ZELEZAR
jueto XVII. September
1977 St. 9
Odločno za uveljavljanje akcijskih planov in zakona o združenem delu
Na podlagi sklepa VII. seje komiteja ZK Železarne Štore je bila v četrtek, dne 8. septembra 1977 delovna konferenca Zveze komunistov Železarne Štore. Delovno konferenco ZK, ki je bila v dvorani Kulturnega doma v Štorah, je vodil sekretar komiteja ZK tov. Milan Pugelj.
Dnevni red:
1.	Ocena gospodarskih rezultatov v prvem polletju 1977 in dogovor komunistov za realizacijo družbenega načrta za leto 1977.
2.	Ocena dosedanjih priprav in akcij za uveljavitev Zakona o združenem delu.
3.	Priprave na volilne konference OOZK in volilno konferenco komunistov Železarne Štore.
Tov. Pugelj je v uvodnih besedah podal kratko informacijo o pripravah za to delovno konferenco in na gradivo, ki je bilo članom ZK posredovano z vabili. Zato gradivo ne vsebuje številčnega prikaza uspešnosti poslovanja, ker je le to bilo v razpravi na samoupravnih delovnih skupinah, temveč le izhodišča za delo do konca letošnjega leta.
Na pobudo družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije so bili poleg obravnav bilance za I. polletje organizirani delovni sestanki v vseh temeljnih organizacijah združenega dela s člani koordinacijskih odborov. Izhodišča za obranavo na delovnih sestankih so bila:
— analiza poslovnih rezultatov po bilanci v primerjavi z gospodarskih! načrtom za leto 1977
gospodarjenje v temeljnih organizacijah z vidika stroško-v in investicijskih vlaganj
—	obveznosti in cilji dosežkov v II polletju
—	priprave na plan 1978
Na delovnih sestankih so zajeli zelo široko področje problemov poslovanja z vsemi spicifikami posameznih temeljnih organizacij. Pri tem so bili izpostavljeni pro-blemi, katerih rešitev je možna v zelo kratkem roku, kakor tudi problematika, katere reševanje je vezano na kontinuiteto dela v obdobju enega in več let. V vseh temeljnih organizacijah je prisotna velika pripravljenost za akcijo ža izboljšanje poslovnih rezultatov v
II.	polletju. Vodstva so sprejela Obveznosti, da pripravijo ustrezne programe s točno opredeljenimi cilji, kaj želijo doseči posamezne temeljne organizacije in da bodo programi potrjeni na delavskih svetih temeljnih organizacij in predstavljajo dopolnilo h gospodarskemu načrtu za leto 1977.
Kratek povzetek razgovorov na delovnih sestankih V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela je naslednji:
TOZD proizvodnja 114. panoge
Vodstvo in člani koordinacijskega odbora so realno ocenili dosežene rezultate v I. polletju, kritično analizirali določena odstopanja od plana v gospodarskem načrtu in enako okvirna izhodi-
: -- obrat preveri možnosti obra-vanja nekaj izmen za nedeljsko nočno delo v jesenskih mesecih. Nedeljsko delo še lahko organizira v nadurah
&§3mi za čimprejšnjo usposobitev novega brusilnega stroja za obratovanje je treba pripraviti vse potrebno za nemoteno montažo
Vodstva obratov morajo mesečno dostavljati poročila akcijskega programa, na podlagi katerih bo koordinacijski odbor spremljal kazalce poslovanja in opozarjal na morebitna odstopanja.
Z zgoraj navedenim akcijskim programom se temeljna organizacija združenega dela obvezuje, da se mora ustvariti v II. polletju
šča akcijskega programa ža delo v II. polletju oziroma do konca poslovnega leta, da bi tako dosegli čim boljše rezultate. Predložili so po posameznih obratih naslednji akcijski program:
500.000	din
1.770 milijonov dinarjev sredstev prostega poslovnega sklada.
Navedeni akcijski program in obveznosti je že sprejel delavski svet TOZD na svoji 10. redni seji dne 9. avgusta 1977.
V razgovorih je bilo izrečeno o-pozorilo o uvedbi večje discipline, v večjem spoštovanju pravilnika o delovnem redu in disciplini na nivoju delovne organizacije. Izpostavili so problem nadzora nad zunanjimi izvajalci (Ingrad, GP Rogaška Slatina) in med drugim so tudi izpostavili, da je potrebno za tovarno traktorjev uskladiti nagrajevanje po delu z veljavnimi akti v delovni organizaciji po obstoječi komisiji za rangiranje.
(Nadaljevanje na 2, strani)
732.000	din 180.255 din
250.000	din 1,162.255 din
oic&iro pim:
—	zamenjava uvožene rude .s škajo, zmanjšanje variabilnih stroškov in prihranek na pomožnem
materialu	500.000 din
SM jeklarna:
—	povečanje proizvodnje nad planirano za 500 ton :— zmanjšanje porabe ognjestalnega materiala
in zaščitnih sredstev	312.500 din
Elektro jeklarna:
—	znižanje stroškov poslovanja
—	povišanje izplenov za 0,56%
—	vrednost dveh inovacij
Valjarna I:
—	obrat se zavezuje izpolniti plansko obveznost po količini rrt narejen bo izračun prihranka' iz naslova sprememb
v asortimanu, to je višjih prodajnih cen. Izračun izvrši komericalni sektor in priprava dela 114. panoge
Valjarna II:
—	obrat se zavezuje izpolniti plansko obveznost 91.000 ton. Po potrebi doseganja dinamike
je treba organizirati v septembru; oktobru in novembru nedeljsko delo ob najugodnejših programih
—	z zmanjšanjem porabe električne energije, zmanjšanjem zalog valjev in porabe valjarske armature, manjše porabe maziv ter smotrnejšo porabo zaščitnih sredstev se obrat zavezuje
prihraniti	2,233.600	din
—- vrednost prihranka in sprememb asortimana bo podala priprava dela v sodelovanju s komercialnim sektorjem
Jeklovlek:
—	na podlagi povečanja storilnosti na brusilnih
in vlečnih strojih	bodo prihranili	468.220	din
—	z racionalnejšo porabo energije in reprodukcijskega
materiala .	31.780	din
Delovno konferenco Zveze komunistov je vodil tov. Milan Pugelj, ki se je tega dne poslovil od svojih sodelavcev, ker je odšel na novo, odgovorno delovno mesto sekretarja občinske konference ZKS v Šmarju pri Jelšah
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V AVGUSTE
V	mesecu avgustu niso bile dosežene povprečne, mesečno načrtovane količine proizvodnje, vrednosti prodaje in izvoza. Proizvodnja surovega železa in jekla je bila nižja kot julija, blagovna proizvodnja pa za okoli 8000 ton večja, vendar še vedno pod mesečno načrtovano količino. Osmi mesec letošnjega leta je za nami in z gotovostjo lahko rečemo, da ne bomo dosegli v gospodarskem načrtu za letošnje leto predvidenih količin proizvodnje .surovega železa, surovega jekla in seveda tudi ne blagovne proizvodnje, Do konca leta bi morala znašati za dosego plana povprečna mesečna proizvodnja surovega železa nad 19.200 ton, surovega jekla nad .73.400 ton in proizvodnja:,za prodaj o. nad 72.350 ton, kar ni možno doseči. .Vrednost prodane proizvodnje bi morala biti ,v zadnjih štirih mesecih 17 % nad mesečno načrtovano vrednostjo, da bi dosegli z letnim planom načrtovano vrednost eksterne realizacije, kar navzlic odobrenemu poviša»-nju cen ne bo mogoče doseči.
Proizvodnja surovega železa je znašala 90 % načrta. V Železarni Štore so mesečni plan izvršili 107 odstotno, na Jesenicah pa 85 %? Proizvodnja surovega železa za prodajo iz Železarne Štore je 10 odstotkov nad zbirno načrtovano količino po osmih mesecih. Problematika proizvodnje jeseniških plavžev je enaka kot v prejšnjih mesecih; to je na Fe revnejši vsip. Upajmo, da bo od oktobra dalje, ko bo uvozna ruda omogočila bogatenje vsipa,,.bol je.
Proizvodnja jekla je bila . pod
60.000	ton, kar v zbirnem, izvrševanju plana pomeni nazadovanje za 1 % stanja ob pričetku avgusta, ter znaša izvršitev po osmih mesecih 96 %. Mesečna izvršitev je bila avgusta v Železarni Jesenice 88 %, v Železarni Ravne -. 8Q odstotna in v Železarni Štore .97-odstotria.
V	ravenski jeklarni so izvršili glavni remont na obeh 40-tonskih elektro pečeh. Zaradi prevelike: zaloge vložka za valjarne,1 rso v Železarni Štore po izvršenem' po-. pravilu SM peči še zadržali proizvodnjo. V jeseniški jeklarni so bili pri SM pečeh večji zastoji za- ■ radi krpanja obokov in celodnevni zastoj ene peči zaradi okvare ponovce in potrebnega čiščenja jame. Večji vpliv je imelana-pro^ . izvodnjo velika odsotnost z dela in predvidena in nepredvidena popravila.
Mesečni: načrt proizyodnje za prodajo so železarne izvršile 98-odstotno. Železarna Jesenice 94 %, Železarna Ravne 110 % ih Železarna-Štore 96 % Na Jesenicah je glavni zaostanek zopet v -hladni valjarni, v, Štorah pa v livarnah. Že znani problematiki iz prejšnjih mesecev . se pridružuje Še-stomo naročil za metalurško litino,: kar je v večjemu delu posledica nižjE proizvodnj e j eklarn od načrtovane količine.
Predelovalci so dosegli 95 % mesečno načrtovane količine proizvodnje, kar je bistveno boljša izvršitev kot' meseca julija. Letošnjeleto so dosegli večjo proizvodnjo: samo, meseca 'marca in aprila Po delovnih organizacijah so dosegli r v Plamenu 91 %, v Verigi 88 %, v Toviiu 121 % in v Žični 105 %. V Verigi je vzrok za-
ostanka v pomanjkanju naročil predvsem za sidrne verige in delno tudi pri vijačnem blagu. Še. vedno je težava z oskrbo vložka in odsotnostjo zaradi letnih dopustov. Obstajajo izgledi. da se bo stanje izvrševanja plana v Verigi v zadnjih mesecih izboljšalo. Zaenkrat lahko trdimo z gotovostjo med predelovalci samo za Tovil, da bodo izvršili letni načrt proizvodnje in tudi vrednosti prodaje.
Pri realizaciji vrednosti prodaje so mesečni načrt izvršili samo v Toviiu, vse ostale DO V okviru Slovenskih-železarn mesečni plan niso dosegle. Pri železarnah-Znaša-izvršitev 91 %, pri predelovalcih pa 94 % in- skupaj tudi 91 %. ■
Letni načrt eksterne realizacij e bodo, lahko ¡ realizirali v. Železarni Ravne, v Plamenu in kot že rečeno,:v Toviiu. Presežka bo pa pri teh .treh zaradi zaostanka ostalih premalo., da bbdoseglltudi skupaj letni načrt vrednosti prodaje.
Izvoz je bil v avgustu daleč pod povprečno, načrtovano količino in vrednostjo, Vendar je po vrednosti okoli 10 % nad količinsko realizacijo. Realne izglede, da bi še dosegli letni plan izvoza imajo samo :v Železarni Ravne in- v Plamenu. V Toviiu imajo 1-5 % - za-
ostanka, v vseh drugih DO v o-kviru SŽ pa več,kot po 20 %. Po s osmih mesecih je količinski plan izvoza za SOZD SŽ dosežen 69 %, vrednostno pa 76 %.
| Stanje medsebojnih dobav je po osmih' mesecih naslednje. Planirana količina dobav iz Železarne Jesenice za letošnje leto znaša. 13.270 ton. Naročniki so specificirali 13.298 ton naročil. Dobavljeno je bilo 7.082 ton. Zaostanki so predvsem pri valjani žici.
Železarna Ravne naj bi letos dobavila 17.500 ton izdelkov, specificirano je od tega 16.811 ton, dobavljeno pa 15.832 ton. Največ-ja pozicija so dobave gredic, za Železarno Štore, kamor so dobavili praktično že vso specificirano količino j Letno načrtovane dobave iz Železarne Štore znašajo
9.240,,ton. Naročniki so specificirali 3.300 ion, iz.. Železarne Štore pa so poslali 1.783 ton.. Načrtovanih količin nista naročila Plamen in Veriga.
V preostalih štirih paesecih so dani objektivni pogoji, da bodo tudi: t dobave valj ane žice boljše, kot so bile doslej.
Ocene ,-izvršitev rletošn j ega . plana, katere so dale delovne-organizacije ob pripravah za plan le-
ita 1978,-niso-.spodbudne. Predvidevajo, da bo proizvodnja; suro-vega-:železa' ob koncu > leta, realizirana 91 %, proizvodnja jekla 96-odstotrio, oboje torej približno na isti ravni kot sedaj.
Blagovna proizvodnja železarn naj bi se popravila za 1 % in bi bila realizacija 97 %, pri predelovalcih naj bi se popravila za 2 % in bi bila na koncu leta 93 % plana. Skupna za SŽ pa 97 % načrtovane proizvodnje za prodajo. Izvršitev plana. vrednosti prodaje naj bi se bistveno popravila in to kar za 7 %, kar si za izboljšanje poslovnih rezultatov, doseženih ob polletju, samo še želimo.
Vrednost izvoza naj bi se do konca leta v. izvrševanju planskih obveznosti tudi bistveno izboljšala, tako da bi dosegli 86 % načrtovane vrednosti.
V tekočem in prihodnjih mesecih b.O gotoyo zmanjšana | odsotnost z dela. Velika letna popravila naprav so v glavnem izvršena. Z vložkom za jeklarne so železarne oskrbljene, za predelovalce so izgledi, da se bo stanje izboljšalo. Nove'naprave in obrati povečujejo proizvodnjo in se bližajo načrtovani proizvodnji.: Pogoji za boljše dosežke kot v preteklih mesecih so resnično dani:
Odločno za uveljavljanje akcijskih planov in zakona
v združenem delu
(Nadaljevanje s 1. strani) .
- TOZD livarn -
Temeljita analiza poslovnih rezultatov v I. -polletju-kaže zelo e-fektno poslovanje obrata- livarne I in izredno negativne rezultate poslovanja livarne II. "Vodstvo TOZD* je"'realno'prikazalo značilnosti-uspešnega poslovanja v e-nenr obratu in vse negativne karakteristike poslovanja livarne II.
„ Analiziran je bil tudi .sanacijski program .livarne. II, ki je v fazLrealizacije in-s.pryo.fazo.sko-,,raj zaključen. Pri tem. je bilo u-gotovljehd, da se efekti investicij -,skih.vlaganj v. I.. polletju.še niso sjpdrazili in.da je_pričakovati.bolj-še rezultate .v II. polletju. Z ozirom na nepokrite investicije iz I. polletja v višini 8 milijonov:.661 tisoč-din in. pokrivanja planirane Izgube iv višini _.3,368,000 din, bi .morala .. temeljna organizacija združenega _ dela' livarne ustvariti v II. polletju prosti del poslovnega sklada v višini 13,653.000 din. Vodstvo je ocenilo, da ima temeljna .organizacija z. akcijskim programom, ki je pogojen z aktiviranjem določenih ..novih sred-: štev, pogoje, da sanira negativni rezultat in uspešno zaključi poslovno-leto’ 1977, Pri tem so izpostavili,da je potrebno za vso planirano proizvodnjo zagotoviti naročila" in napraviti selekcijo asor-timana ter doseči .pri zunanjih partnerjih višje cene. s samoupravnim. sporazumevanjem,...
Prav tako bo potrebno s samoupravnim sporazumom regulirati dobave in cene odlitkov , tovarni traktorjev.
Akcijski program bo predložen delavskemu svetu temeljne; organizacije s konkretnimi obrazložitvami,
TOZD.. mehanska. obdelava.
Izvršena je bila temeljita analiza .poslovanja v I. polletju, podkrepljena z obširno . dokumentacijo*'Kritično .se je osvetlilo, dosežke, obeh obratov in izpostavilo vse probleme, ki se porajajo v zvezi z:
—	bskrbo-s surovci ih odlitki,
s pogostimi in sorazmerno dolgimi zastoji strojev,
—	s- slabim časovnim izkoristkom instaliranih, .strojev,
—	z naročili — tako količinsko in po asortimanu.
V	vseh navedenih problemih je bilobugotovljeno,: da bi bilo možno doseči-bistveno bolj še rezulta-: te, če bi bilo več ^dogovarjanja, strpnosti: in več .iniciativ:, s strani vseh, -ki so; neposredno medse-bo j no vezani: gfi
Analizirane so bile možnosti izboljšanja rezultatov, v: II. pollet-: ju. Temeljna organizacija ima; razdelan plan proizvodnje, do konca letaj kr pa na področju obdelave, litine zaradi'.pomanjkanja; odlitkov odstopa od gospodarskega načrta. Zato. bo moralo vodstvo skupaj s komercialnim. sek-torj em: in livarnama poiskati druge rešitve, s ciljem, da se doseže finančni efekt oziroma ustvari določen: del čistega dohodka.'za formiranje prostega dela poslov-nega ;sklada.
V	temelj ni: or ganizacij i. planira-jo že del proizvodnje za izvoz v ZSSR še v letošnj em letu,; po določeni" . dinamiki: pa v letu.. 1978. Navedeno proizvodnjo planirajo na strojni opremi, ki jo je potrebno nabaviti in za katero je potrebno skleniti pogodbe še v le-tošnjem letu. Ker ima temeljna organizacija angažirano že' vso lastno amortizacijo, mora za zagotovitev prispevka lastnega de-
leža' ob sklepanju pogodbe ustvariti najmanj. 5 milijonov dinarjev prostega delaposlovnega sklada v
II.	polletju.
1 Za ustvaritev navedenih rezul-taiov bo vodstvo izdelalo program ukrepov, ki jih bo predložilo na prvi seji delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela,
TOZD vzdrževanje in transport .
Prikazani so bili pogoji; gospodarjenja, pogledi in pristop k planiranju, tako tekočega kot ..preventivnega Vzdrževanja in problematika..investiranja	nova. ne-
snovna- sredstva.
' V drugem; polletju- pričakujejo nižji- :trend;:Sfroškov,. predvsem; iz naslednjih; akcij:..:
1.	znižanja, režijskih stroškov,
2.	povečanja inovacij ske aktivnosti,';,;;:;. .
‘ 3. reaijzaeije:;';Večjega j j obsega dela na ^dnovacijski _ dejavnosti znotraj; delovne organizacije.
Skladnodz .rokovnikom so pričeli na pripravah *za gospodarski načrt 1978. Trenutno pripravljajo standardne • po troske, š katerimi • temeljna organizacija. združenega dela vzdrževanje in transport e-: nakovredno vstopa v plansko prodajno cono.
—; da je, v nekaterih temeljnih organizacij ah j preveč , kampanj -skife del iv- proizvodnji — posledica so zaloge ob koncu meseca in ; težave pri odpremi,
— premalo koordinacije med nabavno službo, ekspeditom in -temeljno organizacijo ob prihodu reprodukcijskega materiala, posledica so prevelike stojnine,
. — pri .zaposlovanju novih- delavcev v tovarni traktorjev je neobhodno potrebno upoštevati j (Nadaljevanje, na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani) kadrovsko politiko za celotno delovno organizacijo,“'.'
— neobhodno je potrebno novo vrednotenj e vloženih?; investicij skih sredstev,, v
čutiti je tožhjo po zapiranju navznoter želeti-je več odprtosti 'in komunikativnosti na področju dogovarjanja na nivoju delovne 'organizacije.
TOZD energetike Analiziran je bil obseg; izvršenih storitev v temeljni organizaciji v primerjavi z gospodarskim načrtom po posameznih dejavnostih. Izdelano je tudi polletno poročilo, v katerem je nakazana problematika 'poslovanja, temeljne
PREDSTAVLJAMO
VAM


¡pilil
8 f H /■ I
Tov. F-r-anc. Zelič, ki j e,- bil--ime-. > novan: za vodjo: kadrovskega' sek— tor ja, je s h septembrom- nastopil redno; delovno razmerje in prevzel vse delovne • zadolžitve s tega -področja.
