ŠEL BOM V ŠOLO? V KATERO? STR. 3 V TIHOTI IN SAMOTI NAJTI BOGA STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. marca 2005 Leto XV, št. 5 10. obletnica Državne slovenske samouprave »Da bi čez vrat porabskih vrtcev in šol stopalo vedno več malih Slovencev... « Tudi na 10. obletnici Državne slovenske samouprave, ki so jo 4. marca zabeležili v okviru slavnostne seje, se niso mogli izogniti pereči problematiki porabskega šolstva. »Na zalostje izleta v leto težje vzdrževati narodnostne šole, saj njihovproračunprilagodijo k številu učencev, ki pa jih je izleta v leto vedno manj... Če res z malimi koraki, ampak neprestano delamo na tem, da bi se na našem območju uvedel dvojezični pouk na narodnostnih šolah, « je povedal predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš na slavnostni seji katere se je z madžarske strani udeležil tudi predsednik Urada za narodne in etnične manjšine, državni sekretar Antal Heizer. Prireditev so počastili veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Andrej Gerenčer, pooblaščeni minister Marko Pogačnik in generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar. Šolstvo je bila osrednja tema tudi na pogovorih pred slavnostno sejo med predstavniki Porabskih Slovencev in predsednikom urada, na katerih je predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himok sogovornika opozoril na obveznosti, ki izhajajo iz bilateralnega sporazuma o zaščiti manjšin ter tudi na to, da lani ni bila sklicana seja madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije. Gospod Heizer je poudaril, da v sporazumu ni zapisano, da mora manjšinske inštitucije finansirati izključno madžarska stran, vsekakor je pa pristaš tega, da se začne dialog med uradom in slovensko manjšino o nerešenih vprašanjih. Za finansiranje šol je navedel več možnosti, med tenu je tudi postopna uvedba dvojezičnosti. Vredna za premislek je tudi inačica, da bi šole prevzela Državna slovenska samouprava, kar bi pomenilo, da bi se finansirale s posebnega sklada urada. Sogovorniki so se dogovorili, da se bodo 18. marca ponovno sestali na uradu v Budimpešti, ki bo do takrat konkretno izdelal osnutke proračuna porabskih šol za vse možne inačice. Obe strani sta bili mnenja, da se problemi morajo najprej reševati med uradom in samo manjšino, in se le v skrajnem primeru prenesti na sejo mešane komisije. O pripravljenosti urada, da bi rešil probleme šolstva, kot najpomembnejšega dela manjšinske samobiti je gospod Heizer govoril tudi na slavnostni seji ter dodal, da iniciative morajo prihajati iz same manjšine. Veleposlanik Andrej Gerenčerje ob tem, da je opozarjal na pomembnost jezika, izpostavil tudi potrebo po razvijanju gospodarstva v obmejni regiji. Slavnostna seja se je končala s kulturnim programom, v kateremscLSodelovali učenci slovenske glasbene šole na Gornjem Seniku in MePZ Avgust Pavel. Marijana Sukič Gostje na slavnostni seji (z desne) veleposlanik R Slovenije Andrej Gerenčer s soprogo, predsednik Urada za narodne in etnične manjšine, državni sekretar Antal Heizer, vodja glavnega oddelka Urada za narodne in etnične manjšine Martin lšpanovič Spominsko listino ob 10. obletnici so dobili vsi nekdanji in sedanji člani samouprave. Na sliki Stefan Sukič, ki je bil ob ustanovitvi najstarejši član samouprave 2 Manjšinski časopisi v težavah ZAČARANI KROG 11. januarja 2005 smo prejeli pismo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine v Budimpešti, s katerim so nas obvestili o težavah pri letošnjem finansiranju manjšinskih časopisov, med njimi tudi časopisa Porabje. Računsko sodišče je lani kontroliralo delovanje sklada in je ugotovilo, da deluje kuratorij sklada nezakonito, kajti novih članov niso prijavili, zato kuratorij ni sklepčen. Morajo spremeniti tudi ustanovno listino sklada. Do odprave nezakonitega stanja