaslužijo. Kadar se ustanovi na pr. jx>druž-nica kakega denarnega zavoda, ta ne more pravilno in zadovoljivo služiti svojemu namenu, če ni v njej dosti nameščencev. Da so nove namestitve p>o takšnih važnih zavodih nemogoče samo zaradi pomanjkanja kreditov, je bolj težko verjetno. Saj osebni izdatki ne morejo biti tisto, kar bi ogrožalo njihov obstoj. Kljub temu, da se le zgodi — čisto nazadnje, ko delo ne more nikamor več naprej — da pride za uradnike razbremenitev z novimi nastavitvami, pa je vendar še nešteto primerov, kjer bi kaj podobnega z največjim veseljem sprejeli. Maloštevilni uslužbenci morajo pač bolj in dalje časa delati. Ker pa kljub temu, da dajo celo skoraj dušo iz sebe, delo še vedno zastaja, morajo delati dostikrat kar po 12 (dvanajst) ur na dan, tako da komaj utegnejo opoldne h kosilu in in zvečer k večerji ter na toliko za-željeni počitek. Postali so samo še stroj, ki ga je tudi treba od časa do časa malo ustaviti, da se odpočije — ohladi. Ko ni več za rabo, ga zavržejo med staro šaro v kot.
Na račun teh pridnih in potrpežljivih ljudi pa si kujejo kapital v tej ali oni obliki izžemalci, ki jih bo potem še do groba spremljala pohvala in zahvala za »neminljive zasluge«. Nevenljive? Pači Zasluge? Tudi to, toda zasiuge svoje vrste, zasluge za dela, za katera se pripenjajo posvetne kolajne!
Karitativna zveza v boju proti revščini
Te dni se je vršil v Mariboru občni zbor Karitativne zveze. Društvo, ki deluje v mariborski javnosti skoraj neopazno in vedo za njegovo poslanstvo le maloštevilni dobri ljudje, ki ga i>od-pirajo, in pa reveži, katerim organizacija pomaga, je na občnem zboru podalo bilanco svojega velikopoteznega in važnega dela na karitativnem polju. Društvo ima svoje prostore v kleti poslopja na Aleksandrovi cesti 6. Tu je pisarna in ix>mozna kuhinja, ki je pričela delovati 1. decembra ter bo poslovala do konca marca. Mariborski siromaki za te prostore dobro vedo. Semkaj prihajajo vnovče-vat jx>djx>rne listke, katere jim dele dobri ljudje namesto miloščine. Karitativna zveza prodaja te listke po meetu, vnovčuje pa jih v gotovini samo res potrebnim in bednim, dočim daje takim, ki bi gotovino zapravili, samo nakaznice na živila. Vrši se stroga kontrola, potrebne informacije daje Karitativni zvezi mestni socialno-politični urad in policija, v mnogih slučajih pa se funkcljonarji zveze sami prepričajo r< razmerah prosilca na njegovem domu. Na ta način se izločijo vsi, ki bi neupravičeno^ hoteli izkoriščati javno dobrodelnost. Veliko revežev prihaja v pisarno Zveze tudi s prošnjo za posredovanje v tovarnah za službe. Tudi tu pomaga Zveza, kjer le more. Lani je poslala po naročilu banske uprave na morje 54 bolnih otrok revnih staršev. Veliko delo je vršila ob času tekstilne stavke, ko je pomagala revnim delavskim družinam stavkujočih, ki so bile brez sredstev. Za lanske velikonočne, binkoštne in božične praznike je obdarovala voliko'družin in tudi za letošnjo veliko noč je uvedla obsežno obdaro-valno akcijo. Posebno pažnjo posveča zveza družinam nesrečnih barakarjev in vagonarjev. Dekleta študijskega krožka KDA so skupaj z gospodičnami - katehistinjami obiskovale barake in vagone ter prinašale revežem darila. Obiski so se vršili tudi pri prosilcih, ki so bili potrebni moralne pomoči. Zelo važno nalogo je vršila pomožna kuhinja Karitativne zveze, ki je od decembra do vieiike noči nudila revežem 2772 porcij kosila večinoma brezplačno, onim pa, ki razpolagajo s skromnim dohodkom, pa po znižani ceni 2 Din za obed. Za božične in velikonočne praznike je kuhinja pogostila zastonj veliko število siromakov. Vse to veliko delo je zmogla Karitativna zveza samo na ta način, ker jo podpira lep krog plemenitih dobrotnikov, med katerimi je na prvem mestu lavantinski vladika knezoškof dr. Tomažič, ki mesečno žrtvuje večje vsote za podpiranje revežev. Tudi mariborska duhovščina z vso vnemo podpira delo organizacije, prav tako nekateri trgovci, industrijalci in zasebniki. Vso pohvalo zaslužijo tudi društveni funkcijonarji, predvsem gospodični Kristina Gajšek, ki vodi notranje posle in administracijo ter Marija Letič, ki vodi zunanje posle ter vrši vse hišne obiske. Na občnem zboru si je Karitativna zveza postavila na čelo sledeče vodstvo:	Gabrovšek Franc,
dr. Kejžar Mirko, Kopriva Alfonz, prof. Prijatelj Ivan, Stabej Jože, msgr. Mihael, zastopnik ordina-rijata stolni dekan dr. Cukala Franc; namestnika sta Dežman Ivan in prof. Mlakar Lado. Nadzorni odbor: Kokošinak Janko, prof. Sedivy Jan, Falatov Ljudmila; namestnik Veronek Franc. Razsodišče: dr. Meško Josip, Obržan Drago in župnik p. Va-lerijan Landergott.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 28. marca ob 15: »Dežela smehljaja« Znižane cene. — Ob 20: »Sveta Ivana«. Premiera. Ponedeljek, 29. marca ob 15: »DR«. Znižane cene. — Ob 20: »Rdeči nageljni«.
Zdravilišče
Odprto celo leto
Radioaktivne termalne kopeli. Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Predsazijsk* cene:
Pavšalna penzija za 10 dni Din 600-—. za 20 dni Din 1000 — (Stan, prvovrstna brana, kopeli, zdravnik in vse takse). — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča.
Priprave
za prvi svetovni protikomunistični kongres
Newyork, 27. marca. o. Glavni tajnik pripravljalnega urada za prvi svetovni protikomunistični kongres Nils Bahr je dal ameriški poročevalski agenciji Associated Press naslednjo izjavo:
Na pobudo številnih protikomunističnih organizacij v različnih državah sveta se je preteklo jesen sestala zaupna svetovna protikomunistična konferenca, katere se je udeležilo 44 zastopnikov « 20 držav ter iz treh delov sveta. Posamezni zastopniki so bili v nekaterih primerih uradni predstavniki svojih držav, sicer pa so bili pooblaščenci različnih protikomunističnih organizacij. Med njimi je bil zastopnik »Mednarodne zveze proti ITI. internacionali«, ki ima sedež v Ženevi, dalje predstavnik »Zavoda za znanstveno proučevanje komunizma« v Varšavi, zastopnik »Antikominterne« iz Berlina itd.
Sestanek sc je bavil s poživljenim rovarenjem, ki ga Kominterna razvija po sklepih svojega sedmega kongresa v Moskvi. Posamezni delegati so natančno poročali o komunističnem delu v svojih državah. Konferenca je sprejela nekajsjdepov, ki so važni zaradi tega, ker predvidevajo pobijanje komunizma in njegovega razkrajajočega vpliva na vseh področjih, predvsem pa na duhovno-moral-nem. Sprejela je nekaj važnih načrtov za nadaljnje delo, ki mor« biti vzajemno in narekovano po enotnem idejnem načrtu za ves svet.
Zaradi tega so bili vsi navzoči delegati prepričani, da je treba čimorej sklicati svetovni protikomunistični kongres. Njihov sestanek se je sam po sebi spremenil v pripravljalni odbor za ta kongres. Naloga kongresa bo, da javno ln z vsemi sredstvi prične boj proti rdečemu sovražniku sveta. Za izvedbo tega kongresa pa je nujno potrebno, da se ustanovi mednarodni urad za pripravo kongresa. Jaz sem kot švedski odposlanec določen za glavnega tajnika tega urada.
Mednarodni protikomunistični urad se sestaja vsako toliko časa tam, kjer kaže potreba in kakor zahtevajo priprave za kongres. Zaradi tega ima ta urad docela mednarodni značaj in je y svojem delu nevezan ter neodvisen zlasti od sleherne politične oblasti.
Kot priprava za ta kongres naj služi obširna izobraževalna akcija s knjigami, predavanji, razstavami, iilmi itd. Na podlagi zanesljivega in res
ničnega materiala j« treba komunistično nevarnost predstaviti svetu v vseh njenih krinkah in prikritih oblikah, ter jo prikazati kot največjo nevarnost, ki grozi svetovni kulturi in miru. Pri tem se mednarodni urad ne bo nikdar mešal v notranje zadeve posameznih držav. Vsaka država mora boj proti komunizmu organizirati po svojem, kakor ji narekujejo njene razmer« in potrebe ter njen duhovni položaj.
Priprava za svetovni protikomunistični kongres je prve stopnje dela tega urada. Kdaj in kje bo ta kongres še ni določeno in tudi ne maramo vnaprej določati iz več razlogov. Treba je priprave razpresti tako, da bo kongres res svetovna manifestacija protikomunističnega gibanja in da bo zares učinkovit ter veličasten. Kot tak bo lahko svetu predstavljal protest vsega sveta proti podtalnemu in zločinskemu delu komunizma ter njegove bojne centrale Kominterne.
