Politicen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman yelj4: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedic-ija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 102. V Ljubljani, v sredo 6. maja 1885. Letnik XIII. Kmetom v pomoč. Piše Ivan Belec. O zemljiškem dolgu. (Dalje.) Zemljiški dolg se d d odpraviti. Rekli smo, zemljiški dolg se mora odpraviti, če ne, se bo spremenila naša dežela v puščavo in naši kmetje v sužnje. Zdaj pa rečemo, zemljiški dolg se d& odpraviti. Kako? Najkrajša pot, se ve da, bi bila, ko bi se določilo, zemljiški dolg je ves zbrisan. Ali to bi bilo krivično, roparsko, kaj tacega ni po krščanskem uku nikdar dovoljeno. Dolg/^a se dd odpraviti tudi po pošteni, krščanski poti, da bi upniki nikakoršne škode ne imeli. Kmet napravi lep hlev, ki veljii,. 1000 gld. Misli si, ker hlev toliko veljd., moram skrbeti, da mi bodo obresti povrnjene, da ne bom imel škode. Ker ima živina tak lep hlev, se morajo tudi pri živinski klaji povračevati obresti. Vsak dan bom dal živini toliko manj senA, da bo na ta način prihranjeno seno koncem leta vredno 50 gld. ali kolikor znašajo obresti od tisoča. Komu bi kmet škodoval? Škodoval bi živini. Se v6, prve dni bi se ne poznalo, da živina hujša, prihranjenega sena bi bilo pa že nekaj košev. Čez nekaj tednov bi že živina rebra kazala, koncem leta bi pa že najbrže kako živinče poginilo. Tedaj bi gospodar ne škodoval samo živini, ampak tudi sam sebi, ker bi s tem, da bi pri klaji prihranil 50 gld., vničil skoraj vso živino, ki je bila o začetku leta vredna nekaj stotin. Pripoveduje se, da je Ribničanu konj, ravno ko ga je stradati navadil, poginil. Ali veste, kdo je ta kmet, kdo je ta Ribničan, ki si misli pri stradanji svoje živine kaj prihraniti? Ta Ribničan ni iz Ribniške doline doma, kajti v Ribniški dolini so ljudje bolj pametni kot marsikje drugod; ta Ribničan je upnik, ki na zemljišče po-sojuje. Upnik posodi za doto ali za pijačo gospodarju in ne krajcarja v korist zemljišču in vendar hoče dobivati obresti od zemljišča. Nekaj časa se obresti dobivajo, nekaj časa se zemljišče izsesava, ne da bi se poznalo. Kmalo se pa to protinatorno izsesavanje tudi očitno pokaže, kakor smo v prejšnjih odstavkih videli: zemljišče oslabi, opeša, zgubi svojo vrednost. Kar je izstradana živina, to je po obrestih izsesano zemljišče. Upnik ne škoduje z jemanjem obresti samo zemljišču, ampak tudi sebi, ker izsesano zemljišče je vničeno in vničeno je ob enem posojilo, ki je bilo na zemljišče intabulirano. To se dii najlaglje spričati s številkami. Iz naslednjega se razvidi, koliko je bilo v avstrijskih deželah zadolženih kmetskih gruntov na javni dražbi prodanih in koliko so upniki pogubili: Število ekseku- Na teh gruntih Leta tivno prodanih intabulirani kractsk. gruntov dolgovi 1874 4413 14 mil. gl. 1875 4885 16 „ „ 1876 5575 20 „ „ 1877 6948 27 „ „ 1878 9123 39 „ „ 1879 11278 40 „ „ 1880 12540 51 „ „ Gruntjo so se prodali za 9 mil. gl. 9 b n 12 „ „ 16 „ „ 19 n » „ „ 26 „ „ Tedaj so upniki zgubili 5 mil. gl. 7 „ „ 11 20 18 25 L 1881 in 1882 je bilo nekoliko manj ekseku-tivnih prodaj kot 1. 1880 in so tudi upniki nekaj manj pogubili. Zategadel je letos finančni minister rekel, da se je jelo na bolj obračati. Mi pa mislimo, da se le na videz na bolj obrača, v resnici gré pa vedno bolj navzdol. Ker je zadnje leta skoraj polovico upnikov pri eksekutivni dražbi vse zgubilo, zato zdaj ne ženejo tako radi na kant, ker si mislijo, bolje je da obresti dobivamo, kot da bi kapital in obresti zgubili. Dalje se tudi zdaj dolg vsako leto za nekaj milijonov pomnoži in sicer ne toliko zarad novih posojil, ker povsod se slišijo tožbe, da se ne more na posodo dobiti, ampak ker se obresti, ki se ne morejo plačevati, pripisujejo. Na drugi strani pa zgubivajo po zemljiškem dolgu izsesana zemljišča vedno bolj svojo vrednost. Kako je na Kranjskem v tej zadevi? V treh letih, namreč 1. 1880, 1881 in 1882 so je na ekse-kutivnih dražbah prodalo 1272 kmetskih posestev, ki so bila cenjena 1 milijon 431 tisoč gl. za 1 milijon 152 tisoč; na intabuliranih dolgovih so pogubili upniki 714 tisoč. Ako pomislimo, da je bilo izmed teh posestev 111 zarad zaostalega davka prodanih in ako še pomislimo, da so pri nekterih prodanih posestvih tudi prejšnji posestniki nekaj povrnjenega dobili, smemo sklepati, da so upniki skoro polovico svojih intabuliranih posojil zgubili. Tedaj na zelo zadolženih kmetskih posestvih so intabulirana posojila v resnici komaj dobro polovico vredna. Mislimo si, da je na nekem zemljišči, ki je štiri tisoč vredno, tudi štiri tisoč intabuliranega dolga in sicer na prvem mestu dva tisoč, na drugem in tretjem pa tisoč. Koliko je vreden na prvem mestu intabulirani dolg? Nekaj malega manj kot dva tisoč, ker se sem ter tje prigodi, da se zemljišče še za polovico tega, kar je bilo cenjeno, ne prodsl. Na drugem mestu intabulirani dolg je vreden, če zelo visoko računimo, komaj dve tretjini, tedaj 6662/3 gld. in tretji dolg komaj eno tretjino, tedaj 333^s gld. Kajti navadno se morajo upniki za srečne šteti, ako dobe iz skse-kutivno prodanega grunta, ki je bil štiri tisoč cenjen, čiste tri tisoč nazaj, ker se večidel dobiva iz zelo zadolženega prodanega grunta le polovica intabuliranega posojila. (Dalje prih.) O moderni šoli. VIII. Čudno je naše stoletje, v ktero nas je postavila previdnost. Kako lepo znajo pisati osrečevalci človeštva, koliko lepih, človekoljubnih izrazov beremo! Res misliti bi moral in klicati: srečni narodi, srečna ljudstva! Srečen vek, saj te imenujejo vek „napredka" ! Kdo ne poznil „napredka", tega premletega izraza? Povsodi