kuratorij ne bo zasedal, zato je negotov tudi rok objave razpisa za finansiranje manjšinskih časopisov. Obvestili so nas tudi o tem, da zaradi navedenih vzrokov tudi dvanajstine ne bomo dobivali v prvem četrtletju leta 2005, kar pomeni, da bomo v tem obdobju z madžarske strani brez finansiranja. Zaradi tega smo protestirali pri ministrici za enake možnosti Kingi Goncz, ki smo jo opozorili tudi na nekatere člene Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Iz sporazuma smo navedli naslednje člene: 5. člen »Podpisnici priznavata pravico manjšin do informiranja v maternem jeziku v tisku, radiu in televiziji. Vta namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjšin in njen razvoj. Podpirata svoboden pretok informacij v jezikih manjšin ter sodelovanje med množičnimi občili manjšin in večinskih narodov. « 12. člen »Podpisnici bosta za uresničitev nalog iz tega sporazuma zagotavljali materialno in drugo podporo. « 13. člen »Nobene določbe tega sporazuma ni dopustno razlagati ali uresničevati tako, da bi se s tem znižala raven zagotovljenih in že doseženih pravic. « V odgovoru kabineta ministrice za enake možnosti so nam sicer zagotovili, da razumejo naše težave, toda ministrstvo (ki je po novem odgovorno tudi za manjšine na Madžarskem) nima nobenih sredstev za manjšinske časopise. Napotili so nas na manjšinski urad. Začaran krog! Kajti še pred sprejetjem odgovora z Ministrstva za enake možnosti smo dobili od predsednika manjšinskega urada Antala Heizelja naslednje obvestilo: »Kot predsednik Urada za narodne in etnične manjšine in Kuratorija javnega sklada za narodne in etnične manjšine Vas seznanjam z vprašanji, ki se nanašajo na proračunsko podporo manjšinskim časopisom. Poznam finančne probleme, s katerimi se ubadajo uredništva manjšinskih časopisov. Problemi so se pojavili zaradi Kuratorija javnega sklada, ki odloča o večjem delu proračunskih sredstev, ki so namenjena delovanju manjšinskih časopisov. Da delovanje kuratorija ni v skladu s pravnimi predpisi, je odkrilo jeseni leta 2004 Računsko sodišče. Zaradi njegovega sklepa kuratorij trenutno ni sklepčen, tako ne more odločati o tem, da bi financiranje uredništev v prvih mesecih leta potekalo po uveljavljeni praksi, kar bi pomenilo dobivanje dvanajstine na podlagi lanskega proračuna. Seznanjam Vas, da smo po priporočilu Računskega sodišča takoj začeli z odpravljanjem pravnih ovir, da bi bil Kuratorij v najkrajšem času ponovno sklepčen. Upoštevali smo stališče sodišča, ki dovoli sprejem novega člana v Kuratorij le takrat, če razpolagamo z odpo- vedjo prejšnjega člana. Pridobitev teh dokumentov ni potekala v vseh primerih brez problemov... Upamo, da bomo lahko najkasneje do konca februarja, začetka marca sklicali sejo Kuratorija javnega sklada narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem. Kot predsednik sklada bom predlagal, naj se na tej seji sprejme odločitev - med drugim - o začasnem financiranju manjšinskih časopisov ter o razpisu natečaja za financiranje manjšinskih časopisov za leto 2005. Tako bi lahko po pozitivnem sklepu kuratorija takoj nakazali podporo uredništvom. Glede dosedanjih težav financiranja manjšinskih časopisov želim posredovati naslednje informacije. Danes sem se v pismu obrnil na predsednike državnih samouprav in jim predlagal, naj vskjadu s svojirni denarnimi možnostmi pomagajo uredništvom manjšinskih časopisov. Seznanjam vas, da bo kmalu potrjena dokumentacija o uporabi intervencijskih sredstev Urada. Načelno lahko nudimo podporo manjšinskim časopisom tudi iz teh sredstev, dodati moram, da v okviru intervencijskih sredstev razpolagamo za leto 2005 z manj kot 50 milijoni forintov, iz tega fonda se ne more primerno rešiti problem manjšinskega tiska. Če bi kljub temu zaprosili za podporo iz intervencijskih sredstev, bomo kuratorij sklada ob