Knipic SLavfcg; AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 213 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 11TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Župan obdolžen, da je pretepa! pikeie. Podrobnosti o silnem štrajku v Johnstownu Johnstown, P? bra. Tu se vrši obravnava pred vladnim delavskim odborom, ki naj dokaže, da je Betlehem Steel Co. kršila Wagnerjevo delavsko Postavo. Med drugimi se bo mo-ral zlasti zagovarjati župan Shields, ki je obtožen brutalnega nastopa napram štrajkarjem. Glavna priča proti županu »hieldsu je bil neki John Zeman, ki je pripovedoval, kako je žu-Pan nastopal v juniju mesecu tekom štrajka pri Betlehem Steel Co. Zeman je kot priča pripovedoval, kako je župan Shields suval pikete in štrajkarje okoli tovarne in kako je stiskal roko onim delavcem, ki so se kljub 8trajku vrnili na delo v tovarno. Shields je zlasti podpiral kom- 10. septem-, panijsko unijo pri Betlehem Steel Co. Delavci, ki so bili člani kompanijske unije, so povedali, da kompanija nikdar ni poslušala prošnje njih zastopnikov za izboljšanje plač ali delavskih razmer. New Cumberland, W. Va., 10. septembra. Odvetniki Weirton Steel Co., ki je tožena pred vladnim delavskim odborom, so zaman skušali izvabiti iz zastopnikov C. I. O. unije, da dokažejo, da je omenjena unija prava delavska organizacija. Kompanijski odvetniki so trdili, da zastopniki C. I. O. ne morejo nastopiti pred vladnim odborom, dokler ne dokažejo, da so v resnici organizacija, ki lahko zastopa delavce in ld ima tozadevno postavno dovoljenje. Vlada zapretila z verigami štrajkujočim mornarjem Washington, 10. septembra. Joseph Kennedy, načelnik United States Maritime Commis-Sl°n, je brzojavil danes v Montevideo, Uruguay, kapitanu parčka Algic, da naj vklene štraj-kujoče mornarje na parniku v Verige, ako po prvem opominu opustijo štrajka. Povelje je bilo uspešno, kajti mornarji so t<oj prenehali s štrajkom. Al-je amerišlva-tvfcidna ladja, in Vladni mornarji ne smejo štraj-kati, sicer gredo v ječo. Mornar-31 Parnika so zaštrajkali iz sim-Patije do štrajkujočih pristaniških delavcev v Montevideo. Voditelji CIO unije v New Yorku s° izjavili, da se nikakor ne strinjajo s poveljem Kennedya glede štrajka-, toda so priznali, da vlada močna dovolj, da predeči štrajk. -o-- Balincarska tekma Za danes zvečer je odredil Hr-v*tski dom na 6314 St. Clair, Veliko balincarsko tekmo, pri ka. bosta dve veliki nagradi; ^Va bo $15 in druga $9. Igra j^ttburaški orkester. Priprav-Jeno bo obilo pečene jagnjetine dobre kapljice. Odbor Hrvat-'s^ega doma vabi vse Jugoslova-118 na to zanimivo tekmo. o— unija Zavržena tožba Svoječasno je C. I. O. ^Perila tožbo na zvezni sodni j i governerju države Ohio, 1 Iurtinu Daveyu, ker je rabil ^°iaške čete tekom štrajka v °Ungstownu. Zvezni sodnik ^derwood je pa sedaj tožbo vr-^l i-Z scdnije, potem ko so se vo. ^ tel j i C. I. O. izjavili, da je to Udi njih želja. Sodnik je izja-da se governerja ne more °^iti radi enakih dejanj. Požrtvovalni Kitajci ^Čeraj so clevelandski Kitaj-' 0(1 Poslali svoj prvi asesment a °brambo Kitajske pred Ja-^sko. Poslali so na finančnega ^'nistra v Nankingu $15,000. Kitajec v Clevelandu ali v Kitajci premagali Japonce na treh frontah šangaj, 10. septembra. Jaj-ponska je doživela danes večje poraze na treh frontah. Poleg tega je pa med japonskimi vojaki v Šangaju izbruhnila kolera. 20 vojakov je že umrlo za kolero. Ob Wangpoo reki so se morali Japonci po hudem bombardiranju umakniti pred Kitajci. Enako so Kitajci blokirali japonski pohod ob važni Jangse reki v bližini strategične Woosung trdnjave. Japonci det namerili vse svoje topove na bojnih ladjah in obstreljujejo kitajski del Šangaja. Pri Pootungu so se morali Japonci umakniti radi ne-nr.vadno močnega kitajskega nabada. dr ^"ispevati $10.00 za obrambo do-°vine. Kitajci iz Amerike so °sleJ Poslali že nad $3,000,000. 2 Zadušnica a Pokojnim Josephom Brada. ternhSe b° v PondelJek 13- seP" brala sv. maša zadušnica Ugih mestih mora mesečno Več plačali kot dobili Sleherni dolar, ki so ga plačali prebivalci države Ohio v zvezno blagajno tekom Zadnjih štirih let, je bil vrnjen državi Ohio, a poleg tega je morala zvezna blagajna doložiti še $600,000,000 za razna javna in lokalna dela v dr. žavi Ohio. Tekom zadnjih štirih let so Ohijčani plačali v zvezno blagajno v raznih davkih ogromno svoto $746,050,023, a v istem času je plačala zvezna blagajna državi Ohio za razne javne naprave $1,362,91,957. Samo za WPA delavce je dobila država Ohio iz zvezne blagajne $184,-000,000. Novo igrališče V sredo večer je bilo slovesno ctvorjeno novo mestno igrališče v slovenski naselbini v Newbur-gu, na Aetna Rd. in E. 78th St. Za igrališče^e je posebno zavzemala South End Inprovement liga, katere častni predsednik je Rt. Rev. J. J. Oman. Kakih 5,-000 oseb je bilo navzočih pri otvoritvi. Zdravnik — tat? V Daytonu, Ohio, so aretirali zdravnika dr. Phillipa Margoli-na, katerega je policija obtožila dvanajst tatvin. Zdravnik je vdrl v zdravniške urade svojih kolegov, ki imajo prostore v istem poslopju. Kot pravi policija je dr. Margolin že priznal tatvino. štetje brezposelnih Predsednik Roosevelt je mne-ob 7 " "i£tJtl sv- masa zaausmca nja, da se lahko v enem dnevu Je v15 ZJUtraj v cerkvi Mari-j preste je vse brezposelne v Zedi-ob ne^°vzete na Holmes Ave., J njenih državah. Pismonoše v Odrečeno državljanstvo Prvič odkar pomni zvezna sodnija v Clevelandu se je ista potom zveznega pravdnika obrnila na državno sodnijo v Elyrijo z zahtevo, da se odreče državljanstvo dvema prosite-Ijema. Paul G. Werner, načelnik naturalizaci jskega urada v Clevelandu, je naprosil sodnijo v Elyria, O., da slednja odreče državljanstvo nekemu Dominiku Stevko in Paulu Hanu-su, ker sta\ — komunista. Sodnik Guy Findlay je odredil, da omenjena ne smeta dobiti državljanstva. "Clambake" Beseda "Clambake" je pristno ameriška in pomeni sestanek prijateljev ali skupine ljudi, ki se v jesenskem času zberejo in priredijo zabavo ter pojedino z najbolj različnimi dobrotami. Za pravi "Clambake" mora priti na mizo sledeče: sveže ali pečene ostrige (oysters), sladka, sveža koruza, pečeni ali pohani piščanci, ckusno prirejen sladek ali navadni krompir, pečen, nekaj izvrstne solate, kruha in — sveže pivo. Mnogo teh clamba-kcv se sedaj, vrši po vsej Ameriki, in vstopnina k nekaterim je od $1.00 do $15.00. Tak "Clambake" se vrši v nedeljo 12. septembra v cerkveni dvorani sv. Vida, in sicer v korist cerkve. Mojstri, ki se razumejo na fine kuhinjske umetnosti, so ga pripravili. Serviralo se bo od 4. ure naprej. Vsi farani in prijatelji cerkve so prav vjju-dno vabljeni. Dobili boste nekaj, česar menda še svoj živ dan niste imeli. Ob tej priliki boste lahko videli tudi novo prebarvano cerkveno dvorano. To delo so izvršili člani društva Najsvetejšega Imena brezplačno in darovali tudi barvo. Pridite in oglejte si "novo dvorano," obenem pa se boste zabavali pri okusnih jedilih in pijači s svojimi prijatelji. Vstopnice dobite v župnišču ali pri trgovcih na St. Clair Ave. Priliki 31-dnevnice smrti mestih in po deželi zaeno z vo- , __uuv i mvv w, k'ukega- Prijatelji in sorodni 80 Prijazno vabljeni. livnimi uradniki izvršijo to delo v enem dnevu. Dobil $250.00 Na zadnji konvenciji stroje-vcdnikov v Clevelandu je detektiv Bernard Wolf aretiral nekega Oliver Felt, katerega je opazil v "hotelu, da se je sumljivo obnašal. ,Felt je bil na sodniji oproščen, nakar je tožil detektiva za $5,000 odškodnine. Rekel je, da je bil delegat in da je šepetal z raznimi drugimi delegati ter priporočal svoje kandidate za razne urade. Detektiv je bil obsojen v plačilo $1;000, toda je dobil novo obravnavo. Včeraj je bila ta obravnava končana in detektiv mora plačati Feltu $250 z,a napačno aretacijo. Staro železo Trgovinski oddelek ameriške vlade poroča, da kupijo Japonci skoro polovico vsega starega že-lezja in enakega materiala v Ameriki. Tekom prvih sedmih mesecev je bilo iz Amerike poslanih na Japonsko 