Tov. Zelič je rojen l929. leta v Štorah, Po'končani gimnaziji je študij nadaljeval na. Fakulteta; za . strojništvo v "Ljubljani,, ki pa-gaje moral .zaradi,-družinskih- razmer pred zaključkom prekiniti. Kasneje; je s študijem ob delu do-segel višjo izobrazbo —i inženir za varstvo pri delu,.. ...
' 2te leta '1952 še j e zaposlil, v Metalurški' industrijski 'šoli' :V-,Što-rah kot strokovni', učitelj-,, za tem je teh. na različnih odgovornih delovnih mestih kot:.vodj a priprave dela, vodja učnih delavnic,- od leta 1971 dalje pa je bil ravnatelj. Šolskega kovinarskega iin meta-lruškega centra V Štorah.
Tudi : družbenopolitično je bil tov. Zelič vseskozi zelo aktiven. Leta 1-957 je bil sprejet v-ZK. Večkrat j e.-bil izvoljen v samoupravne-organe ..na šoli,-več let je bil predsednik društva Partizan Štore, v letu .1964 je bil izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti Štore, v letu 1969 izvoljen za odbornika in predsednika sveta za. urbanizem pri Skupščini občine Celje.-Sedaj je član delegacije krajevne skupnosti in predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Prepričani smo, da bo tov. Zelič svoje dosedanje bogate delovne in družbenopolitične izkušnje koristno uporabil tudi na novem delovnem mestu vodje kadrovskega sektorja: v Železarni Štore.
Kadrovski sektor
organizacije, kakor tudi dosežki.. posameznih temeljnih organizacij,- . ki so koristniki energetskih medijev, Prisotna-je. stalna pobuda po obravnavi doseženih rezultatov mesečno, v. širšem krogu z vsemi potrošniki.
Rezultati tega dela so zelo spodbudni in kažejo še -na večje mož-, nosti zniževanja stroškov, na področju zelo drage energije.. Izhajajoč iz rezultatov in analiz je vodstvo pripravilo predlog poslovnih obveznosti za II. pollet j e. m sicer:
--- znižanje porabe vseh vrst e-nergije na nivoju delovne organi-; zacije za najmanj 3 %, .
—	zboljšanje preventivnega in operativnega vzdrževanja merilne službe in zmanjšanje, zastojev za najmanj 10 %,
—	pravočasno-izvajanje zadol-žitev in nalog vodstvenega kadra,..
—	izboljšanje tehnološke in delovne discipline zaposlenih v temeljni organizaciji združenega dela energetika.
Navedene, obveznosti za II. polletje ij.e. že spre j el^ delavski svet. temeljne organizacije na 13. redni seji dne 16. 8. 1977.
Obravnavana je bila tudi problematika investiranja, ki je pogojena s povečanimi kapacitetami in izgradnjo'novih objektov v . delovni organizaciji.
Zaradi .neskladnosti izgradnje, oziroma , realizacija' investicij po srednjeročnem načrtu je potrebno tudi na. področju investiranja z, 'energetiko. pripraviti, prioritetni red.
Razprava o nalogah v zvezi ,s... planom za leto 1978 ..je izpostavila ."naslednja temeljna izhodišča za 'plan 19.78:.
,	— investicij ske, naložbe. morajo
.^zmanjševati .specifično. uporabo energetskih virov, -
—	pr-i investicijskih naložbah, je treba, izrabiti možnosti i izrablja- | nj a odpadne toplote,. m e
—	za- odpadho toploto obstoje-1 'čih naprav je potrebno poiskati-
. racionalne .. možnosti izkoriščanj a
—	uveljaviti;.moŽEsostiisubstitu-;
. cij e plemenitih energetskih : Virov 1 i ‘z manjrplemenittmt vin;j
—i izvršiti potrebne: priprave:'za;, ^začetek uporabe; zemeljskega pli* g na i;
—	pospešitev racionalizacije na,
.področju distribucije in. uporab-;.: -nosti. energetskih virov.; ro
TOZD gradbeno, komunalno
-	stanovanjsko gospodarstvo
Vodstvo m člani koordinacij-iškega:odbora so; izpostavili pred-"vsem naslednje:
—	delovni pogoji delavcev v te* .Imeljni organizaciji so izredno slabi, 'ker se koristi; izključna provi* zorije,
,	— čutijo še zapostavljeni ozi-
roma- premalo angažirani s strani- sektorja za novogradnje pri .investicijskih delih v delovni or-.ganiziciji, .
—	posvetiti je večjo pozornost
-	racionalnemu izkoriščanju delovnih sredstev.
Škupno smo ugotovili, da se poslovanje odvija v okviru planskih zadolžitev po gospodarskem načrta, da.-pa je premalo agresivnosti -a- stEani temeljne organizacije pri- pridobivanju interesantnih delovnih področij in, premalo sa-moiniciative, v. reševanju notranje organizacije in pogojev za de-
lo.
TOZD družbena prehnana in gostinstvo
V	tej temeljni organiziciji se je zelo dosledno analiziralo stroške njihove dejavnosti. Vsa prekoračenja stroškov izhajajo izključno iz naslova podražitve prehrambenih- artiklov tekom leta.'
Ugotovljen je občasen pojav težav-'v organizaciji dela glede na velik delež ženske delovne sile, posebno v času letnih dopustov:- gl , Objekti za družbeni standard so dotrajani in bo v perspektivi nujno potrebno združevanje sredstev za obnovo objektov. Za realizacijo plana po srednjeročnem načrtu se mora nujno razdelati program izgradnje oziroma sanacije objektov na Svetini, Teharjih in Rabu in določiti prioritetni. red investicij.
Tovarna traktorjev v izgradnji
Glede na; obširno problematiko,, .poskusno obratovanje: .in zaradi kolektivnega dopusta v mesecu avgustu delovnega , sestanka v tovarni traktorjev šc nišo imeli- .
Delovna skupnost skupnih služb......
V	sektorjih razgovori niso bili ; -opravljeni iz razloga, ker so se s i problematiko poslovanja delovne i
- organizacije seznanili' vodje sek*; torjev, ki so bili neposredno-pri*.' -šotni na delovnih'sestankih v po- t , sameznih temeljnih' organizaci j ah s združenega dela. t
S tein je- bila dana možnost seznanitve 'S konkretnimi':problemi,, g ki se posebej, porajajo v komuniciranju med pripravami v temelj*'
' nih organizacijah in? določenimi' : .službami.; .
Značilna mnenja' in zapažanja. ■
Polletna bilanca, ki je posredo-. vana v obravnavo na delavske .svete v vse temeljne organizacije , in sektorje,::je:.izkazDvala na por i ' goje gospodarjenja: ugoden rezultat, Saj. so.ivse temeljnei.organiza-. ■'clje združenega dela Zaključile i; polletja;-pozitivno; v;;
“ Analiza, s širših vidikov 'pa po* ; : kaže,' da rezultati’ v; vseh; TOZD;
■ OHiso .tako. ugodni;-ker še; j e -,v j gospodarjenju. ;; posameznih TOZD -posvečalo premalo pozornosti ah- s zažiranju. sredstev..za- investicije,, ki v. končni fazž. marsikje; še niso ... dale pričakovanega: rezultata/ ; §|g Poslovodni; OEganfiittiOfcganiza“',: -tor jii prdizvodnja ep sseevse prepo- ; gosto ozkor.osredotočiliria obvez* ; nosth po gospodarskem; načrtu i ter: so premalo' kompleksno. obravnavali ih kreirali politiko gospodarjenj a. in izpostavljali odgovornost “’vseh. ..dejavnikov v svojih sredinah.
Organizatorji proizvodnje kakor delavci, v službah kažejo -veliko pripravljenost za medsebojno komuniciranje, dejansko v fi vsakodnevnem- delu pa' se- zaradi bojazni prevzemanja odgovorno-Jsti ,v primerih r-izika'izmikaj o dogovarjanju in prevzemanju zadolžitev.
Uveljavitev teamskega dela je še vedno preveč pod vplivom hi-arhije in nesamoupravnih teženj, če pa to ni prisotno, je značilen pojav; mlahavosti pri realizaciji dogovorjenih nalog.
Občasno je prisotna v nekaterih- obratih določena tehnološka neefikasnost,- premjahen občutek odgovornosti in -stalna: pripravljenost zavračanja ali prevračanja i odgovornosti v obliki obširnih pismenih odgovorov ali obrazlo-
žitev, ki so. čestokrat posredovane ■z zakasnitvijo, tako da niso več laktua-lne-. '.
i Ustavna .preobrazba zahteva danes v gospodarjenju bistveno drugačen pristop, zahteva izreden put in .pripravljenost: za dogovarjanje, usklajevanje interesov ter .lojalno. Izvajanje. dogovorjenega 'na vseh; nivo jih, ,
Jasno je tudi, da bo nujen glohlji poseg .v organiziranosti DSSS zaradi odigravanja efikas-nejše vloge v poverjenih nalogah po samoupravni organiziranosti in po neposrednih hotenjih TOZD..
Kot eden izredno pomembnih „elementov .se je izpostavilo, efi-.kasnest nagrajevanja . organizatorjev dela oziroma delavcev, ki Jso vezani na stimulativno nagrajevanje,. i
Nov sistem stimulativnega nagrajevanja- je . že sprej el odbor za dohodek in delitev osebnih do-
•	hodkav. :
V razpravi so sodelovali:
Plevnik: Slavko, dipl. inž. vodja tovarne traktorjev je razprav* ljal o proizvodnih rezultatih v prvem polletju 1977 in o težavah, s katerimi :se tovarna, traktorjev . srečuje. ■ Njegovo razpravo- priobčuj emo, zaradi, pomembne vsebine „kot poseben članek v Zelezarju in p e hkrati studi-, to- kot. informacij a. delovnemu kolektivu.
, , Drago Stokavnik sekretar OOZK TOZD 114. panoge je v- svoji razpravi podrobno .razčlenil; akcijski .-program:njihove TOZD,- ki ga je -, sprejel - tudi delavski svet,, S celotno vsebino nalog so bile .sezna-: nj ene Vse samoupravne delovne -¡-skupine, kt so sprej el e tudi obveznosti,. s katerimi mora. biti akcij**, ski plan. tozda realiziran do konca leta. ,..
Ing. .Ciril. Gorišek, vodja TOZD Jivarn je analiziral dosežene.rezul-tate livarn y okviru gospodarske^.
-	ga načrta zmleto 1977 .in jih pri-' merjal .z lanskoletnimi,. Ugotovil
je, - da so rezultati, ¡ zadovoljivi, Îvendar se TOZD livarn- srečuje z ’ vrsto - težav. Poleg porasta stroškov, -pri katerih posebno izstopa-, ' jo -stroški skupnih ; služb (212 %), I zahteve t kupcev, ki so. ; z- vsakim ? dnem- večje in nedokončane inve-
*	stieije .niso uspeli-realizirati po-J stavljEmh nalog.. Da hi realizirali 'postavljene obveznosti:, za leto
197-7, so temeljito preučili; in-ana-
-	lizirali: rezultate .prvega -polletja in sprejela, akcijski, načrt. Ta. načrt je bil v .razpravi na vseh sa-moupravnih delovnih skupinah,
tki imajo .v tem načrtu konkretno ' izdelane:- obveznosti. Ena izmed obveznosti je tudi ta, da bodo v
IV.- kvartalu- delali vse proste, sobote.. Na koncu:je pozval vse komuniste- v skupnih.'službah, da vložijo .vse napore, da bi tako do-seg-li zastavljene cilje.
Iz TOZD vzdrževanje in transport je razpravljal Mirko Gozdni- , . kar, sekretar OOZK. Tudi v tozdu . ViT so ocenili rezultate, dela prvega polletja in ugotovili, da so rezultati; zadovoljivi, vendar so. prav tako pristopili k izdelavi akcijskega načrta, s katerim želijo do konca leta doseči še boljši rezultat. Predvsem je poudaril, da Je potrebno izboljšati samoupravne odnose in dvigniti samoupravno zavest delavcev na vseh ravneh, ker je tudi to pogoj za doseganje boljših rezultatov. Pri svojem delu bodo zmanjšali stroške poslovanja, povečali tehnološko in delovno disciplino, dali večji po-.udarek na inovacije in na zaostale .-investicijske -plane.
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Posebno pozornost bodo posvetili preventivnim ukrepom vzdrževanja, čiščenja in mazanja ter gospodarjenja z rezervnimi deli. Spregovoril je tudi o obveščanju in ugotovil, da je ohveščanja delavcev in organov TOZD več in da je pravočasno.
Dušan Burnik, dipl. inž., direktor DO je v svojih izvajanjih o-cenil, da so razprave o rezultatih prvega polletja na vseh ravneh dale pozitivne rezultate. Kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati poslovanja v juliju in delno v avgustu. Slabši rezultati so nastali predvsem zaradi kolektivnih dopustov in nastalih zastojev. Mesec sepetember pa kaže, da bo realizacija ugodnejša. Vsi tozdi so sprejeli akcijske načrte, vendar ni dovolj samo to, da So napisani, temveč morajo biti tudi realizirani! Na kratko je podal-oceno problematike iz posameznih TOZD, iz katere je bilo razvidno, da so naj večje težave v TOZD livarn in tovarni traktorjev.
V tovarni traktorjev so zaradi težav s kooperanti izkoriščene kapacitete le 8 % in kaže, da se bo situacija v drugem polletju bistveno izboljšala in da bo do tako tudi izgube tovarne traktorjev občutno manjše. V planu 1978 naj bi v tovarni traktorjev izdelali
7.000	traktorjev.
Dejal je, da je potrebno v livarni II v tem mesecu realno o-ceniti, kaj so sposobni narediti, ker bi v nasprotnem primeru bilo potrebno poiskati nove kooperante. TOZD MO ima nekaj odprtih vprašanj, ki so vezana na proizvodnjo valjev za ZSSR. Na tem področju se nam odpirajo možnosti za daljše sodelovanje vse do leta 1980. Tudi v izvozu ne dosegamo začrtanih rezultatov z ozirom na krizno Situacijo, ki vlada v industriji v Evropi in v svetu. Težave so tudi pri uvozu, predvsem je omenil uvoz brazilske rude za potrebe plavža.
Zaostali smo tudi pri osebnih dohodkih in jih je potrebno z boljšimi rezultati poslovanja doseči takšne, kot smo si začrtali z gospodarskim načrtom za leto 1977. Omenil je tudi-potek'investicij v letu 1977 in dejal, da nastopajo težave z uvozom opreme, s katero so tudi pogojeni poslovni rezultati predvsem v livarni II. V razpravi je posebno poudaril potrebo po večji angažiranosti vseh služb'in TOZD, po izkoriščanju kapacitet in nagrajevanju (stimulaciji pri doseganju čistega dohodka).
Pred. nami so izhodišča za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1978, ki zahtevajo temeljite proučitve in konkretnih akcij, da bi lahko gospodarski načrt za leto 1978 sprejeli ,še v letošnjem letu. -
Ocenil, je tudi zadovoljiv potek dela in razprav uveljavljanja Zakona o združenem delu, čeprav nekoliko kasnimo z roki, ki smo si jih začrtali do konca leta 1977.
Ivana Vršnak, dipl. oec. iz ekonomsko organizacijskega sektorja je delovno konferenco seznanila z gradivom »izhodišča za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1978«, ki je bilo posredovano v razpravo v TOZD ih DSSS.
Haler Ferdo, v. d. vodja TOZD 114. panoge je dopolnil razpravo tov: Stokavnika in dejal, 'da je akcijski program že v teku in da ga ije teoretično možno doseči. Kritično je ocenil ležerno obnaša-
nje posameznikov in služb do problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji. Zveza komunistov bi se morala bolj odločno boriti proti raznim propustom in malomarnostim, ki se pojavljajo v proizvodnji in poslovanju. Ugotavlja se, da se nove investicije kmalu pokvarijo in da se ne kliče na odgovornost tistih, ki so za to odgovorni. Potrebno je okrepiti delovno in tehnološko disciplino, če želimo doseči začrtane cilje. Pripomnil je tudi, da je potrebno nekatere smernice in izhodišča gospodarskega načrta za leto 1978 preveriti predvsem pri zaposlovanju. Prav tako je potrebno vnesti nekatere dodatke za dosego večje elastičnosti pristopa k sprejetju gospodarskega načrta za leto 1978.
Ludvig Zvonka iz TOZD GKSG je kritično ocenila kadrovsko politiko, tako na področju planiranja, zaposlovanja, rangiranja kot tudi položaja žena v delovni organizaciji. Dejala je, da se podjetje iz leta v leto širi in s tem zaposluje vedno več delavcev (re-ferentska mesta v skupnih službah), medtem ko se v njihovem tozdu, kjer se je delo podvojilo, povečalo število zaposlenih samo za dva delavca. Premalo pozornosti se posveča tudi vprašanju napredovanja starejših delavcev, ki imajo delovne izkušnje in si s tem zaslužijo napredovanja.
Tudi pri rangiranju oziroma o-cenjevanju je menila, da je potrebno čimprej realizirati načela Zakona o združenem delu pri nagrajevanju po delu. Na koncu je pozvala vse žene, naj se aktivno vključijo v javno razpravo o vprašanju delovne dobe, kjer naj bi se delavke odločile ali za daljšo delovno dobo 40 let, ali iti v zaslužen pokoj s 35 leti delovne dobe.
V nadaljevanju delovne konference je tov. Kaluža podal predlog o vsebinskih pripravah na volilne konference OOZK in dejal:
Vsebinske priprave na volilne konference morajo zajeti predvsem najbolj aktualna družbenopolitična samoupravna in družbenoekonomska vprašanja tega časa. V ospredje -celotnega poteka vsebinskih priprav je treba postaviti- konkretno vprašanje, kako, s kakšno zavzetostjo in v kolikšni meri si zveza komunistov prizadeva za. spremen jen družbe-: noekonomski - položaj delavca v združenem delu. Temu osnovne-
vsebinske priprave. Tako zasnovane volilne konference morajo predstavljati pomembno etapo v predkongresnem obdobju zveze komunistov. Če naj bo kongres o-bračun pretekle aktivnosti zveze komunistov in priložnost, da si u-ravnamo pota do še večjih rezultatov, potem mora biti tako zasnovana tudi volilna konferenca sleherne organizacije zveze komunistov. Takšen pristop pa terja odgovoren odnos ne le komiteja ZK in sekretarjev OO ZK, temveč vseh vodstev organizacij ZKS in celotnega članstva.
Osrednja vsebinska točka dnevnega reda vseh volilnih konferenc se mora nanašati na OCENO DRUŽBENOPOLITIČNIH IN SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH RAZMER v okolju, kjer posamezna organizacija zveze komunistov deluje.
Poleg tega pa je potrebno na volilni konferenci podati tudi krajše organizacijsko POROČILO O DELU ORGANIZACIJE IN NJENEGA VODSTVA v preteklem mandatnem obdobju.
Konferenca sprejema predložena pismena gradiva o ekonomskem stanju TOZD in DO ter ga ocenjuje kot osnovno izhodišče za nadaljnje akcije in sprejem novih aktivnosti in prizadevanj kot so:	-
—	konferenca ZK ŽŠ zadolžuje vse OO ZK, da izdelajo teme-, ljito analizo akcijskih programov lastnih TOZD, OSS in se tako v polni odgovornosti vključijo vsi člani ZK ŽŠ v akcijo še boljših pogojev gospodarjenja, v cilju u-spešnejših prizadevanj in doseganja planskih zadolžitev za leto 1977;
—	da v času pred volilnimi konferencami OO ZK izdelajo popolno oceno ekonomskega, politič-
nega stanja v TOZD, OSS ih DO s .posebnim poudarkom analize družbenoekonomskega in samoupravnega položaja ' delovnega človeka v vseh delovnih sredinah.
Nova samoupravna organiziranost v Železarni Štore
Po izvedeni javni razpravi o gradivih za uveljavljanje Zakona* o zdmženem delu v juniju in juliju letos je bilo podanih največ pripomb na gradivo samoupravne organiziranosti. Strokovna skupina in komisija sta v tem času pri-
Kaj je novost naše nove organiziranosti?