dodelitvi letnih proračunskih sredstev opozorili, naj upošteva, kateremu uredništvu je bila odobrena podpora iz intervencijskih sredstev in koliko... Kotpredsednik Urada za narodne in etnične manjšine in Kuratorija javnega sklada prosim za vaše aktivno sodelovanje pri reševanju finančnih problemov manjšinskega tiska. « M. Sukič Predsednik Janša s svojo ekipo v Pomurju Pomurje že lep čas ni bilo politično tako razgibano kot minulo sredo. Predsednik vlade Janez Janša je pripeljal na pogovore na vse konce Pomurja svojo, skoraj popolno ministrsko ekipo, ker želi, da tisti, ki o pomembnih zadevalo odločajo, spoznajo razmere na terenu, v neposrednem okolju. Zato se je zvrstilo okoli šestdeset različnih srečanj, krajših in daljših pogovorov v ustanovah, podjetjih, s posamezniki in za konec s pomurskimi župani in gospodarstveniku Vlada bo s prakso nadaljevala in obiskala vse slovenska regije, sicer pa je bila najprej na severnoprimorskem koncu. Za začetek so v Lendavi razpravljati o problematiki črpanja sredstev iz skladov Evropske unije. V Lendavi se je predsednik Janez Janša pogovarjal z vodstvom prekmurskih Madžal rov in narodnostno poslanko Mario Pozsonec. Premiera so seznaniti s problemi, ki so v zvezi z javno rabo madžarskega jezika, pogovarjati so se tudi o prepočasnem gospodarskem razvoju krajev ob meji, zavoljo česar se je zadnja leta izselilo večje število zlasti mladih prebivalcev. Na novinarski konferenci je Janez Janša poudaril, da si bo vlada prizadevala za uresničevanje ustavnih narodnostnih pravic, tudi kar zadeva rabo jezika v javnem življenju. Premier je tudi povedali da je bilo v zadnjem obdobju izpeljanih nekaj zelo pomembnih naložb v Lendavi, zdaj pa je v gradnji poslopje dvojezične srednje strokovne šole, za kar bo država prispevala prek 2 milijardi tolarjev. Po premierovih besedah bi kazalo bolj kot doslej izkoristiti obmejnost Pomurja, sosedstvo trem držav. Janez Janša seje pogovarjal s škofom Evenagličanske cerkvi na Slovenskem Gezom Emišem, predstavniki Zveze Romol in novinarji. Nova slovenska vlada si bo prizadevala - je bilo vseskozi poudarjano - zmanjšati razlike v razvitosti Pomurja z ostala mi območji države. Zdaj ta del dosega približno sedemda setodstotno raven razvitosti Slovenije. Med pomembne informacije sodi tudi zagotovilo ministra za promet Janeza Božiča, da bo krak slovenske avtoceste med Mariborom in Lendavo zgrajen najpozneje do leta 2008. eR Porabje, 10. marca 2005 3 Šel bom v šolo? V katero? 24. februarja so se porabski slovenski učitelji zbrali na Generalnem konzulatu R Slovenije v Monoštru. Sestanek o problematiki porabskega šolstva je sklicala višja svetovalka za porabsko narodnostno šolstvo Valerija Perger, nanj je ob učiteljih povabila tudi generalnega konzula Marka Sotlarja in predsednika obeh slovenskih organizacij. Namen sestanka je bil med drugim iskati poti, kako iz krize, ki je na porabskih šolah nastala zaradi nevzdržnega finančnega položaja. Finansiranje šol na Madžarskem ni programsko, temveč temelji na številu učencev. Porabske osnovne šole se zaradi nizkega števila otrok iz leta v leto težje prebijajo skozi šolsko leto, samouprave kot vzdrževalke šol se zadolžujejo. V uvodu je Valerija Perger ob odgovornosti šole opozarjala tudi na odgovornost staršev ter staršev-učiteljev, ki velikokrat ne opazijo, da se tudi sami ne potrudijo preveč, da bi svoje otroke naučili slovensko. Kot drugi izvirni greh je povedala, da ti problemi niso nastali od včeraj do danes, smo pa pustili, da proces gre tako daleč, da ogroža obstoj manjšinske skupnosti, kajti pogoj za ohranjanje manjšine je ohranjanje jezika. Generalni konzul Marko Sotlar je učitelje opozoril na to, da slovenska manjšina na Madžarskem ima najvišje standarde narodnostne zaščite, ki jih Evropa pozna. To sta predvsem dva meddržavna