2,600,700 ton starega železja, ki je bilo vredno $5,900,000. Japonska rabi to že-lezje najbrž za izdelovanje vojnih aparatov. Ponarejeni bankovec V davčnem uradu so dobili že drugi ponarejeni bankovec za $20.00, s katerim je hotel nekdo plačati davke. Oseba je izjavila, da je dobila dotični bankovec v neki gostilni. Vojne v Evropi ne bo. Narode je strah pred novim prelivanjem krvi. Državam tudi pomanjkuje denarja in orožja Pri družbi cestne železnice je prišlo do krize. Vsi direktorji so resignirali New York, 1Q. septembra. Kot pripovedujejo in pišejo poznavalci današnjih razmer v Evropi, skoro gotovo ne bo prišlo do nove vojne med narodi, kajti ti narodi se bojijo nove vojne bolj kot kuge. Ropotanje s sabljami med Mussolinijem in Stalinom ne pomeni dcsti. Prvičsiiiti Italija ne more napasti Rusije niti Rusija Italijo. Par potopljenih parni-kov v Sredozemskem morju ni vredno prelivanja človeške krvi. Drugič pa se enako Rusija kot Italija boji vojne, ki zna postati prava furija. Vrši se pa besedna vojna med Rusijo in Italijo. Mussolini je potom svojega tu-jezemskega ministra kategorično zanikal, da bi laški submarini vršili razbojniško delo v Sredozemskem morju. Svoječasno so nastale vojne iz manjših vzrolčov kot je ta, toda ianes je narode strah pred voj-10. Sledile bodo morda represa-lije v Sredozemskem morju in pri tem bo tudi ostale. Tudi Anglija nikakor ne želi iti v vojno iz vzroka, ker je bilo oar njenih parnikov potopljenih. Saj je celo Japoncem poslala zmerno noto, ko so slednji skoro ustrelili angleškpga poslanika v šangaju: Svoje&iano bi bila voj-[ na radi enakega dogodka napovedana tekom 24 ur. Predesdnik Roosevelt je d'al| tudi razumeti, da se ne bo vtikal v japonsko-kitajski spor, ako sej komu izmed ameriških državljanov kaj hudega zgodi. Vlada je posvarila svoje državljane, da se umaknejo iz Kitajske, in če ostanejo tam. morajo riziko sa- mim sebi pripisati. Svet se nahaja v tako nervoznem položaju, da kadar eksplodira kaka pokalica, že kričijo gotovi fanatiki po vojni. Toda ogromna večina narodov je sicer tudi nervozna, toda vojni nevarnosti se bo izognila. In ta strah je kot policist, v katerega navzočnosti se srbori-teži ne drznejo spopasti se med seboj. Za vzgled vsem je Amerika, ki je pozvala svoje državljane iz Kitajske domov, namesto, da bi jih pustila na Kitajskem pod varstvom topov in marino v. Ta. ko se je godilo v preteklosti, toda danes je Roosevelt na krmilu vlade. Amerikanci v šangaju in v drugih kitajskih mestih so sicer protestirali, toda vlada v Wash-ingtonu je izjavila, da za časa /ojna ne veljajo navadna mirovna pravila. In s tem morajo bi-;i ameriški državljani na Kitajskem, ki nečejo domov, zaenkrat :adcvoljni in poslušati kitajske in japonske bombe. Med vsemi narodi bi morda Nemci najprej šli v vojno, dasi tam prevladuje skoro enak strah pred vojnimi grozotami kot v drugih državah. Toda Nemčija je danes veliLo prešibka, da bi začela s klanjem. Kar je pa glavno, in to velja za vse države, oni, ki bi se mogoče radi borili, nimajo denarja, da bi kupovali bojno orožje. Ze-dinjene države, kjer je edini vir bogastva, ne bodo nikdar več dajale denarja Evropi za moritev. Enkrat so šle Zedinjene države na led, toda nikdar več. Cleveland. — Sleherni direktor The Cleveland Railway Co., je včeraj resigniral in poslal pismeno resignacijo slehernemu [delničarju kompanije. Delničarji so izjavili, da ne zaupajo več direktorjem, in slednji so se odpovedali uradom. Tako bodo delničarji prišli tekom 30 dni, ko se vrši delničarska seja, zopet enkrat do besede pri kompaniji, katere gospodarstvo je baje zelo zavoženo. Delničarji so zelo zadovoljni z resignacijo direktorjev. Družba cestne žeelznice zahte- va od mesta novo pravico za poslovanje in sicer za 25 let, Mestna vlada pa želi od kompanije gotove obljube za znižanje voz-nine in razne druge ugodnosti. Predvsem mestna vlada zahteva, da se preceni premoženje družbe^ ki je po sedanjih podatkih previsoko cenjeno. Od te svo. te se plačuje delničarjem 6 odstotkov prefita, kar garantira mesto, toda za danes je ta odstotek previsok. Mesto trdi, da če bi kompanija malo bolj hranila, bi bolje postregla ljudem. In enakega mnenja so delničarji. Vabilo na sejo Seja, lokala št. 45, U. A. W. se vrši v nedeljo 11. sept. ob 2. uri pop. v S. N. Domu na St. Clair Ave. Na tej seji bodo vsa poročila iz konvencije in mislimo, da ga ni člana, ki ga ne bi zanimala ta poročila. Glavni govornik na tej seji bo HOMER MARTIN, ki bo gctovo natančno poročal o vsem. še enkrat apeliramo na slovenske člane, da se gotovo udeležijo te seje. Ne pustimo, da vzkali seme, ki ga je vsejala prisiljena stranka v našo unijo. Ne pustimo, da to seme zastruplja naše ljudi. Mi hočemo edino in pravo unijo, ki bo odgovarjala vsem, nič sebičnosti in lakomnosti po dobrih službah, ampak pravo prijateljsko složnost. Le po tej poti bomo dospeli do cilja. Na svidenje v nedeljo popoldne. -Ana Urhas, tajnica. Svoji za svojega Poročali smo že, da bo 1. septembra izpuščen iz zveznih zaporov J. Arthur House, bivši predsednik Guardian Savings & Trust banke v Clevelandu. Obsojen je bil za 6 let radi nepoštenega poslovanja v banki, toda nahaja se v zaporih šele dve leti, pa ga bodo izpustili. Zanj so se potegnili vsi visoki bankirji v mestu in veleindustrijalci, in med njimi so: A. C. Ernst, predsednik Trgovske zbornice. Hiram Rivitz, predsednik Industrial Rayon Co., Harris Greech, predsednik The Cleveland Trust Co., C. E. Sullivan, predsednik Central National banke in še več drugih. Submarin ni laški Washington, 10. septembra.- t V uradnih ameriških krogih sOj mnenja, da submarin, ki potaplja tovorne parnike v Sredozemskem morju, nikakor ni od laške bojne mornarice. Mogoče pa je, pravijo dotični krogi, da je Italija prodala submarin Francovi vladi, nakar si je umik roke. Če Angleži ali Francozi streljajo na dotični submarin, Italija tega ne bo smatrala za napad na Italijo. --o-- C. I. O. Štrajk člani unije elektrikarjev, ki je združena, s C. I. O., in ki so zaposleni pri Elwell-Parker Electric Co. na 4205 St. Clair Ave., so začeli s sedečim štrajkom. Gre se za zvišanje plač uslužbencem. Tovarna izdeluje električne aparate, in je v njej usluž-benih nekako 450 delavcev. Unija trdi, da je 95 odstotkov delavcev pri omenjeni kompaniji organiziranih. Delavski časopis Razne unije v Clevelandu, ki pripadajo C. I. O. uniji so včeraj začele z izdajanjem lastnega časopisa, ki nosi ime "The Cleveland Union Leader." Ted Cox je urednik in je odgovoren za pisanje eksekutivnemu odboru C. I. O. organizacije. Vročekrvna mladina 16 let stari Holly Sagster je priznal napram policiji, da je ustrelil svojo 14 let staro ljubimko Mario Marker, ko je dognal, da je imela sestanek z nekim 'drugim fantom. Pozneje se je hotel samega ustreliti, toda revolver se ni sprožil. Za pol dolarja Aaron White, ki je bil obtožen in spoznan krivim, da je ukradel pol dolarja, je bil včeraj na sodniji od sodnika Merricka/)bso-jen od 10 do 25 let ječe. Porotniki so se posvetovali samo štiri minute. Vsa obravnava je trajala le 30 minut. Da je sodnik odredil tako visoko kazen je kriv White sam, ki je bil že dvakrat obsojen radi ropa, toda se ni nič poboljšal. Radio program Na slovenskem radio programu v nedeljo zapojeti Hren sestri, Josephine in Albina sledeče pesmi: "Moj Dom," "če na tujem zemlja me pokrije," "Kaj nam pa morejo." Igra Gerbeck godba. Program se oddaja od 5:30 do 6:00 zvečer na WJAY radio postaji. Ali imate $50.38? Zakladniški oddelek vlade naznanja, da je sedaj toliko denarja v kroženju, da pride na sleherno osebo v Zed. državah $50.38. Poglejte v svoj žep! Mrs. Zizelman umrla Umrla je Mrs. Zizelman, soproga uradnika, ki izdaja poročna dovoljenja zadnjih 34 let, Zizelman je izdal že nad 250,000 poročnih dovoljenj. Preselitev Mrs. Josephine Zakrajšek, tajnica dr. St. Clair Grove št. 98 W. C., se je preselila na 956 E. 79th St. Zaroka Mr. in Mrs. Anton in Mary Stefančič, 890 Rudyard Rd. naznanjata, da