ga silijo na dan, da je postal že res nekako prevsakdanj. „Napredovati hočejo v vedi, „napredovati" v industriji, „napredovati", ne vem v čem še. Zakaj tedaj bi je ne udrli tudi moderni odgojevalci po tej uglajeni poti napredka? Tudi mi moramo napredovati, je klic novotarskih pedagogov. Pa oglejmo si nekoliko ta „napredek", je-li res LISTEK. Pisma iz tujine. in. V svojem drugem pismu sem narisal narodnjaka na tujem, kakoršen naj bo po mojih nazorih. Ali je treba še kaj besedi o njegovem nasprotniku o renegatu, bodi si že nemškutar, lahon ali madja-ron? Pri nas imamo žalibog mnogo te zalege. Nismo sicer temu toliko sami krivi, kakor naša vzgoja, ktero imajo večinoma tujci v rokah, ali bolezen je na našem telesu, treba nam je toraj znati, kako se je iznebiti, kako čuvati se je v prihodnje. Vse take uskoke iz narodnega tabora narod sam ravno tako hudo obsojuje, kakor obsojajo pri vojakih ubežnika od zastave, h kteri je prisegel. Meni ni na tem, da bi biležil take sodbe ter jih ponavljal v svarilen izgled ljudstvu, v prsih so mi javlja bolj kakor srd, — čut pomilovanja. To so razume, da tudi mene kakor vsacega narodnjaka skli v srci, da je v ma-lobrojnom slovenskem narodu toliko odpadnikov. Ali vsak čas ima svoje može in doba naše narodne pro- bujenosti imela je mnogo zaspancev, zaslepljencev, mesečnjakov, ki so kakor z odsotnim slovenskim duhom med nami Slovenci tavali, sanjalo se jim je pa o samih mačehah. Doba vzbujevanja nam je že minula. Ako druzega ne, vsaj to lahko Slovenci rečemo, da smo probujeni. Dandanes Slovenci tudi nimamo več toliko kukavic, ki se za vse drugo brigajo, samo za svoje gnjezdo ne, kakor smo jih imeli in vzrejali še pred deset- ali dvajsetletjem. Če hočemo slediti vzroku, zakaj ne, lahko ga najdemo. Vendar mi sedaj tudi na tem ni, da bi to preiskoval. Ostanimo raji pri uskokih samih. Največ jih je bilo tacih, ki so v tujino pridši, se kaj brzo iznarodili ter so ti postali od Maribora proti severu dalje Nemci, v Trstu Ita-lijanisimi, v Budapeštu pa Madžaroni. Za tako prc-levljevanje ima Slovenec že od narave vse lastnosti. Novemu jeziku so vsakdo hitro privadi, narodne noše za boljši stanovo nima, posebnih šeg in navad tudi ne, edino, kar takemu kameleonu, ki navadno trdno vero slovenskega naroda s frazami liberalstva zameni, ostane še v spominu na domovino, so „kranjske klobase". Vendar so tudi tukaj izjeme; tako mi je rekel nekdaj znanec na Duuaji, ki se je že po- polnoma podunajil ter niti na domovino več mislil ni: „molim pa še vedno tako, kakor so me mati učili". Vzgoja po šolah je mnogo pripomogla, da smo bili Slovenci v prejšnjih časih in deloma še dandanes oni guano ali vsaj mavec, s kterim si je tujec svoje livade zboljševal. Ta roba je bila svoje dni prav po ceni; v novejem časi pa ji je cena nekoliko poskočila, ker povprašujejo še vedno po njej, nudimo je pa manj, kakor bi jo drugi radi. Vendar ima Nemec tudi dandans še pravico iskati in kopati za temi „gnojili" ter zove svoje rove: „Ortsgruppe N. des deutsahen Schulvereines". Kakor Vam moram iz lastnih opazovanj med Nemci javiti, reči moram, da se v Nemcih še ni mnogo ohladilo zanimanje iu vnema za „nemško šolsko društvo", toraj nam bode še marsikaj potrpeti od te strani in dasi ne vstavljeno, nekoliko ovirano nam vendar bode naše napredovanje in probujenje. Ker se je že mnogo pisalo o enakem šolskem društvu med nami Slovenci, naj še jaz izrečem svoje mnenje o tej zadevi, ker sem ravno pri odpadnikih in pri izneverovanji narodu in posebno pri odtujevanji po šolah. Popred pa bode treba nekoliko olila- -vreden se tako imenovati? Tudi mi smo prijatelji pravemu napredku, ne pa onemu, s kterim hočejo možje kot Diestemeg in Dittes osrečiti človeštvo. Da, otrok mora napredovati v fizičnem, moralnem in verskem oziru. Moderna pedagogika pa uči takole : napreduj in napreduj tako dolgo, da pozabiš na Boga iu da se izneveriš krščanstvu. Človeka hoče odgojiti le za zemsko življenje; za vest, za pravico Božjo, za onstransko življenje jej ni nič mari. Mladino napeljuje k svetni vladnosti in svetnemu veselju. Kam pelje ta pot? Nikamor drugam, kakor do mrzlega materijalizma. Konec poti se ne d ti utajiti, 'ondi stoji zapisano: „s smrtjo je vse pri kraji!" Naj se imenuje taka izgoja še tako pogostoma „napredna", „humanna" — ti lepi izrazi so le pobeljeni grobovi. „Dajte besedam svoj pomen nazaj", bi lahko klicali z velikim Pijem IX. Prav resnično, to ni „napredek11 to je „nazadek" v stan paganstva. Ni li resnična naša trditev? Šoli so vzeli verski značaj, iztrgali so jo ljubeči cerkvi. Kdor pa stori to, ta hoče človeka odtajiti Bogu, ta odgoja človeka le za to zemljo. Človeka more izobraziti dušno in telesno le taka šola, v kteri veje duh cerkven. Duh materijalizma je prešinil današnje šolstvo. Kaj naj pomeni sicer ojstri in brezobzirni boj proti verskim šolam? Veronauk se izriva iz šole, ali pa se mu odmeri le toliko prostorčka, da je njegov vpljiv brezvspešen. Kako dobro piše o tej stvari verni protestant Krummacher: „Naše šolstvo je zašlo v paganstvo, krščanski vpljiv zatrt ali nalašč ali tudi vsled brez-skrbnosti, postal je nekaka stranska reč brez pomena. Naše šole so svetne; mladino pošiljajo vanje, da bi se izurila v dobičkariji in umetnosti. In potem govore: ondi se vzgojajo dobri državljani. Vprašam pa: ali more biti kdo dober državljan, če ni ob enem dober kristjan ? Ali ni krščanstvo glavna trdnjava in glaven steber krščanskih držav?" Moderna odgoja jo je zavozila na jako kriva, nevarna pota. „Vere ne potrebujemo za odgojo" kliče moderni paganizem. „Temelj novemu pedago-giškemu poslopju naj so