sporazuma, eden o zaščiti manjšin, drugi o kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem sodelova- nju. Zato se ne bi smelo zgoditi tisto, kar se je zgodilo v Sakalovcih, kjer so pred leti zaprli šolo. Na sestanku so se navzoči dogovorili za dve zadevi, in, sicer da bodo o problemih porabskih šol pisno obvestili pristojne slovenske inštitucije, med njimi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter slovensko šolsko ministrstvo. Dogovorili so se tudi o tem, da bodo preučili, kakšna je možnost za to, da bi vsaj v nižjih razredih postopoma uvedli dvojezični pouk. Pri tej obliki pouka ne more biti govora o kombiniranem pouku, ni pa zanemariti, da je tudi državna finančna podpora višja. Preti namreč še ena nevarnost. Nekateri starši razmišljajo o tem, da bodo v primeru kombiniranega pouka (ki gre na račun kvali- tete pouka) svoje otroke prepisali na monoštrsko šolo. Tako bo število učencev na malih narodnostnih šolah še naprej upadalo, finance iz državnega proračuna bodo še nižje, učitelji pa bodo kot višek delovne sile... Vsekakor je potrebno izpostaviti tudi odgovonost učiteljev, ki morajo za tem modelom dvojezičnosti stati, ga strokovno pripraviti, in nenazadnje starše prepričati, da bodo s tem njihovi otroci pridobili, ne pa zgubili. To pa ne bo malo dela! Marijana Sukič Urad za narodne in etnične manjšine MEDNARODNI DAN MATERNEGA JEZIKA Skupščina UNESCA je 1999. leta 21. februar proglasila za Mednarodni dan maternega jezika. Mednarodna organizacija je s tem želela opozoriti na jezikovno raznolikost našega planeta, obenem tudi na bogastvo, ki ga ta raznolikost pomeni. Iz Svetovnega atlasa ogroženih jezikov je razvidno, da se na naši Zemlji govori več kot 6000 jezikov, od teh vsak mesec izgineta dva jezika, ki ju govori avtohtono prebivalstvo. Ker se pač zdi, da je ta proces neustavljiv, si je UNESCO zadal nalogo, da opozori nanj. Naša regija - v njej naša država - je le majhen kotiček Zemlje. Kompleksnost naše zgodovine je povzročila, da se v Evropi menda lahko ponašamo z največjim jezikovnim bogastvom, zlasti če se oziramo na materni jezik res avtohtonih narodnostnih manjšin. Po prejšnji politiki, ki je odkrito ali prikrito podpirala jezikovno asimilacijo, si lahko štejemo kot izjemen dosežek spremembe sistema, da gledamo na kulturno in jezikovno pisanost države kot na vrednoto. Politika vsakokratne vlade je usmerjena v to, da bi ohranila avtohtone manjšinske jezike ter zagotovila pogoje za ohranitev in prenašanje le-teh iz roda v rod. Republika Madžarska je ponosna na svojo jezikovno raznolikost, njen osnovni cilj je ohranitev le-te. Podpiramo naše manjšinske skupnosti, za pouk njihovih jezikov zagotavljamo - v skladu z vsakokratnimi možnostmi - podporo ter tudi v naših mednarodnih stikih si prizadevamo, da bi dobili nosilci jezikov, ki jih govorijo na območju naše domovine, primerno podporo tudi od svojih jezikovnih matic. V madžarskem parlamentu se bo kmalu znova začela plenarna razprava o spremembi zakona o pravicah manjšin. Med spremembami sta pomembni okrepitev jezikovnih pravic manjšin ter utrditev njihove jezikovne in kulturne avtonomije. Leta 1993 so parlamentarne stranke po usklajevanju s predstavniki manjšin s konsenzom sprejele manjšinski zakon, ki je bil priznan tudi na evropskih forumih. Podobno soglasje bomo potrebovali tudi v sedanji parlamentarni razpravi, da bi lahko ohranili, oziroma razvijali raznolikost kulturnih vrednot na Madžarskem. Budimpešta, 20. 02. 