V boju proti komunizmu, sovražniku sveta, je mogoče samo, da smo za ali proti. Kdor meni, da se da boj proti komunizmu dovršiti in končati s kakimi sporazumevanji, ne pozna svetovno-revo-lucijskega in zločinskega značaja komunizma. — Kdor se udaja kakim slepilom, sam nehote pripravlja pot svetovni revoluciji. Ravnodušnost in slepota spričo te velike nevarnosti za kulturo in za mir sta zelo nevarni zadevi Stališče složne nepristranosti in nevtralnosti ter čakanje na zmago močnejšega je največji in najboljši zaveznik boljševiške propagande. Tega je treba najprej premagati, če hočemo da bo svet ozdravel za boj proti sovražniku, ki mu z vsemi sredstvi pripravlja konec.
Naše delo bo pomagalo, da bodo narodi sveta, ki jih zdaj razdvaja prav zastrupljevalno delo različnih propagand, spet nailf pot, do prijateljev«. — To ni boj dveh ideologij, marveč boj sveta proti razkrajanju, brez-boštvu nasilju in prevratu, boj proti državljanski vojni in proti rdeče mu imperializmu, boj za vero, red in pravi c o t e r m 1 r«.
SREDNJEŠOLCI!	——
Pomoč v vseh predniPtih se vam nudi » pri-vatuem učnem tečaju na Zrinjskega c. 8,
Ove**/.J
/^c£uKaD /Vtod
Iz filmsk
Koliko stane filmi
Koliko znašajo produkcijski stroški enega filma? Vprašanje, za katerega se obiskovalci kinematografov morda zanimajo. V naš; bližini je Dunaj, kjer so filmski ateljeji. Pravijo, da so stroški tamkaj prav tako visoki in veliki kakor povsod drugod. Leta 1935 so znašali skupno stroški okrog
400.000	do 600.000 šilingov. 2e leto kasneje se je vse podražilo in je ta vsota narastla na 800.000 šilingov ali v dinarjih nekako šest milijonov in pol. Povprečno se 6troški razdele takole: avtorske pravice znašaio 40.000 šilingov, muzikalna obdelava 15 tisoš šilingov, režiser pobere 50.000, njegovi pomočniki 20 tisoč, operater, ki slika, 22 tisoč, dalje recimo pet glavnih igralcev 240.000 šilingov, cmi z manjšimi vlogami 66 tisoč, kostumi 14 tisoč, lasu-jjarji 9000, uvežbanje plesov 1000, orkester 16 tisoč in še 24 tisoč raznih drugih izdatkov.
To so v glavnem osebni izdatki. Pridejo pa še stvarni; Najemnina za atelje 270 do 300 tisoč šilingov, razne gradnje za film 7000 šilingov, pohištvo in podobno 20.000 šilingov. Posnetki, ki jih je treba narediti kje zunaj izven ateljeja, stanejo povprečno
26.000,	negativni materija! za slikanje pa 76 tisoč, zavarovanj 22 tisoč in 6triženje in lepljenje filmov 5000 šilingov.
Zanimive so tudi številke, koliko materijala in drugih potrebščin porabijo za produkcijo filmov. Približno toliko (v Avstriji): 1000 kubičnih metrov lesenih plošč in za 125 tisoč metrov raznega blaga za okrasje, 1300 kg raznega železja in žebljev, 2600 vreč mavca. 360 vreč cementa in 26.000 kg apna, 320 ton koksa in 42000 kg papirja Fotografi porabijo 650 ducatov filmov, 260 tisoč pol fotografskega papirja in 40 tisoč kilogramov raznih vrst kemikalij. Porabijo pa tudi okrog 450 tisoč kilovatov elektrike.
Povprečno porabijo vsako leto v dunajskih laboratorijih okrog 5 milijonov metrov filma.
Kdo in kaj najbolj ugaja Amerikancem
Vsako leto razpisujejo ameriške filmske revije glasovanje med lastnimi ljubitelji filma, kateri film jim je najbolj ugajal in kdo od igralcev jih je najbolj osvojil. Razpisujejo pa običajno dve glasovanji. Eno za lastnike kinematografov, drugo pa za strokovnjake v filmu in gledališču V neki meri je to glasovanje dobrodošlo lastnikom gledališč 'n kinematografov, da znajo za prihodnje leto izbirati filme, ki jim bodo najx>lnili blagajno po drugi 6trani pa merodajno za produktorje, da bodo najemali igralce, ki so obiskovalcem najbolj všeč. Slednje je za ameriškega filmskega produktorja najbolj važno: njemu gre le za to. da masi ugodi in ji vsiljuje tako blago kakor si ga ona želi. Stremljenj mimo tega merila ameriški proizvajalci nimajo.
Skoraj soglasno so lastniki kinematografov izjavili, da so bili najbolj donositi filmi oni, v katerih je igrala mala Sherley Temple. Njej 6ledijo Clark GaDle, Fred Astaire, Robert Taylor, Joe Brown. Dick Poell Joan Crawford. Claudette Colbert, Joanette MacDonalda, Gary Cooper. Najboljši filmi pa >o bili za kinolastnike sledeči filmi (v letu 1936): vsi s Sherley Temple, »Ana Karenina«, Brod-way Melody«. na šestem mestu so »Kanadski j>e-torčki«, na sedmem veliki film Cecila de Milla »Križarji« in šele na osemnajstem mestu — po našem mnenju najboljši med redkimi dobrimi ameriškimi filmi — »Upor na ladji Bounty«.
Vse drugače pa so se izrazili in povedali strokovnjaki za film ter gledališki ljudje. Glasovanja se je udeležilo 523 glasovalcev. Prvo mesto so z ogromno večino prisodili »Uporu na ladji Bounty«, ki je dobila 416 glasov. Zanimivo je, da so tretje mesto prisodili filmu »Ziegfeld, kralj žena«. Na ostalih mestih pa so filmi, ki so jim kinolastniki prisodili prav zadnja, če ne prav poslednja mesta.
Zdi se da bi podobno glasovanje tudi pri nas dalo podobne rezultate ali pa morda nekoliko boljše.
Velikonočni programi
Nov film z Benjaminom Giglijem, pod imenom »Pesem srca«, bo za tiste, ki cenijo njegov tenor, spet velik užitek. To bo že četrti njegov film, kar smo jih videli v Ljubljani. Se drugo privlačnost ima. Njegova partnerica bo Geraldina Katnikova (Kattova) ki jo tudi poznamo iz filma »Dekle Irena«. Katnikova je po krvi Slovenka, a rastla je na Dunaju. Stara je komaj šestnajst let. pa se je že uvrstila med »višjo« vreto filmskih igralk. Obisko vala je gledališko šolo na Dunaju, ko so je odkrili. Kadar potrebujejo režiserji kako novo igralsko moč,
gga sveta
se na Dunaju običajno obrnejo na gledališko šolo. 2e več dobrih igralcev so našli na ta način. Katnikova bi najrajši postala plesalka, vendar ji te želje starši niso nikakor hoteli izpolniti. V igralsko šolo so jo pa le pustili. Ko je režiser Schiinzel iskal za film »Dekle Irena« soigralko za mlado Sabino Peters, je sicer zvedel za Katnikovo vendar se mu ni zdela primerna za vlogo, ki je ni mogel 7 nikomer zasesti. Pa je z njo vkljub temu jx>skusil in — obveljalo je.
V	novem Giglijevem filmu igra mlado j>rince-sinjo, ki kot dobra pianistka postane tudi spremljevalka znamenitega pevca (Gigli). Zaradi ponovnega usf>eha jo je filmsko podjetje »Bavaria« v Nemčiji angažiralo še za dva filma, čeprav hoče
Žoga je stara
Vsaka igra ima 6vojo zgodovino (in o tej zgodovini se radi razpisujejo poklicni in nepoklicni prijatelji). Tako je tudi z zogo. Dandanašnji se morajo moški in ženske,-otroci in odrasli za mar-sikako lepo urico in marsikdaj celo za zdravje, zahvaliti zogi. Nobena druga športna naprava nam ne dela tolikega veselja kakor žoga, pa naj je že to usnjata nogometna žoga, ki izvablja tisoče, de-settisoče. da celo stotisoče ljudi na igrišča, ali pa bela žoga za tenis ali mala žoga za wa*erpolo in travni hockey. Zogo imajo radi polo-igralci, igralci olfa, hazenašice in ping-pongisti. Skratka, vsi sn avijo in igrajo z žogo; še celo naša zemlja ima obliko žoge, sicer na obeh tečajih malo sploščene: žoga in rugby! Zato je prav in primerno, da malo jiogledamo, kako so se razvile igre s to, tako splošno priljubljeno in povsod uporabljano igračo!
Nekaj iz zgodovine iger z žogo
'Kot igračo so izumili žogo že Egif>čani. Imeli so razne igre z žogo, med drugimi tudi na konjih, torej neke vrste današnjo polo-igro. Kljub temu niso bogve kako cenili izumitelja žoge ker še dandanašnji ne poznamo njegovega imena, čeprav je za športnike napravil več kot Tutankhamen. Tudi Bizantinci in Perzijci so poznali igre z žogo. V Grčiji, kjer so bile najbolj v čislih telesne vaje, igre z žogo niso postale tako popularne kot drugod. Nazivali so jih »apporariš« in »epi?kyros«. V Rimu so jih imenovali »haspartum«. Bili sta že dve strani, ki sta poskušali spraviti v nasprotni smeri žogo preko ravnili črt na igrišču. Tudi severni^ Germani so imeli razne igre z žogo, katere so včasih trajale kar jx> cele tedne. Vekčrat se je celo primerilo, da so bili nasprotniki tako zaverovani in vneti, da so se te tekme krvavo končale.
Več vemo o igrah v srednjem veku. V Franciji se je sredi 13. stol. igrala tako zvana »choule«,' slična »haspartumu« v Rimu, toda žoge niso smeli nositi, temveč samo udarjati, to pa ali z nogo ali pa s pestjo Ker so se te igre običajno nehale z divjimi pretepi, sta jih kralja Filip V. leta 1319, in Karel V. leta 1369, prepovedala. Razumljivo je, da se je igra kljub prepovedi obdržala prav ao preteklega, devetnajstega stoletja.