moderne naravoslovske vede, ki so se v novem veku tako zelo povzdignile." Vera nima več pravice vladati v sedanjih razsvitljenih časih. Naravoslovna veda naj bi bila danes izveli-čanje svetil! Darvin in njegova teorija! Njega molijo, njemu zažigajo kadilo, on naj je tudi podloga moderni pedagogiki! Kaj čudni možje to! Za podlago odgoji jemljejo vednost, ki je še polna vrtoglavih hipotez, ktero uči ta učenjak tako, oni zopet drugače. V eni točki pa si so blezo vsi moderni naravoslovci enaki: Boga stvarnika ne priznavajo Kaj relativne vrednosti je tedaj naravoslovska veda ona naj bi bila tedaj zanesljiv temelj šolski odgoji? Otroka bi morala pripeljati šola do Njega, ki je vzor vsega pravega, lepega iu dobrega; srce njegovo bi morala oprostiti grdih razvad in slabosti ter ga prešiniti z duhom čistega krščanstva. To je prava odgoja! More li naravoslovska veda doseči ta vzvi- šeni cilj, sosebno še ker se suče v vrtincu materijalizma in dvomov? Po naravoslovju tedaj steguje moderna pedagogika svoje roke ter misli, da bode lahko izvršila svojo nalogo brez oživljajoče vere. Naravoslovje neče poznati Boga ter se je odpovedala viru živenja; postala je nekako mrtva vêda. In ona bi vplivala na otroško srce oživljajoče? Glejte nasprotje! Kako umetno govori o tej zadevi krščanski naravoslovec i. Wagner: „Naravoslovske vêde ne morejo biti nikdar človeštvu podlaga pravi in resnični omiki, saj nikdar ne morejo zadovoljiti duba in srca. Kdor jih proglaša kot edino ali vsaj poglavitno podlago, ta bode vzgojil rod brez vednosti in brez srca; izginiti mora iz človeštva ono, kar je najdražje. Neotesan materijalizem in zlato tele: to so sadovi one šole, kiobožavanaturo. Začetek je tù: natura se časti po božje v vêdi in življenji; gruda je ljudem Bog, oni hlepé po bogastvu ter si ga hoté pridobivati brez truda." Naravoslovju v naročje se tedaj zatekajo sedanji odgojevalci: tù najdemo zdravilo, ki more ozdraviti bolno človeško družino, s temi besedami se tolažijo. Kaka zaslepljenost! Toliko bridkih izkušenj izvedo iz zgodovine, da nobena vzgoja ni nič vredna, ako ni zidana na trdni skali krščanskega prepričanja; bridke sadove svojih krivih naukov vidijo že sedaj bujno poganjati. Pa ne! K večni čisti resnici se nečejo več povrniti ; to bi bilo sramotno za „razsvitljene" može šolnike. Kdo „novo-olikani" bi še priznaval stvarnika? Priznavajo ga pač; to pa tedaj, kedar ga sramotilno omenjajo : Dajmo ga zasmehovati, nesramnega Galilejca (Voltaire). Ako bodemo imeli to srečo, da nam dalje časa učijo mladiuo učitelji, ki pijô svojo polovičarsko znanje iz nauka Darvinovega in iz naukov Darvi-novih posnemovalcev, kam pridemo? Naj nam nikdo ne ugovarja: prijatelj pretirovaš! Kaj tacega se še ne godi v šoli. Išči in našel bodeš izgledov v višjih, srednjih in tudi ljudskih šolah. Saj tudi ni drugače mogoče; strupen nauk se širi iz vseučilišč na pripravnice in od tam kam? Mlad učitelj ga prinese celo v šolo ljudsko, kjer hoče svojo nenavadno dozdevno znanje pokazati ter povedati otrokom kaj tacega, kar jim ne pové niti katehet niti kdo drugi. Tajiti se ne dâ in resnica, bridka resnica je:Darvinovi nauki prodirajo vedno bolj v šolo. Današnja odgoja ni več odgoja od Boga in zopet k Bogu; pedagogika je postala antropologija. Poglejmo! „Boga stvarnika ni!" Ako njega ni, kako more biti človek podoba Božja? Duše ni. Tedaj je človek stvar, ki se ne loči od živali po ničemur; on je le najbolj razvita žival. Kdo je tako kratkoviden, da bi ne sprevidel teh neizogibnih posledic? Kakoršni so nazori o človeku, taka je se vé da tudi vzgoja. Ona vzgoja človeka le za ta svet, vzgoja ga kot stvar brez duše. Prav za prav bi pa v tem slučaju o vzgoji še govoriti ne mogli; človek žival bi se mogla le vzrejati ali privajati. Kakor govorimo pri živali le o reji, tako bi prav za prav šolniki materijalisti mogli govoriti tudi pri človeku le o reji, ktero je krstil Darvin s „Zuchtung". O pravi vzgoji tedaj ni govoriti; duha in duše ne morejo blažiti, ker ju ni. Le poslušajmo pomenljive besede Sailerjeve: „Ako je izgojitelj zaverovan le v materijo, ne vidi nikjer druzega kot minljivost in premembo, povsod le prah, nikjer pa duha, in na tej podlagi podučuje, ne stori druzega, kakor da ponižuje človeško naturo ; . . . . razloček med živalijo in človekom izgine; otemneti mora misel o Bogu, večnem, od kterega prihaja luč v človeško duš» —• otemneti pred temoto, ki izhaja iz naturnih strastij. Ti človek bodi žival! In ti žival kroti svoje živalske nagone, da bi le mogel prav dolgo in veselo biti žival. To bi bila materijalizmu odgojevalna veda." Trde, ojstre besede, pa vendar resnične besede. Na tak temelj zida nova paganska pedagogika svoje sanjarsko poslopje. Ali ni pozidano tako poslopje na pesek? Pride vihar, poslopje se razruši — pa ne silmo — pod svojimi razvalinami pokoplje prebivalce — nesrečno človeško družbo. diti se, da ne bom pisal v jezi in v strasti. — Mislim, da je hladnokrvno povedano, ako rečem, da imamo sedaj Slovenci še na vse strani toliko posla in poleg tega tako malo sil, da nasprotniku na tem polji ne moremo enakomerno slediti, tako, da nam ne preostaja druzega, kakor braniti se, kolikor je moč ter naskoke in napadovanje še dalje odbijati. Mnogo nam konečno tudi nasprotnikovo na-skakovanje in vsiljeno prodiranje ne bode škodovalo, ako pomislimo, da naš sosed skriva za tem napa-dovanjem in poplavljanjem samo svoje strategično nazadovanje, ktero izvesti ali polagoma izvajati ga sili hujša sila, nego so vsi njegovi denarstveni pripomočki in vse njegovo gmotno požrtvovanje. Kaj se to pravi, narod jo probujen, kaj se to