2005 Predsednik Urada za narodne in etnične manjšine An tal Heizer Kulturno društvo in OŠ Cankova sta 4. februarja priredila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V programu je sodelovala tudi folklorna skupina z Gornjega Senika. Porabje, 10. marca 2005 4 OD SLOVENIJE... Razprave o odnosih z Avstrijo in Italijo Razprave o odnosih z Avstrijo in Italijo še vedno niso pojenjale. Zunanji minister Dimitrij Rupel sicer meni, da je vznemirjenje pretirano. »Slovenija je dobro zavarovana, je članica Evropske unije in zveze NATO, njen mednarodni položaj še nikoli ni bil tako trden, zato smo Slovenci lahko samozavestni, ” je dejal v petek in dodal, da so mednarodne pogodbe, kot so Osimski sporazumi, Rimski sporazum in Avstrijska državna pogodba, polnoveljavne, na Slovenijo pa nihče ne izvaja pritiskov. Obenem je poudaril, da Slovenija ostaja zavezana načelu „pacta sunt servanda”, torej, da je pogodbe treba spoštovati. Oglasil se je tudi predsednik republike Janez Drnovšek in dejal, da je Slovenija nesporna naslednica nekdanje Jugoslavije in s tem tudi vseh njenih mednarodnih pogodb. Politbarometer: najboljša ocena odnosom z Madžarsko V februarski javnomnenjski raziskavi Politbarometer so vprašani z oceno od ena do pet ocenjevali odnose s sosednjimi državami, pri čemer so najslabšo oceno namenili odnosom s Hrvaško. Ti so namreč dobili povprečno oceno 2, 13 (ko so te odnose merili leta 2002, je bila ocena 2, 22), odnosi z Italijo 2, 69 (leta 2002 ocena tri), odnosi z Avstrijo so bili ocenjeni s '3, 2, kar je podobno kot leta 2002, ko je bila ocena 3, 21, ocena odnosov z Madžarsko pa se je popravila na 3, 69 (leta 2002 3, 51). Med aktualnimi vprašanji še je znašlo tudi vprašanje o podpori vstopu Bolgarije, Hrvaške, Romunije in Turčije v EU. Vstop Bolgarije podpira 67 odstotkov vprašanih, ne podpira pa ga 15 odstotkov. Vstop Romunije podpira 66 odstotkov, ne podpira pa ga 17 odstotkov. Nekoliko manjša podpora vstopu je opazna pri Turčiji (58 odstotkov za, 25 odstotkov proti), najmanjša pa je pri Hrvaški (53 odstotkov za, 34 odstotkov proti). Francek Mukič o svojom slovari »Tak tau gé, ka sprtolejti trbej prpeu polejvati, ka če ga nemo polejvali, te povejgne, našo materinščina je tü tak gé. « V naši novinaj ste že leko šteli, ka je za slovenski kulturni svetek Francek Mukič notpokazo svoj porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Zdaj pa nam je avtor ške povedo, kakje tau velko delo nastajalo. »Mi smo tak gor rasli, ka smo se materno rejč navčili, ge sam pa takši človek, ka me geziki zanimajo. Gda sam mali biu, sam že te vpamet vzeu, kanaš duhovnik Janoš Kühar, steri so bili s Prekmurja doma, so malok ovak gučali kak mi. Pa so bili drügi takši Udgé, šteri so prišli z današnje Slovenije, ka so se od tistec sé oženin, pa te je meni že špajsno bilou. Naš soused, Grajkarin Pišta bači, stric, so bili z Boreče, oni so vsigdar pravli: Zdaj mo šau. Tau mi na Seniki ne pravimo, mi pravimo: Zdaj mo üšo. Gospod dühovnik so pa gučali: Pazi, pazi. V slovar sam ge tau rejč tü napiso, ka go naši lidgé razmejo, dapa po pravici go ne nücajo; mi pravimo, ka skrb mej. Eške edna pelda: gospaud Kühar so nam gučaU: esi odi, mi pravimo es poj ali pa es pridi. Pa te sam ge tau začno gledati, opazovati. Doma sam emo starejšoga brata, šteri je v gimnazijo odo, pri njem sam vüdo ruske litere, črke, pri oči sam vüdo, ka je meu nemške knjige, pa sam sr tisto včiu. Kak novinar sam se tüdi dosta s tem spravlo, ka sam dosta dosta lüdi gorvzeu, dosta jih mamo arhiviraho. Te sam vpamet vzeu, ka malo ovak gučijo v Sakalovci, v Števanovci, pa sam tau začno paziti, zbirati. Kak študent, gda sam na univerzi biu, sam si tü tau vöodejbro za diplomo. Zaka bi ge o Ivani Cankari, Prešerni ali drugaj nika piso, nika ori- ginalnoga je trbej narejti, sam si mislo, pa te sam tau začno zbirati. Od tistoga mau praktično že 30 lejt tau zbejram, te besede, te izraze. Tak je te zdaj grato te slovar. « • Dosta vsega je bilou te že zbranoga, dapa tistopravo delo se je lani juniuša začalo, gda so iz natečajov pejneze vküp spraviti. Dapa tau je skoron malo kesnau bilou. »Bila je velka sila. Ge sam tak gé, če trbej