se je njih hčerka Mici zaročila z Mr. Leonard Brothers. Obilo sreče! Komunistična dekleta za kitajsko armado šangaj, 10. septembra. Gospa Sun Yat Sen, vdova po ustanovitelju kitajske republike, je organizirala 500 komunističnih deklet ter jih poslala med kitajsko urmado, da učijo vojake komunističnih doktrin. Dekleta so oborožena z revolverji. Japonci so že polovili nekaj teh deklet, o katerih so se izjavili, da so jako bojevite. Japonci se boje, da, pride med Kitajsko in Rusijo do vojaške zveze. Baje imajo Kitajci še nadaljna dva regimenta deklet, ki so popolnoma vojaško iz-vežbana. -o- En sam ropar Včeraj okoli 7. ure zvečer je prišel v Clarks restavrant na Euclid Ave. in E. 6th St., mlad moški. V restavrantu je isti čas jedlo nad 150 ljudi. Ropar je stopil k blagajničarki, zahteval cigarete, in ko jih je dobil, je zahteval še ves denar v registru, katerega je tudi dobil in lepo mirno odšel. Ropar, ki je dobil $78.00, ni imel niti revolverja, j Zvezni dan na razstavi Danes je zvezni dan na Veliki jezerski razstavi. V ta namen je dospela iz Washingtona vojaška' gedba armade Zed. državah, o kateri gre glas, da je najboljša godba v Ameriki. Mestni delavci Govori se, da mestna administracija sili mestne delavce, da prispevajo za kampanjski fond za Burtcna. V City Hallu so to govorice odločno zanikali. Darovi za vrt Za Kulturni vrt so nadalje da-, rovali: Mr. Jos. štampfel zopet $5.Q0 in družina John Virant iz Brewster, Ohio, $2.00. Lepa | hvala obema. — Odbor. i Piknik demokratov V nedeljo 19. septembra se vrši letni piknik demokratov v Cuyahoga county, in sicer v Will-O-Beach parku. Na programu je kontest, ki naj dožene, katero dekle je najlepša in naj-urnejša plavalka, baseball igre in drugo. Razdeljena bo nagrada v svoti $50.00, en bicikelj za fanta, eden za deklico. Biciklje so darovali okrajni komisarji, $50.00 pa državni blagajnik Knisely. Bodo pa tudi druga številna darila. Pikniku bo nače-loval W. B. Gongwer. John Mc-Williams, demokratski kandidat za župana, bo imel kratek nagovor. Pričakuje se najmanj 25,-000 ljudi. Prosta vožnja z busom bo vpeljana vse popoldne in zvečer od Euclid Ave. in Green Rd. do parka in nazaj. -o- Bojkot radio postaje Centralno vodstvo C. I. O. unije v Clevelandu je naročilo svojim članom, da bojkotirajo WHK radio postajo, ker slednja ni hotela razpošiljati govora John C. Lewisa na delavski dan. Lewis je v dotičnem govoru napadal predsednika Roosevelta in governerja Daveya. C. I. O. unija bo poslala tudi protestno pismo na vodstvo postaje in na vse trgovce, ki oglašajo na tej postaji. Prestavljena seja Družba SND na 80. cesti napoveduje sejo direktorija za danes zvečer ob sedmih, mesto v nedeljo. Pridite vsi direktorji. Zadjušnica V sredo 15. sept. se bo brala v cerkvi Brezmad. Spočetja na Superior sv, maša ob osmih za pok. Frances Perne. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Iz tržnice Cena jajcem se skoro dnevno zvišuje. Tudi prešičje meso in surovo maslo se je podražilo, do-čim je cena moki nekoliko padla. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1937 r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME <117 8t Ol&lr Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00, Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mWi, »7.00 per year. 0.B. and Canada, »3.00 for 8 month«; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 month«. Cleveland and EucUd, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for « months. European subscription, »8.00 per year,__81ngle copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1D09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, No. 213, Sat., Sept. 11, 1937 Primarne volitve v Clevelandu Še dva tedna je do primarnih volitev v Clevelandu, ki naj odločijo, kateri kandidat te ali one stranke pride v po-štev pri glavnih, volitvah, ki se vršijo prvi torek v mesecu novembru. Mestni carter določa, da se za primarne volitve lahko priglasi kandidat za vsak urad, ki dobi določeno število podpisov od državljanov in plača tozadevno pristojbino, in ki znaša $15.00 za councilrnane kandidate in $50.00 za županske kandidate. Dva izmed prijavljenih kandidatov, ki dobita najvišje število glasov, gresta potem na ožje volitve mesec pozneje. Republikanska stranka ima letos v Clevelandu enega samega kandidata, in to je sedanji župan Burton, ki je bil izvoljen pred dvema, letoma zlasti iz vzroka, ker je začasno zatajil svoj republikanizem in se odel s plaščem neodvisnega kandidata. Kakor hitro pa je bil izvoljen, je vrgel neodvisnost od sebe in je poznal povsod same republikance, ali pa one demokrate, ki so zatajili svojo stranla> in Roosevelta in obrnili plašč po vetru. Tekom lanske predsedniške kampanje je "neodvisni" Burton šel celo tako daleč, da je napadal predsednika Roosevelta in se očitno pridružil republikancu Landonu, s katerim, je obiskoval politične shode. To je bilo v zahvalo, ker je Roosevelt dovolil nekako $60,000,000 za javna dela v Clevelandu, ne oziraje se, kdo je župan, pač pa oziraje se na potrebo ljudi. Mestna vlada v Clevelandu pod županom Burtonom sama nima ničesar pokazati, da se je kaj naredilo, razven kjer se je delalo s sredstvi, ki so dospela iz Washingtona. Znala pa je pregovoriti ljudi, da so si zvišali davke, da ima približno župan Burton danes na razpolago nekako osem milijonov dolarjev več za mestne stroške na leto kot jih je imel župan Miller. Njegov nasprotnik je okrajni inženir John McWilliams, ki je uradno odobren od demokratske stranke za županskega kandidata. Kot okrajni inženir se je izkazal zmožnega in delovnega. Računa se, da bosta pri primarnih volitvah izbrana Burton in McWilliams, in da bo končni boj med tema dvema. Preostaja še šest drugih županskih kandidatov, ki pa nimajo za seboj zaslombe, da bi sploh prišli v poštev. O'Dorr nell je neodvisni demokrat, Kohler je lastnik nočnih klubov, Hubbel je znani sitnež v politiki, in poleg teh imamo še socialističnega in komunističnega kandidata. Kot računajo politični, izvedenci ostalih pet kandidatov ne bo skupaj dobilo toliko glasov kot sam McWilliams ali Burton. Županske volitve so letos važne tudi iz vzroka, ker bodo volivci odločili ali naj bo prihodnji županski termin za štiri leta ali za dve. Bolj komplicirane so councilmanske volitve. Nad 200 kandidatov je priglašenih za 33 uradov. Med temi kandidati jih je deset slovenskih in eden brat Hrvat, Mr. Emil Crown, ki ponovno kandidira v 31. vardi. Sedanji courtcilman v 10. vardi je Edward Pucel, ki je dobil letos nasprotnika v osebi Mr, Markušiča. V 23. vardi imamo štiri slovenske kandidate in sicer Mr. John Novak, sedanji uspešni councilman, Mr. Kennick, Mr. Somrak in Mr. Zorko. Slednji kandidira kot socialist, Mr. Novak kot redni demokrat, Mr. Kennick in Mr. Somrak pa kot neodvisna kandidata. Na zapadni strani kandidira v 2. vardi Mr. George Travnikar, sedanji councilman. V 32. vardi pa kandidira sedanji councilman Mr. Anton Vehovec, poleg njega sta pa priglasila kandidaturo Mr. Rožanc in Mr. 