Današnjemu nogometu je bila zelo slična florentinska igra, »ginoco del calcio« iz 16. stoletja. Igrišče je imelo dimenzije 150 x 50 m. Res, da nisio imeli še vrat, toda na vsaki strani sta bila zabita dva količka, med katere je nasprotna 6tranka mo: rala pognati žogo z nogo ali tudi z roko. Moštvi sta šteli jx> 27 igralcev (15 innazer. 5 sconciatorjev,
4	datorje innanzev in 33 datorje addictre). Da je bila ta igra zares popularna, vidimo iz tega, ker so igrali celo papeži Klement VII, Leon VII. in Urban Vil. Zlasti se je odlikoval papež Leon VII. kot sconciator. V modernem času jo je Italija, ki stremi za obnavljanjem staroži+nih jDosebnosti, v Firenzi spet obnovila in io hodijo na določeni dan gledat poleg številnih tujcev tudi domačini iz bližnjih krajev.
Tudi v Angliji se je igra »choule« zelo hitro razširila. Velike igre so bile vsako leto na prvi dan božiča in drugi dan velike noči. Niso pa igrali samo na polju in na igriščih, ampak tudi v mestu, sredi trgov in cest. Kakšen obseg bi neki naredil moderni Anglež, ki se dandanašnji ob nedeljah in
Eraznikih skoraj ne premakne iz hiše kaj šele. da
i	se pečal s športom! Neki pisatelj opisuje tako tekmo in med drugim omenja, da so se že dan pred tekmo zabarikadirala vsa okna in hkratu s ceste odstranili vse. kar ni bilo vzidanega. Igra se je pričela na glavnem trgu. zmagala pa je ona
dekle na vsak način nazaj v igralsko šolo in na gledališki oder.
Giglijev film bodo vrteli v kinu Union.
*
Angleško kraljico Viktorijo in njeno mladost bo prikazala v filmu »Mladost kraljice« igralka Jennv Jugo v kinu Matici Bolj ljubavna avantura mlade kraljice, ki so jo strogo vzgajali, kot pa morda zgodovinska 6lika časa, v katerem se dejanje odigrava.
*
V	dunajski komediji, ki nosi naslov »Kočijaževa pesem« pa bo igral Paul Horbiger. Stvar je iz one vrste ki smo jih v Ljubljani že dosti videli, pa se mnogokrat ob njih spet nanovo nasmejemo. V Grazu in na Dunaju je imel film velik uspeh, morda zato. ker je izrezan iz domačega življenja. Tudi pri nas bo najbrž marsikoga zadovoljil. Na programu ga ima kino »Sloga«.
kakor zemlja
stranka, kateri se je posrečilo, da je žogo spravila skozi mestna vrata! Tukaj so igrale že zenske, da, prirejali so celo tekme med poročenimi ženskami in dekleti.
Kako ie nastal in se razvijal nogomet
Nogomet je postal na Angleškem tako hitro popularen, da je prav kmalu izrinil vse druge igre, med njimi celo streljanje z lokom Tedanjim bojevitim vladarjem pa ta igra ni bila nič kaj všeč in zato so jo brž prepovedali, leta 1349. Sama sestava te prejx>vedi je zložena v slogu, ki je za današnje prilike precej šaljiv. Med drugim se omenja, da 6e je mladina »začela zabavati z metanjem kamenja, nogometom in ostalimi, nič manj škodljivimi in nesmiselnimi igrami,« tako da se je resno bati, da »v slučaju, če bo stvar tako šla naprej, v najkrajšem času zmanjkalo izvrstnih lokostrelcev. Da se ta »bolezen« med mladeniči pozdravi. 6e za-branjuje v kraljevem imenu — pod pretnjo strogega zajx>ra — nogomet kakor tudi tudi ostale »idiotske« igre. Tako se glasi kraljeva prepoved; izdana v Westminstru na dan 12. maja 1349.
Ali vkljub vsem pretnjam in prepovedim te »glupe in škodljive igre z nogo« (tako so jo nazivali) ni bilo mogoče med mladino izkoreniniti. S časom se menjajo človeški nazori in tako že jx> nekaj stoletjih celo 6am kralj Karel III. priredi nogometno tekmo svojih slug in slug princa Alber-narte. Dalje so našli v arhivu angleškega kluba Sheffield Wednesday opis nogometne tekme iz leta 1793. Tam je opisano, kako je šest mladeničev iz Nortona, oblečenih popolnoma v plavo, nastopilo proti šestim reprezentantom Shefielda, ki so bili oblečeni rdeče. Tekma je trajala cele tri dni, bilo pa je tudi nekaj ranjencev na koncu.
Ali so tedaj že obstajala kakšna pravila? O tem ne vemo ničesar jx>vsem točnega. Pač pa je popolnoma zanesljivo, da je bil 1. 1863 kongres nogometašev v Angliji v Freemasona Taveni, Great Queen; na tem kongresu je bila ustanovljena zveza nogometašev in ustanovljena so bila tudi nekakšna pravila. Toda ta pravila so bila povsem različna od današnjih. Ni bilo še vrat in ne prečke, le s strani sta bila zabita dva gola. Po vsakem golu so zamenjali strani Vsak igralec, ki je bil nasprotnikovemu »svetišču« bliže od cmega, ki je imel žogo. je stal v offside jjoziciji. Sodnika še niso poznali, ker so računali s tem. da bo vsak igralec, čim bo zapazil, da je prekršil pravila, prenehal z igro sam od sebe.
Postopoma so se ta pravila izpopolnjevala. Leta 1871 so dovolili, da sme vratar braniti z rokami. Dve leti jx>zneje, 1873, so uvedli udarec 6 kota (corner), po nadaljnjih dveh letih. 1875, pa so postavili na vratnice prečko v višini 2 metra in 44 centimetrov. Leta 1881 srečamo na igrišču že nogometnega sodnika, ki je za en sam samcat »handst lahko določil gol. Šele leta 1800 je bil uveden enajsterec Prav do leta 1905 je pri tej priliki smel vratar tudi teči iz vrat ven proti 6trelcu ob izvedbi kazenskega strela. Od leta 1907 naprej ne more noben igralec na polju svoje stranke stati v offside poziciji a od leta 1925 dalje ni v offsideu, ako ima pred seboj samo 2 nasprotnikova igralca.
Leta 1935 je Fifa uvedla še novo določbo, prav za prav nov način tolmačenja pravil International Boarda: odlok, kdai sme vratar sam tolči žogo. kdaj jo morata branilca.
Kakor vidimo, stare igre moderni časi pozabljalo in uvajajo nove. Pravila iger se menjavajo, odilosno izpopolnjujejo: žoga pa ostane in daje vesele ure športnikom samim in »kibicem«. Od vseh
Križanka »Vstajenje"
Vodoravno: 1 nravnost, 7 svetopisemska oseba. 8 kratica za glagol, 10 bivša slovenska stranka, 11 izraz v glasbi, 13 kratica: številka, 14 oče, 15 zdravilo, 16 predlog, 17 fonetična črka, 18 vas, 20 znani boljše-vik, 21 ploskovna mera, 23 kuhinjska priprava, 25 glej 17 vod., 27 zdimek. 28 kratica na prepisih, 20 blago, 31 država v vzhodni Indiji, 34 ena vrstica velikonočne pesmi, 36 ima vsak človek, 37 žito, 38 kratica za pripis, 41 cerkveni velikonočni vzklik, 44 al, 45 nebesno telo, 46 prijatelj kadilcev, 48 pritrdilna členica, 40 pikajoča žuželka, 50 glej 21 vod., 52 med, 53 pozdrav, 54 oseba v pasijonu, 60 pismen izdelek. 61 domača žival, 62 zaimek, 63 zaimek, 64 najljubši kraj, 65 kovafiko orodje, 76 pogosta kratica na prepisih listin, 60 izraz pri šahu, 70 človeški ud, 72 izraz pri kartah, 78 žensko krstno ime, 74 rastlina-zajedavka, 75 zaimek, 76 ruska reka, 77 kratica. 78 glej 48 vod., 79 lesena posoda, 81 daje oporo telesu, 84 žensko krstno ime, 85 domača žival, 88 zaimek, 89 glej 41 vod.. 90 zdravilo zoper mrzlico, 91 nota, 92 ot, 93 jabolko — fonetično, 96 predlog, 97 oče, 3 skl. edn., 98 glej 53 vod., 99 plevel.
Navpično: 1 svetopisemska oseba, 3 izraz pri kartah, 4 azs, 5 lalš, 6 5. del sveta, 9 početnih protestantizma, 12 pregovor, 16 nadglavišče, 18 poslanec, 19 zaimek, 22 posrednik, 24 se uporablja pri tiskanju slik, 26 žensko krstno ime, 29 prislov, 30 prislov, 31 član nekega mongolskega naroda v Sibiriji, 32 paradiž, 33 zaimek, 35 nikalnica, 38 kuharsko opravilo, 89 ptica, 40 nasprotno veselju, 42 ima samo človek, 43 poslaniški uradnik, 44 gora, znana v srbski zgodovini meništva, 47 zabavišče, 51 egipčansko božanstvo, 54 duhovniški pripravnik, 55 svetopisemska oseba, 56 zverina, 57 izraz pri kartah, 59 mesto, znano iz pasijona, 62 star denar, 64 okužuje zrak v mestu, 68 velik kamen, 71 glej 84 vod., 70 središče krščanstva, 74 breg, 75 sorodnik, 76 sibirska reka, 78 moško ime, 79 kratica za Številko, 80 pojoč kamen, 81 dolžinska kratica, 82 moško ime, 83 že pretekli, 86 svetopisemska oseba, 87 samostanka, 88 denarna vrednost, 89 sozvok, 94 moški glas, 95 naglas, 96 nikalnica.
iger se je sodobnemu človeku najbolj priljubil no-gornet, m to ne samo na Angleškem, kjer vsake sobote stotisoči polnijo nogometna igrišča, ampak prav povsod. Za simpatizerje nogometnih prireditev je poseben čar v rivaliteti med posameznimi klubi, pokrajinami in reprezentancami posameznih držav. Prijateljske tekme med bližnjimi in daljnjimi državami pa tudi zbližujejo tuje narode in na ta način v veliki meri skrbe za prijateljstvo in utrjevanje miru.