Novost naše nove samoupravne organiziranosti je predvsem v organiziranju nove TOZD — priprave proizvodnje, opredelitvi a-sistentov za vzdrževanje v TOZD, več delovnih skupnosti, kar vse naj bi vodilo k skupnemu cilju v DO, hkrati pa postavilo resnično vsako TOZD v položaj, katerega po Zakonu o združenem delu mora dobiti.
Glede na naše poslovanje v DO predlog deli TOZD in DSSS v tri področja dejavnosti (proizvodna, spremljajoča in skupna). Iz makro modela (glej shemo) je razvidno, da bi imeli v letu 1978 13 TOZD in 6 DSSS kot sledi: TOZD elektroplavž, TOZD jeklarna — valjarna, TOZD jeklovlek, TOZD livarne valjev, TOZD livarne litine, TOZD mehanske obdelave, TOZD traktorjev, TOZD vzdrževanje, TOZD energetika, TOZD transport, TOZD gradbeno stanovanjska komunalno gospodarstvo (GKSG). TOZD družbena prehrana in gostinstvo in TOZD kontrole kakovosti.
O organiziranosti DSSS pa je dejal:
Predlog predvideva šest delovnih skupin in to iz razloga, ker u-pravičeno pričakujemo, da bodo v bodočem obdobju dobile nekatere DSSS vse pogoje za statusno -opredelitev TOZD. DSSS bi bile naslednje: DSSS za investicije in razvoj, DSSS priprava proizvodnje, DSSS za komercialne posle, DSSS za ekonomiko ni organizacijo, DSSS za finančne posle in DSSS za kadrovske splošne zadeve. Bodoči razvoj samoupravljanja in samoupravne organiziranosti bo vsekakor prinesel še nove možnosti za organiziranje novih tozdov, kar bo smiselno možno uresničiti, ko bodo zaključene določene investicijske naložbe (nova elektro peč). Zavedati se namreč moramo dejstva, da organiziranost ni statična, temveč je možno in potrebno isto vedno dograjevati, , ko bodo za to podani pogoji, ki jih določa Zakon o združenem delu.
Ker ima vsaka DSSS opredeljeno funkcijo opravljanja skupnih zadev za potrebe vseh TOZD, bodo sklenile za posamezne funkcije s slelemo DSSS samoupravni -sporazum, kaj prepuščajo v o-pravljanje posameznim DSSS za • svoje potrebe. V tem primeru bodo lahko točno 'opredeljene tako pristojnosti, plačila in tudi povsem jasne odgovornosti za opravljanje določenih funkcij. Upravičeno se tudi pričakuje, da bodo tri DSSS v bodočnosti lahko postale TOZD, ko bodo v smislu ZZD pridobile vse potrebne pogoje.
Predlog podrobno obravnava organiziranost DSSS priprave proizvodnje, ki bi bila centralizirana v skupni DSSS in razloga, da se omogoča večja strokovnost, enovitost in uvedba novih funkcija ki do sedaj še niso najboljše razvite. Predvsem se šteje, da je potrebno ob sedanjih operativnih pripravah v TOZD 'razvijati siuž-bo študija dela, standardizacijo, ponudbeni oddelek in materialno službo ter tako omogočiti opravljanje komercialne: funkcije, tako da se le-ta v večji meri razvija v smeri analize tržišča in razvija v marketing, dejavnost, kar je pri
(Nadaljevanje na 5. strani)
pravili dopolnjeni predlog samo-mu vprašanju je potrebno pod- upravne organiziranosti v Žele-rediti vse napore za kvalitetne žarni Štore,
UH
I	^Sm
__________________________________
Delegati so pozorno sledili izvajanjem v referatih in potem tvorno sodelovali v razpravi
(Nadaljevanje s 4. strani) današnji tržni in dohodkovni povezanosti več kot potrebno.
Tov. Gradišnik je nato razložil predlog o kolegijskem poslovodnem organu in dejal, da predlog predvideva na ravni DO tričlanski kolegijski poslovodni organ (KPO), katerega sestavljajo predsednik in dva podpredsednika. Naloga tega poslovodnega organa se v bistvu in vsebini spremeni od sedanje vloge. Dejavnost tega poslovodnega organa ni reševanje tekoče problematike (kar je prepuščeno TOZD), temveč srednjeročni in dolgoročni razvoj DO, koordinacija dela, zastopanje DO in medsebojno nadomeščanje. Predvideno je tudi, da bi člani KPO in Svetovalci uresničevali svoje šamoupravljalske pravice v DS investicije in razvoju.
V TOZD predvideva predlog individualni poslovodni organ, katerega funkcijo pa ZZD točno o-predeljuje in ni samo strokovna, temveč postaja tudi v vse večji meri družbena.
Predlog predvideva tudi posvetovalno telo v DO poslovodni svet, kot pomoč pri koordinaciji akcij, opredeljevanju; ciljev poslovne usmeritve, spremljanju letnih, operativnih in srednjeročnih planov, kot tudi oblikovanje predlogov pri ostalih pomembnih zadevah v DO. Sestava poslovodnega sveta je predvidena iz ostalih članov, po potrebi pa sklicatelj lahko, glede na tematiko, povabi k sodelovanju tudi druge člane DO.
Ta mesec so o novi organiziranosti odločali zbori delavcev v Vseh sredinah. Ob tej priložnosti bodo zbori sprejemali predlog samoupravne organiziranosti, se odločali o pogojih in zahtevah za organiziranje novih TOZD in DSSS po predlogu, sprejemali sklep o razpisu referendumov,, imenovali komisije za vsako TOZD in DSSS o delitvi sredstev, komisije za sestavo samoupravnih aktov (samoupravni sporazum o združevanju dela v TOZD, statut TOZD, samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO, samoupravni sporazum o delitvi čistega dohodka in delitvi sredstev za OD ter ostalih aktih).
Tako danes uogtavljamo, da je komisija za dohodkovne odnose uspešno opravila svoje délo na predlogu, ki je bil v javni razpravi in ni bilo nanj bistvenih pripomb. Naloga strokovnih služb sedaj je, da tudi v praksi in dosledno uveljavitvijo.sprejeti koncept dohodkovnih odnosov.
Komisija za delovna razmerja je tudi pripravila in dopolnila gradivo po sedaj že znanem o-snutku zakona o delovnih razmerjih, tako da je mogoče pristopiti k izdelavi samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih.
Komisija za samoupravljanje in normativne akté je izdelala delovni osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju dela v TOZD in delovni osnutek Statuta TOZD v izdelavi je tudi delovni osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO in Statut DO. Naloga nas Vseh je v bodočih mesecih, da v javni razpravi, katera mora biti vsebinska in dosledna, dopolnimo te o-snutke in jih tudi v predvidenem roku (novembra 77) sprejema na zborih delovni ljudi oziroma SDS, kar potrdimo še posebej z osebnim glasovanjem na drugem referendumu.
Tudi komisija za nagrajevanje je opravila že veliko delo in upamo, da bo. čimprej prišlo do delovnega osnutka Samoupravnega sporazumá o merilih za pridobivanje in razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. V tem_pogledu nas čaka še veliko dela,” saj bo to'področje verjetno najdaljše v praktičnem uveljavljanju.
Kot že razvidno, smo pred odločitvijo, ko bomo na zborih delovnih ljudi sprejemali odločitve o formiranju novih TOZD in DS, kár naj bi bilo opravljeno do 21. 9._t. 1. Odločali o novi organiziranosti se bomo na referendumu v prvih dneh meseca oktobra. Sledi javna razprava o osnutkih Samoupravnih sporazumov o združevanju dela v TOZD in DS ter statutih tako za TOZD kot tudi za DO, o čemer naj bi se odločali v mesecu novembru t. 1. Konstituantni postopek ustanavljanja TOZD in DS bo zahteval, da bomo morali že v
veliko in odgovorne naloge našim družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom,» posebno še sindikatu, ki ima v smislu ZZD pri tem odgovorno nalogo. Prepričani smo, da bomo z dobro organizirano akcijo uspeli v interesu nas vseh tudi te naloge pravočasno in dobro opraviti, tako kot smo tudi do sedaj že velikokrat dokazali.
Predlog sklepov delovne konference ZK Železarne Štore
Konferenca ZK Železarne Štore ugotavlja, da so na osnovi predhodne izvedene javne razprave o gradivih za uveljavljanje ZZD v TOZD, OSS in DO ta gradiva zadovoljiva. Največ pripomb je bilo na gradivo samoupravne organiziranosti, Dopolnjeni predlog organiziranosti konferenca akceptira in meni, da ga je nujno pričeti izvajati. Zato konferenca:
—	zadolžuje vse člane in OO ZK, da v nadaljnjem postopku organiziranja in konstituiranja-novih TOZD in DSSS aktivno sodelujejo v celotnem postopku s ciljem, da se do konca leta 1977 opravijo vsi potrebni postopki, kot so; strokovne razprave in konsultacije po še odprtih vprašanjih, postopki, zbori, referendumi in sprejemi vseh potrebnih aktov, tako na nivoju TOZD, DSSS in DO;
—	da se z delitvijo sredstev ter uvedbo dohodkovnih odnosov omogoči delovanje TOZD v novi organiziranosti od 1. i. 1978 dalje (razen v tovarni traktorjev);
¡„da se pripravijo po Strokovnih službah in komisijah vse o-stale priprave, še posebno na- področju delitve čistega dohodka in sredstev v OD;
—	da se nemudoma pristopi H DPO Železarne Štore k reorganizacij skim pripravam v smislu nove samoupravne organiziranosti;
—	da se takoj učinkovito pristopi h kadrovskim pripravam za poslovodne organe, samoupravne-organe in vodstva DPO.
Tov. Pugelj Milan seznani konferenco ZK, da odhaja na novo
politično dolžnost in sicer na OK ZKS Šmarje.
V	zvezi s tem tov. Kaluža prisotnim pojasni, da je komite ZK Železarne Štore na svoji zadnji seji obravnaval odhod tovariša sekretarja na novo delovno dolžnost, in sicer na voljeno politično funkcijo. Tov. Milan je s 1. 9. 1977 izvoljen za sekretarja Občinske konference ZKS Šmarje.
Ob tem je komite ZK obravnaval tudi predlog, da se ga z današnjim dnem razreši funkcije sekretarja komiteja ZK Železarne Štore.
V	zvezi s predlogom tov. Milana, da se ga razreši, pa komite ZK ocenjuje in meni, da so dani pogoji za razrešitev.
Tov. Milan je skoraj šest let u-spešno vodil sekretariat, svet ZK in komite ŽK. Zvezo komunistov je vodil v času razgibane politične in družbene dejavnosti (sprejem ustave, ZZD, X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS). V tgm času smo tudi v železarni dosegli pomembne rezultate, komunisti so s svojim delovanjem bili nosilci širše družbene preobrazbe, ZK se je številčno in idejno okrepila in komite ZK ocenjuje, da je ZK v Železarni Štore resnično vodilna idejnopolitična sila v kolektivu.
Komite ZK meni, da je uspešno delovanje ZK Železarne Štore vsekakor odraz vodenja ZK ŽŠ, ki jo je skoraj šest let vodil tov. Milan. Pri delu v ZK in vodenju si je nenehno prizadeval, da organizacija ZK deluje na vseh področjih ter se angažira za izpolnjevanje sklepov VII. in X. kongresa ter sklepov in nalog občinske konference ZK. Komite ZK ŽŠ je deloval v skladu s programom sprejetim na konferenci ZK ŽŠ.
Komite ZK ŽŠ se tov. Milanu zahvaljuje za uspešno delo ter sodelovanje ter mu želi pri opravljanju zaupane mu nove funkcije obilo uspeha.
Konferenca je na predlog komiteja ZK tov. Milana Puglja soglasno razrešila funkcije sekretarja komiteja oz. konference.
Z ozirom na to je konferenca sprejela sklep, da funkcijo sekretarja Komiteja ZK oziroma Konference ZK Železarne Štore o-pravlja dosedanji namestnik sekretarja tov. Ladi Kaluža.
IRÚKTURA; - ŽELEZARNE STOi ib'-'matrični organizaciji^
má
DELAVSKI SVET 'S '-h ŽELEZARNE..*v		
		
		IŽVR3ILITI froRGAlfi
		
' KOLEGIJSKI. - . ’POŠLO VODÍÍE -. v Org Aii.		
V tem času pristopamo k realizaciji, naših enoletnih naporov vseh imenovanih komisij in odborov za uveljavitev ZZD. Pravilno smo se usmerili in pripravljali rešitve, sčdaj je čas, da te predloge v vseh vsebinskih opredelitvah tudi pričnemo izvajati v praksi.
mesecu decembru t. 1. izvesti volitve v nove samoupravne organe v TOZD, DSSS, DO in tudi za SOZD.
Vse to so odgovorne naloge, katere zahtevajo polno odgovornost slehernega člana naše delovne skupnosti, še posebno pa nalagajo
Poslovanje tovarne traktorjev v I. polletju
Tovarna traktorjev v Štorah je bila decembra 1976 registrirana pri pristojnem sodišču v Celju na podlagi veljavnega zakona in predpisov kot delovna organizacija v ustanavljanju z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih predpisuje zakonodaja. Njena ustanoviteljica je Železarna Štore.
Na podlagi zakona o združenem delu v zvezi s konstituiranjem TOZD so poštavljeni pogoji, da je DO v ustanavljanju z zakonom u-sposobljena za dejavnost, za katero je bila ustanovljena, ko na podlagi poročila organa upravljanja ugotovi stanje osnovnih in o-bratnih sredstev, realizacijo skupnega prihodka, razdelitev dohodka, obveznosti in terjatve. Te pogoje bo Tovarna traktorjev predvidoma dosegla konec tega leta, ali najkasneje v I. kvartalu prihodnjega leta in bo dana možnost za konstituiranje.
Vsem je poznano, da je TT svoje poslovanje v I. polletju tega leta zaključila z negativnim rezultatom, kar je z ozirom na začetne pogoje proizvodnje povsem
logično in se je s tem že vnaprej računalo.
V zvezi s poskusnim obratovanjem TT v prvem polletju 1977 tole pojasnilo o proizvodnji in poslovnih rezultatih v tem obdobju.
Izgradnja tovarne traktorjev in pričetek poskusne proizvodnje sta kasnila skoraj leto dni predvsem zaradi težav, ki so nastopile pri uvozu opreme in kasnitve domačih izvajalcev investicijskih del. Pričetek poizkusne proizvodnje je bij šele na koncu I. četrtletja 1977, čeprav je bil konec leta 1976 planiran za začetek januarja.
Pri tem je nastopila vrsta težav, predvsem pri kooperantih, ki (Nadaljevanje na 6. strani)
Poslovanje tovarne traktorjev v I. polletju
(Nadaljevanje s 5. strani)) niso pravočasno osvojili in dobavili sestavnih delov. Pri izbiri kooperantov Smo iskali predvsem take, ki imajo že podoben proizvodni program, kljub temu pa marsikateri kooperant zaradi specifike proizvodnje ni uspel pravočasno osvojiti kvalitetno in kvan-titetno proizvodnjo.. 'Precejšnji del kooperantov bo vse leto 1977 postopno os vajah proizvodni program, najpomembnejši kooperant »DMB« Beograd za zobnike pa še celo delno v letu 1978.
Proizvodni načrt za leto 1977-tako dolgega časa osvajanja pri kooperantih ni predvideval, ker So vsi dobili pravočasno vso potrebno tehnično-tehnološka dokumentacijo, na podlagi katere šobile sklenjene ustrezne pogodbe.
Nastopile so tudi določene težave pri prvih pošiljkah uvoznih' komponent, ker je tak način uvoza za nas novo področje dela in ni bila pravočasno urejena vsa potrebna dokumentacija.
Na tehnično-tehnološkem področju v sami proizvodnji večjih začetnih težav ni bilo, ker so naši delavci bili ustrezno poučeni,-pa tudi strokovne službe Fiata so' nudile potrebno pomoč, skladno s pogodbo.
Proizvodni načrt za leto 1977, ki je bil izdelan konec leta 1976, je predvideval proizvodnjo ' 4,000 traktorjev. Od tega v prvem polletju 1.600 traktorjev, v drugem polletju 2.400 traktorjev. Ker proizvodnja traktorjev predstavlja' za Štore novo področje dela, je že' plan predvideval progresivno rast proizvodnje. Zaradi navedenih težav pa se dinamika proizvodnje ni odvijala po letnem načrtu in je bilo-izdelano v prvem polletju le 445-traktorjev ali 27,8% polletnega; programa. To je 8,5 % nazivne, kapacitete tovarne.
Pozna odobritev prodajnih cen' za jugoslovanski trg konec maja 1977 je vplivala na dejstvo, da je bilo le 107 traktorjev prodanih v prvem polletju na domače tržišče, kar ima logično negativen odraz v finančnem rezultatu. Nadaljnji negativni vpliv je bil tudi v tem, da smo v prvem polletju proizvajali le traktor tipa 402 z e-nojnim pogonom, ki ima nižjo prodajno ceno, proizvodni program pa je v tem obdobju predvideval tudi proizvodnjo traktorjev tipa 404 z dvojnim pogonom. Cena .tega je za 24 % višja. Proizvodnja tipa 404 pa je izpadla zaradi kasnitve pri kooperantih.
Bistvenp počasnejše osvajanje proizvodnega programa kooperantov kot je bilo predvideno v letnem načrtu, je vplivalo na neugodnejši odnos dobav uvoz : domači kooperanti. To dejstvo ima svoj odraz tudi v finančnem rezultatu. V
V tem obdobju je prišlo še do spremembe predpisa uvoznega režima, kateri omejuje začasni u-voz in moramo zaradi tega plačevati carino tudi za uvozrie komponente, ki jih vgrajujemo v traktorje za izvoz. Razlika med izvozno premijo in carinskimi dajatvami je občutna.
Po tem vprašanju smo vložili že argumentirano vlogo na republi-
ške in zvezne organe, da se za izvajanje maše kooperacijske pogodbe s Fiatom ne bi upoštevala določila začasnega uvoza po tem predpisu zlasti, ker vemo, da bo kmalu stopil v veljavo novi zakon o odnosih s. tujino, ki tega določila ne bo več vseboval.
Iz obrazloženega logično izhaja, da so pri tako nizki stopnji izkoriščanja proizvodnih kapacitet v prvem polletju, vsega 8,5 % od nazivne in 27,8 od planirane, nastali stroški znatno iznad uresničene realizacije, zlasti še zaradi vpliva razmeroma visokih fiksnih stroškov, ki padajo s povečano proizvodnjo.
To dejstvo potrjuje tudi polletna realizacija proizvodnje traktorjev, ki je znašala 12,409.000 za 107 prodanih traktorjev na domačem tržišču, dočim -so ostali bili prodani v izvoz, katerih vrednost se pa poračunava za uvoz Fiatovih komponent.
Že v mesecu juliju pa se realizacija ižholjšuje in beležimo fakturiranje že v višini 11,593.000, kanje praktično toliko kot v celotnem prvem polletju.
V avgustu pa znaša vrednost' realizacije le 15,637.000 din, kar je znatno več kot v prvem polletju. Pri tem je potrebno še upoštevati v juliju in avgustu izpad proizvodnje zaradi kolektivnega dopusta.
Čeprav je tovarna traktorjev še v poskusnem obratovanju, bomo do konca leta podvzeli za izboljšanje stanja v proizvodnji in poslovanju naslednje ukrepe:
1.	Vložili bomo vSe napore za doseganje planske proizvodnje-drugega polletja po • korigiranem planu, to pa je v naj večji meri odvisno od kooperantov. Skrbeli bomo, da bodo ti pravočasno dobavljali potrebne količine sestavnih delov.
2.	Proizvajali bomo v maksimalni možni količini traktorje tipa 404, ker imata boljši ekonomski efekt»
3.	Intenzivno bomo delali na | tem, da povečamo delež sestavnih delov iz domačega trga. S povečanjem-sestavnih delov domače proizvodnje se poveča proizvodnja traktorjev za jugoslovanski trg in-s tem tudi finančni rezultat/
4.	Skrbeli bomo za tekočo prodajo in odpremo traktorjev, da nam zaloge gotovih izdelkov ne vežejo obratnih sredstev.
5.	Nadaljevali bomo prek IS SRS, da bi pri Zveznem sekretariatu za finance dosegli' odpravo omejitve začasnega uvoza.
PLEVNIK Slavko, dipl. inž.