'Kranjc. Dolžnost državljanov je, da skrbno preiščejo delovanje sedanjih councilmanov in ponovno volijo za nje, ako mislijo, da so se izkazali vredni in sposobni za urad. Treba je proučiti tudi načrte in namene drugih kandidatov, da lahko na volivni dan oddaste glasovnico za pravega moža. "Ameriška Domovina" se ne bo vtikala v primarne volitve, kajti te volitve so postavljene, da narod izbira izmed kandidatov. Imeli pa bomo besedo pred glavnimi volitvami. Med tem vas pa državljanska dolžnost kliče, da gotovo volite 28. septembra. Kdor ima kaj1 javnosti za povedati, lahko to stori v našem listu potom dopisa, samo da je dostojen v vsem. Največje društvo JSKJ ob-tem oziru ne bi rad blamiral- torej ne bom nič večerjal doma. haja 35-letnico Cleveland, O. — Eno največjih društev JSKJ, namreč društvo sv. Janeza Krstnika, št 37, bo proslavilo 35-letnico svojega obstanka. Proslava se bo vršila soboto 11. septembra v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Pričetek veselice bo ob 7. uri zvečer. Za enkrat naj se ustavim pri 35-letnici. Petintrideset let društvenega delovanja je dolga doba. Društva se ustanavljajo s primeroma majhnim številom članov. Koliko je bilo ustanoviteljev društva št. 37, ne vem, ker nimam pri rokah društvenega arhiva; tudi ne vem, koliko ustanoviteljev je še med živimi. Naša društvo šteje čez 600 članov in članic v obeh oddelkih. Da pa je društvo dosegle tako častno število članstva, je v glavnem zasluga društvenih uradnikov in za društvo vnetih agitatorjev. Zato ne bo odveč, če jih nekoliko omenim v tem dopisu, seveda, v kolikor je meni kot 14 letnemu članu znano. Naj omenim bivšega večletnega predsednika sobrata Johna Za-larja, dalje njemu enakega, za društvo in Jednoto vnetega društvenega delavca Josepha Rudolfa, večletnega tajnika našega društva. Kadar se ta dva zavzameta, jih pripeljeta na sejo toliko, da zakrijejo uradniške mize. Smelo trdim, da sta omenjena dva tekom zadnjih par let pridobila polovico nov^a članstva pri našem društvu. Zadnjih par let je bil zelo mar- in bartender j i bodo baje imeli največje čaše za pivo, kar jih je dobiti na svetovnem trgu. Pa tudi godba za plesalce bo ena najboljših, ki jih je možno dobiti v Clevelandu. Igrali bodo Rays Blue Barons, sinovi članov našega društva. Vselej in kjerkoli so ti, muzikanti nastopili, so dobili priznanje od 'navzočegja občinstva. Upam, da sem dovolj povedal, kar pa nisem, bodo posetniki izvedeli na veselici. Da društvo ne gleda samo na svojo, ampak tudi na jednotino korist, dokazuje to, da je idalo prost trimesečni asesment vsem novo-pristoplim mladinskim članom. Torej smatram, da je društvo vredno vsestranske naklonjenosti. Navzočnost glavnih odbornikov je privlačna sila v agitacij ske svrhe, posebno ob praznovanju 351etnic. Zato se obračamo na glavne odborn|ike, ki živijo v primerni bližini, da nas na omenjeni večer posetijo, če jim je le mogoče. Ta dopis se mi je precej raztegnil, pa upam, da mi bo gospod urednik oprostil, ker glede proslave 35-letnice ga ne bom več nadlegoval. K zaključku naj še enkrat apeliram na vse člane in članice, da se gotovo udeležijo te redke društvene slav-nesti. Nobenega drugega zadržka ne bi smelo biti kot delo ali bolezen; pa upam, da bomo vsi zdravi, vsaj do takrat. Pridite vsi in privedite s seboj kar največ svojih prijateljev! Na svidenje na naši veselici v so- ljiv in agilen za društvo iu Jed- boto 11. septembra zvečer v S. Nek meščan je prišel na sodnijo za razporoko. Za vzrok di-vorsa je navedel, da mu je ženica kuhala pet dni zapovrstjo fižol. V starem kraju je pa 365 dni v letu na mizi kislo zelje (včasih trikrat na dan), pa ni nobenih razporok. * * * Kadar gremo na obisk v domovino, si vselej že naprej predstavljamo, da bomo najprej obiskali najljubše kraje in prostore, kjer smo preživeli svoja vesela otroška leta. Ta bo najprej obiskal tepko, s katere je prvič padel, oni bo obiskal tisti tolmun, kjer se je tolikrat kopal, tretji bo obiskal tisto ravnico na gmajni, kjer so tolikrat kozo gonili itd. • Prav posebne želje pa ima naš Jože Okorn, ki je rekel, da je njegova najiskrenejša želja, da bi samo še enkrat rad bos tekel v hrib za očetovo hišo. noto sobrat Charles Skulj, večletni podpredsednik. V zadnji kampanji je bil marljiv in agilen sobrat John Taufar, ki je vpijal mnogo novih čja-nov v naš mladinski oddelek. Sobrat Louis J. Pire, kot večkratni uradnik društva, je pustil ali daroval vse svojo društveno plačo društveni blagajni. Za zadnjo veselico je dal vino, kolikor ga je bilo potrebnega, dalje cigare in za nam?iek še nekaj steklenic "tadobrega." Velikokrat je daroval dolar ali dva za članstvo našega društva ali izjven dru-j štva. V zadnji kampanji je dal $20 tistim, ki so vpisali največ novih članov. Po mojem mnenju je tudi dober agitator, članstvo «iaj ohrani svoje aktivne uradnike in člane v lepem spominu. Sedaj pa še nekaj glede naše veselice. Prireditve našega društva so redke, toda kadar društvo kaj priredi, poskrbi, da je občinstvo prvovrstno postrežef-no. In to v vseh ozirih, bodisi pri pijači, jedi ali zabavi. Bratje in sestre, naša dolžnost je, da se te prireditve udeležimo vsi, brez izjeme. Saj smo društvu vsi enaki, na proslavo društvene 35-letnice! Društvene knjige nam podajajo jasen dokaz, da je društvo v resnici delalo za koristi svojega članstva. To najlepše kaže dejstvo, da je tekom depresije založilo čez $700.00 za asesmente potrebnega članstva. Vstopnina je zelo nizka. Samo 25 cejitev za člana ali članico, želeti je, da člani pripeljejo s seboj svoje sinove in hčerke ter sveje prijatelje in znance, kajti zabave bo za vse dovolj. Otroci mladinskega oddelka, ki pridejo na veselico, dobe po 15 centov vrednosti v tiketih, za kar si bodo lahko kupili sladoled ali kaj drugega. Toda nekaj le lahko povem tudi od naše kuhinje, ki bo dotični večer poslovala. Da bodo pri delu gibčne in N. Domu! — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ: John Branisel, blagajnik; -o- Seja društva sv. Imena v Pr{ Torej, vsi Poletni vroči' dnevi polagoma minevajo. Zopet bo čas misliti na društvene seje. žal, da se tudi v hladnih dnevih tako neradi udeležujemo društvenih sej. V nedeljo 12. septembra imamo člani društva sv. Imena skupno sv. obhajilo pri drugi sv. maši. Prosi se vse člane, da se po dolgem času zopet javno pokažemo, da nas ni sram pripeti društveni znak na prsa. Nekateri so to društva opustili. Zakaj, to ne vem. Radi plačila menda ne, saj je tako mal asesment, samo 5, centev. na mesec. Vsi, kateri ste bili sprejeti, pa ste opustili, pridite nazaj. Ne radi mene, ampak radi svoje neumrjoče duše. Vaš certifikat, katerega lastujete od društva sv. Imena, bo veljaven onkraj groba pred božjim Sodnikom. Vsak zaveden član društva skrbi, da je njegov certifikat veljaven, da njega dediči prejmejo zavarovalnino po vaši smrti. Zavarovalnina, katero imamo pa od društva sv. Imena, gre z nami v večnost. Zato držimo jo, bo gotovo prav prišla ob ločitvi s tega sveta. Zvečer, po opravilu v cerkvi, je pa seja za vse člane našega društva. Pridite gotovo vsi, da se pogovorimo in kaj koristnega ukrenemo. Mnogokrat se je pri našem društvu že govorilo, da bi se enkrat v letu vršil sestanek vse članov društev sv. Imena iz vseh štirih fara. Tak sestanek bi se vršil enkrat pri sv. Vidu, drugič pri fari Marije Vnebovzete, potem pri fari sv. Lovrenca in potem pri sv. Kristini. S takimi sestanki bi se v nas poživilo versko prepričanje. Kaj pravite, vi člani društev sv. Imena, bi bilo li prav Slovan Cleveland, O.—Zopet se moram malo oglasiti. Sicer s tem dajemo našim urednikom ved no kake sitnosti, pa mislim, da niso radi tega posebno hudi. če sem se z dopisom oglasil malo pozno, pa vendar prepozno ni nikoli. Pa takrat bolj za dobro vzamemo. Meseca julija smo imeli na Močilnikarjevi farmi piknik. Takrat bi se bili morali takoj zahvaliti občinstvu, ki nas je v tako lepem številu obiskalo. Le pa zahvala gre tudi Mr. Dolganu, kii nam je prodal ledenico in v ceni dosti spregledal. Ne pozabite se oglasiti pri njem, kadar kaj takega potrebujete. Na 5. septembra smo pa imeli na Furlanovih farmah lep izlet. Tudi naši prijatelji so nas obiskali takrat v lepem številu. Zabave je bilo dosti, samo čas nam je prehitro minil. Imeli smo vsakovrstne dirke in vlekli smo tudi vrv. Največja borba je bila med Jožetom Plevni-kom in Tonetom Vehovcem, ki sta imela vsak svojo armado za seboj. No, zmaga je bila na stričevi strani. Bil je tako vesel zmage, da je ves radosten zavpil: "Zdaj ga pa bomo, fan tje!" Kakopak, pelo se je tudi, kolikor so nam grla dala. Ledenico je dobil Mr. Pibernik in nam dal zato lep dar. Hvala mu in drugim, zlasti pa našim kuharicam, ki so nam pripravile tako okusno kosilo. Hvala tudi vsem, ki so posetili naš izlet. Pozor, pevci! Naša seja bi se bila morala vršiti 5. septembra. Ker se pa radi izleta ni vršila, se bo vršila v soboto 11. septembra ob 7:30 zvečer na Recher Ave. Frank Rupert, tajnik. -o-— brhke kuharice in strežajke, to tako? Ako se vam zdi ideja dose razume samo ob sebi. Poleg bra, pa poskusimo, škodilo bi tega mi je glavna kuharica zaupala skrivnost, da bodo gosti dobivali tako obložene krožnike za pristojbino 35 centoV, da jih ne bodo zmagovali. Jaz se v gotovo ne. Pozdrav vsem čitateljem, posebno pa še članom dr. sv. Imena v vseh slovenskih farah po Ameriki. Jacob Resnik, tajnik. Redka prikazen Euclid, O.