Prepričani smo, da bo sestavek bral tako laik kakor športnik in tudi nogometni prijatelj 6 pridom. Ce že obiskujemo igrišča, je prav, če tudi malo vemo, kako se je igra, ki navdušuje tisoče, skozi stoletja razvijala.
Včeraj Je preteklo 110 let, odkar je umrl eden največjih glasbenih genijev sveta Ludwig von Beethoven, ki jo svoje največje mojstrovine napisal docela — glnh.
Cerkven koncert v Kamniku
V	frančiškanski cerkvi se bo nudila Kamničanom in okoličanom redka prilika, ko bodo lahko slišali krasen cerkven koncert, in sicer 11. aprila ob 8 zvečer. Pri tem koncertu bodo zastopani odlični skladatelji kakor tudi izvajalci. Prvič pa nas bo pri tem koncertu obiskala altistinja ga. Bernot-Golobova, ki bo zap»ela tri arij«. V zadnjih letih je gostovala v več evropskih velemestih, odkoder se je vrnila v domovino z odlikovanji. Nastopil bo tudi basist g. Petrovčič Tone, absolvent ljubljanskega konservatorija. Petje bo spremlja) na orglah pevovodja in organist g. fr. Kanizij, ki bo razen tega tudi izvajal samostojne skladbe raznih skladateljev. — Cisti donos je določen za prenovo frančiškanske cerkve, vsled česar upamo, da bo občinstvo cerkev najx>lnilo.
Mlinska in žagarska Industrifa
Slov. Konjice, 27. marca.
Dve industrijski panogi — mlinska in žagarska ali bolje rečeno mlinarji in žagarji — so danes prav tesno navezani na kmečkega človeka, na njegov jx>ložaj in gospodarstvo. Kako je nekdaj cvetela mlinarska obrt ne samo pri nas, amjijflf ;v celi Sloveniji, nam pričajo številni mlini, od kaferih jih nekaj le še životari; le nekateri še kljubujejo silnemu pritisku iz Banata in sosednih nižav. Po stari navadi še obratujejo le kmečki mlini v vedno istem tempu, ker si kmetje povečini meljejbV mlinu enega vaščana. Ni pa kot nekdaj tudi danes v navadi plačilo v denarju, ampak odvzame za odškodnino mlinski gospodar toliko moke, kolikor je znašalo nekdaj plačilo v denarju. To so že vpeljali tudi poklicni mlinarji, ki jx>tem moko prodajo, da pridejo na svoj račun. Ce pa greš danes po hišah, najdeš število ročnih mlinov in to več kot nekdaj, jx>sebno v viničarijah in pri delavcih. Ta enostavnost gre na račun sile razmer, ki so dane6 zavladale na vseh področjih ter se ljudje poslužujejo sličnih sankcij.
Zagarstvo, ki je tukaj zapopadeno v izključno kmečko-pwivatnih žagah, 6e je tud« precej skrčilo. Lesni trgovci so že v veliko primerih izj>odrivali z lesom trgujočega kmeta, in srečujemo danes med Skunarjem in Resnikom, ob Oplotnici in jx> dolini precej slabo obratujočih žag, ker so kmetje rezali in prodajali les iz 6vojih gozdov, deloma pa je radi denarja kmet navezan le na lesnega trgovca Ob obetajočem se dvigu lesne produkcije in izvoza ba se bodo gotovo tudi kmečke žage v Pohorju in po dolini spustile v tek..
Kulturni koledar
Jurij Miklavčič
Dne 27. marca 1756 so je rodil v Zulein logu latlnist in slovenist Jurij Miklavčič. Ko je dovršil gimnazijo je študiral bogoslovje, in sicer v Celovcu, Admontu in Gorici. Kaplanoval je po različnih krajih in leta 1789 postal stolni vikar. — Umrl je 23. febr. 1829 v Ljubljani — V Ljubljani so je posebno sprijateljil z Vodnikom Znan je bil kot dober latinski pesnik v elegičnem verzu po Ovidejevem zgledu. — Bil je tudi med revizorji Japljevega svetega pisma, izmed njegovih latinskih pesmi sta znani samo dve.
Franc Perme
Dne 28. marca 1861 se je rodil na Polju nad Kranjem Franc Perme Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Izpit za poučevanje verouka na srednjih Šolah je opravil 1891 V letu 1891 j« nadomeščal - bogoslovju Fr. Lamperta. Umrl io 27 marca 1985 v Ljubljani. Formalno je bil izredno nadarjen. Obvladal jo več zapadnih jezikov. Pisal je v Dom in Svet o različnih vprašanjih. Luis Coloma, lervantes itd. Izdal Je knjigo :-0 etiki brez vere v Bogat. Sodeloval je tudi pri Mohorjevi družbi pri urejanju »Življenja svetnikov«. Posebej je izdal tudi zgodovino rojstne fare »Trstenik«.
Rudolf Maister
Dne 29. marca 1874 6e je rodil v Kamniku general in pesnik Rudolf Maister. Gimnazijo je študiral v Kranju in Ljubljani. Po 6. Soli je bil sprejet v kadetsko šolo na Dunaju. Leta 1903 je dovršil strelsko šolo v Brucku, leta 1907 pa korno Solo v Gradcu. Zaradi svojega odkritega narodnega prepričanja je imel mnogo sitnosti v službi. Med vojno je bil tudi 3 mesece konfiniran. V dobi osvobojenja je bil v stalnih stikih s slovenskimi častniki. Dne 1. novembra 1918 se je s pooblastilom Nar. sveta s 15 častniki in 87 vojaki polastil Maribora in postal komandant vse Spodnje Štajerske. Narodni svet ga ie imenoval za generala. Ker ni dobil od nikoder podpore je 9. nov. 1918 mobiliziral toliko vojaštva, da je razorožil Schutz-webr in zasedel našo severno jezikovno mejo ter a tem rešil Štajersko. Prvo dni decembra 1918 je Maister z generalštabnim stotnikom Alfr. Lavričem zasnoval načrt,' da zasede Celovec. Toda pogajanja med Jugoslovansko in dunajsko vlado so to preprečila. — Bil je častni predsednik .Nar. sveta ter je vodil priprave za plebiscit Leta 1921 je bil imenovan za predsednika jugoslovanske razmejitvene komisije z Italijo. — Toda Maister je -bil tudi pesnik. Ze kot kadet je bil izredni član »Zadruge«. Leta 1904 je izdal »Poezije«. Njegova druga pesniška zbirka »Kitica mojih« je izraz zrele moške dobe. — Da bi imeli Slovenci ob osvobojenju več takih ljudi, naše narodne meje danes ne bi potekale tako žalostno.
Ljubljana danes
Danes: Velika sobota, Srdan. Jutri' Velika nedelja, Stanimir. Pojutrišnjem: Veliki ponedeljek, Uma.
sluibo imajo lekarne v sobto in nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič; r torek: dr Piccoli, TyrŠeva cesta 6, mr. Hočevar. Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Kino Union: Glas srca.
Kino Sloga: Kočijaževa pesem.
Kino Matica: Mladost kraljice.
Odbor SKAS vabi svoje člane, da ec danes v čim večjem številu udeležijo slovesne procesije vstajenja v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škof.. palačo ob 16 io četrt.
Gdč. Anita Mezetova. članica belgrajske opere, ki je iz ljubljanskega konservatorija, je danes ena najboljših m najodličnejših naših koncertnih in opernih pevk. V zadnjem času je imela velike uspehe v prvi vrsti v belgrajski operi, pa tudi na koncertih. posebno v Monafcovem, kjer je nastopila in dobila najlepše ocene. Po dolgem času bo zopet nastopila v Ljubljani, in sicer v petek, dne 2. aprila ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Na svojem koncertu bo zapela nekaj pesmi iz svetovne glasbene literature, dalje iz domače literature in razne operne arije. Kot drugi koncertant nastopi na tem večeru pianist Pavel Šivic ter zaigra del Bacha, Skrjabina in Scvmanovskega. Koncert bo v petek, dne 2. aprila. Vstopnice v knjigarni Glasbene Ma-cice v Ljubljani.
Bolgarski slikar P. Francaliski je izpopolnil svojo razstavo v Jak. paviljonu z novim1 akvareli, ki jih je naslikal na Gorenjskem; svojo slovensko sezijo bo razstavil v Bolgariji in propagiral z njo doma lepo*o naših planin. Nekaj teh novih akvarelov pa tudi visi ze v razstavi, ki bo odprta Ic 5e kratek čas; oddolžite se bolgarskemu gostu z obiskom razstave!
Darilo za mestne uboge. Namesto venca na grob blagopoltojne ge MaSe dr. Švigljev« je daroval industrijalec g. Milko Breme in njegova soproga gospa Hani 300 Din za mestne uboge. — Prisrčna hvala!
Dva razpisa. Mestno poglavarstvo r Ljubljani razpisuje dobavo enega smetarskega voza in dobavo 100 kg strupa za razsteničenje _sta-novanj. Natančnejši pogoji so razvidni v Službenem listu kr. banske uprave St. 24 (z dne 24. marca).
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih
Sobota, 27. marca: Zaprto.