Vodja tovarne traktorjev
Dopisujte
v
ŽE LE Z AR
TRAKTORJI NA SEJMU V GORNJI RADGONI
Mednarodni pomurski kmetij sko-živilski sejem v Gornji Radgoni je bU letos obeležen s številnimi uspehi. Prav v letošnjem 15. jubilejnem letu je pritegnil nase izredno pozornost, saj se je razvil iz manjšega, lokalnega sejma v osrednji slovenski kmetijski sejem, ki dobiva že tudi mednarodne razsežnosti.
Ta sejem je organiziran v okviru ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, vrši pa se vsako leto v drugi polovici avgusta. Zlasti se je letos povečalo število raz-stavljalcev kmetijske mehanizacije, kar. je dalo sejmu novo vsebino.
Otvoritev sejma je bila 19. avgusta 1977 ob 16. uri. Udeležili so se je številni ugledni gostje, med katerimi seveda najvidnejši dr. Anton Vratuša, podpredsednik ZIS, ki je sejem tudi odprl.
S svojim obiskom pa je doprinesel k pomembnosti sejma tudi tov. Edvard Kardelj, ki se je za trenutek pomudil. tudi na našem razstavnem prostoru in se zanimal za proizvodnjo novih traktorjev.
Železarna Štore, tovarna traktorjev se je letos prvič udeležila tega sejma in požela skupaj s Fiatom izredno pozornost. Lahko rečemo, da je dala sejmu s svojim lepo urejenim razstavnim prostorom prav poseben pečat. Predvsem smo želeli na sejmu predstaviti javnosti oba nova modela traktorjev »STORE 402« in »ŠTORE 404« in sedaj, po zaključku sejma lahko rečemo, da je bilo zanimanje obiskovalcev precej veliko. Prav tako so se izredno zanimali za traktorje iz Fiatovega programa, predvsem za traktorje goseničarje, saj je znano, da je Pomurje pomembno vinogradniško, področje, kjer pridejo ti traktorji najbolj v poštev.
Na sejmu so se vršile tudi mnoge spremljajoče prireditve, med katerimi šo bile za proizvajalce1 kmetijske mehanizacije najpomembnejše demonstracije' in parada. Tudi na teh prireditvah smo uspešno sodelovali in zasedli vidno mesto med razstavljalci.
Prav tako pa je sejem tudi čas, ko se vršijo najrazličnejši poslovni pogovori in sklepajo mnogi posli, kar so naši predstavniki tudi v precejšnji meri izkoristili.
V* pogovoru' s tov. Kovačem, direktorjem sejma, je bila izražena želja s strani organizatorja, da bi postala' Železarna Štore, tovarna traktorjev skupaj s Fiatom na
sejmu stalen gost.	^ . 3B
J	S	Vtljana Dejano vic
Naš paviljon v Radgoni so obiskali tudi visoki gostje s tovarišem
E. Kardeljem

Direktor železarne o inovacijski problematiki
Že večkrat smo povedali in zapisali ob različnih priložnostih, da je razmahnitev'- množične inventivne dejavnosti , v|Štorah bila• in' ostane pogojena z ugodno klimo,,ki jo ustvarjajo «zaposleni, pri tem pa'stojijo na čelu družbenopolitične organizacije« in vodstvo« podjetja.
Ker1 predvideva tudi zakon o združeneni delu zraščanje raziskovalno -razvojne in množične, inventivne dejavnosti s proizvodnim procesom v neločljivo celoto, ki mdra da'ti‘boljše rezultate gospodarjenja in spričo tega, da vodstvo naše delovne organizacije stalno in neposredno spremlja inovacijsko dejavnost, šmo prosili glavnega direktorja tov. Dušana BURNIKA, dipl. inž. metalurgije za kratek razgovor, ki ga V? celoti objavljamo.
Vprašanje:
Tovariš . direktor, v zadnjih dveh letihi^in pol posveča naša delovna organizacija veliko- pozornost razvijanju vseh oblik in- . ventivne dejavnosti; - Menite, da smo bili v tem času dovolj uspeš- , ni?
Odgovor:
V* uspešnost inventivne dejavnosti naše delovne organizacije v obdobju zadnjih dveh in polletni dvomiti, saj to potrjujejo doseženi rezultati. Ti rezultati pomenijo resnično zelo skokovit napredek, ki se kaže predvsem v večji množičnosti predlagateljev različnih predlogov, ki izvirajo iz -vseh struktur naših delavcev. Med dru-„ gim gre posebna zasluga za takšno stanje, ki ga imamo ter dose;j žen uspeh, predvsem organizira- ' nju društva- izumiteljev in avtor-J jev tehničnih izboljšav, veliki prizadevnosti,. ki jo kažejo funkcionarji te organizacije, nenazadnje pa tudi oblikovanju strokovnega delovnega mesta na tem pbdroč-ju, ki lahko bolj - uspešno povezuje in koordinira delo samih- inovator jev.
Vprašanje:
Napredek na tehničnem,.-tehnološkem, organizacijskem in „ostalih področjih j e odvisen od -raz-iskovalno-razvoj ne in množične inventivne-de javnosti. Ali smo u-speli ti dejavnosti primerno., povezati?
Odgovor:
Iz predloženih in realiziranih i-novacijskih predlogov v zadnjih letih ugotavljamo- vedno-, boljšo povezanost posameznih -področij naših strokovnih služb in -proizvodnje. Prepričan pa sem,-da na tem področju še nismo napravili vsega in da - bi predvsem morali nadaljevati naša prizadevanja in napore - v smeri raziskovalno-raz-vojne poti 'inovacijskih rešitev.
Vprašanje:..
. V zadnjih dveh letih in pol. so inovatorji’ prihranili' več kot 27 milijonov dirr. Kaj.pomeni ta pri-
hranek v-stabilizacijskih prizadevanjih delovne organizacije?
Odgovor:
'Sam prihranek inovacijskih 'predlogov pomeni velik prispevek v inovacijskih naporih Železarne Štore. V naši delovni organizaciji smo stalno prisotni različnim podražitvam Surovin in transportnih Stroškov, energije in drugih reprodukcijskih materialov, kar je nemogoče, ali v manjši meri kompenzirati / z zunanjimi rešitvami, ker mislimo predvsem na korekcije Cenejših izdelkov. Zato menimo, da pomenijo stabilizacijska prizadevanja za uspešno poslovanje prav gotovo rešitve v eni ali drugačni obliki z inovacijsko'dejavnostjo. V delovni organizaciji, kakršna je Železarna Štore — tudi si zastarelo opremo ob najsodobnejših tehnoloških rešitvah — imamo celo vrsto možnosti, ‘da se pri odpravljanju ozkih grl vključi najširše znanje in sposobnosti naših. inovatorjev.
Predvsem s takimi prizadevanji lahko uspešno rešujemo problem stroškov in drugih negativnih pojavov, ki piihajajo od zunaj.
1- .Vprašanje:
Ko’smo že pri Številkah,¡povejmo, da znašajo posebna nadomestila, ki so bila izplačana inovatorjem, le dobra dva odstotka od prihrankov. Čeprav so denarna nadomestila le ena izmed oblik nagrajevanj a,' nam prosimo, po-' vejte, kakšna naj bi bila postopna rast finančnega 'nagrajevanja in kaj ¡ menite 0 drugih oblikah spodbujanja množične inventivne dejavnosti?	'	. .
| Odgovor :
S sprejetjem samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih : izboljšavah Slovenskih železarn, so bili sprejeti tudi kriteriji za izplačila Inovatorjem, v odvisnosti od doseženih prihrankov. Menim, da bi bilo potrebno tudi v prihodnje na sistemu oblik nagrajevanja oziroma stimulacije najti še boljše' rešitve, ki bi mo-
Z delovne konference Društva izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav železarne štore
tivirale večji krog predlagateljev za vključevanje v množično inventivno dejavnost. Prav gotovo pa je potrebno to vprašan jereše-vati skupaj z ostalimi inovatorji v Slovenskih železarnah.
Vprašanje:
Analiza kvalifikacij ske strukture predlagateljev v letošnjem letu kaže povečanje zanimanja za inovacijsko dejavnost tudi pri ka-« drih z višjo in visoko Strokovno-’* izobrazbo, kar je Vsekakor zelo’ pozitivno. Kako spodbuditi po',' vašem mnenju ta kader, da se bo še intenzivnejše vključeval v načrtno inovacijsko dej aVnost?
Odgovor:
'Razveseljivo je dejstvo, da se v kvalifikacijski strukturi kaže velika širina delavcev od nekvalificiranih do diplomiranih inžiner-jev, ki se intenzivno; vključujejo v inventivno dejavnost — zlasti so med najbolj številnimi delavci s srednjo izobrazbo in visokokvalificiranim delavci: Prisotno je vprašanje, kako spodbuditi še večji prispevek delavcev z višješolsko in Visokošolsko izobrazbo. Mislim, da bi lahko to vprašanje povezali z dvema dilemama, ki sta ‘iz vaših vprašan j že nakazani, to je vprašanje stimulacije ter razmejitve službene dolžnosti od področja inventivne dejavnosti. Prizadevanja za rešitev; tega vprašanja so gotovo potrebna za večjč vključevanje teh strokovnih* kadrov v inventivno dejavnost. a *
1 -Vprašanje:
Razmejitev- službene dolžnosti-in področja’ inovacijske dejavno- -sti jef tako kot drugje,’tudi pri; nas šef polemična..| Kaj .¡menite o t tem?
Odgovor:
Na to vprašanje je bil dan po-.. sreden odgovor že pri prejšnji” točki. Mislim, da bi tudi to-vprašanje morali reševati skupaj v Slovenskih Železarnah.
Vprašanje:
Zakon o združenem ’ delu jasno opredeljuje vlogo inovacijske dejavnosti. Kako bomo ta določila upoštevali pri nas, v pogojih spremenjene samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov?
Odgovor:
Zakon o združenem delu imamo v naši delovni organizaciji obdelan predvsem «s celotnega makro ‘vidika, nimamo pa še v predlo-; gih izdelanih vseh oblik mikro or-‘ gauiziranosti. - Zakon je tudi za ‘ področje inovacijske dejavnosti 1 postavil - določene obveznosti in izhodišča, ki jih bo'treba v nadaljnjih razmišljanjih o najbolj -učinkoviti organiziranosti.še-precizirati in v naši delovni organi-
-	zaciji uveljaviti; Trenutno ne bi mogli dati še nekih dokončnih formulacij, ker je to delo še pred nami.
. Vprašanje:
-	Tovariš-direktor,-v imenu bralcev - se lepo. zahvaljujemo „za pogovor. Prosimo, povejte samo še to,kaj priporočate, sedanjim in bodočim /iridvatorjem!
’ Odgovor:
Kot< priporočilo sedanjim oziroma’ bodočim 'inovatorjem lahko rečem, "da; ¡bi bilo potrebno' še več zanimanja za odprte probleme, ki jih ima ‘delovna organizacija, r hkrati'pa boljšo-povezanost z or-Si ganizatorji proizvodnje, kb-take 'probleme poznajo; Prepričan sem, da’ gredo zelo uspešni rezultati zadnjih dveh in pol let v smeri • resnično široke angažiranosti velikega dela delavcev naše delovne organizacije in da lahko pričakujemo, da bodo takšni napori rodili v prihodnje še večje učinke ?vi zadovoljstvo 'delovne organiza-■ cije in vseh inovatorjev.
Razgovor - sta., pripravila
Vlado Renčelj ih Jože Gabršček
SAKO PRITI DO TRAKTORJA ?
Najbrž ste doslej že marsikaj slišali o naših traktorjih, saj-lahko zelo pogosto zasledimo najrazličnejše novice; tako v' časopisju, kakor tudi na televiziji in radiu!
Vendar pa se kljub temu še vedno 'postavljajb’ najrazličnejša vprašanja, na katere marsikdo še ne poziia odgovora.
Pra v gotovo j e« sedaj ,-ko j e-pr o-izvodnja stekla in smo v glavnem premagali tehnične probleme, - najpomembnejše' vprašanje; kako kupiti traktor. Kje, koliko časa je treba nanj čakati, kakšni so kreditni pogoji in tako naprej.
Gotovo je tudi med delavci Železarne Štore marsikdo, ki ga gotovo zanima, zato bomo vsaj v grobem skušali- nekoliko razj asni-ti sliko glede nakupa traktorja.
Želimo vas informirati, da je naša delovna organizacija izposlovala pri Ljubljanski banki določena kreditna sredstva za kreditiranje kupcem traktorjev Štore.
Omen j ena sredstva smo zaupali Agrotehniki Ljublj aha j oziroma njihovim poslovnim enotam, kot našim največjim kupcem. Del teh sredstev smo rezervirali samo za kupce, ki šo člani naše delovne
organizacije, torej lahko naši člani kupijo pri Agroteniki traktor Štore na kredit in to pod naslednjimi- pogoji: 70 % kredit,' 30% lastna - udeležba, 10 % obrestna mera.-’ Kredit " se odobrava za dobo 5 let.
O vsem ostalem, ki bi vas morda zanimalo, se lahko obrnete na prodajno službo v Celju, ki vam bo dala ižčrpnejše informacije-.
.. Od septembra je „v- programu tudi proizvodnja traktorja Štore 404, ki -se ' razlikuje ’ od modela ŠTORE' 402 po tem, da ima pogon na vsa štiri kolesa.
Želimo, da bi traktor Štore tudi vam in -Vašim .najbližjim: .lajšal vsakdanje' naporno. ¡delo.
Viljana Dejanovič
v p r i m eru požara in nevarnosti :
TEL. 302
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE je na 8. seji, dne 2. 9. 1977 med ostalim obravnaval:
Ponovno je proučil sprejet sklep s 6. seje o dodeljenem posojilu tov. Karlu Pušniku in ga potrdil. Seznanil se je s prijavo, ki je bila poslana družbenemu pravobranilcu samoupravljanja glede odobritve plačila razlike pri nakupu stanovanja za dr. Hruševarja in zadolžil pravno službo in sekretarja delovne organizacije, da dasta imenovanemu odgovor. Odobril je prenose posojil na družinskega člana v primeru Cvetke Vrečar in Vinka Šustra ter Staneta Sebiča. Obravnaval je prošnje KS Virštanj in režijskega odbora Pešnica za pomoč pri sofinanciranju njihovih programov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, prošnjam ni ugodil. Odbor je potrdil posojila za adaptacijo in individualno gradnjo naslednjim prosilcem: Ludviku Hostniku, dipl. ing. Ferdu Vizjaku, Slavku Turnšku, Rudolfu Hrastniku, Darinki Močnik, Antonu Ulagi, Zvonku Golobu, Milanu Senici in Jožici Tofant.. Ni pa ugodil prošnji Petra Primca. Prošnjo Ferda Halerja pa bo naknadno obravnaval. Odobril je sofinanciranje stanovanja za tov. Bogomirja Slaparja z VVZ »Zarja«. Odobril je podaljšanje izselitve-nega roka družini Galuf, odklonil pa Stanku Vrečku.
Odbor se je seznanil z načinom vračila posojila Zdravka Ivačiča. V zvezi z odkupom stare hiše (kupec Ignac Zagoričnik) na Tratni je odbor zadolžil, da preučita možnost odkupa in vrednost, pravna služba ter vodstvo GKSG. Prošnji Doma učencev ŠKIMC Štore ni ugodil, ker bo Železarna Štore inventar koristila v svoje namene. Odbor se je seznanil z odgovorom lastnikom garaž na Lipi, ki ga je pripravil TOZD GKSG ter ostaja pri svojem prvotnem sklepu, da morajo vsi lastniki garaž plačati najemnino.
Zavrnila je pritožbo tov. Ivana Plevnika, ker je neutemeljena. Imenovala je ¡tov. Elizabeto Logar za knjižničarja v tehnični knjižnici. Za delovno mesto 3. telefonista je sprejela tov. Marijo Fras. Ana Mi-linikovič se začasno sprejme na delovno mesto administrator komercialnega sektorja.
Komisija je soglašala, da sporazumno preneha delovno razmerje Milice Burič in Irene Ožek.
Komisija se je seznanila z navodilom o enotnem postopku v primerih obravnav disciplinskih prekrškov.
Svet tovarne traktorjev je na 9. redni seji, ¡dne 23. junija 1977 razpravljal o podaljšanju statusa tovarne traktorjev v izgradnji in sprejel sklep, da se podaljša status tovarne traktorjev v izgradnji do 31. 3. ¡1978.
Razlogi, ki so pogojevali o prejemu tega sklepa so predvsem v tem, da je kasnila dobava opreme iz Italije in zaradi težav pri pridobivanju soglasij pri uvozu, s čemer se je zakasnila tudi izgradnja tovarne in montaža opreme, To je povzročilo, da se je pričetek proizvodnje podaljšal za več kot leto dni.
Drugi še bolj pomemben vzrok pa je v tem, da spremljajo poizkusno proizvodnjo, osvajanje novega proizvoda, težave pri dobavi ¡sestavnih delov od velikega števila kooperantov. Težave se pojavljajo tudi pri uvozu delov zaradi novih carinskih predpisov, ki so dejansko v realizaciji v letošnjem letu.
Tako je razumljivo, da je nemogoče prikazati in ugotoviti pravilno stanje ekonomske upravičenosti konstituiranja, ki je eden izmed pogojev za sklep o konstituiranju in vpisu v register.
Prepričani so, da bodo te težave odstranjene in ¡da bo 1. 4. 1978 dan, ko bo prišlo do dokončnega konstituiranja tovarne traktorjev v skladu z ZZD.
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
je zasedal 31. 8. 1977 in pregledal realizacijo sklepov 10. seje ter ugotovil, da še niso vsi sklepi realizirani. Tako vprašanje plačila stroškov orodja s strani TT ter problemov vzdrževanja v livarni II. Ugotovil je, da so stabilizacijski ukrepi v TOZD vplivali na dosežene rezultate in naj ostanejo še naprej v veljavi. Prav tako se strinjajo z odpiralnim časom bifejev.
V nadaljnji razpravi je DS ¡potrdil akcijski program TOZD livarn za obdobje IX.—XII. 1977 s tem, da si vsi neposredni proizvajalci in službe prizadevajo ta program uresničiti.
Med ostalim je potrebno zagotoviti sredstva za razširjeno reprodukcijo, komercialni sektor naj ¡permanentno pridobiva naročila za valje, pospeševanje ruskega programa, povečanje delovne sile (4. izmena), dodatno usposabljanje delavcev, delo v prostih sobotah.
Obravnaval je pravilnik o stimulativnem nagrajevanju delavcev v pripravi peska livarne II in ga sprejel s pogojem, da se točneje definira kakovost peska. Sprejel je tudi predlog progresivnega nagrajevanja za ekipo formanja in ulivanja livarne II. Za izpraznilce pa je potrebno pripraviti poseben predlog.
Sklenil je, da se na delovno mesto »dnevni delovodja« v livarni I začasno razporedi Alojz Fidler.
Potrdil je predlog kadrovske komisije in imenoval tov. Jožeta Florjančiča za načelnika narodne zaščite v TOZD livarn, za njegovega pomočnika pa Mirka Doberška, dipl, inž.
Deveta seja DS TOZD Družbena prehrana in gostinstvo, ki je bila
2.	9. 1977 je potekala v znamenju sprejema stališč in predlogov v okviru ZZD in njegovem uveljavljanju v TOZD.
Analiziral je polletno poslovno poročilo ter predlog začasne delitve dohodka.
Sprejel je predlog programa naložb LB v letu 1977 ter investicij LB za obdobje 1978 in 1979.
Sprejel je predlog dopolnitve SS o osnovah plana razvoja PTT prometa. Potrdil je ¡predlog SS o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Celje in izhodišča za izdelavo SS o dodeljevanju in financiranja stanovanj v Železarni Štore.
Z ozirom na porast stroškov prehrane je sprejel nove abonentske cene za prehrano.