-^-Ko sem šla, oni dan po našem lepem Euclidu, zagledam na nekem vrtu hruško, ki je imela na eni veji cvet. Res, pravi spomladanski cvet. Na, ta je pa dobra, sem si mislila, če bo hruška začela zdaj cveteti, bo ravno do božiča obrodila, kar bi bilo hudo narobe, zato sem stegnila roko in cvet utrgala. Seveda je krasti greh, pa moja roka je rekla: greh gor ali dol, jaz bom cvet utrgala in ga nesla pokazat v urednijtvo Ameriške Domovine, da bodo tam lahko izpričali, da ne lažem. (Je res, hru-škov cvet smo videli, ampak za krajo pa nismo odgovorni. Op. Jak.). Ampak cvetje ne dam nikomur iz rok, ker sem se namenila, da mora biti v nedeljo na pikniku fare sv. Kristine za pušelc. Zato vas pa vse prijatelje vabim, da pridete jutri na naš piknik na špelkotove prostore v Euclid. Boste videli, kako bo tam prijetno. Pridite se pred zimo še enkrat poveselit med nas. Pa tisti hruškov cvet boste videli, če boste firbični. Na svidenje v nedeljo 12. septembra na farnem pikniku sv. Kristine. Urška Trtnik. -o- Mladina bo pela Pridi, narod, v nedeljo 19 septembra v SND, da boš užival kar s trudom vzgajaš. Pridi, da uživaš pesem našo. In naužij se občutkov do naše pesmi. Naj ti pohiti spomin nazaj v domovino, ko si bil mlad. Predstavljaj si, da si to ti, kar vidiš in občutiš. Vem, da ti bo dobro pri duši. Nekaj bo šlo po tebi, da sam ne boš vedel kaj. To so občutki, spomini, na naša mlada leta. Kdo se jih ne spominja? Zatorej vas vabim, da pridete v nedeljo 19. septembra v S. N. D., ko priredijo naši skupni mladinski zbori koncert. Vem, da ste imeli užitek vsakikrat, kadar ste biJi na posan^fenih koncertih. Toliko bolj boste zadovoljni slišati vse zbore sku- paj. če se drug narod ponaša z našo pesmijo, zakaj se ne bi mi! Saj to je naš ponos. Ohranimo si vsaj to, saj v pladini je naše upanje. Napolnimo torej dvorano do zadnjega kotička in dajmo mladini spodbudo in priznanje za ijen trud. Otroci bodo zadovoljni, če vidijo, da še zanimamo za njih koncerte. Kako razočarani bi bili, če bi bila prazna dvorana. Mislili bi si: saj se še starejši ne zanimajo za svojo pesem, kako naj se mi! Prosim vas, ne razočarajte otrok in pridite, ne bo vam žal. S tem ne pomagate samo otrokom, ampak sami sebi do na-' »redka. Na svidenje v nedeljo večer, 19. septembra 1937 v S. N. Dom na St. Cltir Ave. Josie Grdinova. -o- Hmelj obirajo Polzela, 21. avgusta.—V lep poletni večer je zazvonilo iz številnih savinjskih cerkva "večno luč." Kakor odmev se sliši petje obiralcev in obiralk, ki, ne oziraje se na levo ali desno, hitijo trgati hmelj slco rožco, obrnem pa prepevajo angeljsko češčenje. Oboje, pesem zvona in pesem iz tisočerih grl, je glasna molitev, ki se razlega po lepih savinjskih poljih in prosi božjega blagoslova. Ko utihnejo ti glasovi, sei že zasliši iz vasi krepek glas gospodarja, naj prenehajo z obiranjem, l^er zvečer ne vidijo lepo obirati. Toda, kar težko se je ločiti od hmeljske rastline, če bi gospodar plače-/al od dneva, potem bi bilo slovo prav lahko, toda tukaj se zasluži toliko, kolikor se pač nabere. Ponavadi že zjutraj naredi vsak obiralec proračun, koliko hoče nabrati ta dan, toda ta proračun kaj rad unese, zlasti če je gospodar strog za lepo in skrbno obiranje. Kaj rado ,"56 zgodi, da ga prav takrat, ko bi moral nehati, manjka le še malo, in še tisto malo ne more aabrati, ker se le nerad zameri gospodarju. Z oklevanjem odložijo košare in vsujejo iz njih hmelj v že skoro polno vrečo. Po večerji, ki je dokaj skromna: krompir, mlečna kaša ali fižol, se zberejo okrog sušilnic znanci in znanke iz istih krajev. Mnogo si imajo povedati. Vsakdo pripoveduje, kakšnega gospodarja ima, kakšen je hmelj in koliko se ga nabere. Lepi bi bili ti večeri, ko ne bi bilo toliko nevoščljivosti. Vsaka namreč zavida oni, ki ga je več nabrala, druga se jezi, da je vedno v krajni vrsti, kjer se ga najmanj nabere, tretja se joka, ker so jo dekleta obdolžile, da si je že prej ogledala hmelj in se pre-jričala, katera vrsta je najlepša. Končno pa se le pobotajo, se primejo, idokler jih ne spravii voditeljica te ali one skupine k počitku. Ko utihnejo po vaseh pesmi, ki so bile odpete v vseh mogočih narečjih, začno prepevati doma. či fantje, ki ne morejo k počitku, ker morajo vso noč sušiti hmelj. Zvečer si v skupni kuhinji pripravijo pjriboljšek ter spijejo par kozarčkov vina, nato pogledajo po svt)jih sušilnicah, kjer uredijo vse potrebno, nakar se spet zberejo in prepe^ vajo dolgo v noč. Mnogi fantje so primorani bedeti po ves teden in še delj, toda ob hmelje-vem obiranju ni časa misliti na spanje, skrb, delo in včasih tudi veselje zavzamejo vse misli in preženejo utrujenost. Zjutraj gospodar ni hud, čeprav gredo obiralci na njivo zgodaj, še preden se zdani. Sicer pa gredo na njivo tiho kakor tatovi, kajti prav zadovoljni so, če imajo že nekaj v košari, preden se zganejo sosedovi obiralci iz spanja. Zjutraj se da najhitreje obirati in preden vstanejo zaspanci po mestih, imajo savinjske obiralke že po štiri in več škafov nabranega hmelja. Težje je opoldne, ko solnce z vso silo pripeka. Uprav zaradi tega so za to delo primernejše ženske, moškim se zdi to delo prelahko. Vsak trenutek v hmelju je zelo dragocen. Zjutraj ni časa čakati na zsajtrk, zato jim ga navadno prinese gospodinja kar na njivo. Vsak pri svoji hme-ljevki použijejo kavo in hitro nadaljujejo delo. Tudi malo ju-žino pojedo med obiranjem, le za kosilo se posedejo na mejo. Na njivo se vračajo z urnimi dolgimi koraki. Edino gospodinja nima v tej hmeljski sezoni nobenega veselja. Od jutra do večera se suče v kuhinji, ker mora pripravljati velikanske množine jedil za številne lačne želodce, razen tega ima, delo pri živini in, nešteto malih opravil, ki so pa vsa zelo važna. Kljub temu včasih ni njeno delo prav nič všteto in če-sto mora še slišati, da premalo naredi. Zdi se ji, da bi vsakdo delo rajši opravljala, kakor te važne malenkosti. Zvečer pa ji prav dobro dene, če se spomni katera izmed obiralk in ji naredi kako uslugo. Gospodar pa hodi sedaj od sušilnice v shrambo za hmelj, sedaj ima na njivo, da pogleda, kako se vrši obiranje, sedaj zopet mora z vozom na njivo, da zmeri in odpelje nabrani hmelj domov na sužilnico. Kadar se pripelje avtomobil v vas, sluti, da je prišel kupec in željno pričakuje, kdaj bo prišel k njemu, da si ga ogleda in oceni, če je cena že precej ugodna, stopi v kuhinjo k svoji ženi in jo pobara, kaj ona misli. Toda z ženami je v teh ozirih velik križ. Sedaj pravi, prodaj ga, čez trenutek pa prihiti in ga posvari, naj še počaka, če je drugi dan cena slabša, pa pravi, da mu je svetovala, da bi ga prjodal. V resnici je velik križ s prodajo. Siliti ne marajo naši hmelarji, ker vedo, da s tem ceno kvarijo, radi pa ga tudi prodajo, ker se boje, da bo ostal. Letos se hvala Bogu, tega ni treba bati, ker bo hmelja po dosedanjih poročilih, premalo. Zlasti veliko povpraševanje bo po lepem hmelju, takega pa ima letos Savinjska dolina. Vsa skrb, delo in jeza je pozabljena takrat, ko prejme savinjski hmeljar za svoj pridelek plačilo. Skrbno sihrani svoj tako težko prisluženi denar v najskrivnejši del suknjiča, stopi k svojemu vozu, pogladi konjička po križu, ga pri veže, nato pa povabi ženico; "No stara, pojdi, greva v gostilno, da ga bova spila merico za likof." Če verjamete a!' pa m Neka kmetica je prvič videla kamelo. Pol ure jo je ogledava-la od vseh strani, nato pa skomignila z rameni, zmajala z glavo in rekla: "Jaj, le kako so ti peklenski bolj še viki zmrcvarili konja!" Prava profecijska postrežba LETA vežbe in