pravi, prva misel tega probujenega naroda je misel o njegovi narodnosti, o tern smo že v zadnjih desetletjih v Evropi že nekoliko skusili. Klic o enakopravnosti se čuje iz ust tega naroda kot njegova jutranja pesen. Očitanje tlačečemu in gospodujočemu narodu, da je krivico delal mlajšemu ali slabejemu narodu, to očitanje mora zgodovina dejati v svoj zapisnik, to očitanje žge na vesti tlačitelja, to očitanje opozarja sodnike in naj ima tlačitelj še tako izvrstno maja. so zagovornike, izgovarjaj se ti in zavijaj resnico kakor ti drago, ako se ne opiraš samo na svoje presilje ter ne sodiš samo o svoji zadevi, zgubiti moraš pravdo, odstopiti moraš od svojih sam sebi pridetih si predpravic; dokler ne bode tehtnica, mirno na sredi obstala, ne bode miru. Tehtnica, ta je bila dolgo dolgo časa mirna, ali ni bila v ravnotežji, nas Slovence so tuje krivice tlačile globoko pod ravnik. Naenkrat se strese tehtnica ter se začne gugati. Nekdo je vrgel „narodno vprašanje" v nasprotno skledico. Mi v svoji skledici smo poskočili, ali nismo mogli ostati na vrhuncu v prvem trenutku doseženem in še sedaj se zibljemo gori in doli. Nemci mečejo na drugo stran v skledico svoje doneske za svoje šolsko društvo, ali vse njihove milijarde ne odtehtajo narodnega vprašanja. Kaj jo to: narodno vprašanje? nič druzega, kakor zavedati se svojih pravic nasproti drugim sosednim narodom, in to zavedanje vsled tega, ker se je zavedencu poprej krivica godila, ali se mu še godi. Da je vsled tega zavedanja treba prikrajšane pravice tirjati, ume se samo po sebi. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 6. Ufotranje dežele. Višji pastirji Dunajske nadškofije izdali glede bodočih volitev v državni zbor skupni pastirski list, v kterem svoje vernike-volilce opominjajo, le takim možem pri volitvah svoje glasove dati, o kterih so popolnoma prepričani, da imajo v sebi še pravo versko prepričanje in strah božji. Nekaj vzvišenega čuti človek v svojem srcu, čitajoč tako gin-ljive besede duhovnih svojih voditeljev, kteri mu kažejo pravo pot po možeh, ki mu jih priporočajo. Prava pot! oj kdo bi se je ne želel, ko smo tako globoko zabredli v narodno-gospodarskem kakor tudi v verskem oziru. Glede prvega jel nam je naraščati olg, odkar so zadobile moč liberalne postave, glede druzega nam je pojemala nravna moč, odkar je bilo postavno dovoljeno vse tiskati in čitati, kar le ni v nasprotji z državnimi postavami. Naj se je katoliška cerkev, njena duhovščina in obredi še tako smešila, iaj se je gosposka za to brigala! Bolj ko so se, ' rajše je segalo ljudstvo po njih in z večjo slastjo je prebiralo take spise. To je versko prepričanje jelo spodjedati, dokler ga je res spodjedlo. Poglejte današnjo kmečko surovino! Pa tudi tako imenovanih olikancev žalibog ne moremo zagovarjati. Naj se le jogleda, kaj taki vse po časnikih pisarijo. Kdo ji je vzrok? Pomanjkanje vere! Janez je od vojakov domu irišel in ta je povedal, da ni hudiča in ne pekla! no, po svetu je bil, marsikaj je videl in skušal, si mislijo drugi fantje, ta mora že kaj vedeti in od tistega trenutka so kakor sami hudiči, kedar imajo za groš šnopsa v sebi. Kdo jo kriv temu? Liberalni poslanci prejšnjih let, ki so liberalne postave napravili. Prav imajo toraj katoliški škofje, da skušajo po tej poti zagažen svet zopet na pravi tir spraviti. Naj bi jih le povsod ubogali. Konservativnim velikoposestnikom po dolenji Avstriji izdal je poljedeljski minister grof Palken h ayn volilni oklic, ki se opira na staro Avstrijo, t. j. na vladno sistemo tiste Avstrije, kteri je imela cerkev še svojo veljavno besedo poleg države, na tisto Avstrijo, v kteri strupeni liberalizem ni še svojega strupa razlil po celi državi, s kterim jo je okužil od glave do nog! Grof pravi, da so se sedaj liberalci, ki so od leta 1873 do 1879 gospodarili, popolnoma umaknili, čas je naš, kar nas je konservativnih Avstrijcev! Kaj da hočemo, povedali smo že takoj leta 1879 in pri tem ostanemo, kajti prepričali smo se, da je to Avstriji edino primerno postavodajalstvo, ki nas izvleče iz mlakuže, v ktero so nas liberalci zavlekli. Iz tega vzroka hočemo, da se pravici v javnem življenji povsod pripoznA njeno mesto; mi zahtevamo, da se napravi popolno soglasje med cerkvijo in državo, kakor je bilo pred liberalno dobo; mi hočemo vresničiti ravnopravnost vseh narodov, ktera jim je zgodovinski vtemeljena in ustavoverski obljubljena, olj enem pa hočemo skrbeti, da bodo ustavne svobode vse narodnosti enako deležne; v državnem gospodarstvu hočemo napraviti ravnotežje, pri vsem tem pa tudi skrbeti, da bode Avstrija na zunaj vedno pripravljena, kakor se tej velevlasti spodobi. To vse hočemo doseči polagoma, kajti le na ta način se bode vse dobro zopet utrdilo in nam ostalo. Kar opravičenih želji! deveta doba državnega zbora ni izpolniti mogla, skušala jih bode deseta vresničiti. Volilna doba je gnjilobo bivše fakcijozne opozicije, ktera se je bila iz samih ncmško-libcral-cev sestavila, tako osvetila, kakor bi je najboljša električna luč no bila mogla. Vse, kar je v Avstriji nemške krvi in še količkaj zdrave pameti, odteguje se sedaj, ko se je volilno gibanje pričelo od Adrije do ruske mejo v Galiciji in od Spuža v južni Dalmaciji pa do Krkonosov na severu, strahovanju združene levice. Nemški kmetje ob bavarski meji siti so svojih lažnjivih prerokov ravno tako do grla, kakor njihovi sotrpini okoli Dunaja, kjer so si svojo društvo „Mittelstrasse" osnovali, ktero se s studom obrača od nemško-liberalcev. Veja za vejo, list za listom odpada od nekdaj tako slavljene ustavoverno stranke ali sedanje fakcijozne levice in sama je