Potrdil je pristop k SS o ekonomskih odnosih s tujino in potrdil delegate Beleja, Gerkeša in Jožeta Povaleja.
Komisija za MRZD TOZD ViT je na 10. redni seji, dne 5. 9. 1977 sprejela po temeljiti obravnavi naslednje sklepe:
. 1. Strinja se s prenehanjem delovnega razmerja tov. Štrausa in Ivaina Korošca ter Dragota Tanška.
2.	S 1. 9. 1977 se v delovno razmerje sprejme tov, Vojka Ver-hovšek.
3.	Komisija se strinja, da se premestijo oziroma razporedijo na nova ¡delovna mesta: tov. Milan Šešerko v mehanično delavnico, Vlado Oblak na delovno mesto »vodja oddelka za izdelavo rez. delov« in Silvester Vrhovšek na delovno mesto »skupinovodja I«.
4.	Tov. Jožetu Smoletu je odobrila enomesečno odsotnost z dela brez nadomestila OD, zaradi nesreče, ko mu je pogorelo gospodarsko poslopje.
5.	Komisija je odobrila izreden plačani dopust tov. Vinku Can-žeku in Konradu Sikuletu, ki- sta se udeležila mladinske delovne akcije »Kozara 77«.
Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu DSSS je na 16. redni seji 23. 8. 1977 ugotovila, da so realizirani vsi sklepi
15.	seje. Po temeljiti razpravi pa je sprejela vrsto sklepov in sicer:
Za delovno mesto »fizikalni laborant« se ponovno objavi razpis.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR je na svoji 14 redni seji
16.	avgusta 1977 sprejel naslednje sklepe:
1.	Ob proučitvi sklepov prejšnje seje se je seznanil s pojasnilom, da je bila situacija ¡polletnih rezultatov temeljito pretehtana in so že začrtane smernice za nadaljnje delo.
Sprejel je tudi informacijo glede izostankov v MO in pojasnilo sklepa, ki ga je ^prejel DS MO glede prenosa naročil v naslednje leto.
2.	Odbor se je'seznanil s poročilom o izvršitvi letnega in operativnega plana za junij.
Oceno rezultatov je odbor sprejel, .¡saj je do neke mere ugodna, s tem da razvojni oddelek pregleda in razčisti podatke glede odpadka in izmečka (predvsem na področju litine),
3.	Sprejel je poročilo komercialnega sektorja za julij.
4.	Pri obravnavi operativnega plana za avgust je odbor ugotovil, da le-ta v predloženi obliki ni sprejemljiv, ker ni v skladu s cilji in željami, da do konca leta uresničimo zadolžitve gospodarskega načrta.
Zato je odbor sprejel za ta mesec dodatne ciljne obveznosti in sicer:
—	TOZD 114. panoge naj 100% doseže dinamični plan, kar pomeni dodatnih 700 ton proizvodnje;
—	TOZD livarn:
a)	na področju valjev je potrebno povečati proizvodnjo tako, da bi se približali'dinamičnemu planu 100 % (od planiranih 86 %);
b)	. v livarni II je treba povečati proizvodnjo od 455 ton na 500
ton.
—	V obdelovalnici valjev je treba povečati proizvodnjo za 5 %.
S temi dodatnimi zadolžitvami se plan za mesec avgust sprejme.
Odbor apelira na vse obrate in službe — ¡povsod tam, kjer niso
ovire kolektivni dopusti ali remonti — da storijo vse, da bi v avgustu dosegli čimbolj še rezultate.
5.	Odbor je za v prihodnje potrdil predlog strokovnega kolegija o načinu pripravljanja operativnih planov in sicer naj se s pripravo podatkov za plan ¡prične dovolj zgodaj, da je možno okvirne podatke predhodno temeljito prediskutirati. Pri tem je treba težiti na maksimalnih možnostih.
Odbor ob tem pripominja, da je potrebno nagrajevanje organizatorjev proizvodnje prirediti tako, da bo čimbolj učinkovito. Tisti, ki planiranih rezultatov ne dosegajo, naj bodo tudi nižje stimulirani. Solidarnost naj se omeji vsaj za stimulativni del nagrajevanja.
Odbor za dohodek naj zgornje predloge prouči in uveljavi s 1. 7. 1977.
6.	Odbor je sklenil predlagati vodstvom TOZD livarn, mehanske obdelave in tovarne traktorjev čimboljše medsebojno sodelovanje.
7.	Naknadno je odobril naslednja službena potovanja:
—	M. Beleju in A. Germu v ZRN;
•— F. Pavlinu, D. Žoharju, B. Kresniku in V. Logarju v ČSSR;
—	F. Halerju in E. Stepaniču na Švedsko.
8.	Odbor je bil seznanjen, da so ¡posredovali poročila o službenih potovanjih:
—	M. Belej s potovanja na Poljsko;
—	I. Rozmarič s strokovne prakse v ČSSR;
—	I. Ravnikar, J. Korent in G. Manojlovič s ¡potovanja v Švico;
—	B. Tovornik in L. Povalej s potovanja na Poljsko.
ODOBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV je na svoji 16. redni seji 25. avgusta 1977 sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je sklepe 14. seje.
2.	Potrdil je predlog povečanja variabilnega dela OD za julij in avgust od 15,2% na 18,2 %. Po temeljnih organizacijah se variabilni del poveča v enakem razmerju in znaša:
(Nadaljevanje na 9. strani)
»ŠTORSKI 2ELEZAR«
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje z 8. strani )
TOZD	Obračun za izplačilo VI,—VIII.	Korekcija za izplačilo VIL—VIII.
114. panoge	16,6	19,9
Livarne	13,1 + 1,1 =	14,2 15,7 + 1,1 = 16,8
MO	13,7	16,4
ViT	15,5	18,6
Energetika	16,0	19,2
GKSG	15,0	18,0
DPG	15,8	19,0'
DSSS	15,3	18,4
Tovarna trak tor j	ev 15,0	18,0
Skupaj DO	15,2	18,2
3.	Odbor je odobril izplačilo po predlaganem obračunu stimulativnih dodatkov za maj (izplačano 15. 8.) z dopolnitvami, ki jih je predlagal strokovni team.
4.	Odbor soglaša s predlaganim obračunom stimulativnih dodatkov za junij in dopolnitvijo, da se za elektro plavž kriterij količina proizvodnje ne upošteva.
5.	Da bi do konca leta ustvarili dohodek, s katerim bi pokrili že sprejete obveznosti iz akumulacije ter sedanji nivo osebnih dohodkov, je odbor sprejel sklep, da je treba v večji meri stimulirati doseganje čistega dohodka. To lahko dosežemo tako, da se celotna stimulacija poveže z doseganjem čistega dohodka, da se omogoči mesečni obračun, ter da se dopolnilni kriteriji, ki imajo posredni vpliv na. čisti dohodek, opustijo.
V ta namen je potrdil predlog kriterijev za obračun stimulativnih dodatkov od 1. 7. 1977 do konca leta, ki so naslednji:
Kriteriji s6 priloga temu pregledu sklepov!
6.	Prav tako se je odbor strinjal s predlogom, da se razdobje od obračuna stimulativnega dodatka do izplačila skrajša za 1 mesec. Glede na to je bilo sklenjeno:
a)	za mesec maj Se po starem obračunu izplača stimulativni dodatek 15. avgusta;
b)	za mesec junij se obračuna stimulativni dodatek še po starem in izplača 15. septembra;
c)	za mesec julij se stimulativni dodatek obračuna po novih kriterijih. Računa se, da za julij, ko je bilo le nekaj prek 8 milijard realizacije, ni stimulacije;
d)	za mesec' avgust se izvrši obračun po novih kriterijih; Izplača se 15. oktobra.
Pri obračunu stimulativnega dodatka se pri izračunu rezultata izvzame samo odliv sredstev zaradi plačila, prekrškov in prispevkov, ki niso bili znani do 1. 6. '1911.
I.	Sklenil je, da se/osnova za izračun hranarine do 30 dni od
1.	avgusta 1977 dalje valorizira sorazmerno s povečanjem življenjskih stroškov v prvem polletju 1977 glede na povprečje preteklega leta, to je za 12,6%.
Ta odstotek povečanja osnove za izračun hranarine do 30 dni se uporablja do naslednje valorizacije čez tri mesece oz. do uradne objave količnika. Za delavce, ki imajo osnovo iz letošnjega leta, se valorizacija ne upošteva.
8.	Odbor se strinja, da se novo delovno mesto »samostojni tehnolog za tehniko mazanja« v pripravi vzdrževanja uvrsti v XX. rang, izobrazba H.
9.	Obravnavo predloga za prerangiranje delovnega mesta »tehnični risar« v projektivnem oddelku je odbor odložil do uskladitve nazivov.
Enako je odložil sklepanje o prerangiranju delovnega mesta »statistik« v službi varstva pri delu.
10.	Obravnavali so tudi predlog za prerangiranje delovnega mesta »razmnoževalec in arhivar«-v projektivnem oddelku oz. predlog, da se to delovno mesto po ocenitvi približa delovnemu mestu »razmnoževalec matric« v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost, ker po mnenju rangime komisije ni bistvene razlike v delu obeh razmnoževalcev. Razmnoževalec v projektivnem oddelku je uvrščen v VIII. rang, v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost pa v X. rang. Odbor je mnenja, da je potrebno enako zahtevna delovna mesta tudi enako 'oceniti, zato je zadolžil komisijo za uskladitev rangiranja, da prouči ocenitve razmnoževalcev.
II.	Člani odbora se strinjajo, da se eden od 5 analitikov — planerjev v EOS prestavi iz XVIII. v XIX. rang.
12.	Odbor je ugodil zahtevi, da se delovno mesto »kurirka na relaciji štore—Celje« razporedi v VI. rang.
13.	V zvezi s predlogom, da se delovno mesto »ekonomist« v TOZD livarn prestavi iz XX. v XXII. rang je odbor sklenil, da se z obravnavo le-tega počaka do predvidene reorganizacije.
14.	Odbor je bil mnenja, da so predlogi za prerangiranja nezadostno argumentirani. Zato zahteva, da so v prihodnje utemeljitve konkretnejše.
KRITERIJI ZA OBRAČUN STIMULATIVNIH DODATKOV OD 1. 7. 1977 DO 31. 12. 1977
1.	Proizvodni TOZD (114., Livarne, MO)
Stimulacija TOZD je direktno vezana na čisti dohodek, se pravi na prosti del čistega dohodka za poslovni sklad. TOZD so dolžne do konca leta ustvariti vsaj tolikšen del prostega dela čistega dohodka, kot so ga ustvarile v prvem polletju. Pri doseganju te višine prostega
dela čistega dohodka ztiaša stimulacija 10%,, to je toliko, kot je predvideno s planom za doseganje planske akumulacije.
Lestvica za stimulativni dodatek je naslednja:
Za TOZD 114. in Livarne
Polletno doseganje prostega dela čistega dohodka	Mesečno doseganje rezultata 1/6	% stimulativnega dodatka
20,000.000	3,333.000	40
15,000.000	2,500.000	30
10,000.000	1,666.000	20
5,000.000	833.000	15
0	0	10
Za TOZD MO
Polletno doseganje prostega dela čistega dohodka	Mesečno doseganje rezultata 1/6	% stimulativnega dodatka
20,000.000	3,333.000	40
10,000.000	1,666.000	30
5,000.000	833.000	20
0	0	10
2.	TOZD ViT, Energetika, GKSG, DPG, komercialni sektor in sektor za kakovost in razvoj
Osnovna naloga navedenih TOZD in sektorjev je, da s svojimi storitvami in proizvodnjo, pripomorejo, da je celotni dohodek TOZD I, II in III in iz njega izvirajoči prosti del čistega dohodka za poslovni sklad, kar največji. Zato se vežejo na doseženi stimulativni dodatek vsake posamezne proizvodne TOZD v višini 1/3.
3.	Sektorji
so vezani na rezultate vseh TOZD, v razmerju planiranih stroškov posameznih sektorjev, ki jih posamezni TOZD (proizvodni in neproizvodni) pokrivajo. Udeležba je 100 % le v primeru, da dejanski stroški sektorja niso višji od planiranih. V kolikor so za posamezni sektor višji od planiranih, se udeležba takole zniža:
% doseženih	¡¡jSl__
splošnih stroškov	.	^ udeležbe
100 in manj	100
102	90
104	80
106	70
108	60
110	50
Če so splošni stroški sektorja prekoračeni za 11 % in več, stimulativnega dodatka ni.
4.	Tovarna traktorjev je vezana na povprečno doseženi stimulativni dodatek proizvodnih TOZD. Odstotek udeležbe je odvisen od izpolnitve proizvodnega programa, in sicer:
Mesečni proizvodni program
število traktorjev	% udeležbe
VII.—IX.	X,—XI. * 1
300 in več	400 in več	100
270	360	90
240	320	80
210	280	70
180	240	60
150	200	50
če je proizvodnja nižja od 150 oz. 200 traktorjev, stimulativnega dodatka ni.
¡STANOVANJSKA KOMISIJA je na svoji 1. izredni seji dne 25. 8. 1977 sprejela naslednji sklep:
1.	Komisija se je seznanila, da je tov. Slobodan Milanovič, dipl. ing. strojništva iz MO, kateremu je bilo na 11. seji stanovanjske komisije dodeljeno dvoinpolsobno stanovanje v Kajuhovi 9, Celje, odklonil navedeno stanovanje, ker je za 4-člansko družino premalo uporabne stanovanjske površine.
Po obrazložitvi, ki jo je podal v. d. pomočnika direktorja, dipl. ing. Srečko Senčic, je komisija dodelila odklonjeno stanovanje strokovnjaku dipl. ing. metalurgije Francu Mlakarju iz livarne I.
S tem sta sklepa št. 3 in 4, 11. redne seje razveljavljena.
Dopisujte in oblikujte z numi naše glasilo
USPELO SREČANJE ŽELEZARJEV-BORCEV NOR POD TRIGLAVOM
Pri Kovinarski koči v Krmi se je v soboto, 27. avgusta, na 5. srečanju aktivnih delavcev železarjev — borčev‘NOB, zbralo okrog 2.000 nekdanjih borcev in aktivistov ter’njihovih svojcev..Ugodne vremenske:^razmere so omogočile, da j e.“srečanj e'izredno lepo uspelo in bo mnogim; udeležencem ostalo še dolga-v prijetnem spominu. V Krmi smo se. zbrali borcl-železarji iz. vseli delovnih organizacij SOZD Slovenske železarne, delovnih organizacij SŽ, kakor tudi: .predstavniki občin, nosilci spomenice 1941';- španski borci, predstavniki-JLA in drugi gostje.
Udeležence srečanja je najprej pozdravil v imenu koordinacijskega odbora aktivov ZB NOV v delovnih organizacijah, ki deluje v okviru SOZD Slovenske.železarne; Jože Ulčar. Za njim je spregovoril delavec jeseniške železarne in nekdanji borec NOB Tone Dežman. V svojem govoru je poudaril pomen srečanja, delež borcev-železarjev, ki so ga'daffv'TIOB Tri delež saméga kraja. Prav tako.Lse je dotaknil nerešenega problema koroških Slovencev iin njihovega težavnega boja za narodni-obstoj.
Zborovanje je bilo resnično množično in veličastno
Sledil je kulturni program, ki so ga odlično izvedli člani, pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Ivana Knifica, sledile so recitacije, delegacije borcev so odnesle vence k spomeniku žrtvam v Ra-dovni, k spomeniku padlim borcem .NOB na Dovjem ter ,k.spomeniku talcem na Belem polju.
Slavnostnemu:delujprogranaaije.'sledil enourni: koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev.
V: popoldanskih-urah so bile na programu .šeJekme v:vlečenju vrvr, igre med dvema ognjema im streljanje:;ZiZračno‘; puško, med ekipami delovnih organizacij..Zmagovabiim ekipam sa razdelili praktična darila.
Peto, že tradicionalno srečanje aktivnih delavcev, železarjev-bor-cev NOB-je bilo izredno dobro pripravljeno in izvedeno. Iz .Štor^smo se pripeljali v Krmo s štirimi avtobusi z okrog 200 udeleženci, v Krmo pa je prispelo skupno 26 avtobusov in., več kot 300 osebnih vozil. V poznih popoldanskih urah smo še udeleženci srečanja iz Krme vračali zadovoljni, mnogi med nami pa se bodo drugo leto udeležili podobnega srečanja, ki ga bodo pripravili borci NOB Železarne Ravne:
Prav prijetno je bilo srečanje številnih znancev in tovarišev
Že v pozdravnih pismih tovarišu Titu m republiškemu odboru ZB NOV Slovenije so udeleženci- sobotnega srečanja poudarili, da takšna vsakoletna srečanja prispevajo k medsebojnemu spoznavanju ter k ohranjanju tradicij NOV. Sobotno srečanje železarjev-borcev NOB Slovenskih železarn je to nalogo tudi v celoti uspešno opravilo in je zato prav,, da podobne množične manifestacije prirejamo tudi v prihodnje V že omenjenih pismihiso še posebej poudarili pomembne naloge vključevanja borcev NOB na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter prizadevanje nekdanjih borcev NOB v delovnih organizacijah Slovenske železarne pri uveljavljanju zakona o združenem delu ter drugih samoupravnih aktov. In prav- takšna srečanja, kot je bilo 'v Krmi, lahko prispevajo k izmenjavi medsebojnih izkušenj tudi na področju gospodarjenja, samoupravljanja in ostalih področij družbene dejavnosti.
Ivan Žmahar
Obravnavane inovacije
Dne 2. septembra 1977 je imela leomisija .za - racionalizacije redno sejo, na kateri je sprejela naslednje zaključke:
1.	Komisija,je pregledala- skle-. pe prejšnje- seje in ugotovila, da so bili realizirani.
; 2. Predlog inž. Borisa-MAROLt TA in Petra KOŠTOMAJA.iz projektivnega biroja;, inž.. Viktorja LOGARJA iz TOZD -energetika ih inž; Vladimirja. MAGANJA iz tovarne traktorjev št... 265/59/77 »peč za sušenje form v livarni n« je, komisija sprejela.
Nadomestilo na osnovi-prihrani 1 ka, ki je dosežen z domačo, kon-. strukcijo in izdelavo, peči .ter zna.-.. ša. 556.577-din, se. določi po 26. Členu samoupravnega sporazuma J z upoštevanjem faktorja ustva-ritvene sposobnosti 1 b. Ta del nadomestila • se. deli med prvimi. tremi predlagatelji; inž. Vladu MAGANJI pa.se določi.nadomestilo na osnovi, prihranka, ki bo dosežen z zmanjšanjem izmečka, pri ulitkih; ulitih, v sušene .forme..
3.	Predlog Franca KRAMERJA iz. -: mehanične.. • delavnice - št. 270/64/77-.»vrtljiva miza za reza- j hje« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno pavšalno nadomestilo.
. 4.. Predlog Franca KRAMERJA iz mehanične delavnice številka 269/63/77 »sprememba .načina iz- , delave, prirobnice za rotor, dezin-tegralorja« j e . komisij a sprej ela. Predlagatelju pripadajo tri nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 b. Prvo nadomestilo še določi na podlagi prihranka 11.011,35 din.
5.	Predlog Božidafja PLATOV-ŠKA iz tovarne traktorjev številka 243/37/77 »obdelava vertikalnih cevi za traktorje je' komisija" načelno sprejela.
K Ker je po mnenju strokovnjakov rentabilna izvedba predloga le pri večjih serijah, ga bo komisija ponovno obravnavala in; ocenila ‘po realizacij i.
. 6. Predlog Marjana SENICE iz mehanične. delavnice »št,:, 284/78/77. »tesnenje. cilindra.ža dodatno' nabijanje pri MAL CUS SPL 300« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelj u..enkratno pavšalno.nadomestilo.
7.	Predlog inž. Dominika TOMAŽINA iz jeklarne II številka 262/56/77 • »sprememba venca, krir štalizatorja za kokilo kvadrat. 100« je komisij a sprejela.
Predlagatelju sripadajo tri: nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 1 b. Prvo. nadomestilo se določi na podlagi prihranka 59.260 din.