izkušnje so opremila naše osobje tako, da lahko da pravo profecijsko postrežbo v vsaki podrobnosti, ki skupno napravijo pogreb tak, da zapusti za vedno časten spomin. Mnogo let smo nudili mi iskreno, simpatično postrežbo tej naselbini, po zmernih cenah, ki so bile popolnoma na podlagi želje in zmožnosti družine. August F. Svetek pbGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd St. KEnmore 2016 __— AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1937 KRIŽEM PO JUTROVEM Po Bunlk« UTlrmTk« K. Miri "No, če ne potrebuješ večjega. ti lahko pomagam. Tule je T Dal sem mu novec za pet pia- strov. pa ni ga djai na jezik, da bi si ga "ohladil," v žep ga je vtakni! in zadovoljno povedal: Jezik se mi je izdatno ohladi in laže bom govoril za nekaj časa. Ta pojav je zelo čuden, yes! Kdojr gla ne razume, bi! mu ga zaman razlagal, če rao-^ namreč človek čakati cela dva meseca na svojo plačo, se ne ljubi več živeti, še manj Pa govoriti, ako mora nepresta-j10 in naporno letati za zločinci, kakor na primer jaz." "Koliko zločincev pa je, ki jih loviš?" "Trije so!" Trije—? Preveč zahtevajo tebe!" Vi 'Kajne! Od davi sem že le-tu in premišljujem, kako lopove dobil v pest. Ali 111 to hudo?" 'Upam pa, da mi bo te dni a3 pametnega padlo v glavo." Torej ves dan že tu ležiš pa izmišljaš— ? Hm—? Ali ti 111 tvoj predstojnik naročil, da tatove zasledovati?" Saj jih zasledujem." "V mislih?" "Kaj pa!" Ampak tvoj predstojnik je prePričan, da hitiš tudi z noga-mi(Za njimi!" "Ne, ni prepričan! Noben pameten človek tega ne bo mislil!" '^Kako da ne?" Ker je čisto nepotrebno. Re-c'mo da bi bil od davi ves dan j!a nogah. Kaj bi bil dosegel? , trujen bi bil in zdelan, poten 111 lačen in žejen, lopovov pa bi J16 bil našel. Zato isem rajši egel sem za grm pa premišlju-kako daleč so že utegnili Priti." "Ali veš, kam so pobegnili?" ''Kdo .bi naj to vedel?" 'Niti tega ne veš, v kateri Smeri so pobegnili?" ^ Zvedelo se je, da so šli v ^ajran. Sami da so tako rekli. niPak tega noben pameten člo-Vek ne bo verjel. Tat se ne bo kam poj de po izvršenem *Iočinu» 'Vidim, da si res prebrisan ^dnik padišahov. Tvoje raz- ^išl n0. 'janje je vsekakor plodonos- v veš morebiti kaj več o zlogih ko to, da so šli v Daj ran?" . 'Vem. Belce jezdijo po sto Untov so ukradli in nekaj zlat-In tu sedim pa premišlju-8®tn> kako bi s pomočjo tistih funtov in tistih belcev našel čince." ^ le bilo, kakor sem slutil, ko je opazil tatvino, je k tel Ibarek v Strumico in na-J°8il policijskega predstojnika ^ Pomoč. Obljubil mu jo je, j^ ^veda šele, ko si je zagotovil av izdaten bagšiš. Vse stropi zasledovanja bi naj Ibarek j in kadi ju še povrh deset sJ°v. In da bo večji del ti-KV "stroškov" tudi izginil v niš. lljevem žepu, o tem prav nič ^ dvomil. 'sPod policijski predstojnik ^ljubil Ibareku, da bo raz- Je Vso svoje kawwase, da bo ukraden?" o njih." "Kako da ne? Ali jih ni gospod policijski predstojnik razposlal, da preiščejo vse vasi med Strumico in Dojranom?" "Ne." "In tudi sam ni stopil na čelo svojih ljudi?" "Ne." "Lepa reč! Kdo pa torej pravzaprav zasleduje lopove?" "Jaz." 'Ti—? Ne vidim!" "Pač! Naš predstojnik o takem zasledovanju pač drugače sodi ko ti. Poklical me je k sebi, ker sem njegov najboljši in najduhovitejši detektiv, mi razložil vso zadevo in mi dal šest dni časa, da o njej razmišljam. Upam pa, da bbm prej prišel stvari do dna. Skril sem se v samoto, da laže in temeljiteje i*azmišljam." "In tvoji tovariši ničesar ne vejo o tatvini?" "Prav ničesar. Nihče drug ne ve o zadevi ko predstojnik in jaz. Tudi nihče drug ne sme vedeti. Ako zvejo tatovi, da jih zasledujemo, bodo še huje bežali in še dalje, mi pa lahko gledamo za njimi z dolgimi nosovi !" "Torej šest dni časa imaš za razmišljanje? Hm! Kaj pa če medtem tatovi denar zapravijo? " "Je bila pač Allahova volja taka in v knjigi življenja je bilo tako zapisano. In noben pameten človek in pravoveren musliman ne bo godrnjal nad Allaho-vo voljo." Dobri Ibarek je bil ves iz sebe. Kadi mu je obljubil vso pomoč, vse kawwase, je dejal, da bo spravil na noge. Pa zve, da je o vsej zadevi poučen le en sam kawwas in še ta da ima šest dni časa—pa ne da bi tatove lovil, ampak da bi predvsem razmišljal, kako jih bo najuspešneje lovil. In ta "najboljši in najduhovitejši detektiv" Strumice je zaenkrat legel za grm, si prižgal čibuk in se vdajal lenim mislim—. Sto turških funtov so mu ukradli in ves ženin nekit, v denarju petindvajset tisoč dinarjev, in tudi nakit je bil lepe denarje vreden. Taka vsota ni bila malenkost, tudi ne za Iba-reka, ki je bil bogat kmet. Njegova jeza je bila čisto upravičena. že med pogovorom je nepo-trpežljivo mencal na sedlu, ne-kajkrati je že zinil in mislil poseči vmes. Pa nisem mu pustil govoriti, vse bi mi bil pokvaril. Po zadnjih kawwasovih besedah pa se ni mogel več premagati. Zaman sem mu namiga-val, skočil je s konja, stopil trdo h kawwasu, ki je še vedno ležal na tleh udobno razpoložen in vlekel za čibuk, pa ga nahrul: "Kaj praviš? Kako si rekel? Allahova volja da je—?" Kawwas ga je debelo gledal in mirno rekel: "Da." "Če tatovi denar zapravijo?" "Seveda." "Tako? Lepo! Sijajno! Ali vebče veš, komu je bil denfar Major Al Wiliams, priznani letalec v ameriškem zra-koplovnem oddelku, ki ni' še nikdar dobil najmanjše poškodbe pri letanju, se je pobil v noge, ko se je peljal z vlakom. On misli, da je v zraku še najbolj varno. OSErailESTI Predlog za prohibicijo bo vložen v kongresu Washington, 10. septembra. Senator Morris Shephard iz države Texas je izjavil včeraj, da je pripravljen vložiti v kongresu predlog, da se naredi dodatek k ameriški ustavi, glasom katerega se ponovno vpelje prohibici-ja v Ameriki. Predlog bo podan kongresu, kakor hitro se voditelji suhačev zedinijo tozadevno. Senator Shephard je vložil tudi prvi predlog za 18. amendment v kongresu in smo dobili prohibicijo največ radi njegovega prizadevanja. -o- Premogovniki pod državno kontrolo? Washington; 10. septembra.— Skoro gotovo je, da bo država Pennsylvania prevzela v svojo last premogovnike s trdim premogom, ali pa bo vpeljala nad njimi absolutno 'državno kontrolo. Državna komisija za nadzorovanje premogovnikov je poslala governerju Earle poročilo, v katerem pravi, da ni nobenega drugega izhoda iz težke krize, v katero je zašla industrija tr dega premoga. Governer je sklical posebno konferenco ope ratorjev, zastopnikov premo-garske unije in butlegerjev v tej industriji. Povedal je, da če operatorji ne bodo našli izhoda iz krize do 1. januarja, da bo država prisiljena nastopiti. --o- Gozdna armada Vlada namerava s 1. oktobrom opustiti 250 raznih gozdnih taborišč, kjer se je doslej nahajala takozvana "gozdna armada" obstoječa iz mladih fantov. Vsega skupaj je danes 1849 takih taborišč. Kongres pri zadnjem zasedanju ni dovolil dovolj derjarja za vzdrževanje vseh taborišč. Obenem bo okoli 1. oktobra odpuščenih iz gozdnih taborišč 90,000 mladih fantov, ker so tam že preko postavne dobe. Na njih mesto pride 100,000 novincev. Naprodaj je hiša za dve družini, 5 sob zgo-rej in spodaj, v bližini Delavan Rd in E. 177th St. Cena za hitrega kupca samo $4950, takoj $800, drugo kot rent. Bungalow, 5 sob, fino kopališče in ognjišče, na Ormiston Ave., veliko podstrešje, se lahko priredi še ena soba. Cena $4300, takoj $900, drugoi je Home Loan La Salle Realty Co. F. J. Turk 838 E. 185 St. KEn. 3153-W _(218) Stanovanje se da v najem, pet sob, kopališče in klet. Stanovanje se nahaja na 60. cesti. Vprašajte na 1078 Addison Rd. (213) 2 sobi se oddasta za 1 ali 2 fanta; prost dohod in kopališče. Po-izve se na 1378 E. 52nd St. _(213) Pozor, hišni gospodarji! Kadar potrebuje vaša hiša popravilo v mizarski stroki, od kleti pa vse do strehe, obrnite se do strokovnjaka, ki vam napravi fino delo po zmernih cenah. Se priporočam, Lovrenc Rokave 705 E. 162nd St. Tel. GLenville 5481 (Sept. 1. 4. 9. 11.) cinci 'fdil veliko "gonjo" za zlo- !