ostala obstoječa iz zagrizenih Prusjanov, podobna drevesu, ki ga je debela in rogljata toča oklestila odvzemši mu sadje in zelenje, da le gole in oguljene veje še kviško štrle. Taka jo sedaj liboralna razvalina, žalostni ostanki nekdaj tako slavljenega ustavovernega tempeljna, v kterem so plesali okoli zlatega teleta — židovskega liberalizma. Pozno so se odprle sicer oči ljudem, ki so bili do sedaj njihovi zavezniki; v marsičem bilo bi bolje, ko bi se bilo to popreje zgodilo. Dobro je pa vendar-le, kajti boljše enkrat, kakor nobenkrat! Pozno je sicer že za kmeta, ki je na Nemškem ravno tako vničen, kakor pri nas, ali še je upanje, da si opomore, ako bo še nadalje konservativna večina v državnem zboru prevagovala, ktera mora kmetijstvu škodljive postave ovreči in boljše v veljavo spraviti! Madjari na Hrvaškem bodo v resnici narod zopet tako daleč tirali, kakor so ga o velikem Šmarnu leta 1883, kedar jim je razburjeni in obupani narod jel zobe kazati. Strahovanje v deželnem zboru, ktero se je sedaj v predsedništvu vkoreninilo, je za opozicijo od dno do dne neznosneji in vsem že do grla preseda. Ko je predvčeranjem član opozicije Obad v deželnem zboru še zadosti dostojno govoril, motil ga je predsednik neprenehoma, ter mu je konečno še celo besedo odtegnil. To je pa dvr. Starčeviča tako podkurilo, daje ves srdit rekel: „če se nam tukaj pravica govorjenja odreka, iskali si jo bomo sami po ulicah!" Ko bi se to vresničilo, se nova ustaja po trojedini kraljevini takoj prične in leto 1883 bilo bi zopet tukaj! Kaj bi pač javno govorjenje po ulicah druzega bilo, kakor oklic na ustajo. „Udri, udri durch die Stadt, Madjaronom štrik na vrat!" se v Ljubljani med topničarji večkrat sliši, ako so ravno dobre volje. Bog ne daj, da bi se razburjenemu ljudstvu po Zagrebu začelo to prepevati. Narodna stranka hrvaška, kakor se je do sedaj iz svojih povojev svetu razvijala, res ni za druzega, kakor na škodo Hrvatom; ker le po ma-djarskem katekizmu hoče Hrvate ¡zveličati za narodnost in narodno gospodarstvo, ter za njegovo izboljšanje se pa ne briga. Vnanje države. Lahom se je Kudeče morje že vtepati jelo, pa se jim bo še bolj; prav mogoče je, da se jim utegne še tako slabo goditi ondi, kakor se je svoje dni Faraonovi vojski zgodilo, če bi sosednji Abe-sinci le vedeli, da so torpedi na svetu. Abesinski kralj Janez jel jih je namreč silno grdo gledati in že namerava, da jih bo od vseh strani obkolil, potem pa — stri. Lahi pač ne bodo dosegli tistega, česar so se od začetka nadjali, škode pa znajo prav veliko napraviti ne le sami svoji deželi, temveč tudi celi Evropi. Še nam je vsem v spominu, da je bila lansko leto kolera že prav pred našim pragom. Dokazano je, da so jo v Evropo zanesli Francozje iz Azije. Azija je že od nekdaj ognjišče marsikteri strupeni bolezni, posebno pa koleri. Lahi ob Ru-dečem morji, ktero se med Azijo in Afriko pretaka, tudi nimajo še pisma v žepu, da bi bili nesposobni za prenašanje kolere in prav lahko se vsed tega letos prigodi, da jo bomo dobili, ker smo sosedje njihovi, kakor so jo lansko leto imeli na Laškem in Španjskem kot bližnji sosedje Francozov, kjer se je kolera zaredila iz iztočne Azije tjekaj prenešena. To bode dobiček, ki ga bo najbolj gotovo Laška od svoje okupacije ob Rudečem morji imela, poleg nje pa tudi Evropa; druzega se ji ni nadjati. Pač pravijo, da bi Angleži abesinskega kralja lahko prisilili k- prijaznosti z Lahi, pa ga menda ne bodo, ker se jim neki silno mudi iz Egipta. Časniki trdijo, da so ruske finance tako raz-rite, da je sedaj še veliko manj upanja kakor pa kedaj poprej taiste v red spraviti. Nekako pred dvajsetimi leti jeli so na to misliti, da bi se moral v denarstveni stan vendar le nekak red vpeljati in res je leta 1873 tedanji finančni minister Reutern prvič stopil v javnost z očitnim proračunom stroškov in prejemkov. Kmalo za tistimi napravili so nekak pregledni urad, „najvišji državni računski dvor" imenovan. Kakor so potrpežljive številke na še bolj potrpežljivem papirji kazale, se je tii pa tam ob koncu leta res še kaj malega prihranilo, kar pa vse skupaj ni bilo nič druzega kakor na zgoraj in spodaj pesek v oči, da so vrhovni uradniki in častniki tem laglje kradli in kako kradli? tako, da si je v nekaj letih vsak grajščino pozidal! To se jasneje v rusko-turški vojski pokazalo, kjer so pri vojaški intendanci tolike tatvine na dan prišle, da bi bila cela kranjska dežela lahko tistega lota davok z njimi plačala! Do leta 1877 so imeli Eusi vsled javnih izkazov v državnem gospodarstvu navidezno ravnotežje. Leta 1877 pričel se je pa grozoviten primankljej, ki je od leta do leta rastel in je letos že v grozno svoto (4702 milijona rubljev) narastel. Koliko so k temu pripomogli veliki tatovi, kterih tudi po Ruskem ne zapirajo in ne obešajo, nam ni znano, lepo svoto so si pa izvestno „priborili" in tista dejanja še dandanes izvršujejo, le z večjo opreznostjo. Angleži kakor Rasi so oboji pri volji, da izroče zadevo o pretepu na 30. marca v presojo Danskemu kralju. Iz začetka so nekteri zahtevali, da naj se ruski kakor tudi angleški častniki, ki so bili pri tistem poboji kolikor toliko prizadeti, postavijo pred preiskovalno komisijo, pa so sprevideli, da bi bilo to za častnike razžaljivo, državama bi pa nobeni ne koristilo iu so toraj to opustili, določivši se za razsodbo Danskega kralja. Kakor se bo ta izrekel, tistemu so bodete obe velevlasti podvrgli in so bodo takoj na to v Londonu začele nadaljevati razprave za uravnavo meje. Za določitev podrobnosti pojde pa dotična komisija v Afganistan. Okolica Pendjehška ostaue toliko časa nevtralna, dokler