8.	Predlog Ignaca TROBIŠA in Karla KRAJNCA iz tovarne traktorjev št. 278/72/77 »racionalizacija obdelave ohišij izhodnih priključkov« je komisija sprejela.
Predlagateljema pripadajo tri
nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 1 b. Prvo nadomestilo se določi na podlagi prihranka po enem . .letu uporabe, to je po prvem aprilu 1978.
9.	Predlog Martina DURKOVI-čA in inž. Jožeta LEBANA iz il-varne I, št. 216/10/77 »dopolnitev mešalca za pripravo peska« je komisija sprejela,- Predlagateljema pripadajo tri nadomestila po 26. členu samoupravnega, sporazuma pod 2. a. Prvo nadomestilo se določi, na -podlagi prihranka 216.505,82 din in se . deli. v- razmerju 80 :20,-v. korist tov. Dur-koviča.
10.	Predlog Miloša, STANOJEVIČA, zaposlenega na el. plavžu, št. 280/74/77 »izboljšava hlajenja steznih cilindrov in objemnih obročev na elektrodah TH peči« je komisija sprejela.
-. Predlagatelju pripadajo tri nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 a. Prvo nadomestilo Se določi na o-snovi prihranka 84.945,02 din. Predlog je .v uporabi od februar-
3 11. Predlog Miloša STANOJEVIČA ž el. plavža, ‘št. 281/75/77 »rekonstrukcija in izboljšava mehanizma za zapiranje ih odpiranje zasuna '0 600 mm na sesalni cevi ekshaustorja aglomeracije« je komisija sprejela.
Predlagatelju pripadajo tri nadomestila po 26. členu SS pod 2 b. Prvo nadomestilo še določi na osnovi prihranka 159.216,65 din.
12.	Predlog Dragana SlMOVI-CA, Jožeta ČRETNIKA in Ivana SENICE, vsi iž oddelka kontrole kakovosti, št. 279/73/77 »sprememba načina f ormah j a gornjega čepa valjev v livarni I« je komisija proučila in sklenila, da ostane e-videntiran do realizacije. Temu bo sledilo' ponovno obravnavanje in določitev eventualnega nadomestila.
13.	Predlog Božidarja PL ATO V-ŠKA iz tovarne traktorjev št. 173/47/77 »izboljšava pri brušenju, valjev 0 260 X 480 mm« je. ko-mišij a sprej ela' že. na '4; redni se— jir-kjer je bilo določeno, da pripadajo predlagatelju tri nadomestila po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2 b. Na tej seji je komisija potrdila prihranek in o-bračun nadomestila. Prvi prihranek znaša1 17.665 din.
; 14:' Predlog Vladimirja RENČ-LJA iz elektro obrata št. 170/44/77 »uvedba postopka popravila r navit j a bremenskega magneta« je komisija sprejela že na 4. redni seji in odločila, da pripada predlagatelju enkratno nadomestilo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3 a. Na tej seji je komisija potrdila izračun prihranka, ki znaša 76.873,92 din in izplačilo nadomestila.	G. J.
Narodna zaščita in njene naloge
Ob praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda dne 21. 7. 1977 smo za nemoten potek proslave pri novi tovarni traktorjev prvič aktivirali narodno zaščito z nalogo: da vzdržuje red pri parkiranju osebnih vozil, da_ varuje in vzdržuje red na proslavi, da usmerja goste in člane kolektiva pri ogledu nove tovarne traktorjev pri ogledu mehanske obdelave in jeklarne ter zavaruje in vzdržuje red po končani proslavi pri DOMU ZELEZ AR JE V. Člani narodne zaščite so ob tej priložnosti nosili posebne oznake na levem rokavu, in sicer rdeč trak z znakom narodna zaščita.
Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah govori o ustanovitvi narodne zaščite. V zakonu je opredeljeno, da je narodna zaščita del družbene samozaščite ter ni posebna organizacija zunaj tega sistema, še manj pa podaljšana roka organov za notranje zadeve.
Narodna zaščita je oblika organizirane skrbi delovnih ljudi in občanov za varnost naše družbe, za varnost osebne in družbene lastnine, kakor tudi skrb ža' varno in mirno počutje delovnih ljudi. Narodna zaščita ima naslednje naloge:
—	varnost delovnih ljudi in občanov
—	varovanje pogojev za delo
—	varovanje proizvajalnih sredstev in družbenih dobrin, s katerimi delavci in občani upravljajo
i— varovanje samoupravnega reda
—	varovanje okolja, kjer prebivajo.
Narodna zaščita opravlja to iunkcijo v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja kot oblika družbene samozaščite, ki je rezultat spoznanja, da so v sistemu socialističnega samoupravljanja zmožni te naloge opravljati delavci in občani sami.
Z narodno zaščito nadaljujemo tradicijo in izkušnje iz NOB, ko je bila ob partizanskih brigadah v okviru OF organizirana narodna zaščita kot oborožena sila za samozaščito prebivalstva in v veliko pomoč partizanskim enotam. Lahko ugotovimo, da narodna zaščita predstavlja samozaščitne aktivnosti delavcev v tozdu in občanov v krajevni skupnosti v cilju varovanja okolja in razmer, v katerih živimo in delamo.
Z aktivnim delovanjem narodne zaščite bomo preprečili:
—	okužbe ali zastrupljanje voda, vodnih izvirov in zbiralnikov,
—	uničenje in poškodbe naprav ali objektov s sabotažo ali diverzijo,
—	tatvine in uničenje družbenega premoženja in dobrin, pomembnih za proizvodnjo in življenje
—	požare zaradi malomarnosti oziroma z namenom, da še povzroči škoda in vnaša zmeda
-— razne ekscese, ki motijo mirno in varno življenje: neodgovorno in nepremišljeno obnašanje posameznikov ali grupic, v primeru notranjih zaostritev z namenom ogrožanja varnosti ljudi ali določenih naprav; ogrožanje življenja ljudi, izzivanje motenj na zborih in sestankih, na javnih prostorih, prireditvah, ki jih organizirajo delovni ljudje in občani ter njihove organizacije in društva; poskusi oskrunjenja ali omalovaženja spomenikov, znamenj ali drugih kulturnih stvaritev splošnega zgodovinskega pomena, žalitve ali ogrožanje zaslužnih starih, invalidnih ali fi-
zično onemoglih ljudi, zlorabljanje nastalega stanja v primerih naravnih sli drugih nesreč, z namenom prisvajanja zasebne ali družbene: imovine.
Ustanovitev narodne zaščite
Vsaka temeljna organizacija združenega, dela in vsaka krajevna skupnost je po zakonu dolžna ustanoviti narodno zaščito. Za TOZD sprejme sklep o ustanovitvi delavski svet, v KS pa svet krajevne skupnosti.
Kdo je lahko pripadnik narodne zaščite?
Vsi delovni ljudje in občani, ne glede na starost in-spol, to pomeni, da so pripadniki NZ:
—	vsi, ki še niso stari J. 8 let
—	vse ženske, ki so fizično in psihično sposobne
—	vsi upokojenci ali starejši ljudje, ki te naloge zmorejo
—	vsi, ki imajo vojni razpored za JLA, teritorialno obrambo in civilno zaščito, (vendar samo toliko časa, dokler niso poklicani po razporedu).
Po zakonu ne morejo biti pripadniki NZ tisti, ki so obsojeni ali v postopku za kazniva dejanja:
—	zoper državo (10 let po prestani kazni lahko)
—	zoper družbeno ali zasebno premoženje
—	zoper Samoupravljanje
—	zoper narodno dolžnost
—	zoper dejanja iz koristoljubja.
Razlogi , za oprostitev pripadnika NZ so lahko naslednji:
—	fizične ali psihične motnje ali poškodbe, ki zmanjšujejo razsodnost pri opravljanju nalog, zlasti v nočnem času
—	opravljanje določenih funkcij, ki zahteva polno angažiranost delavca oziroma občana v TOZD, KS ali zunaj nje
—	družinski razlogi pri ženah kot so: skrb za otroke, nosečnost in podobno
—	čas trajne oziroma začasne , nezmožnosti za delo, ki se ugotovi na podlagi ustrezne dokumentacije oziroma verodostojne izjave delavca oziroma- občana.
O oprostitvi opravljanja nalog NZ odloča’ odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na svojo pobudo ali na zahtevo delavca oziroma občana.
Sodelovati v NZ je pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana, ki jo opravlja izven delovnega časa in ker je to častna-funkcij a, se opravlja brezplačno razen v izjemnih primerih, ko prilike zahtevajo, da se delo o-pravi med delovnim časom.
Pravice in dolžnosti delovnih ljudi pri opravljanju naloge narodne zaščite
1. Ugotavljajo istovetnost neznanih oseb znotraj TOZD oziroma v bližini objektov, ki jih varujejo, Ugotavljanje istovetnosti pomeni pravico legitimiranja
takšne osebe in izvajanja nadaljnjih ukrepov, če se je pri legitimiranju pokazalo, da gre za sumljivo oziroma nevarno osebo. Legitimirati ima pravico pripadnik enote narodne zaščite, ki je pravilno opremljen in nosi oznako NZ.
2.	Preprečijo nepooblaščenim o-sebam vstop v določene prostore, dostop določenim objektom oziroma jih prisilno oddaljijo. Preprečitev vstopa pomeni blokiranje vhoda z lastnim telesom, z opozorilom, da bodo v primeru neupoštevanja uporabljena druga dovoljena sredstva.
3.	Zadržijo osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, ali poskusu povzročitve škode do prihoda pooblaščenih delavcev državnega organa, ki ga nemudoma o tem obvestijo. Kaznivo dejanje v smislu te določbe pomeni: poskus atentata ali diverzije, poskus tatvine, poskus zanetenja požara ali poskus napada na osebo s strelnim ali hladnim orožjem.
4.	Pregledajo osebo ali vozilo, če sumijo, da prikriva ukradeni predmet ali napravo, ali da ima predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo (pod predmeti in napravami, ki bi ogrožale varnost je mišljeno predvsem orožje in druga eksplozivna zažigalna ali kemična sredstva). Osebni pregled oseb obsega zunanji pregled osebe in osebne prtljage in ima namen u-gotoviti ali oseba7 nosi ukradene stvari ali orožje, eksploziv ali kakšne druge predmete, ki bi lahko ogrožale varnost. Pri pregledu vozil in prtljage ja potrebno posvetiti, posebno pozornost predmetom ali napravam, ki so namenjeni za diverzantske namene, da se ne bi ob pregledu aktivira-
li.	Če se pri pregledu osebe ali vozila najdejo ukradene Stvari, o-rožje, eksploziv ali drugi predmeti ali naprave, ki bi ogrožale varnost ali povzročile škodo, takšne stvari, predmete ali naprave zaseže, osebo ali voznika zadrži, zavaruje vozilo in prtljago ter takoj obvesti pristojni državni organ za izvršitev nadaljnjega postopka.
SEZNANIMO IN SPOZNAJMO SE ENO VRSTO OROŽJA, NAPERJENEGA PROTI ČLOVEŠTVU.
Osnovna karakteristika |bioloških bojnih sredstev je njihovo biološko delovanje na živi organizem. Z imenom biološko orožje označujemo biološke agenše — povzročitelj e nalezi j ivih bolezni, njihove strupene produkte (toksine) in njihove prenašalce— vektorje.
Namerno uporabljanje bioloških agensov, povzročanje in širjenje . nalezljivih bolezni med ljudmi in živalmi ter na rastlinah je biološka vojna. V pravem pomenu besede biološke vojne ni nikoli, bilo. Toda v vojnah nalezljive bolezni zaradi neugodnih o-koliščin rade izbruhnejo in se širijo.
Zgodovina vojn je polna pri-
Nošenje oznak narodne zaščite
Delavci in občani nosijo, ko o-pravljajo naloge NZ, na levem rokavu trak rdeče barve z vdelanim znakom narodne zaščite, ki je predpisan s Pravilnikom o o-znakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti.
Nošenje orožja
Delavci in občani nosijo med o-pravljanjem nalog NZ orožje, kadar:
—	varujejo objekte in drugo premoženje posebnega pomena
opravljajo naloge na osamljenih krajih ali v nočnem času
—	kadar obstaja nevarnost sabotaž, ali drugih terorističnih dejanj na objekte, ki jih varujejo.
Kadar delavci in občani nosijo med opravljanjem nalog NZ orožje, morajo imeti posebno izkaznico za nošenje orožja, ki jo izda občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve. Orožje pri opravljanju nalog narodne zaščite lahko nosi delavec oziroma občan, ki je polnoleten in ni bil obsojen za kaznivo dejanje o-ziroma prekršek zoper javni red in mir, zaradi česar je neprimeren za nošenje orožja.
Orožje se lahko izda samo pripadnikom NZ, ki opravijo preizkus znanja v ravnanju z orožjem pred posebno komisijo, ki jo imenuje odbor za ljudsko obrambo in delavski svet, praviloma pa jo vodi načelnik narodne zaščite.
Razporejanje in določanje obveznosti, koliko ur tedensko ali mesečno je delavec oziroma občan dolžan izven svojega rednega dela opravljati naloge NZ, je odvisno od potreb, ki izhajajo iz varnostnega načrta. Načelnik NZ v skladu z načrtom ali potrebami ima pravico, da s pozivom aktivira pripadnika NZ. Delavec oziroma občan je dolžan, da se takemu pozivu odzove, ker v primeru, da odkloni sodelovanje v NZ, odgovarja za prekršek po določbi 174. člena Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti ni notranjih zadevah.
Ivan Štefančič
merov katastrofalnih epidemij, ko je zaradi nalezljivih-bolezni umrlo veliko več ljudi kot zaradi u-porabe .orožja-
Okužbe so kot posebna kategorija nalezljivih bolezni bile in o-stale spremljevalke vseh vojn.
Ena izmed najbolj znanih o-kužb je epidemija pegavca v letih 430—425 pred našim štetjem na ozemlju stare Grčije. Bolezen, znana pod imenom atiška kuga, je pobrala kakih 47.000 prebivalcev Aten in Šparte.
Vdor Tatarov v Evropo v 14. stoletju (od 1347—1352) je prinesel v Evropo najstrašnejšo izmed dotlej neznanih bolezni, kugo, znano pod imenom črna Smrt. Zaradi te bolezni, ki je do konca 18. stoletja sedemkrat napadla Evropo, je umrlo kakih 50 milijonov ljudi. Po I. svetovni vojni je zajela Evropo velika epidemija gripe, zna-(Nadaljevanje na 12. strani)
BIOLOŠKO OROŽJE
Biološko orožje
(Nadaljevanje z 11. strani) ne pod imenom španska mrzlica. Zaradi nje je umrlo kakih 20 milijonov ljudi, v tem ko so skupne vojne izgube znašale v I. svetovni Vojni samo 9,5 milijona ljudi.
Pozimi 1942-43 je bila med IV. ofenzivo v Bosni velika epidemija pegavca med prebivalstvom in pripadniki NOB. Računajo, da je. tedaj zbolelo kakih 35.000 ljudi, umrlo pa jih je približno 5.000. Poročilo .sanitetnega odseka glavnega štaba Hrvatske z dne 23. maja 1943 pravi, da so epidemijo povzročili Nemci.
Zaradi možnosti, da se izbruh in širjenje nalezljivih bolezni sproži umetno, so si prizadevali v svetu prepovedati sleherno preizkušanje ih uporabljanje povzročiteljev nalezljivih bolezni v vojne namene. Dokumenti A-16 Društva narodov iz leta 1924 in ženevski protokol iz leta 1925 (konvencija o prepovedi kemičnih snovi in bakteriološkega orožja) sta prva mednarodna dokumenta, ki postavljata proizvodnjo in uporabo biološkega orožja, na seznam prepovedanega orožja.
NASTANEK NALEZLJIVIH BOLEZNI
Osnovno bojno sredstvo bioloških bojnih sredstev tvorijo mikroorganizmi ali mikrobi, ki so znani pod imenom patogeni organizmi. To so drobna živa bitja, ki jih s prostim očesom ne zaznamo.
Vsako obolenje povzroči samo ena vrsta patogenih mikroorganizmov, a njihovi osnovni predstavniki-so bakterije, virusi, rike-cije, protozoe in glivice (plesni) ter toksini.
Poleg teh se za škodljive in nevarne štejejo tudi rastlinski škodljivci, kot insekti in parazitske cvetnice ter prenašalce — vektorje, insekte, glodalce in ptice.
Prodiranju patogenih mikro organizmov in njihovemu razmnoževanju v napadenem organizmu človeka ali živali pravimo infekcija. Če spremlja vdor povečana reakcija napadenega organizma, govorimo o nastanku nalezljive bolezni.
Nalezljiva bolezen še ne nastane takoj z infekcijo. Potrebno je, da se klica prilagodi novemu okolju in se začne razmnoževati. Času od infekcije do prvih znakov znamenj bolezni pravimo inkubacija. Nato se bodisi postopoma bodisi naglo pojavijo vsa značilna znamenja bolezni.
Okoliščine, ki so potrebne za nastanek in razvoj nalezljive bolezni, je najbolje prikazal ruski epidemiolog Vogralik. (Glej sliko
M
1.	Žarišče okužbe so ponavadi oboleli ljudje in živali, kliconosci (ljudje, ki po preležani bolezni nekaj časa ali tudi trajno izločajo klice iz svojega organizma) ter trupla umrlih ljudi in poginulih živali.
2.	Pota, po katerih se širijo patogene klice, so pravzaprav načini njihovega prenašanja od žarišča okužbe do prejemnikovega
organizma. Ta pota so lahko stik z okuženim bitjem ali predmetov, ki ga uporablja okuženec, zrak, hrana, voda, zemlja in vektorji — prenašalci.
3.	Vstopna vrata za vdor mikroorganizmov so: skozi usta v dihalne in prebavne organe, zdrava ali ranjena koža ter vidne Sluznice.
4.	Število in moč klic. Moč klice je njena sposobnost, da se prilagodi, začne razmnoževati in povzroči nalezljivo bolezen.
Poleg moči klice vpliva na nastanek tudi število klic.
5.	Dispozicija in imunost. Dispozicija ali nagnjenost (sprejemljivost) organizma za okužbo, nanjo vplivajo starost, spol, poklic, ekonomsko-socialne razmere, telesna kondicija, letni čas in izredne življenjske okoliščine. Imunost pa je odpornost organizma proti nalezljivi bolezni in je strogo specifična.
(Dalje prihodnjič) Franc Kavka
Kdaj nova zdravstvena postaja?
Železarna Store in celotno območje krajevne skupnosti Štore že dalj časa nujno potrebujeta novo zdravstveno postajo. Nevzdržnost sedanjega stanja pogojuje pogosto menjavanje zdravnikov in s tem tesno povezane težave v železarni in izven nje ter Upravičeno negodovanje vseh, ki morajo v Štorah iskati zdravniško pomoč.
V današnjem prispevku ne nameravamo obravnavati obstoječega stanja. Bralce želimo informirati o novi zdravstveni postaji, ki bo zgrajena po referendumskem programu.
vocm/Kovñ mm
Vsi vemo, da smo v začetku letošnjega leta sklenili zbrati sredstva za nekatere neobhodno potrebne objekte širšega družbenega pomena, med- katerimi je tudi štorska zdravstvena postaja.
Danes, več kot pol leta po drugem referendumu, lahko v Štorah posredujemo obetavno vest o tem, kar smo že storili, da bi čimprej začeli in seveda tudi končali gradnjo.
Januarja letos je bil izvoljen gradbeni odbor, v katerem šo predstavniki Železarne, Kraj evne skupnosti ter Zdravstvenega centra Celje, z nalogo, da organizira in usklajuje vse aktivnosti, potrebne za zgraditev štorske zdravstvene postaje.
Štorjani pričakujemo sodobno, krajevnim razmeram primerno zdravstveno postajo,- ki bo omogočala s svojo opremljenostjo nudenje primerne zdravstvene zaščite članom kolektiva železarne in krajanom.
Bodoča zdravstvena postaja je zasnovana na sodobnem konceptu, ki upošteva v celoti ambulantno tehnologijo in lahko zadovolji potrebe deset tisoč prebivalcev. Hočemo torej zmogljivosti, zadostne v normalnih okoliščinah, za nadaljnjih dvajset let.