> celo sam da se bo postavil ž Gl° svojih čet. na celo L Val G mi -ie Ibarek pripovedo-lj 0 teh ukrepih, so se mi zde-Sl,Inljivi. In res sem našel O Wasa' ležal za £rmom in tove*"'1' mesto da bi bil iskal ta" ya^?rebiti pa so bili njegovi to. k, marljivejši. Vprašal sem wWasa • "Ali lt0 11 so tudi tvoji tovariši ta-Wdni na delu za zločinci?" ,(plm na misel ne prihaja!" Žij0 ^ Pa tudi kje za grmom le-V mislih zasledujejo ta- ''\T e- Vobče ničesar ne vejo 'Vem. Nekemu človeku v Dabili, mislim." Tudi jaz mislim tako. Pa kateremu?" "Ibarek* je menda ime tistemu človeku." "Ga poznaš?" "Ne." "Spoznal ga boš!" "Lepo! Ko mu pripeljem tatove, ga bom spoznal." "Ne! Koj sedaj ga boš spoznal! Poglej mene! Kdo misliš da sem?" Kawwas ga je zaspano pogle- dal. . "Vseeno mi je, kdo da si. čemu se vobče razburjaš? Mar tebe vsa zadeva kaj briga?" MALI OGLASI Išče se prodajalec ki bi prodajal cvetje grocer i stomj.v elevelandski okolici. Mo. ra biti star nad 35 let. Vprašaj te pri Minneapolis Flower Co., 6000 Park Ave., Tel. Michigan 0762. Pozor! ženska bi rada dobila delo, da bi prala in likala perilo na domu. Vprašajte za naslov v uradu tega lista. (215) V najem se dajo štiri sobe. Na novo de-korirano. Mala najemnina. Vprašajte na 1007 E. 63rd St. (Sept.9.11-13.) Delo dobi samski moški na farmi. Zglasi naj se pri Ign. Lozar, 696 E. 157th St. (Sept. 2. 7. 11.) Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances Kraiovlc 620« St. Clair Ave. (zraven Norwood gledališča) NAJFINEJŠI CANDY. SLADOLED Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 FR. MIHčIč CAFE 7202 ST. CLAIR AVENTJE Night Club 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ..................................i| i ZA DOBRO P Lil M BIN GO § | IN GRETJE POKLIČITE | I A. J. Budnick & CO. j 5 PLUMBING & HEATING | = 6707 St. Clair Ave. | Tel. HEnderson 3289 | 976 E. 250th St. | Res. KEnmorc 0238-M 5 ŠiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiinS Išče se delavca za farme. Vzame se le one, ki imajo skušnje. Plača po dogovoru. Zglasite se na 1086 E. 71st St. (214) NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt vzela našo preljubljeno soprogo in mater Johanna Slogar (ROJ. VIDMAR) Preminula je po dolgi bolezni dne 6. avgusta, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopali smo jo 10. avgusta po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče. Pokojna je bila rojena 15. avgusta 1872. Doma je bila iz vasi Gradenc, tara Hinje. Nahajala se je v Ameriki 48 let. Bila je vestna soproga in skrbna mati. Teške so bile ure, ko nas je zapustila za vedno, žrtvovali smo vse za njo ali pomoči ni bilo. V dolžnost si štejemo se iskreno zahvaliti vsem, ki so dali krasne vence ranjki v zadnji pozdrav, ki so okrasili krsto ko je ležala na mrtvaškem odru. H vala vsem, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale za pokojno. Hvala vsem, ki so dali proste avtomobile pri pogrebu in se udeležili pogreba. Hvala vsem, ki so pokojno obiskali v bolezni, jo prišli kropit in jo spremili k zadnjemu počitku. Hvala Rev. Jagru za opravljene cerkvene obrede. Hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za vso uslugo in tako lepo urejen pogreb, še enkrat hvala vsem skupaj za vse kar ste dobrega storili. Ti draga in preljubljena soproga in mati, počivaj mirno, spavaj sladko v tej hladni ameriški zemlji. Nikoli ne boš pozabljena od nas. Bila si nam dobra in skrbna žena in mati. Obiskovali bomo tvoj grob, zasadili ga s cvetlicami, zalivali jih s solzami, dokler se ne snidemo s teboj tam, kjer ni ne ntuk in ne trpljenja. Ostali žalujoči: JOHN, soprog; FRANK, JOHN, sina; MRS. J. DEMSHAR, MRS M GLOWACKI, MRS. F. PETERS, MRS. A. MARINčEK, MRS. R. HARD^n ^-CARET hčere; MARY ZNIDAKS1C, sestra, JOHN in FRANK VIDMAR, brata. Cleveland, Ohio, 10. septembra, 1937. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki tugi naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previden s tolažili svete vere nenadno preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oče in brat Joseph Kožar Blagopokojni je bil rojen dne 24. januarja leta 1890 v St. Vidu na Dolenjskem. Vsled nepričakovane nesreče je v Bogu preminul dne 8. avgusta ob 3:30 uri zjutraj. Pokopan je bil iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete, Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 12. avgusta ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ., ter društva Mir št. 142 SNPJ. Poleg močno žalujoče soproge, sinov in hčerk zapušča tukaj brata Johna in sestro Mary poročeno Russ. V največji hvaležnosti nas dolžnost veže, da se najlepše in iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasno cvetje ob krsti našega dobrega soproga in skrbnega ata. Naša zahvala sledečim: Družina John Kožar, družina John Russ, Mr. in Mrs. John Russ, družina Ignacij Verbic, Mi-, in Mrs. Joe Verbic, Mr. in Mrs. Victor Zakrajšek, družina John Asseg, družina Anton Bokal, družina Matt Dolenc, Holmes Ave., družina Matt Hribar, 157 St., družina John Hrovat, Arcade Ave., družina Louis Jerkič, Mr. in Mrs. Frank Jurečič, družina Louis Krall, Norwood Rd., Dr. in Mrs. Kreinhedsr, Mr. in Mrs. Jack Malovrh, Mr. in Mrs. Anton Planinšek in Mr. in Mrs. W. A. Mickcvic, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, Mrs. Josephine Selan, Massilon, O., družina Frank To-mažič, Holmes Ave., družina Frank Znidaršič in družina Frank Zupančič, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ., društvo Mir št. 142 SNPJ., Slovenska Zadruga, Sheet Metal Workers No. 368, Collin-wood NYC Roundhouse Floral Club in Cardinal Drug Co. V gleboki hvaležnosti naj prejmejo našo najlepšo zahvalo obilni darovalci za svete maše, ki se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Obilni darovi so nam bili ob času bridke izgube izraz globokega prijateljskega sožalja. Najlepša zahvalp. sledečim: Družina John Asseg, Mrs. Mary Bajt, Mr. in Mrs. Anton Bartol, Miss Jcsephine Bartovich, družina Anton Bokal, družina John Brinovec, 157 St., Mrs. Frances Bucar, Mr. in Mrs. Buria, Mr. Joseph Chervan Sr., družina Matt Dolenc, Holmes Ave., Mrs. Antonia Duša, družina Ilovec, Mr. Joseph Gornik, Holmes Ave., Mi-. Anton Grdina, Mi", in Mrs. Greecher, družina Frank Grcznik, Moon Run, Pa„ Mr. Frank Gruden, 69 St., Mrs. Theresa Gruden in družina, Mrs. Rose Hanka, Mrs. Rose Hasty, družina Hrastar, Mrs. Matt Hribar, 157 St., družina John Horvat, Ivan Ave., Miss Margaret Jerich, Mr. in Mrs. Frank Jurečič, družina Anten Kastelic, Holmes Ave., Mr. in Mrs. Matt Kastelic, Saranac Rd., Mr. in Mrs. John Kausek, Mr. in Mrs. Martin Kerin, Mrs. Mary Kogcy, družina Koncilja, družina Koporc, Mr. Anton Korošec, Mrs. Antonia Kozar, Ml'. F. L. Ko'zlevcar, družina Louis Krall, Norwood Rd., Mr. Tony Krall, 157 St., družina Frank Lau-rich, Holmes Ave., družina Laznik, družina Legan, Holmes Ave., Mi-, in Mrs. Jack Malovrh, družina John Marn, družina Mike Martich, družina John Mervar, Mr. Jim Medved. Mr. in Mrs. W. A. Mickovic, Mr. in Mrs. Frank Mivsek, družina John Mullec, Mr. in Mrs. Narobe, Mr. Anton Novak, družina Pike, 157 St., Mr. in Mrs. Pizmoht, 159 St., družina Anton Planinšek, Holmes Ave., Mr. in Mrs. Anton Flaninšek, 160 St., Mr. William Pike, 157 St., Mr. Joseph Plavcan, Mr. Anton Potokar, Euclid, O., Mr. Tony Rudman, družina Louis Russ, Mr. in Mrs. Andy Sader, Mrs. Frances Skubic, družina Sedej, 157 St., Mrs. Mary Sekera, Mrs. Josephine Selan, Massilon, O., Mi-. J. Sever, Mr. Louis Šimenc, družina Skotin, 172 St., St. Mary's School Children, Mr. in Mrs. Charles Starman, Mr. in Mrs. J. Stopar, družina John Toni, Mr. in Mrs. John Trcek, Mr. in Mis. Urbancich, Cardinal Ave, Mr. in Mrs. Joe Vauter, Mr. in Mrs. Ignacij Verbic, Mr. in Mrs. Joe Verbic, Mr. in Mrs. Joe Verbic Jr., družina Vidmar, družina Vrhove, Euclid, O., Mi", Frank Yert, 71 St., Mr. in Mrs. Jim Yert, Mr. in Mrs. Victor Zakrajšek Jr., Mr. in Mrs. Zobec, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, 157 St., družina Frank Kocin. Njlepšo zahvalo naj prejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Naša zahvala naj vel j sledečim: Mr. John Asseg, Mr. Anton Bokal, Mr. Anton Bokal Jr., Mr. John Brinovec, Mr. George Cameron, Mr. Jcseph Cervan, Mr. Matt Dolenc, Mr. Matt Doesburg, Mr. Steve Grant, Mr. Albert Groznik, Mr. Andrew Gruss, Mr. John Hrovat, Mr. J. J. Johnson, Mr. H. Kaiser, Mr. Harry Kerzic, Mr. Frank Kozlevcar, Mr. Harold Sunsman, Mrs. M. Novak, Mi-. Anton Planinšek, Mrs, Angela Pucel, Mr. John J. Ross, Mr. Louis Selan, Mr. Victor Zakrajšek, Mr. August Zurc. Iskrena hvala Monsignorju V. Hribarju za podelitev svetih zakramentov, opravljeno zadušnico, ginljiv govor pred dvigom krste v cerkvi ter cerkvene pogrebne obrede. Enako najlepša hvala pevskemu društvu Ilirija za krasno zapete žalostinke ob krsti blagopokojnega na predvečer prenosa njegovih zemeljskih ostankov k večnemu počitku. Posebna zahvala naj velja pevo-vodju Martin Rakarju za veliko naklonjenost. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo: Mrs. Frances Malovrh, Mr. Anton Rudman, Mr. John Črnko, družina Anton Bokal in sosedje za veliko naklonjenost in pomoč ob času nesreče in smrti dragega soproga in očeta. Iskrena hvala Cadets od društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. za izkazano zadnjo čast blagopokojnemu članu, kakor tudi za opravljene zadušne molitve ob njegovi krsti. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina "in Sinovi za lepo urejen pogreb ter vsestransko najboljšo postrežbo in naklonjenost. Hvala lepa vsem onim, ki so prišli pokojnega krepit, so pri njem čuli, nas tolažili, mu kdaj v življenju kaj dobrega storili kot tudi enim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam v jadnih dnevih dobrega storili. Ljubljeni soprog, dober in skrben ata. Kako je tužno, jadno in žalostno odkar smo Te zgubili. Zdi se nam, da poleg nas, ki smo Te neizmerno ljubili, vse v hiši in na vrtu z nami plaka. Kamor se naše oko zazre, je prazno, pusto in polno spominov Tvojih pridnih in skrbnih rok. V globoki tugi, močno ranjenega srca in z žgočo solzo na očesu, klečimo ob Tvojem grobu, kjer snivaš spanje večnega miru v soseščini ljube pokojne hčerke in sestrice Mildred ter Vama močno žalostni kličemo: Ljubljena in ne-zabna soprog in hčerka, ata in sestrica, spočijta se v Bogu do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Rozalija Kozar, soproga; Joseph in Stanley, sinova; Helen in Lillian, hčerki. Cleveland, Ohio, 11. septembra 1937. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 11, 1937 "OREL" ELECTIONS The St. Vitus Oreis held their annual meeting Thursday evening, September 9. The results of the elections for officers was: Dr. Vincent Opaskar was reelected president; John Persin, first vice president; Anna Skala, second vice president; Theresa Turk, reelected secretary and Joseph Nema-nich, treasurer. Union has your interests at heart. Many plans are now being acted upon for your benefit. Watch this coluffl" for further details in the coming weeks. Something out of the ordinary wiB occur on A DAY in October. Wc will give you more information frof time to time, but tor the present suffice it to. say "Lucky is the one wl>° keeps open the evening of October 91' Yes, ladies and gentlemen, obr Socia' Life will begin with something rar^ something different. Everybody, an« I mean it, will have a grand time' unless there be something wrong wi® him. You will be made to feel that you are WELCOME. Who knows but you might be the LUCKY ONE! So-o-o-o WATCH THIS COLUMN — KEEP OPEN OCT. 9 — TRUST US TO MAKE THIS WORTH YOUR WHILE i (Conclusion.), Driving about the deserted avenues, we managed to espy a "bobby' and asked him where we could buy souvenirs. And he replied with all the American accent one could expect that the town was close'd tight as a drum! What a contrast from an English to an American police officer, and we had found them both in Toronto. We nearly went without breakfast, too, for all the stores and shops excepting a few druggists were closed. Finally we managed to locate a hamburger stand where we ordered our meals. A few more hours were spent seeing the sights. There were the Toronto University buildings which would have interested us much more on the inside had they not been closed for vacation. There were' the monuments for the heroes of the African Boer War. And the broad streets seemed like boulevards, while many of the houses were of brick and modern in design. There was the house of the legislators for the Province of Ontario, with the old European architecture, and the tower In which the duplicated Big Ben was located. And lastly one must not neglect the miles and miles of walk along the lake, with an uninterrupted view of the water as far south as the eye can reach. Strange and interesting characters ranging from writers and poets to professional loiterers are here sitting and reading their papers or boi.ks on park benches. This last is a §ight, which must' appeal to every city-bred person and he will realize what a loss our own city suffers in not having a like arrangement for its lake shore. Cleveland, in planning its lake front, might well take Toronto's shore development as a model. And so we had to leave Toronto with a heavy heart. Once again on the King's Highway No. 2 bound for Hamilton, we arrived there in the afternoon and stayed long enough to climb the 526 stairs which lead up to the mount. Interested visitors will find this mount on the southern side of the city with almost any road leading to it from the main highway that runs through town. We climbed and counted the stairs and had a sense of pride that our totals almost agreed. The view of the city with its Lake Ontario is worth the time and trouble of climbing. Next we struck for Niagara Falls late in the afternoon and it was our good luck to see the Welland Canal in operation. The canal crosses at right angles to the main highway with Lock Number Three immediately to the south. This is several miles west of St. Catherines. We came in time to see the steamer Teakbay entering the lock. Massive iron gates closed slowly and the water rushed in with terrific force. Before our very eyes the water in that vast lock rose a foot at a time and in fifteen minutes had raised the ship which had been below us was now towering far above us. We noticed that the nearby river, frora which the water must have been taken, had left a wet waterline of about one foot. Now the 'lock at the opposite end opened and the boat PING PONG At last Tuesday's meeting the Holy Name1 ping pong tournament was formally brought into being. Entries from members will be accepted up to and including the next meeting which marks the opening of the tournament. Art Alich and W. Tome are in charge. A prize, most probably an appropriate medal, will be awarded the" winner of the elimination series. More information next week. TUXEDO RENTAL For Weddings and other Formal Occasions EARLY STARTER If the "early bird gets the worm, Mickey Klemencic got it. He reported , bright and early at East Tech last Tuesday to find out that school was to start the following day. FOURTH ANNUAL FALL FESTIVAL The fourth annual Fall Festival is on the way. We'll just divulge a few sundry details" today. Sunday, November 7 is the date with Jackie Zorc furnishing, the music. The usual floor show which will be different, and a lunch are included. Mark that date on the old calendar. And don't forget to tell your friends about it; they like to have a, good time too. RIDGEWAY "What a find! . . . Whis hat is different in exactly the right way... those four crown ridges will make the fellows wish they'd beat me to it jlots of class to the band, too..." RIGHT FELLOW! You'll be proud of your Ridgeway, it's got everything... Soft texture k. .. Swansback moisture repellent finish . .. Perfection in every detail... Get $ O 85 this Portis style scoop TODAY! O HAND FASHIONED BY Other Portis hats $5 and $7 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.