ne bodo razprave doguane. Tudi Rusi so se izrekli, da hočejo svoje sprednje straže umakniti, kedar bo njena komisija s svojimi inštrumenti tjekaj prišla. Tako se bo za sedaj odvrnila grozna vojska, ki bi bila lahko celo Evropo v ogenj spravila, če bi bili ob Darda-nelah jeli topovi grometi. Odvrnjena je sicer an-gleško-ruska vojska, odpravljena pa še ni, kajti za Ruse je taista neizogibljiva, ako hočejo izvršiti oporoko Petra Velikega, Angleži se bodo pa vanjo gotovo utaknili, kar bi jim pa treba ne bilo in tako bodo morda kmalo topovi pokali, kterim je danes še nepripravljenost ene kakor druge države gromeča žrela zamašila. Izvirni dopisi. Od sv. Ožbalta pri Škofji Loki, 5. maja. „Ni je sreče brez nesreče, ali pa narobe," pravili so mi včeraj že bolj prileten oče, vulgo Janš. „Srečo je pač imela naša dekla, ker si jo je njena prijateljica izbrala za družico pri današnji poroki. To pa veste, da vsakega dekleta ne doleti taka čast vsako leto. To je posebno dobro vedela naša Marijana in zato se je tudi dolgo pripravljala. V ponedeljek zjutraj ob 5. uri je morala že biti v Škofji Loki z nevesto v cerkvi, naša hiša je pa dve debeli uri od mesta oddaljena,... kaj bo če zaležim? Ob dveh zjutraj se še tako težko vstane, če bom pa še takrat začela premišljevati ali pojde postelja z menoj ali ne, bom gotovo zamudila. Ne, tega pa nikakor, ne! Prvič biti družica in še takrat zaležati, je vendar sramota, ktere si jaz kratko malo ne nakopljem na glavo. Kar nič spat ne pojdem! To je bil njenega dolzega modrovanja kratek pa trden sklep. In glejte, to je bila za njo druga sreča. Kako? Le poslušajte! Že popoldan v nedeljo je bilo precej deževno, na večer pa so se začeli kopičiti oblaki, kterih se mi hribovci vselej vstrašimo. Germelo in bliskalo se je nepretrgano. Šli smo k počitku, ali je kdo spal, ali ne, tega ne vem, le dekla je šarila sem in tje. Kar se o pol polnoči posveti nenavadno svitlo, ob enem votlo zagrmi. Blisk in tresk bilo je h krati. Joj! moja marela gori! zaupije dekla. Ako huje škode ne bo, kakor tvoj stari dežnik vničen, se bo že še potrpelo, si mislim, ko naglo planem iz postelje. Hitro polijemo z vodo še tlečo lesovje dežnikovo, ker platno, dasi zelo mokro, je z velikim plamenom naenkrat zgorelo, na okajenem zidu se pa za dobro ped široko do stropa pozm't, da se tudi zarad strele dim kadi. V strahu pričakujemo, kje se bo še prikazal ogenj. Stikamo povsod, pripravljeni smo z vodo na večih krajih pod streho, da če mogoče v prvem početku ogenj zadušimo. Pa hvala Bogu! hujega ni bilo. Drugi dan skupno ogledujemo kaj in koliko je škode provzročila strela. Glej tam pri dimniku, kako so plošče razbite, kopica jih tudi na tleh leži, tje je najpred treščilo. Precej za hišo nad svinjakom je deska odtrgana, znamenje da tudi sem je iskra švignila, vendar pujsem se ni nič hudega zgodilo, krulijo in jedo po navadi. Pa zid na voglu hiše kakšen je! Praske in globoke špranje se vidijo, tukaj je tudi doli šlo, potem pa pri odprtem oknu v sobico, kjer je vžgalo dekletov dežnik, potem se zgubilo v kot, mala luknjica nam kaže strele sled. Druge veče škode ni, da si bo vse popravljanje stalo do 50 gold. Bila bi pa lahko veča nesreča, ko bi dekli ne došla redka čast biti družica prijateljici. Zgoreli dežnik bil je namreč naslonjen pri zglavji njene postelje. Ker se je pa bala zaležati, in je bilo treba še to iu ono pripraviti, zato ni to noč nič na svojo posteljo mislila. Bog sam ve, kaj bi se ji bilo pripetilo, ko bi bila strela ravno okoli njene glave švigala. Nekaj škode je res, tudi strahu smo veliko prestali, pa da le hujega ni, to se bo že še potrpelo. Saj pravim no: ni nesreče brez sreče!" Tako je končal mož svoje pripovedovanje dopisnik Slovencev pa poroča vestno, kakor je čul vse na svoja ušesa, častitim bralcem v dokaz, da se tudi visoko v gorah sem pa tje kaj posebnega pripeti. y- Iz Šmartna pri Litiji, 5. maja. Malokedaj pač dobiš, ljubi „Slovenec", kak dopis iz naših krajev, ali pa če ga dobiš, še takrat ni nič veselega. Danes ti pa kar nič žalostnega ne poročam. Dan 1. maja je bil za nas prav vesel, pa tudi znamenitiši, kakor za drugo ljude, če ravno so ga vsi veselijo. 1. maja je praznik dveh aposteljnov Filipa in Jakoba, tedaj dan malega oddihljeja, ker o taki priliki malo praznujemo, ker saj nekterih težjih del ne opravljamo in Če moč, gremo tudi k sv. maši. 1. majnika je pa tudi god našega duhovnega očeta, prečast. g. Jakoba Rusa. Na predvečer so jim pevci za vezilnico nekaj lepih pesmic zapeli. Bog jih nam ohrani še mnogo let! Gosp. dekan in farani smo imeli letos pa še posebno veselje. Gosp. Miroslav Knut, tukajšnji hišni posestnik, je 1. maja prestopil v katoliško cerkev ter bil po preč. gosp. dekanu v taisto sprejet. Upamo, da se te stopinje ne bo kesal. S Hrvaškega, 4. maja. (Virtuoz na goslih g. Franjo Ondriček.) Med današnjimi godci zavzema skoraj da prvo mesto češki umetnik, g. Fr. Ondriček. Na poziv ljubiteljev glasbe prišel je ta za nekoliko dni tudi na Hrvaško in sedaj, ko je našo deželo očaral s svojo igro in se je že tudi vernil na Češko, naj o njem in njegovi igri, ki se zamore res prekrasna imenovati, tudi „Slovenec" spregovori par besed; saj so bili tudi hrvaški listi za časa njegovega bivanja v deželi, polni hvale za njegove moj-sterske koncerte. Pokojni Krežma bil je slaven goslar, in ga je hrvaški narod tudi ceniti znal, kar je po njegovi smrti dokazal s tem, da je truplo umrlega iz Franko-broda dal prenesti v Zagreb in mu v domači deželi priredil častni sprevod. Krežma je umrl v mladih letih in opravičena je bila nada, da bode pri svoji nadarjenosti