Po projektu Spremembe zazidalnega načrta Lipa—Štore, ki je bil javno razgrnjen od 27. julija do 27. avgusta, bo zdravstvena postaja zgrajena na Lipi. Pri določanju mikrolokacije so bili upoštevani vsi dejavniki, od zahtev Železarne do bodoče komunikacijske povezanosti Lipe z okolico.
Okvirna predračunska vrednost zdravstvene postaje znaša zaokroženo 2,5 milijarde starih dinarjev, pri tem je približno 40% sredstev potrebnih za opremo.
Investitor je Zdravstveni center Celje. Del - finančnih sredstev bo prispevala Železarna, saj je neposredno zainteresirana, da se. v sklopu zdravstvene postaje reši vprašanje oddelka za varstvo o-kolja; hkrati pa se zavzema za že potrjeni oddelek za fiziologijo.
Po programu bomo začeli z gradnjo v začetku leta 1978 ih zaključili leta 1979. Zelo pomembno je, da z začetkom del ne zakasnimo in da čimprej dokončamo gradnjo ter opremljanje, zaradi podražitev, ki znašajo povprečno 18 % na leto.
Skoraj vsi vemo, da je priprava vsake gradnje dokaj zahtevna zadeva, ki ne terja samo denarja in časa, ampak tudi potrpljenje, sistematičnost in vztrajnost. Doslej je bil oblikovan ih potrjen osnutek naše nove zdravstvene posta--je, ki se po notranji ureditvi bistveno razlikuje od bodoče zdravstvene postaje v Vojniku. To o-menjamo zaradi razširjene domneve, da bosta obe; postaji enaki. V bistvu pa ostanejo približno e-nake samo .zunanje izmere in iz-gled.
V okviru celotnih priprav je sedaj v ospredju:
¡¡¡¡¡§i izdelava glavnega projekta,
ki je naročen pri Razvojnem centru Celje in bo končan do 15. decembra 1977; •	.
—	premestitev garaž, ki so na mestu bodoče zdravstvene postaje, na nadomestno lokacijo;
—	odkup zemljišča za gradnjo;
—	pridobitev potrebnih soglasij za gradnjo.
Temu bo sledil izbor gradbene-; ga podjetja za gradnjo objekta, naročanj e opreme itd.
Našo prvo, nekoliko obširnejšo informacijo o pripravah na gradnjo zdrav. postaje v Štorah bomo s tem zaključili. Upamo, da bo prepričala vsaj člane , kolektiva železarne o široki aktivnosti, z namenom, da se nujno potrebna zdravstvena postaja čimprej zgradi. Res je, da moramo hiteti, vendar ne za ceno morebitnih zasilnih ali polovičnih rešitev, ker vemo, kakšno zdravstveno postajo potrebujejo in zaslužijo štorski žolezarji.
Gabršček Jože
NOVA TELEFONSKA CENTRALA
V predzadnji številki Železarja smo vam podali kratko informa-' ci j o o gradnji nove telefonske centrale. To pot vas želimo nekoliko podrobneje seznaniti š problematiko telefonije v naši tovarni, ki predstavlja osnoyrii telekomunikacijski medij sploh.
Če pogledamo obstoječe stanje, lahko ugotovimo, da sedanja cen-, trala ne ustreza več zahtevam sodobnega časa v tehnološkem pogledu, kapaciteti, lokaciji, poleg tega pa zaradi iztrošenosti rastejo stroški vzdrževanja in pada kvaliteta zvez. Da je temu tako, ni potrebno posebej dokumentirati.;
Vsa našteta dejstva so nujno pripeljala do odločitve o nakupu nove telefonske centrale. Kot je že bilo 'omenjeno, je bila nabavljena, sedaj pa je že v zaključni fazi montaže, centrala proizvajalca »Nikola Tesla«. Deluje po indirektnem sistemu, imenovanem tudi koordinantni ali Crossbar sistem in je to v sedanjem času najbolj razširjen sistem telefonskih central. Sodbna konstrukcija omogoča zelo elastično izbiro in š tem ekonomično izkoriščanje spojnih poti ih komutacijskih organov.
Po prvotnih predvidevanjih naj bi začetna kapaciteta 600 priključkov zadoščala za 8 do 10 let, končna z 800 priključki pa za 15 do 20 let. Vse kaže, da bo vsaj v začetku porast nekoliko večji. Montaža centrale je v zaključni fazi in ostane še preizkušanje. Le-
to zajema preizkus všeh mogočih kombinacij govornih poti in bo predvidoma trajalo do sredine oktobra.
Povsem logična posledica te investicije je tudi razširitev telefonskega omrežja. V starem delu tovarne ne bo bistvenih sprememb, glavni obseg del zajema le priključitev tega dela omrežja na novi 200-parni kabel med Š I in Š II na ustreznem koncentracijske mmeStu. V novem delu tovarne bo zamenjano praktično celotno omrežje, saj obstoječe nima zadostne kapacitete, delno pa v posameznih obratih obstaja le provizorno omrežje.
Za razliko od starega omrežja, ki je grajeno s kabli s papirno zračno izolacijo, gradimo novo izključno s sodobnimi kabli s ter-moplastično izolacijo, ki so odpor-r nejši na vse fizikalne vplive. Skupna dolžina novo položenih kablov znaša 3100 metrov. Poseben problem pri gradnji telefonskega omrežja perdstavljajo zamude različnih izvajalcev del, ki pripravljajo trase za kable. Kljub temu upamo, da bo gradnja zaključena sočasno z montažo centrale.
Ob priključevanju nove centrale se bodo pojavile: precejšnje motnje, Saj bo posebno omrežje v Š I potrebno priključevati postopno. Nove telefonske imenike bomo razdeliil pravočasno, hkrati pa bomo obveščali posamezne o-brate o prehodih na nove telefonske številke.
S.	Draksler.
BESEDA MLADIH
DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V OKVIRU ZSMS
V okviru ZSMS, kot vzgojne organizacije mladih, imajo družbene organizacije in društva posebno vlogo in pomen. V teh organizacijah se združujejo mladi na podlagi lastnih interesov in hotenj — prav to pa je pomembno pri usmerjanju mladih v vzgojnem procesu v duhu samoupravnega socializma, v njih se oblikuje mladostnikova oseb-
Sto invalidov po poteh XIV. divizije NOV
V jubilejnem letu, ko proslavljamo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in ustanovitev KP Slovenije ter 85-letnieo življenja voditelja naših narodov in narodnosti, pobudnika gibanja neuvrščenosti, je sklenila sekcija invalidov Štore prirediti pohod po poteh junaških bojev XIV. divizije in ostalih partizanskih enot na Kozjanskem.
Z dobro pripravo se je v soboto, 20. 8. t. 1. napotilo kar sto članov sekcije izpred avtobusne postaje v Štorah po poti prek Celja do Rimskih Toplic, skozi dolino Gračnice, do Planine in naprej do Kalobja.
Med vožnjo je razlagala dogodke iz NOV tov. Prida, ki je tudi organizacijsko vodila pohod.
Pri Močniku v dolini Gračnice je tov. Frida (vodič) predlagala kratke postanek avtobusa in povedala o znanem napadu nemške kolone, ki je izkoristila v svojo zaščito otroke — šolarje, vračajoče se iz šole od Miklavža, kot živi zid pred morebitnimi napadi partizanov.
lih borcev in talcev z območja Planine pojasnil, da je to spomenik iz živega kamna in 'ga tudi nihče drugače ne gleda, saj je stodvanajst borcev dalo življenje za našo svobodo.
Hvaležni smo, da lahko živimo v svobodni domovini, je dejal tov. Pregelj, ki je orisal tudi napredek tega kraja in območja po osvoboditvi. Delegacija je položila venec in prižgala sveče pri spomeniku.
Napotili smo se proti Kalobju, kjer smo tudi položili venec pred obeležjem padlih borcev Kalobja in okolice. Razveseljivo je, da že tudi v teh krajih vidimo asfaltne ceste, ker polagajo krajevne skupnosti.. veliko pozornost za ureditev komunalnih zadev.
Zdaj je prevzel tehnično vodstvo predsednik društva invalidov iz Štor, tov. Tilinger. Poskrbel je za potrebno prehrano in kmalu je bilo v gostilni Erjavec vse pripravljeno za okrepčilo. Ob dobro pripravljeni zakuski in veselem delu s srečolovom, smo se v vedrem razpoloženju med šalami spomnili sindikalne organiža-
Poklonili so se spominu junakov pred spomenikom na Planini
Pot nas je vodila naprej po ozki dolini ob Gračnici, postanek smo imeli v Jurkloštru, kjer je tov» Frida opišalai zgodovino samostana Kartuzijancev, pozneje jezuitov in tudi sedanjih ostankov ruševin ih še stoječe cerkve. | Na Planini so nas prisrčno sprejeli,; Pozdravil nas je zastopnik Zveze borcev NOV, tov. Pajk, nato pa je orisal zgodovino Planine pred vojno iri med narodnoosvobodilno borbo. Srečanje je bilo nad ■ pričakovanji. 'Predsednik ‘društva delovnih invalidov Celje, tov. Pregelj je ob spomeniku pad-
eije: Štore, ki: se ji zahvaljujemo za finančna sredstva v podporo izvedbi pohoda. Enako tov; in tovarišicam poslovodji Štorske mesnice, Silvi in Lojzki iž poslovalnice Merx, slaščičarju ter učenkama Dragici n Simoni, ob zaključku pa še tovarišu Gradišniku — harmonikarju, ki je poskrbel za pestro izvedbo veselega dela programa.
Pozno zvečer smo se zadovoljni in polni nepozabnih vtisov v veselem razpoloženju odpeljali skozi Šentjur v Štore.
F. B.
nost, neprisiljeno, skladno, ob zadovoljevanju njihovega lastnega interesa.
Kolektivni člani ZSMS so: Zveza tabornikov Slovenije, Zveza te-lesnokulturnih organizacij Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Glasbena mladina Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Gibanje znanost mladini, Zveza pionirjev Slovenije.
Vse omenjene družbene organizacije in društva imajo neposreden vpliv pri izoblikovanju in razvoju vsestranske, socialistično usmerjene osebnosti. Povečanje izobraževalne vloge družbenih organizacij in idruštev je nedeljiv del samoupravnega in socialističnega izobraževanja mladih. Družbene organizacije in društva, ki vključujejo mlade, predstavljajo realno podlago za prehajanje stanja iz časov, ko je mladinska organizacija nosila izključno elemente političnega značaja. Zaradi tega je vzpostavitev kolektivnega članstva družbenih organizacij v ZSM izraz opredelitve mladih, ki naj v svojih družbenih organizacijah in društvih prispevajo k skupnim ciljem naše družbe v njeni socialistični izgradnji.
Ugotavljamo, da je v družbenih organizacijah in društvih včlanjeno še vedno premalo mladih iz združenega dela. Družbene organizacije in društva morajo v prihodnosti tudi temu problemu posvetiti večjo pozornost, s tem, da se osnovne oblike delovanja posameznih družbenih-organizacij in društev organizirajo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Vpliv ZSMS kot tudi ostalih DPO na aktivnost družbenih organizacij mora biti usmerjena na odprtost družbenih organizacij in društev do združenega dela, aktivnost kot del celotnega programa pa mora zadovoljiti interes delavskega razreda.
Celovitost vzgojno-izobraževalnega procesa idejnopolitične usmeritve in rekreacije mladega človeka ni omejena samo na proces pouka v šolskih ustanovah, temveč je sestavni del vseh procesov tako imenovane izvenšolske dejavnosti mladih.
Družbene organizacije in društva, ki imajo svojo dejavnost organizirano v okviru tako imenovanih interesnih ali izvenšolskih dejavnostih, pritegujejo v svoje vrste, v aktivno sodelovanje veliko mladih v vzgojno-izobraževalnem procesu. Njihov pomen za mlado generacijo je zelo važen, saj pomagajo sooblikovati mlade ljudi, jih usmerjajo in tudi medsebojno oblikujejo. V njih mladi osebnostno zorijo, se socialistično usmerjajo in oblikujejo v duhu bratstva in enotnosti.
Mlademu človeku, ki je vključen v proces vzgoje in izobraževanja, je potrebno omogočiti, da v dejavnostih družbenih organizacij in idruštev jasno izrazi svoje interese, hotenja in želje. Zato se mora ZSMS v teh sredinah zavzemati za formiranje takšnih oblik dela, v katerih bi lahko mlad človek tudi zadostil tem svojim potrebam.
Lj. Str.
MLADI V OSNOVNI ORGANIZACIJI ZSMS KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTORE
Delo mladih v osnovni organizaciji ZSMS v krajevni skupnosti je bilo v prvem polletju zelo pestro. Takoj po izvolitvi delovnega predsedstva 15. januarja 1.1. smo pričeli . z uresničevanjem sprejetega akcijskega programa.
Pri glasovanju za samoprispevek smo kot kurirji na voliščih pripomogli k boljši realizaciji glasovanja. Sredi februarja smo na zboru mladine sprejeli y svoje vrste nove člane in jih seznanili s cilji in delom organizacije. Konec februarja smo prevzeli informativno delo pri igri za otroke »Janko in Metka«, v kateri je i-gralo tudi 6 članov mladinske organizacije. .Risali smo lepake in jih raznosili 1500 po naseljih.
Dne 26. marca smo' v akciji »O-čistimo svoje okolje« očistili naselji Lipo in Spodnje Štore ter pomagali gasilcem pri Odvažanju odpadnega materiala. V tej akciji so sodeloavil tudi učenci osnovne šole in učenci iz doma učencev na Lipi. Uspelo akcijo smo zaključili s plesom. Prvega aprila smo sodelovali pri razsipavanju peska na Lipi. Naslednji dan smo se na sestanku predsedstva podrobno odgovorili o nadaljnjem delu. Že 16. aprila smo izvedli pravljično, igro Sneguljčica v nabito polni dvorani Kulturnega doma^ Nastopilo je 20 mladincev in 20 pionirjev pod režijskim vodstvom tovariša Legvarta .Franca. Sedemesečne/vaje so bile poplačane ¡z navdušenimi aplavzi zadovoljnih gledalcev; Dne 26. apri-las mo kopali jarek za vodovod pri Vrunčevem domu na Svetini. Akcije se je udeležilo 28 mladink in mladincev. Kljub pomanjkanju orodja, je. akcija uspela, izkopali
smo 50 metrov jarka. Železarna je poskrbela prevoz in okrepčilo.
V počastitev praznika dela smo pripravili z gasilci kresovanje. Ob kresu smo zapeli borbene pesmi in veselo žaraj ali.
Na sestanku mladinske organizacije 11. maja smo obravnavali tekočo problematiko in se pogovorili o bodočih nalogah. Z osnovno šolo v Štorah smo 2. junija ponovili igro Sneguljčica. Dne 12. :6. so mladinske ekipe iz štor sodelovale na športnem turnirju pod Golovcem v. Celju in zasedle v malem nogometu solidno tretje mesto. 2. julija so mladi iz Štor sodelovali pri gradnji' ceste v Kompolah na odseku Ocvirk— Opoka, Naslednji dan so v počastitev dneva borca izvedli krajši recital pri Vrunčevem domu na Svetini. V počastitev dneva Vstaje slovenskega naroda smo izvedli pohod po poteh Prve celjske čete, z 'zaključkom pri Vrunčevem domu.
‘Tudi za drugo polletje imamo pripravljen bogat program dela. Ob vsem našem delu pa se venomer srečujemo s starimi in novimi težavami. Zelo boleče je vprašanje skupnega društvenega prd-stora, kjer bi se lahko v miru zbirali, imeli seje in sestanke, igrali šah, prebirali časopise, revije in' podobno. Sedaj pa so zbirališča razkropljena. Eni še zbirajo pod vrbami žaluj kami, drugi v slaščičarni, tretji pa celo v.gostinskem lokalu. Ljudje pa se potem sprašujejo: »Le kaj bo z današnjo mladino?«
Polanec Miro,- predsednik'
in Zupanc Franc, Sekretar
ŠPORT IN REKREACIJA
Prvenstvo slovenskih železarn
Jesehski del tekmovanja športnikov Slovenskih železarn je bil organiziran na Ravnah pod pokroviteljstvom Konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne in v organizaciji komisije za športno rekreacijo. Tekmovanje je bilo v soboto, dne 17. septembra 1977 v naslednjih panogah:
V vseh panogah so se tekmovanja udeležili tudi športniki Železarne Štore. Z uspehi, ki so jih naši športniki dosegli na tem pr-
venstvu, smo v glavnem zadovoljni. Največji uspeh so dosegli naši izbrani nogometaši, ki so že drugič zapored osvojili lep pokal, ria katerem je bilo zapisano 1. mesto. Naši nogometaši si ob tej priliki zaslužijo vse priznanje in to ne samo zaradi 1. mesta, ampak predvsem za njihovo požrtvovalnost na vseh treh tekmah, kajti srčno so se borili na izredno težkem terenu in v hladnem vremenu.
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Dne 30. avgusta 1977 je obravnaval koordinacijski odbor pri Krajevni skupnosti Štore predloženi osnutek sprememb zazidalnega načrta Lipa-Štore, ki je bil javno razgrnjen od 27 .julija do 27. avgusta letos.- ■
Predlog- dopolnjenega zazidalnega načrta si je ogledalo večje število krajanov. Po zaključku javne razgrnitve je 'bil'predlog vrnjen s pripombami v dopolnitev Razvojnemu centru Celje. Pričakujemo, da ga bo občinska skupščina sprejela do 15. oktobra.
V začetku prihodnjega leta bomo pričeli graditi'zdravstveno postajo. Letos je treba opraviti vsa pripravljalna-dela. Med temi je nujno že v prvi fazi premestiti 17 garaž,' ki spojijo'na mestu bodoče zdravstvene postaje.
Predsedstvo-krajevne konference SZDL je v zvez-i-s to problema^ tiko sklicalo dne 31. avgusta 1977 sestanek, z-lastniki garaž. Po informiranju lastnikdv o riamčrbhin nalogah'pri pripravah za-.gradnjh-zdravstvene postaje, je bil iiačeliio dogovorjen: .način-premeščanja, potrjena predlagana lokacija in'izvoljen petčlanski-odbor.
Dne 1. septembra 1977 je imela sejo komisija za komunalno gospodarstvo pri Svetni krajevne skupnosti štore. Obravnavala je osnutek programa komunalne- dejavnosti za leto 1978, predlog- soglasja za razširitev odlagališča smeti v Bukovžlaku -ter predlog-zvišanja cea za storitve ob pokopih. -
Komisija je-odobrila izdajo soglasij,-vendar- pod pogojem, da.se predhodno zaščitijo interesi krajanov.
Dve točki'dnevnega'reda redne seje komisije za prostorsko plani- -ranje pri Svetu za pospeševanje-gospodarskega- razvoja in družbeno planiranje občine-Celje, ki je bila dne 5. septembra in-sta se je ude- -ležila tudi predstavnika- Krajevne skupnosti Štore, sta bili posvečeni problematiki širšega območja Štor.
Na predlog sklada za -komunalno urejanje zemljišč je bil ponovno obravnavan predlog spremembe zazidalnega načrta Kordpol ih načelno potrjen- po strokovni razlagi predstavnikov Razvojnega centra. Predlog bo pripravljen za ja-vno* razgrnitev do konča letošnjega leta.
Komisija je- obravnavala tudi predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Lipa-štore. Analizirala je med razgrnitvijo Zbrane pripombe ih ¡predloge:-'Strinjala se je, z manjšimi spremembami in tudi sama potrdila tako oblikovani zazidalni, načrt.
Dne 8. septembra 1977 je obravnaval- koordinacijski odbor pri Svetu krajevne skupnosti Štore' programski" osnutek zdravstvene postaje Štore. Oblikoval je svoje stališče glede podstrešnih prostorov; sicer pa je predlog, ki sta ga predhodno ¡potrdili skupini zdravstvenih strokovnjakov in železarne, Sprejel.
Poročali smo že o zanimivi praksi izvršnega odbora krajevne konference SZDL, da ima svoje redne seje vedno v drugem stalnem območju krajevne skupnosti.