Vel. nedelja. 28. marca ob 15: Repoštev. Mladinska predstava. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. - Ob 20: Simfonija 1937. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Vel. ponedeljek, 29. marca ob 15: DR. Izven. Cene od 20 Din navzdol. - Ob 20: Zadnji signal. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob osmib
Sobota, 27 marca: Zaprto.
Ve), nedelja, 28. marca ob 15: Navihanka. Izven. Cene od 30 Din navzdol. - Ob 20: Ples v maskah Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Vel. ponedeljek, 29. marca ob 15: Pod to goro zeleno... Izven. Cene od 30 Din navzdol. - Ob 20: Cavalleria rusticana, Glumači. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Nedelja, 23. marca: 9 Kvartet pozavn — 9.30 Ko zaške cerkveno pesmi (plošče) — 9.15 Verski govor (g. dr. Gvl«lo Itaut) — 10 Prenos cerkveno glasbo iz J j ubij. stolnioe — 11.15 Za mali »vet (plošče) — 11.30 Otrofcki nastop vodi gdfi. Slaviča Vencajzova — 12 Klavirski in orkestralni koncert (g. prot. Pavel šivic in Radijski orkester) — 13 Cas, spored, obvestila — 13.16 Orkestralni koncert — 16 Pisano polje (ploSče) — 17 Operni Šramel kvartet (gg. prot. K. Jeraj, M. Bravničar, K. Pilih in 81, Korošec) — 18 Janez Jalen: Dora — zvočna Igra izvajajo člani rad. Igr. družino — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: J urn j Kri-žanlfi — oče vseslovanske idoje (dr. Ivan Nevcstič) —
19.50	Slovenska ura: a) Koncert Akademskega pevskega zbora (plošče) b) Staro velikonočne navade na Slovenskem (g. UudoU Dnu tal) — 20.S0 Koncert vojaško godbo — 21.45 Cas, vremo, poročila, spored — 22 Nalim Izseljencem: Zvonjenje in pritrkavanje iz naSih cer-kva — 22.10 Trnovski cerkveni zbor — 22.30 Govor ministra g. dr. Miho Kreka — 22.40 Slovensko narod ue
Od tu in tam
Pet kilometrov je ▼ zadnjem času Širok* reka Tl#a saradi silnega deževja v Karpatih. Vsled tega pa tudi zaradi močne košave, ki jc divjala pred nekaj dnevi v Vojvodini, so nastale velike povodnji Na mnogih mestih se je posebno na svojem levem bregu na široko razlila po Banatu ter preplavila velike komplekse nairodovitnejše zemlje. Io preplavljeno ozemlje meri okoli 2.000 jutrov. Le malo bolj je zavarovana njena desna obala. Ncč in dan so na nogah številni reševalci, med katerimi so tudi večji oddelki vojakov. O tem, če j« bilo kaj smrtnih žrtev, še ni znano.
Ker je kradel časopise, je prišel na zatožno klop nek kragujevaški policijski stražnik. Kot policijski organ je bil na tamošnjem kolodvoru na-vzroč, ko so poštarjem razdeljevali pošto. Ob tej priložnosti je vzel nekoliko izvodov raznih časopisov, ki so bili naslovljeni na neko gospo iz Kragujevca Čeprav je ta stražnik prejšnji dan stražil velike zavoje časopisov v vrednosti okoli
4.000	dinarjev, so kljub tem« smatrali, da je drugi dan, ko je nekaj časopisov res vzel, izvršil kaznivo dejanje. Stražnik je seveda takoj izgnbil službo, dobil pa je zadoščenje vsaj v toliko, da je bil sedaj pred sodiščem oproščen. Izjavil je pred sodiščem, da ni imel namena krasti.
Nova uredba o ustanovitvi fonda za graditev in nreditev naiih pristanišč stopa danes v veljavo.
V	ta fond se bodo zbirali zneski taks, ki se pobirajo po zakonu o pristaniških pristojbinah, dohodki od vozarine, ki se pobira od ladij, tn dohodki od najemnine odprtih pristaniških skladišč. Po novi uredbi bodo torej prihajali v ta fond zneski od dohodkov, k! jih imajo pristanišča od trgo-vine, ki se vrši v njih. Poleg tega ima tudi prometni minister pooblastilo v finančnem zakonu, da lahko najame posojilo 100 milijonov dinarjev v ta namen, da se razmere ▼ naših pristaniščih izboljšajo.
s epremljevanjem Radijskega orkestra (gdč. P. Zupanovo P. Rupnikova, gg. S. Banovec, R. Petrovčič) — 33 Recitacija (g. Ivan Levar, član Var. gled.) — 33.10 Radijski orkester in Finigarjove «Tri črne ženo«.
Ponedeljek, IS. marca: S Vesel jutranji pozdrav (ploSčo) — O.lfi Prenos cerkvene glasbo li franč. cerkve
9.45	Verski govor (p dr. Roman Tominec) — 10 Koncert godb« eSioga« — 11.30 Olrofika ura. Teta Marička poje in pripoveduje — 12 Plošča za ploSčo hiti, pa vsaka okroglo drobi. Vtnes reportaža in poročilo o poteku javne produkcije v smnSkih poletih lz Planice — 12.45 Vreme, poročila — 18 Cas, spored, obvestila — IS.15 Harmoniko igra g. Rudolf Pilih — 10 Operetni venčki. Sodelnjejo ga. Dragica Sokova, g. Jean Franci in Ka-dljski orkester: vmes harmonika solo. g. Stanko in vesela deteljica — 17 Kmet. ura: Kmečki gospodarski pomenki — 17.30 Nadaljevanje koncerta oporetne glasbo 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Mostarsko književno gibanjo ob 40-letnloi Mostarske «Zore« (Jovan Radulovič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Veselo domačo Sodelujejo:	kvartet	sester Stritar,
Fantje na vasi in Radijski orkester — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Podokuicc (plošče).
Drugi programi
Nedelja, 3*. marca: Beli/rad: IR.05 Voj. godba —■
19.50	Pester vočor — 22.20 Ork. glasba — agreb: 30 Ženski kvartet — 20.4-5 Viol. koncort — 21.15 Potje — 22.20 Pl OH ti a glasba — Dunaj: 19.10 Staro in nove pesmi 20.05 Veseloigra — 32.30 Plesna glasba — Budimpešta: 18.30 Zabavni koncert — 19.50 Opereta «Sultam — 22.30 Ciganska glasba — Prttga: 19.05 Zbor tn glasba na pl-bala — 20.05 Pester večer — 21.05 Igra — 22.30 Lahka glasba — VarSava: 20.30 Slufi igru 21.05 Plošče 22.115 Plesna glasba — Berlin: 20 Plesni večer — Kiinlgsberg: 20 Grigrl, opereta, Uneko — Vratislava: 20 Prvi del Fausta — Hambu.ru - Frankfurt • Stuttgart: 20 Veliki operni konoert — tipsko; 20 Opereta — Monakovo:
20.45	Ital. mojstrski koncert.
Ponedeljek, ‘JU. marca: Betgrad: 20 Falslatt, opera, Verdi — Zagreb: 20 Prenos opere. — Dunaj: 19.55 Pri bolem konjičku, opereta. Benatzky — 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 20.50 Ork. glasba — 23.05 Lahka glasba — Prnga: 19 Knez Igor, opera, Borodin. — Var-(ava: a) PloSčo — 21.15 Viol. glasba — 21.45 Plesna gl.
—	Berlin: 20 Vrtnarica lz ljubezni, opera Mozart — Kdnigsberg: 20 Bavarski vesol večer — Uambrp: 20 Loharjov večer — VratMava: 20 Plesni večer — fApako: 20 Pester gl. večer — K čil n: 20 Opereta — Frankfurt - Stuttgart: 20 Booaccio, opereta, Suppe — Monakovo: 20 Pester plesni vofier.
Vlaka ata trčila na postaji Sv. Klara na Hrvaškem. Osebni vlak, ki je prihajal iz Banjaluke v Zagreb, se je zaletel v tovornega, ki je stal na postaji Sv. Klara. V banjaluškem osebnem vlaku se je vozilo mnogo kmetov iz zagrebške okolice, ki so bili namenjeni na zagrebški trg. Ob trčenju vlakov je razumljivo nastala velika panika. Nekaj vagonov od obeh vlakov ie iztirilo. Smrtnih nesreč ni bilo, le ranjenih je večje število potnikov. Kdo nosi krivdo za to železniško nesrečo, še ni znano, zdi se pa, da tisti, ki bi moral skrbeti za to, da oba vlaka ne bi bila zavozila na isti tir.
Tudi^ Hrvati imajo svoje eudeine otroke, ki
eo bili že v najnežnejših letih pravi umetniški mojstri. Tako je svetovno znani violinist Zlatko Balokovič že kot trinajstletni deoko igral najtežja skladbo svetovnih goslarjev. S petnajstimi leti je že prirejal velike koncerte v Zagrebu in drugod, niaio jMKnejo pa je že bil slaven po vsej Evropi. Tudi kipar Ivan MeštroviS je že kot kozji pastir pri desetih letih rezljal kipce, ki bi jih danes plačevali z desettisočaki. Seveda ni njihove vrednosti tedaj nihče prepoznal.
Zanimiva pravda zaradi poroke po muslimanskem obredu je bila v Zagrebu, kjer je neka učiteljica, žena inženjerja Dodiga, ki se je z njo poročil po pravoslavnem obredu, tožila svojega moža zaradi dvoženstva. Inžener Dodig se je namreč v Banjaluki poročil po muslimanskem obredu z drugo ženo. Seveda jo prestopil tudi sam v muslimansko vero. Sodišče je zavrnilo tožbo prve pravoslavne žene, češ da je treba položaj gledati s stališča, kakršno je bilo tedaj, ko sta Dodig in druga žena stopila v zakon. Tedaj sta bila oba mohamedanca. Po veljavnih in državno priznanih predpisih mohamedanske vere pa je možu mohamedancu dovoljeno skleniti zakon z drugo žensko, čeprav Je že poročen.