dovršeno rabil gosli. česar se je pri Krežmi še nadejalo, to je gosp. Ondriček že dosegel, on je dovršen umetnik. Če ga človek čuje igrati, misli si precej, dalje priti ni mogoče. Ko je bival na Hrvaškem ter dajal koncerte v Zagrebu, Sisku, Karlovcu in Varaždinu, pisale so novine o njem mnogo in ga hvalile, ali nobene niso prinesle kritike o njegovi igri, ker ta se ne d& kritikovati. Hrvaški listi dejali so toraj o njem, da za njegovo igro najdejo eno samo besedo, in ta je „divno", pa brez vsake opazke. Zares; kdo zamore tako svoja čutila na goslih izraziti, kakor jih gosp. Ondriček v „legendi" od Wieniawskiga in v Schumanovi „Večerni pesni" ? Velika je tudi njegova spretnost in hitrost v igri, kakor smo to slišali v „mazurki" od Wieniawskiga in v „Čeških plesovih" od umetnika samega. Posebno „divno" je igral Varijacije iz Paganinijevega „Heientanz". Flageoletni glasovi so čisti bili ko zvončeki; „pizzicatto" njegov pa je nedosegljiv. Pred svojim odhodom iz Hrvaškega priredil je Ondriček tretji koncert v Zagrebu, pri kteri priliki e na občno prošnjo igral Drofakov A-moll in Beethovnov D-dur koncert. Polna „Sokolova" dvorana izbranega mestjanstva in odličnih tujcev bila je dokaz, da hrvaško občinstvo zn& ceniti glasbeni vžitek, kakoršen se zamore slišati samo v velikih mestih. „O igri sijajnega gosta, piše „Pozor", trositi besede, bilo bi odveč, ker o njegovi umetniški slavi ve že ves muzikaličen svet. Vspeh njegove igre bil je gorostasen, sprejet z najburnejšem ploskanjem, ter bode ostal v vgodnem spominu njemu in vsemu občinstvu." —g. Domače novice. (Prva seja novega mestnega odbora) bila je sinoči, ktere se je vdeležilo 29 odbornikov. Za župana izvoljen je bil zopet bivši župan g. Grasselli z letno nagrado 2000 goldinarjev in 400 goldinarji odškodnino za stanovanje. Izvoljen je bil enoglasno, za ktero zaupanje se je župan Gasselli jako toplo zahvalil. Za podžupana izvoljen je gosp. Vas o Petri č i č. Nato se prične volitev posamičnih odsekov. Vmagistratni odsek voljeni so gg.: dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Mihael Pakič, Vaso Pe-tričič, dr. Tavčar in inž. Fr. Žužek. V personalni in pravni odsek gg.: dr. Dolenec, Iv. Murnik, dr. Papež, Ludovik Ravniher in dr. Zarnik za načelnika. V fi n a n č n i odsek gg.: Ivan Gogola, Ivan Hribar, Alf. Ledenig, Vaso Petričič za načelnika, Franc Ravnikar, dr. Stare in dr. Tavčar. Za oddelek v podporo ubogih gg.: J. Geba, Tomo Zupau, Iv. Počivalnik, Jak. Škrbinec in Karol Žagar. V šolski odsek gg.: dr. Dolenec, I. Gogola, Ig. Valentinčič, Ljud. Ravniher, dr. Zarnik in T. Zupan za načelnika. V policijski oddelek gg.: dr. Bleiweiss-Trsteniški za načelnika, A, Klein, A. Ledenik, Fr. Trtnik, Karol Žagar, Henrik Ničman in Ignacij Valentinčič. V stavbeni odsek gg.: Fr. Kolmann, Iv. Murnik, Sr. Nolli, M. Pakič, Fr. Potočnik, Ivan Velkavrh in Fr. Žužek za načelnika. Za olepševalni odsek gg.: Ig. Valentinčič, Iv. Hribar za načelnika, Fr. Kolmann, dr. Papež, Fr. Ravniher, dr. Josip Stare, J. Toraek in Ivan Velkavrh. člani vodovodnega odseka so gg.: Iv. Hribar, V. Petričič, Fr. Potočnik, Jos. Tomek in Fr. Žužek. V ravnateljstvo za užitnino so voljeni gg.: Ivan Hribar, A. Klein in Alfred Ledenig. Ravnateljstvo klavnice sostavilo seje iz gg.: dr. Bleiweisa, Ničmana in Pakiča. (Volilni shod) za državne volitve bo danes zvečer v Ljubljanski čitalnici ob 7. uri. (Farni konkurz) delal je te dni edini č. gosp. Andrej Karlin, kaplan v Šentjurji pri Kranji. (Šmarnice v stolni cerkvi.) Kakor je lani P. Kari Hunner meseca majnika pri večernih nemških Šmarnicah v stolni cerkvi gradil in sadil duhovni vrt naši ljubi Gospej, tako gradi in zida letos P. Mak s o Klinkowstrom S. J. duhovno poslopje v naših srcih. Na večer pred prvim raaj-nikom razvil nam je vso osnovo, češ, ozirali se bomo na presveto srce Marijino ter primerjevaje s svojim lastnim premišljevali, kako naj se ravnil le-to, da bode Mariji na čast, nam pa v časno in večno korist. Razlagal je nato prvi dan posebno zvanje ali visoki poklic D. Marije, drugi njeno brezmadežno spočetje, tretji in četrti njeno mirno in priprosto ali redovno, in peti njeno milosti polno srce, ter kazal, kako tudi mi živimo po svojem poklicu, skrbimo za krstno nedolžnost ali zgubljeno pridobimo v sv. pokori, kako si prizadevajmo za ljubi mir, za pri-prosti ali pravi red v srcu in vsem svojem dejanji, kako hvaležni bodimo za prejete milosti. Govori so učeni, učenim in olikanim namenjeni, vzlasti moškim. O da bi se ravno ti ne umikali in ne utegovali tolikanj duhovnim dolžnostim in cerkvenim zapovedim! Glas govornikov je sicer trd, osoren, beseda pa izvrstna, da bi si jo človek rad za njim koj tiskal. Da, vtiskujmo si zlate resnice o letošnjih Šmarnicah v spomin in v srce ter se po njih z Marijino pomočjo ravnajmo v svojem življenji, in nikomur ne bode žal na veke! (Imenovanje.) Finančni tajnik g. Martin Golf postal je finančni sovetnik pri c. k. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Značaj in naslov omenjenega dostojanstva imel je g. Golf že poprej. (Zaplenjen) je bil včerajšnji „Slov. Narod" zarad dopisa iz Knežaka, kjer so si mislili vstano-viti bralno društvo na podlagi pravil, kakor jih ima Zagorsko bralno društvo, ktero se je lansko leto vstanovilo. Vlada pa Knezačanom prepisanih Zagorskih pravil potrditi ni hotla, rekše, da so nekteri paragrafi nejasni. (Pogreb) postreljenih otrok Franca Koširja je bil včeraj popoludne veličasten v pravem pomenu besedo. Ljudi je privrelo skupaj silno veliko. Vdeležiii so se ga tudi gimnazijalci z gg. vodjo in ne-kterimi profesorji, ker je bil stareji sin učenec v prvi latinski šoli. Razburjenje med ljudstvom na zblaznelega očeta je silno. (Franc Košir), morilec svojih otrok, je na Žab-jeku v silno obupnem stanu. Nič ne je in nič ne pije ter se po celem životu trese. (Na deželni kmetijski šoli v Gorici) (slov. oddelek, se bodo poluletne preskušnje 11. tek. meseca od 9. do 11. ure dopoludne vršile, h kterim podpisano voditeljstvo vabi vse prijatelje kmetijskega napredka, posebno pa posestnike v prav obilnem številu. Za voditelja: Fr. Žepič. (Avstrijska zastava prepovedana v Tržaški okolici!) Dobro še vemo, koliko razburjenosti napravila je prepoved Slov. Bistriškega župana lansko leto, da se ne sme ondi pri nekem javnem shodu Slovencev razobesiti c. kr. črno-rumena državna zastava, s ktero so hotli Slovenci pokazati, pod kterim praporom da se čutijo varne. Škandalozna tista prepoved se je razglasila z enakim studom po vseh dobroavstrijskih listih in se je povsod obsojala. Človek bi bil mislil, da je bil ta slučaj prvi in poslednji. Toda kaj še! V sv. Križi, pol ure od Na-brežine imeli so Tržaški Slovenci nekak volilen shod, ne kterega se jih je mnogo sešlo. Razobesili so slovensko in državno zastavo, Župan Svetokriški pa, — sram ga bodi! — je pa oboje prepovedal, češ, da so nevarne javnemu miru! Državna zastava nevarna javnemu miru? Svet, ali si že čul kaj takega v Avstriji? Pač bi utegnila javnemu miru nevarna postati pri ljudeh, ki jo črtijo in to so laški in nemški irredentarji! Med nami Slovenci pa črno-rumena zastava še nikdar ni bila povod pretepov ali druzega kalenja javnega mirü! To je toraj v Avstriji drugi slučaj, da se je razobešenje črno-rumene zastave prepovedalo od človeka, ki stoji na najspodnjem klinu državne oblasti. Ali smo v Avstriji res že tako daleč, da se državni služabniki, če tudi na najspodnjem klinu, norčujejo z državnega prapora, da ga celo prepoveduje? Da tako postopanje še vedno za prazne šale smatramo? Naj jih, kdor jih hoče, mi jih ne moreme, ker nas zbadajo v sreč! („Cikorija") najnovejše irredentarsko društvo v Trstu, ki se je iz tega namena osnovalo, da bi slovenske kmete na svoje limance lovilo, pričelo je neslavno svoje delovanje s tem, da hodi po okolici sle-parit in ljudi dražit. V nedeljo popoludne ščuvali so člane društva „Edinosti" v sv. Križi zbrane, da so jih morali poslednji pod kap posaditi. Naj bi vendar Tržaški Slovenci na merodajnem mestu na Dunaji potrebne korake storili proti Garibaldijanskemu društvu „Concordia", da se mu Avstriji sovražno delovanje vstavi, ako v Trstu ne dobe ušesa, ktero bi jih poslušati hotelo. Društvo, ki je iz ljudi državi in cesarski družini sami sovražnih sostavljeno, v Avstriji nima pravice obstanka! Kedaj bi mu bil že Bismark posvetil, če bi se bilo na Nemškem tako društvo osnovalo. (Iz poštne hranilnice.) Pred seboj imamo okrožnico uradovo z računom za mesec april. V tem mesecu seje 187.401krat vložilo 20,483.207 gl., izvzelo pa 66.950krat za 19,468.168 gld.; na VII. skupino (Tirol-Primorje-Dalmacija) pride 10.997 vlog za 1,779.796 gld. in 3212 izplačil za 1,348.063 gl., na VIII. skupino (Štajarska-Kranjska-Koroška) 13.227 vlog z 1,461.763 gld. in 3250 izplačil za 452.951 gld. Od 12. januvarja 1883 do konca omenjenega meseca se je vložilo 132,768.444 gld., izplačalo 111,315.755 gld. — Rentnih knjižic je 7184 v vrednosti 3,346.750 gld. Vložnih knjižic je v prometu 460.140, med temi 8643 nemško-slo-veuskih. — Gibanje na borzah v obče, na Dunajski posebič, bilo je podobno vremenu aprilovemu; papirji so brez vsakega reda padali in zopet rastli, kakor je pač pihal veter po obzorji političnem. Zlata renta gibala se je med 107-95 in 104-50, srebrna pa med 83-50 in 79'75. V neuradnem delu okrožnice je poročilo o snovanji poštne hranilnice na Ogerskem, potem sostavki o hranilnicah v obče, in zopet o „šolskih" posebej. Okrožnica sklepa s sledečimi vrsticami: „Der Rechenschaftsbericht des k. k. Postsparkassenamtes für die Zeit vom 12. Jänner 1883 bis 31. December 1884 wurde an leitender Stelle in sehr eingehender sachgemässer Weise von der Zeitschrift „Slovenec", ferner in der „Gospo-darstvena prilog?" des „SI. Gospodar" besprochen." Iz priloge, ki priobčuje številke v zgubo zašlih knjižic, dostavimo, da je število istih 1213, med njimi 17 slovenskih, zadnja od teh pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Razne reči. — Grozen dogodjaj doživeli so pred nekoliko dnevi v Herzzeg Sellesu v baranski županiji. Kmet Ivan Sekači, pijači silno vdan, prepiral se je neprestano s svojo ženo Marijo, o kteri je imel tudi sumnjo, da mu ni verna. Z nesrečnico je tako grdo ravnal, da je bilo nanj nejevoljno vse selo, ter so najoglednejši ljudje v selu njenega očma sklonili, da jo nazaj vzame v svojo hišo. Vsa stepena, bleda in bolna preseli se reva v stanovanje svojih starišev; ali njen mučitelj nadlegoval jo je tudi tukaj in zahteval, da se verne zopet k njemu. Neko nedeljo prišel je zopet in počel jo je nagovarjati, da bi šla ž njim. Ker se mu ne vdA, potegne nož iz zapasa, ter jo prebode. Ko so njeni stariši videli kri teči iz rane, planejo nad Ivana; ali on počne mahati z nožem in bi jih bil morda tudi poklal, da se ni ta trenutek zrušil na tla zadet od kroglje, ktero je izstrelila iz starega samokresa njegova žena. Ona ga jo hotla samo prestrašiti, pa ko je videla, kaj je naredila, omedlela je in se zgrudila tudi ona na tla. Mar li ni grozen tak prizor? Nasledek je pijančevanja — pa ravno pijanec se ne zmeni za take izglede, ampak čaka, da ga pogubi lastna gnjusna strast. — Šestletnadeklican a potovanj i. Pred nekoliko dnevi peljala se je z železnico skoz