Tokrat je bila -seja v Kampolah in, kot navadno, namenjena predvsem obravnavi problematike tega območja.
Razprava je bila zanimiva zaradi delovne akcije, ki je potekala v Kompolah od maja do konca‘septembra letos in »prinesla« krajanom dobre 3 kDometre ‘rekonstruiranih cest.
Na seji so oblikovali kopico sklepov v zvezi z zaključkom delovne akcije; razpravljali pa so tudi o težavah pri vzdrževanju lokalnega vodovoda, evidentiranju kandidatov za prihodnje volitve in drugih krajevnih aktualnostih.
Jože Gaberšček
Končni vrstni red v nogometu:
1. Železarna Štore, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Ravne, 4. Veriga Lesce, 5. Žična Celje, 6. Plamen Kropa.
Strelska ekipa je osvojila 2,-mesto, med posamezniki pa je bil z 2. mestom naš najboljši tekmovalec Ivan Kočevar ih prejel srebrno kolajno.
Vodja naše strelske ekipe je.po končanem tekmovanju izjavil, da s tem uspehom ni zadovoljen.
Končni vrstni red v streljanju:
1. Železarna Ravne, 2. Železarna Štore, 3. Železarna Jesenice, 4. Veriga Lesce, 5. Žična Celje, 6. TOVIL Ljubljana, 7. Plamen Kropa.
V odbojki je bila konkurenca izredno močna, tako- pri moških, kot pri ženskah. Naša moška in ženska ekipa ni mogla doseči večjih uspehov, lahko 'pa pohvalimo obe ekipi za izredno borbenost.
Končni vrstni red odbojka — moški: 1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Plamen Kropa, 4. Železarna Štore, 5. Veriga Lesce, 6. Žična Celje,
Odbojka ženske: 1. Železarna Ravne, 2. Plamen Kropa, 3. Železarna Jesenice, 4. Železarna Štore.
Končni vrstni red v šahu: 1. Železarna Jesenice, 2. Železarna Ravne, 3. Veriga Lesce, 4. Železarna Štore, 5. Plamen Kropa.
Tine Veber
Naši nogometaši so 'nas dostojno zastopali v Ravnah
Akcijski program do decembra 1977
Športho-rekreativna dejavnost-v Štorah je tudi letos izredno živahna, o čemer "širio že poročali. Kakor je bil program v prvem polletju -. obširen, tako bo pester tudi v drugerri polletju.
V	septembru- šo bile že odigrane nogometne -tekme:-'''
Medobratne prireditve med delavci oddelka tehniške kontrole in mehanične delavnice, med valjarji in uslužbenci,- med uslužbenci in mehanično delavnico ter med jeklarno in valjarno, v prvi skupini; v drugi skupini pa so se pomerili delavci livarne in mehanske obdelave, potem tovarne traktorjev in elektroenergetskega oddelka, dalje elektroenergetskega oddelka in livarne in potem še iz mehanske obdelave in tovarne traktorjev. 'Finalne tekme so odigrali v četrtek, 22. t. m. in v petek, 23. t. m.; prvi dan za 5., 6., 7. in 8. mesto, drugo popoldne pa za 3., 4., 2. in prvo mesto.
V	plavanju so se pomerili 31. avgusta t. 1., v streljanju z malokalibrsko puško 26. in 27, septembra. Streljanje z zračno puško je predvideno v-novembru, prav tako košarka. V malem nogometu so potekala tekmovanja tri dni v septembru, rezervirana pa sta še dva dneva v oktobru. Druga polovica oktobra je rezervirana tudi za namizni tenis. Za, ribolov je bil
^ predviden 25, september, za bali-i nanje' pa- zadnji trije":dnevi.-septembra;. i
® TRIM akcije: plavanje 27. in 28. ^avgusta, tek pa bo predvidoma 1. oktobra t. 1.
-	TRIM igre: rokomet sat kvalitetna; liga v septembru in oktobru. Košarka — kvalitetna' liga v novembru; odboj ka člani Saš finale v oktobru, prav tako odbojka za članice v oktobru' in namizni tenis — finale a
I Srečanje športnikov slovenskih -železarn 17. septembra na Ravnah:
—	nogomet -- moški,
—	odbojka — članice
-	— streljanje — moški, ženske, -
—	odbojka — .člani,
—	plavanje — moški,
—	šah moški.
Poleg navedenih športnih srečanj je bil 10. in 11. septembra izveden pohod na Triglav.
Zdravega razvedrila torej ni in. ne bo manjkalo. Prav gotovo se bo v rekreativnem športu udejstvovalo: vedno več članov delovne organizacije, ob tem pa bodo zagotovo še vnaprej deležni vsestranske uvidevnosti in podpore organov upravljanja in ostalih dejavnikov, ki so že doslej pokazali za zdrav šport in razvedrilo vse potrebno razumevanje.
V.	T.
KADROVSKE VE ST I
V mesecu-i avgustu 1977 so toile v naši:. urgamzaciji združenega dela nasledn je-; kadrovske spremembe:- -
-KV tjedrar, Ibrahimovi«; Adil,NK délayée, oba iz livarne II, Tomšič Ivan, KV stroj ni .^ključavničar iz mehanične, Savič Jelenko, NK delavec iz elektroplavža, Pugar Nikola, PK strugar iz TT, Lež 'Viktorija, NK delavka iz komunale.;
1 Sporazumno z delovno organizacijo so prekinili delovno razmerje: 1
Horjak Martin, PK rezkalec; Vehovar .Jože; - KV strugar — strojni- ;- , ključavničar ;	.Dunaj
Zdravko, NK delavec, Bele Rudi, NK delavec, Vodušek Jakob, NK delavec; Lubej.Peter, NK delavec;- Gorišek Janez, KV jedrar, Pezdevšek’.Cvetko; KV strojniška-lupar; Kužner : Avgust, NK '.delavec ;.Filovič :Bahrija, NK delavec; Arifagic -, -Rilet, ifNK delavecj . Ge- -kič Radomir,-HNFK. delavec, Pajek Leopold, KV Strugar; Gorjup Marjan, KV strugar; Gobec Silvester, KV strugar; Lubej Ivan, strugar; Babič Mladen, NK delavec; Bajrič E.erid, NK delavec, Nemeç . Ivari, PK avtogeni ¡reza-; lec; Krivanik,Dragica, ekonomski: tehnik -r;.pripraynik; Zupane Silvo, ekonomskirtehnik — pripravnik;--. Rozman .Anton, ekonomski tehnik —:.pr-i-pra vnik ; Vrečer-Moj1-ča, ekonomski-tehnik — pripravnik; Lugarič - Vinko, KV varilec; Kamenšeki Ferdinand, KV strojni ključavničar;:Cmok Branimir, KV strugar; Paj • Anton, KV strojni ključavničar — strugar; Mlakar Vladislav, SS ; strojni tehnik; Mastnak Ivan, komercialni tehnik; , Stojanovič Radomir, _KV j strojni ključaničar; Horvat Franc, KV avtomehanik; Preložnik Franc, KV avtoelektrikar;' Kuzman Silvo, KV vozni ličar; Živ-kovic Jovo, KV avtomehanik; Bovha Marjan, NK délavée; Žlender Franc, NK delavec; Belina Janko, NK delavec; Palir Jože, KV strojni ključavničar; Košak Marija, NK delavka; Trebovc Martin, NK delavec; Pavlič .Mirko, KV strojni ključavničar; Brahimi Gani; NK - delavec; Br-kovič Pero, NK delavec; Bajrič Fehim, NK delavec; Kopranovič Velimir,. NK delavec; Milčk-ič Milenko, NK' delavec; Vasiljevič Boško, NK delavec; Kekani Elmi, NK delavec; Voras Mihajlo, NK delavec;1 Salobir Željko; NK delavec, Kralj Boris, SS gradbeni tehnik; - Lupše,, Ferdinand, |PK premikač.
Ilič Pii j a, avtogeni rezalec, izj e-klarne I, Šuligoj Oskar,: NK - delavec iz TT, Boric Milica -ekonomski tehnik in Aleksov-ski Boris, e-.konomski tehnik:-.--iz finančnega sektorja, Naglič Franc,-KV avto-; .mehanik iz TT, Ožek Irena, ekonomski . tehnik iz EOS, Tovornik VJBoris, -dipl. inž. el. tehn.. iz me-; . rilne službe ter Pugelj Milan, strojnicdelovodja iz valjarne II. j
. Plahuta Stanislav, KV avtomehanik,; St j epič Marinko,;'NK delavec iz vzdrževanja: transportnih sredstev, Meš.l Franc, KV strojni l ključavničar iz TT, ' Videc Ivan, NK delavec, Sebič-.Leopold, KV . strojni ključavničar .iz valjarne II, Ratajc Mirko, PK premikačlz obrata transport, Blažun Nikolaj, KV mehanik iz merilne službe, Kukovič Janez, KV elektromeha-nik iz elektroobrata, Hribernik Anton, KV strugar iz-obdeloval-nice litine, Mačkošek Marjan, , strojni tehnik iz sklopa MO, Ročko Silvester, NK delavec iz livarne II.
ft IZ JLA SO SE VRNILI
Tominšek Franc, KV strugar — MO — obdel litine, Horvat Ivan, KV strojni ključavničafiiz-meha-. nične delavnice; Gračner Anton PK varilec iz valjarnerl, Kopic. Omer, KV::strojni ključavničar;— energetski-obrat, Draškovič Ivan,' KV strojni ključavničar, MO — orodjarna.
Izključen iz DO:
Čoveie Džemal, NK delavec iz valjarne II.
Po preizkusni dobi je odšel Stjepanič-rMarmko, PK tesar iz valjarne II. !
J,	„ j

Upokojeaii: ■,
REZAR Jakob, rojen 23. 7. 1917, stanujoč Štore 10, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1941 in je delal v ŽŠ do 1943, natpv.-se je ponovno zaposlili- leta. 1946 v livarni II kot žerjavovodja in vestno opravljal .dejo vse ,do upokojitve, nazadnje' na delovnem mestu skupinovodje.
Redno je Ml upokojen'13-1, 8. 19771. ''
PEVEC Martin, ’ rojen 15. 11.
1921..	..Prožinska vas . 6, Štore., V Železarni Štore .se j,e- zaposlil leta 1947 v valjarni kot predstegač predproge in je delal vestno vse do upokojitve, nazadnje na delovnem mestu valjar I.
Redno je bil upokojen 31. 8.
1977..	...
JEliNEJŠEK Friderik, roj.-6. 4. 1917, stanujoč Ul. 29. novembra, Celje, je bil zaposlen, v, ŽŠ od leta 1946 v raznih oddelkih in službah,. nazadnje pa v sektorju za kakovost in razvoj kot samostojni knjižničar, -v
Redno je bil upokojen 31. 8. 1977.	.-BSlijS m WM
Zupanc Srečko, PK rezkalec iz obdelovalnice valjev, Zakovšck. Rado, NK -delavec, Baškovič Ek-rem, NK delavec iz livarne ^Tahirovič Zajko, NK delavce iz livarne I, Guček Jernej, NK delavec v pripravi livarn, Novak Karel, NK delavec iz elektroplavža, Močnik Martin, ’ KV ključavničar iz TT, Režonja Štefan, NK delavec, Trbulin Žarko, NK delavec iz valjarne I, Kovačič Srečko, NK iz obdel, valjev, Meštrov Boris,
Kaurin. Velimir, NK delavec iz valjarne I, Štrumpfcl Ivan, PK strojni kalupar iz livarne I, Už-mah Franc, KV mizar iz GKSG, Šotler| Žaromil, dipl. inž, stroj ni-štva iz TT, ,
Redna odpoved:
Lužar Vladimir, KV strugar iz valjarne II.
Po izteku pogodbe:
| Tkalec Radovan, KV natakar in-Žumer Edi, PK natakar iz gostinske enote.
ZAPUŠEK Hinko, roj. 10. ,7.
19.25,.. stanujpč ...Crnolica n. h, Šentjur, se jo zaposlil v Železarni Štore leta. 1950 kot zagrevač v valjarni in vestno opravljal delo na različnih delovnih mestih vse do upokojitve, nazadnje kot .pečar 1.
Redno je bil upokojen s-3. 8. 1977.
,ŠKET Anton, rojen 4. 12. 1919,; Jakob 4, Šentjur, se je zaposlil v Železar-ni-Štore leta 1946 -na eks-peditu kot ransprotni delavec, od leta,1947 dalje pa. je, delal, na različnih delovnih mestih v .livarni, nazadnje kot delovodj a j priprave peska v . livarni I.
Redno je bil upokojen 22. 8. 1077,-
ČATER Franc, roj. 24. 9. 1919, stanujoč Osredek la, Šentjur, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1946 kot izprazailec cevi v livarni H. Leta 1959 je bil premeščen v yaljarnu,L.ikj9r-JeroE.ravljal de-. lp zabijača jn adjusterj.a vse do uppko j itve.
Redno je bil upokojen 31. 8. 1977,
LIPOVŠEK Ludvik, roj., 5. 8, 1921, stanujoč Bukovje 13, Gorica pri Slivnici, se je zaposlil v. Železarni Štore leta 1947 v livarni II kot čistilec cevi; od leta 1968 pa je delal v livarni I kot čistilec litine, nazadnje pa kot čistilec'1 —• varilec.;..-.
Starostno je bil upokojen 31. 8. 1977. '
' -Želimo jim, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev.
V DRUŽINI SO DOBILI 1
Kosi Alojz iz plavža, Šeliga Karl in Ocepek Franc iz merilne službe, Fidler Marjan iz mehanične delavnice, Lubej Anton in Zalokar Franc iz valjarne II, Fidler Marjana iz finančnega sektorja, Vodeb Srečko in Dolžan Igor iz TT, Žafran Mirko in Gajšek Marjan iz trasportnega obrata, Srebotnjak Dušan iz komerciale, Gaber Franc iz Jeklarne II in Žagaj šek Franc iz skladišča.
Vsem iskreno čestitamo!
Planinčič Milorad iz energetskega, Vrabec Marjan iz tovarne traktorjev, Kristan Roman — o-brat za vzdrž. transp. naprav, O-bradovic Stanko iz livarne I in Kresnik Janez iz vzdrževanja.
Želimo jim obilo družinske sreče. * 1 11
V mesecu avgustu so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD I, (114. panoge), TOZD MO, TOZD ViT in OSS sestale 5-krat in -obravnavale 28 primerov kršitev delovnih obveznosti.
Hujše so prekršili delovno obveznost:
1.	GRAČNER Karel, valjarna II
—	dne 2. 6. 1977 vinjen na delu
—	javni opomin.
2.	SVETELŠEK Roman, meh. delavnica — dne 1., 7. 5. in 5. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
3.	KODRIN Jože, meh. delavnica — dne 1., 28. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni o-pomin.
4.	STORJAK Zlatko, elektro-obrat — dne 12. 6. 1977 zapustil delovno mesto — javni opomin.
5.	SMOLE ANDREJ, jeklarna II
—	dne 19. 5. 1977 fizično napadel delovodjo — javni opomin.
6.	MLAKAR Ivan, plavž — dne
24.	2. 1977 malomarnost — javni opomin.
7.	FRECE Branko, orodjarna MO — dne 1. 7. 1977 malomaren pri delu — javni opomin.
8.	KAČIČNIK Karel, orodjarna MO dne 16. in 30. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela javni opomin.
9.	BELEJ Zvonimir, valjarna II — dne 25. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	DOBERŠEK Ivan, plavž — dne 28. 6. 1977 malomarnost pri delu — javni opomin.
11.	FERLIN Branko, valjarna I
—	dne 23. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
' 12. KRAMPERŠEK Matija, valjarna I — dne 25. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	EGARTNER Jože, valjarna I — dne 28. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
14.	BEVC Franc, valjarna I — dne 21. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
15.	LEVSTIK Vojko, valjarna I — dne 21. 6. in 18. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela; dne 14. 6. dvakrat zapustil varovano območje., Dne 16. 6. ponovno zapustil varovano območje za 1 uro, dne
9.	6. predčasno zapustil delo, dne
24.	6. zamudil na delo 1 uro, dne
25.	6. 1977 zapustil delo ob 16. uri in se vrnil ob 18. uri vinjen — javni opomin.
16.	FIJAVŽ Alojz, valjarna I — dne 28. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
17.	GODICELJ Alojz, valjarna I — dne 11. 7. 1977 žalil in zmerjal delovodjo Črnič Vlada — javni opomin.
Pravna služba
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JANEZA POGLŠKA
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, govorniku za izraženo sožalje ob odprtem grobu, godbi na pihala, obratu transport — promet za venec ter sindikalni organizaciji Železarne štore.
Globoko žalujoči žena Francka, hčerki Ivanka, Marica, sin Janez, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta
JOŽETA SIVKA
se iskreno zahvaljujemo sindikatu Železarne Štore, pihalnemu orkestru Železarne Štore, sodelavcem oddelka tehnične kontrole ter govornikoma Kaluži in Knezu za poslovilne besede ob odprtem grobu, hvala tudi vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku in za darovane vence in cvetje.
Želujoča žena in sin ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
KARLA KLAKOČERJA
se iskreno zahvaljujemo Železarni Štore, godbi na pihala sodelavcem prometa, posebna hvala tov. Mlakarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, hvala tudi vsem sosedom in prijateljem za darovane vence in cvetje ter teharskim pevcem.
Žalujoča žena, in in hčerka ter ostalo sorodstvo
V prejšnji številki našega glasila niso bile objavljene slike upokojencev. Objavljamo jih danes.
	■ > ' ' v y . •>-" m' y	■
A 1 j j		• LC-Ši . dpnj
'v.;:-?. i		
Ignac Šuster	Franc Šet	Jožef Toplak
jjjggj BIL. L L-"' il	- Tyljyy lililí	IM|| 1
■i §j j-	J	
		i i h
ESI M lil		■B /m
Jurij Žohar	Franc Trupej	Ferdo Vražič
Jllllll | 5 §p §5 flrcfc 0	* *	iSSif II 1 i i
MK *51	¡§§ ¡g :-\T	kt ib»
Franc Povšek
Jakob Oset
Franc Oberžan
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nove knjige
Savnik Vitkro: Tehniško risanje, 3. popr. izdaja, Lj. 1976, S-3697.
Pacuna Heikko-Traub Karl: Arbeitsvorbereitung in den Gies-sereien, Giesserei-Verlag Düsseldorf, 1976, S-3698.
Das Fet-Koehbuch, Cop. 1977, Texas Instruments, S-0504.
Microcomputer 505, Feltron Elektronie, S-0505.
Kraut Bojan: Strojniški priročnik, 1976.
Taschenbuch Betriebsmesstechnik, Berlin, 1974, S-2891.
Large Scale Integration, Electronic Book, S-3699.
Basics of Data Communications, Electronic Book; 1976, S-3700.
JUS Katalog 1977, dodatek, Bgd. 1977, S-3623/dod. 76.
Ulmer Dieter: Priručnik za hi-drauliku, 1976, S- 3665/a.
Milkovič Stjepan: Tehnički priručnik za stroj ar sku i gradjevi-narsku industriju, Bjelovar 1977, S-0462/a.
Uzance za blagovni promet I.,
II.	del, 1972, S-0354/a-I, II.
Moderne Unfallverhuettung, Heft 21, S-3701.
Ispitivanje uticaja termome-hanskim paramet. na sposobnost valjanja niskougljeničkog Čelika, Bgd. 1977, S-3702.
Jurančič Ilija: Ocena delovnih mest, 1976, I. II. S- 0506/1, II.
Vodopivec F.: Uvodjenje koristenja elektronske mikrosonde u rešavanju tehnol. problema črne metalurgije, S-3703.
Koroušič B.: Vpliv kem. sestave jekla in žlindre na obnašanje elementov z visoko ¿finiteto... S-3704.
Odredjivanje sadržaja kisika i vodika u ferolegurama i legira-nim metalima ... S-3705.
VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE	
Zavod za požarno'varnost	22-090 ali
in sedež štaba CZ	93
Uprava javne varnosti	23-941 ali 92
Reševalna postaja	94
STORSKI ZELEZAR — GlasUp OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, KnezPeter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne' vračamo.