Sožalje zaradi eksplozije Sole v New-Londonu so izrazili učenci osnovne šole v Samoboru pri Zagrebu, ki so po ameriškem konzulatu v Zagrebu poslali pismo staršem ubitih otrok. Menda so ugotovili, da je med ubitimi otroci v Ameriki bilo tudi nekaj otrok jugoslovanskih izseljencev v Ameriki. Verjetno je, da je tudi nekaj Slovencev vmes.
Telefonske celice, ki so jih postavili te dni okrog po Ljubljani, bodo danes začele obratovati.
S	tein bo Ljubljana dobila nekaj, kar je že dolgo pogrešala in kar ji je manjkalo do tega, da bi jo imenovali moderno mesto. Predno pa bomo Ljubljani smeli reči — velemesto, pa upamo, da bo preteklo še veliko vode in drugih stvari proti Belgradu.
0 poplavi mladinske književnosti pri Slovencih bi lahko govorili, če pomislimo, da ima pri nas vsak četrti otrok v osnovni šoli naročen ta ali oni mladinski list, in je en sama založba, ki izdaja mladinske knjige in list izdala v devetih letih vsega skupaj milijon in 35 tisoč izvodov svojih knjig in lista. Če prištejemo k temu še druge liste in druge izdaje, bomo videli, da naša mladina prežveči sorazmerno veliko več tiskane besede, kakor pa starina. Samo, ko bi ta tiskana beseda v enem ali drugem primeru bila taka, da bi rekli, da sluzi duhovnemu dvigu in vzgajanju slovensko zavesti v naši mladini. Tako pa je velikokrat na*-sprotno, saj vemo, da se naši najnežnejši mladini o slovenstvu menda niti več ne sanja, vse po zaslugi njenih vzgojiteljev.
Knjigovodstvo o naši zakonodaji, o uredbah in zakonih,^ ki izhajajo, vodi ze od 1918 upok. orožt ški strazmojster 71 letni Jovo Radakovič iz Like. Tako popolnega seznama vseh svojih odredb in ukrepov v tako pregledni obliki nima niti naša država sama. Ko so tega čudnega arhivarja obiskali časnikarji, med njimi tudi nekaj pravnikov, jo dejal, da se danes prava sploh ne izplača študirati in da biti pravnik, advokat ali sodnik ni prav nič častno delo, ker ni moderna doba po njegovih prepričanjih ustvarila niti enega samega zakona ali naredbe, katere ne bi vsebovalo ze rimsko prava
Jetniki s	2
Hudičevih otokov
»Lahko vam odstopim mirno sobo s posebnim vhodom.«
Ranjenec je imel novo povezano v deščice ln se jo naslanjal na zasilno oporo, odet v plašč. Kratko je vprašal:
>Koliko vam dolgujem?«
>Dva dolarja« je odvrnil zdravnik.
Neznanec mu je stisnil v roko bankovec in odšepal skozi vrata.
»Ni govora t Nasprotno, zdi se mi, da jc kak dobrosrčnež, ki potuje po svetu in išče dobrih ljudi, takšnih kakor smo mi, da jih osreči.«
»Ob petih zjutraj? Ni verjetno!«
Od vrat se je zaslišalo močno zvonenje, ki je oba osupnilo. Veseljo je prešlo z njunih lic in razočarana sta se spogledala. Zdravnik je položil petdeset dolarski bankovec na mizo in ga še vedno opazoval. Njegova žena mu je vrgla v roko poljub in odšla odpirat vrata. Zunaj jo čakal ves nasmejan mali črnec.
»O« vzklikne zdravnik Mudd, ki je prihitel k vratom z ženo. Njegov glas je postal zopet vesel. »Torej je zopet prišla štorklja? O, gospodar Sam :
»Ali ni to čudak?« Je rekel zamišljeno dr. Mudd in zapre za seboj vrata.
»Koliko?« vpraša njegova praktična Zena Zdravnik odpre pest in osupne:
»Petdeset dolarjev!«
»Petdeset? To mora biti pomota! Ali naj ga pokličem nazaj?«
»Da ga pokličeš nazaj? Ne, nikakor!« je branil zdravnik in obračai bankovec z ene strani na drugo in se mu Čudil.
»Da. dn. jaz sem rekel, da Jo to Čuden človek.«
.»Meni ni bil simpatičen,« je spregovorila žena. »Bil ie... čuden. Ob. Sam, zdi se mi kakor da ... se bo zaradi tpga zgodilo nekaj strašnega Je nekaj... nekaj čudnega v vsem tem. Zeleh bi. da bi ta človek nikdar ne bil prestopil našega pragaU
je vzkliknil deček, ali bi morda teia Rozabela redila štorkljo?
tl poglavje.
Doz je prenehal malo pred jutranjim svitom. Ko je začelo sivo nebo počasi rumeneti in ko so prebivalci male vasice začeli odhajati na svoj dnevni posel, je vaško tišino naenkrat zmotil nek roj>ot Oddelek konjenice, ki so bili vsi blatni od ilovice, je prijahal po blatni cesti v vas.
Z njimi pa je prišla tudi strašna novica: preteklo noč, ko jo sedel v gledališki loži v VVashing-tonu predsednik Abraham Lincoln, je bil nanj iz* vršen atentat. Lincolna so ubili. Velikega predsednika je ustrelil v bok naj)ol nori igralec John Wilkes Booth, ki >e zavzemal stališče, kakor vsi južni Amerikanci glede vprašanja suženjstva črncev. Na begu si je zlomil nogo, vendar pa mu
je uspelo, da se je v splošnem vrvežu izmuznil. Konjenica je zgubila cele ure časa, ko je iskala za njim po mestu sled. Mesto je bilo zelo razburjeno zaradi strašnega zločina. Jezdeci sedaj divje zasledujejo ubijalca in njegove pomagače.
Na tisti nepojasnjen način, kakor vse slabe vesti, se je razširila tudi vest o umoru predsednika. Brž se je nabrnla cela gruča ljudi na kraju, kjer so bili privezani konji, med tem ko je mladi poročnik, poveljnik čete, iskal ljudi, ki bi ga mogli napeljati na pravo sled.
»Narednik Rankint je zaklical.
Visok Jezdec surovega obraza na obrazu sc je približal in {»ozdravil.
»Slišal sem, da je bil to noč okoli dveh tukajšnjemu vaškemu kovaču ukraden voz,« jc začel poročnik.« Zaslišite kovača, da vidimo, kaj bo povedal.
Rankin je odšel, pa se hitro vrnil s krepkim vaškim kovačem.
»0o6pod poročnik,« je javil naredniku, »on pravi, da je bil voz ukraden m da sledovi koles in kopit v blatu kažejo, da so lopovi odšli tukaj mimo.«
Rankin je pokazal pri tem z roko v smer, kjer je stala hiša zdravnika Mudda,
Kovač je začel izpopolnjevati svoje poročilo, toda v tem trenutku ga je prekinil mali črnec, ki je prihitel iz gruče ljudi, ki so se gnetli od vseh strani okoli jezdecev.
»General,« je reke! obmivšl se k Lovettu, »preteklo noč sem videl dva človeka na konjih jahati po tej cesti. Eden od njiju me je vprašal, kje stoji niša kakega zdravnika, in jaz sem ga napotil k dr. Muddu. Res!«
»Na pravi poti smo,« je zaklical navdušeno Lovett. »Zastražite kovača in tega dečka, pa pojdite z menoj.«
Rankin je določil nekega jezdeca, da straži ti dve priči, nato pa je na čelu čete krenil za poročnikom Lovettom, ki se je napotil proti hiši zdravnika Mudda.
V	tem času so v zapuščeni, pa udobni hiši zdravnika Mudda kosili polkovnik Dyer, oče gospe Muddove in Marta, njegova štiriletna vnukinja.
Polkovnik, kolerični in ognjeviti južnjak, je pihal od razburjenosti svojo kavo in kakor da ima pred seboj ves parlament temj>eramentno govoril svoji mali vnukinji, ki je vanj upirala svoje široko odprte začudene oči.
»Povem Ti, ni se vodil boj za suženjstvo ali proti suženjstvu črncev,« je grmel njegov glas. »Stvar ni bila v tem. šlo je za pravice posameznih držav! Ustava Zedinjenih držav.. «
Pri tem je počakal, da mu je vitka in nežna črnkinja Blanche zopet prilila kave v skodelico. Blanche je z začudenjem gledata velikega belega gospodarja, s še večjim spoštovanjem pa ga je motrila njegova mala vnukinja, ki sc je kar utapljala v bujni fantaziji, ki so io izdajale besede njenega tempei amenlnega deda.
Ko je polkovnik začutil, da bi bilo potrebno poklanjati njegovim besedam malo več pozornosti, je nezadovoljno zamrmral:
»Kje je tvoj atek?«
»Odšel je ven.«
»Kdo je zopet bolan?«
»Zdi se mi, da Rosabelle,«
»Kaj ji je?«
-, C,rn iVa se v ^em. približala in glasno od-kasljala. Končno je namignila bojevitemu polkovniku, da se na tako vprašanje ne more odgovoriti v navzočnosti otroka.
Ko je otrok odšel iz sobe, je črno dekle, ki se je zavedalo važnosti takšne novice, odgovorilo:
»Rosabelle bo dobila otroka.«
»Otroka? Kateri je že to?«
»Dvanajsti?« je ponovil polkovnik, kakor da mu m všec. »Reci Rosabelli, da sem naročil, da ne smeta več z Buckom kupovati otrok, dokler se ne poročita. Si me razumela?«
Cmknja je kar mašila ueta, da se ne bi pre-vec naglas smejala. Le z največjo težavo je spravila iz sebe:	r
»Da, res, toda...«
»Kaj toda?« je vzrojil polkovnik.
»Toda Rosabella pravi, da ne ve, če ima Bucka dovolj rada, da bi se z njim poročila.«
»Blanche!... Martha!,« je poklical polkovnik, oda, Blanche ga ni slišala, Martha pa je zunaj začudeno ogledovala dva človeka, ki sta nosila blesteče ostroge in uniforme. Tako je sam polkovnik moral zaradi nestrpnega zvonenja odpreti vrata.
»Sovražniki, za vračal« je vzkliknil začudeno. Ze je poskušal zaloputniti vrata prišlecema kar pred nosom, toda narednik Rankin je še pravočasno vtaknil npgo med vrata in vratnice. Oba nezaželjena gosta sta stopila v sobo in narahlo, pa odločno odrinila polkovnika vstran.
»Oprostite, gospod!« je dejal Lovett. »Ali ni to hiša, v kateri stanuje doktor Mudd?«
»Da!«
Vojaki niso čakali, da bi jih kdo povabil, naj stopijo naprej, pač pa so kar sami od sebe šli v salon v spremstvu polkovnika, ki je pihal od jeze. vif )f . doktor Mudd?« je vprašal Lovett.
»Kdo bi rad to vedel,« se je začudil bojevito razpoloženi polkovnik.
»Poročnik vojske Zedinjenih držav, Lovett,« se je glasil miren odgovor.
_ »Jaz sem tast dr. Mudda,« reče polkovnik dostojanstveno »Polkovnik Jeremija Milford Dver, od četrtega konjeniškega 'polka južne vojske.«
Zatajil je nasmeh, nakar je Lovett udaril s petami in vojaško pozdravil. Nekaj patetičnega in mirnega na obratu starega polkovnika ga je dirnilo. Toda, čepravje polkovnik vrnil (»zdrav, vendar se ni omehčal. Z rastočim nezadovoljstvom je opazoval narednika Rankina, ki se prav zares ni nič obotavljal. Narednik je namreč v svoji vestnosti brskal po vseh kotih sobe in slikal za nečem, kar bi bilo sumljivo.
■pmnBKKHp7:?
; j. |> ■’%
.k
; j*.<:'■' " »v
V
temu namenu
Veliki teden v Rimu
Dopisnik nekega inozemskega lista je napisal poročilo iz Kima, v katerem opisuje življenje, ki vlada na veliki teden v >svetem mestu«. Poročilo so glasi nekako takole:
Naval tujcev
Letošnjo zimo je padal skoraj nepreetano dež. Tibera, ki jo opazuješ z rimskega mosta, skoraj nikdar ni bila Cista. Rumeno umazana je tekla naprej in nosila s seboj velike množine blata in drugih naplavin. V teh dneh pa kaže, da bodo počasi le prišli toplejši in jasnejši dnevi. Velika noč je njihova znanilka. Z velikim tednom pa je dosegla tudi tako imenovana >rimsko sezona«, č« se o njej sploh more govoriti, svoj višek. Zadnje tedne so bili vsi prostori po rimskih hotelih razprodani in najrazličnejši mnogoštevilni penzioni bo odstopili tujcem do zadnjega svoje sobe. Praznično razpoloženje velikonočnih dni žene slej ko prej tisoče in tisoče vernikov z vseh koncev sveta v »sveto mesto«. Po zanesljivih podatkih znaša Število velikonočnih romarjev nič manj kot 25.000. Zdi se pa celo, da so ti podatki še kljub temu nekoliko površni in da znaša resnično število tujcev, ki so za vnliko noč obiskali Rim, še nekaj več od 25.000. Med temi obiskovalci je tudi lepo žtevilo inozemskih uglednejših ljudi.
Cerkvene svečanosti
»Settimana Santa«, veliki teden se v Rimu prične prav za prav že s cvetno nedeljo, ko se vrše številne cerkvene svečanosti, posebno v cerkvi sv. Petra in v Lateranu. Pred cerkvami je vse polno žensk, ki ponujajo iz palmovih vejic splete križe, ali tudi samo oljko, ki jih verniki kupujejo in nosijo blagoslavljat v cerkev. Razpoloženje tega tedna pa doseže svoj višek na veliki petek, ko v Sixtinski kapeli po svojevrstnem, čislo določenem obredu obhajajo spomin na Kristusovo smrt. Na velikonočno soboto prihite tisoči in tisoči ljudi v ogromno cerkev sv. Petra in tedaj se opravijo v njej cerkvene svečanosti, ki ostanejo za večno v spominu vsakega, komur je le dana prilika, da je tega dne med to ogromno množico v največjem svetišču sveta. Velikonočnim romarjem podeli v cerkvi sv. Petra tudi sv. oče, če inu le dopušča možnost, z vzvišenega mesta zunaj cerkve, svoj papeški blagoslov.
Hiše, ki so v napotje
Prvikrat se je letos zgodilo, da ob tem času v vatikanskem predmestju Borghi ni preveč gneče. To pa zato, ker so tam napravili krasno, široko ulico, po kateri lahko mirno teče veletok še tako številnih romarjev. Odstranili so nekaj hiš, ki so bile v napotje. Le v smeri proti trgu sv. Petra stoji še nekaj starih hiš. ki so jih pa tudi že zaznamovali, da jih podro, ker niso prav nič v skladu z najmodernejšim gradbenim načrtom naj-
novejšega Rima. Prav kmalu bodo izginile tudi te hiše. Kar neverjetno se zdi, da je bilo komaj 28. oktobra lansko leto, ko je Mussolini prvi zasadil na tem področju svoj kramp in s tem dal tradicionalen znak, da se delo začne.
Vatikanska ,.kaznilnica"
V	ostalem ima vatikansko mesto — kar se navadno ne omenja — precej sodobno lice. O tem se je pač moral prepričati v teh dneh nek dečko, ki se v cerkvi sv. Petra ni obnašal tako, kakor zahtevajo predpisi 2e je bil pri njem nek vatikanski stražar, ki dečku ni bil prav nič dobrodošel. Stražar ga je odvedel. Po hitrem postopku je bil fant obsojen na denarno kazen 20 lir, v primeru neizterljivosti pa na dan zapora. Izkazalo so je, da obsojenec nima denarja. Zato je imel tudi priliko, da si je pobliže ogledal vatikansko »kaznilnico«, ki prav dolgo še ne obstoji. Seveda je najbrže že prej vedel, da to ni prav posebno hud zapor, vsaj tak ne kot kje drugod. Zato ga je poizkusil le boli iz radovednosti.
Mačice so te splezale na vrbinje.
Borba xa „modri" trak
Zmagovalka zopet ,Norma«Klief
Hitrostno tekmovanje se je posebno v zadnji}] letih začelo tudi med morskimi velikani, kakršnih je toliko ravno v teh letih bilo spuščenih na morsko pot. Najhujši boj pa se bije vsekakor med francosko ladjo »Normandie« in najnovejšim angleškim pomorskim orjakom »Queen Mary«.
Kakor so časopisi že poročali, je pred kratkim postavila francoska »Normandie« nov hitrostni rekord v vožnji preko Atlanskega oceana in 6i s tem
f>riborila največio trofejo prekooceanskih potniških adii, modri trak. To čast je dosedaj varovala angleška ladja »Queen Mary«.
Ko je prispela »Normandie« v pristanišče Southampton, so že čakali tam novinarji, ki so naravnost obsuli poveljnika ladje, da bi jim kaj povedal o tej svoji zadnji vožnji. Ta je bil, kakor vsak, k: mu kakšna stvar lepo uspe, precej zgovoren in je v najboljšem razpoloženju časnikarjem pripovedoval nekako takole:
„Brex namena, da bi postavili rekord"
»Naše potovanje je bilo izvršeno pod čisto normalnimi okoliščinami, točno tako, kakršen je bil naš načrt. Niti najmanj nismo imeli namena, da bi postavljali kak rekord. Ce bi bili to hoteli, bi se pač malo bolj pripravili, kakor smo se za to svoje potovanje. Ko sem ugotovil, da plovemo ves dan 6 popolnoma zadovoljivo hitrostjo, sem se odločil, da
lo	brzino ohranim in da pridem z ladjo v Southampton prej, kakor pa sem nameraval. Lahko rečem, da nismo opazili nobene nevarnosti, in se bomo z ladjo
Ena številnih nesreč, ki so se zadnje čase pripetile v Žvici zaradi silnih snežnih plazov. Plaz je odtrgal lokomotivo od vlaka in jo prevrnil v reko.
»Normandie« tudi v bodoče vozili 6 takšno hitroB<-jo, ki bi jo pod nekimi okolnostmi lahko še povečali.«
Ladja »Normandie« je na svoji poti od zahoda proti vzhodu phila s povprečno hitrostjo 30.99 vozlov, dočim je srednja hitrost, s katero je plula angleška ladja »Queen Mary« lansko leto, znašala le 30.63 vozlov.
Svečan sprejem v Le Havre*u
Zmagovalka »Normandie« je priplula v pristanišče Le Mavre 23. t. m. deset minut čez poldne. Na obali se ie zbrala ogromna množica ljudstva na njen prihod, da ga kar najbolj svečano pozdravi. Že se je prikazala v daljavi pomorska zmagovalka. Ko se je približevala vedno bolj pristamšču, je množica, ki je čakala na njen prihod, že z večje daljave lahko opazila, kako vihra na jamboru modri trak — znak zmage.
Tik preden je ladja pristala, so se oglasile sirene na vseh parnikih, ki so se tedaj mudili tam. To je bil znak pozdrava in počaščenja velike zmagovalke.
Ko je prispela vest o tej zmagi tudi družbi >Compagnie Generale Transatlantique«, ki ji pripada ladja »Normandie«, je bila sredi noči najrazkošnejše razsvetljena zgradba, v kateri ima ta družba svoje prostore. V velikem prostoru so svečano okrasili model te ladje-zmagovalke, na njej pa je zaviliral modri trak. Model so nato dali v izložbo, da ga je lahko občudovalo in se veselilo pomorske zmage francoske ladje tudi številno občinstvo. Ministrstvo trgovske mornarice je tudi poslalo prisrčne čestitke družbi, ki je zgradila »Normandie«. Posebne pohvale in čestitk je bil deležen Thorex, ki si je to zmago priboril kot poveljnik te ladje.
Thorex je ob svojem povratku domov tudi pro-udaril, da na tej vožnji »Normandie« ni imela ravno najboljšega vremena, da pa je kljub temu plula popolnoma neovirano. Poveljnik je izjavil, da ni bil niti najmanj prisiljen zmanjšati brzino. kakor je to svojčas morala storiti angleška ladja »Queen Mary«. Ko je »Qtteen Mary« zalotilo slabo vreme, je morala zmanjšati svojo hitrost celo na 24 vozlov.
Zmagali so stari vtfakf...
Pravijo, da se je za to zmago treba zahvaliti dejstvu, da so na »Normandie« zamenjali stare vijake z novimi, ki so jih pred nedavnim izdelali po načrtu inž. Merota du Barre-a.
Vest o tej francoski pomorski zmagi na Angleškem gotovo niso sprejeli čisto ravnodušno, čeprav zatrjujejo, da so tedaj prav ix> gentlemansko vzkliknili: »Bravo, Normandie!« Kakšnega razpoloženja so bili tedaj, ko so zvedeli za to novico, bo morda najboljše povedala angleška izjava, da je sedat na njihovem morskem velikanu »Queen Mary« vse v najlepšem redu in pripravljeno, da ta ladja ponovno pohiti pr^o Atlantskega oceana v rekordnem času...
Neki gospod se je naselil v letovišču, ko še ni bilo gostov. Bil je zelo zadovoljen, zlasti je bil vesel pesmi, katero je vsako jutro pela gospodinja v kuhinji. Konec tedna io je pa takole ob priliki ogovoril: »Zelo me veseli vaše petje. toda. povejte mi. kako to, da pojete vedno isto pesem?« »Zato, ker tri kitice te pesmi ie ravno pravi čas za kuhanje mehko kuhanih jajc, pet kitic pa za trdo kuhana.«
»Velikodušno" sovjetsko odpuščanje
V	pisarni visokega sovjetskega uradnika Višinskega, ki je postal posebno ob priliki zadnjih krvavih dogodkov na Ruskem precej znan, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Tani se je prijavilo
11	zločincev, ki so sami od sebe izpovedali vso svojo črno preteklost, v kateri so bili na dnevnem redu poleg neštetih vlomov tudi gnusni zločini in grozod^jetva. Ker so izpovedali, da bodo od sedaj naprej spremenili svoj način življenja in postali boljši, niso bili kaznovani, prestati pa bi vseeno morali neko preizkusno dobo. Ko se je Višinski naenkrat znašel v tej čudni družbi, je sicer pripomnil, da je pač zakon zakon, vendar pa je zločincem obljubil, da jih ne bo zaprl, pač pa da jim bo celo skušal pomagali sam, da začno boljše življenje in se poprimejo poštenega dela, kakor so človeku spodobi.
Eden teh ]>omiložčencev jo ob tej priložnosti prijx>vedoval zelo podrobno o stvareh, ki jih je uganjal dosedaj v svojem življenju. Leta in leta je živel z mladim dekletom, ki ga je prisilil, da mu je pomagala pri najrazličnejših vlomih. Imela je nalogo, da je vsakega, ki ga je njen »ljubljenec« nameraval izropati, morala opijanili. Ponii-loščenec je sedaj tožil, da je med zločinci naj-slabše to. ker se nihče ne mara držati gotovih zakonov in pravil. Nikomur ne moreš med njimi zaupati, niti če da še tako častno besedo. Midva z dekletom — tako pripoveduje — sva se odločila, da prenehava s takšnim življenjem in nikomur ni treba misliti, da bo razočaran nad tem sklepom.
Da bi ti skesanci izkazali čim bolj svojo veliko hvaležnost Višinskemu, ker jim je . vse odpustil, so objavili nek skupni »manifest«, v katerem pozivajo vse zločince po -Rusiji, da odslej naprej opuste nečasten posel, s katerim so se dosedaj ukvarjali. Zadnji stavek tega manifesta se je glasil: »V bodoče ne bodite več v sramoto naše dežele.«
Take vesti bi bile morda še bolj zanimive, če ne bi bile resnične, ker je menda jasno, odkod prihajajo.
Tihotapstvo svile v krstah
Okoli Subotice je prav ugoden svet za tihotapce vseh vrst blaga. Kljub vsej prefriganosti tihotapcev so imele ob tem delu meje, f)osebno v zadnjih dneh, ko j£ poostreno nadzorstvo, obmejne straže precej I>ogat plen. Poleg tega pa so se mogle seznaniti s še drugimi številnimi triki, katerih se poslužujejo vsak dan bolj premeteni tihotapci. Svila je posebno hvaležen predmet, ki se lahko pri njem brez vsake težave precej zasluži, lina pa drugo slabo stran, da jo je težko prenesti neopaženo čez mejo, vsaj večje kose. Zena nekega subotiškega izdelovalca mrtvaških krst. pa si je znala pomagati tudi iz te zagate. Uporabila je v ta namen kar omenjene krste, v katerih je mirno tihotapila svilo dolgo časa, dokler je končno le niso zasačili in jo obsodili na globo 29.000 Din. Žena ““ ^ nila, da rakve ne služijo
Nek filmski igralec sc je hotel v San Frančišku ovekovečiti na ta način, da si je dal odtisniti roke in noge v beton. Ameriška tla so res vroča,
Po žabah slavni Galvani
V	italijanskem mestu Bologni so imeli zadnje čase originalno proslavo slavnega pokojnega fizika Oalvanija, ki je izumitelj jx> njem imenovane galvanske elektrike.
Kot dijak je Galvani čislo slučajno odkril na žabjih krakih neko lastnost, ki mu ni dala miru, dokler je ni do konca raztolmačil. Postavil je teorijo, ki je odkrila zaveso električnih tajen. Nešleti kipi predstavljajo tega slavnega moža-izumitelja z žabjimi kraki v roki. Društvo »Arte Gastronomica« je pred nedavnim priredilo večjo proslavo v spomin Galvanija. Na sjx>redu je bil tudi velik svečan bafiket. Bolj kakor vse ostalo pa je bil zanimiv jedilni list za ta banket. Takole je bilo napisano na njem: Juha z žabjimi kraki, na maslu praženi žabji kraki, navadni žabji kraki in žabji kraki v omaki. Skoraj tako, kakor v Ribnici, kadar je na jedilnem listu mleko!
Plezalec nosi na hrbtu ponesrečenega tovariša v dolino.
Huda brada -huda reč!
Moški zelo pogosto tožimo nad tem, ker nam brada tako hitro raste, da se moramo vsak teden vsaj enkrat ali dvakrat briti, ker da drugače ne moremo v dostojno družbo. Mnogo je celo takšnih, ki se brijejo tudi vsak dan. Mogoče ta^adioga prihaja k nekaterim tudi precej po njihovi lastni krivdi, ker so se ali začeli le prezgodaj brlff ali pa tudi se "Sedaj brez potrene delajo silo naravi sami, ker hočejo biti vsak dan enako J^pi. T'^a v tem oziru tudi ti niso še dosegli rekorda,: ker ga krepko drži nek ameriški advokat iz USA. Ta se brije vsak dan kar po šestkrat. Pravijo, da temu možu raste brada tako hitro, da je že nekaj ur po britju prav takšen, kakor bi se že davno ne bril. Če hoče med ljudi, se mora tako rekoč kar neprestano briti. Ta nadloga je temu možu tem večja, ker je on po poklicu advokat in mora vedno biti med ljudmi, če naj kaj zasluži. Čudno kožo ima ta advokat...
Ali že veste . ..
... da je kihanje prepovedano na Danskem. Ta odlok je bil izdan na pobudo zdravnikov v Kopen-hagenu je to zaradi gripe, ki še vedno razsaja na Danskem. Seveda je kihanje prepovedano samo na javnih mestih.
... da je že napravljena obleka angleške kraljice
za kronanje. Obleka je sešita z zlatimi in srebrnimi nitkami in povrhu še okrašena z dragocenim nakitom.
...da opravljajo službo božjo v italijanskem kraju Gasini pri Turinu v podzemeljskih prostorih. Ta cerkev je bila zgrajena zato, ker občina ni imela dovolj sredstev, da postavi cerkev, kakršne so druge.
...da so ▼ zvezi z letošnjo pariško letalsko razstavo meseca junija postavili v Parizu stolp, s katerega bodo skakali s padalom. Stolp bo visok 76 m in bo najvišja tovrstna konstrukcija na svetu.
... da so v krožnem poletu preko afriških oaz zmagali Italijani. Prvi je prišel na cilj Italijan Oio-vani Zapeta. Povprečna hitrost, s katero je letel, j« znašala 335 km na uro.
... da je silovit požar v romunskem mestu Bo-du uničil 300 hiš. Požar se je tako razširil zaradi
Brezžično prenašanje prizora, ki kaže najnovejšo modo.
»Sluvenakl dom* izhaja vsak 'Slavnik oh 12	naročnino	12	Din	r.n	inozemstvo	2f	Din	Uredništvo	Kopitarjev« nliea fi/TIl. Telefon 2994 to 29%. Uprava; Kopitarjeva' U
Telefon Za Jugoslovansko tiskamo « Ljubljani li Ccč Izdajatelj; Ivau ttakuvec. Urednik: Jože Košiook,