delati, te Znam delati, če trbej spejvati, te spejvamo, če trbej vino piti, te vino pigemo tri dni, dapa gda delamo, te delamo po 16 vör tö. Bilau takše tö, ka sam 20 vör delo na den. Nejsam slejdnje pau leta niti v društvo odo, nejsam igro, ka. sam-pravo, ka te dva dni zgibim. So me že fejst šinfali Slovenci v Somboteli, ka tam ge vküp držim čapat s lüdami. « • Komi paje te slovar namenjen? Najbole domanji lidam, Porabskim Slovencom? »Ta verzija sigurno. Originalno sam si ges tak zbrodo, ka te tri gezike, porabsko, knjižno pa vogrsko, na tri fele škem obrnauli. Ka mi, Porabci bi po pravici pove-dano, ga skoron eške bole leko nücaU, če bi meli na začetki madžarsko pa te porabsko. Vej če baudejo ednauk pejnazge pa možnosti, tau obrnauli več nede tak žmetno. Za tiste, šteri zato rejč znajo, za tiste te slovar trno dober bau, ka če nej gvüšen v kakšoj rejči, te leko pogledne. Pa tau se leko tak tö šté, nej samo kak slovar. Ge sam tü vse not napiso - svinsko, sveto - ka k geziki cuj valaun gé. Dosta vse se da vöprešteti, dosta norij geste, dosta kaj svinjskoga geste, preklinjanja, molitve... male kratke pripovejsti, tak ka de se tak tö leko što, ka se slovari ponavadi ne štejo. Tisti, šteri gučijo, malo svoj Spomin ofriškajo, pa te nedo pozabili. Tak tau gé, ka sprtolejti trbej prpeu polej- vati, ka če ga nemo pozvali, te povejgne. Naša materinščina je tü tak gé. Tisto obrnjeno verzijo bi pa venak mogli za naše mlade meti, mlajše, šteri samo v vüjaj majo, več ne gučijo, več neškejo ali ne vejo, da bi se pa eške leko naleki navčili, če bi slovar meli. « • Okrauk 11 gezero Porabski rejčije v slovari not spisano. »Poblem je biu, ka nikšo mimo sam nej emo. Mi pravoga porabskoga slovara nemamo. Leko sam si pomago s prekmurskim slovarom od Franca Novaka, dapa nej dosta, ka lekar Zdaj že naši Porabci tö vejo, ka znotraj Prekmurja tö trgé govori gestejo; goričanski, ka je skoron tak kak Porabski, te raven-ski, odkejc so gospaud Kühar doma bili, pa te dolinski, iz Beltinec, šteri je fejst ovak od našoga. Ge sam te slovar Avtor slovara, Francek Mukič nüco, dapa dosta reči so ovakše. Eške en slovar sami nüco, dapa dosta z rezervo. Tou pa je Flisarov prekmursko-madžarski slovar, kak je on piso vendsko-madžarski. Samo ka je tü trbelo skrb meti, ka tej človek je biu za vendstvo, pa direkt takše besede, reči piso ka nink negajo, ka je niške nej gučo, ka je on sam narejdo, vönajšo. V porabščini in prekmurščini takša rejč nega ka vendski pa totski. Mi ja o sebi slovenski ni pravimo ka smo Vendi, če rejsan Madžari tau pravijo. « • Pri takšomI velkom deli je dobro, če pomočnike ma človek. Što vse ti je pomago? »Pomagati vsigdar trbej, gda je takši velki projekt, te tau človek sam ne zmore. Najvekši problem je biu, ka mam cejle stavke, pa je tau trbelo doj obračati, povejmo pri tej preklinjanjaj, ka mi vse svejce pa angele vse vküp znosimo, ka v Sloveniji nega. Tau smo mi venak od Madžarov prejk vzeli No, zatou sam te nüco fejs pomauč. Tü mi je pomagala Valerija Perger, štera nam tü v Porabji dosta pomaga, nej samo školnikam. Ges sam njau proso za tau, ona je dosta delala pri porabskom pa knjižnoslovenskom taU, Marija Kozar pa mi je pomagala pri porabskom pa madžarskom geziki. " Silva Eöry Porabje, 10. marca 2005 5 V tihoti in samoti najti Boga To meniško načelo sije izbral Zsolt Lukács, ko je pri 22-ih letih zapustil svojo domovino Madžarsko in odšel v kartuzijanski samostan v Pleterje. Želel je namreč najti Boga in svoj notranji mir. Vendar je čez sedem let zapustil redovništvo. Zdajje v tretjem letniku na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer študira slovenščino in primerjalno književnost. • Kako si se tako mlad odločil za meniško življenje? »To je bila takrat enostavna in samoumevna odločitev. Hodil sem na frančiškansko gimnazijo in zato je bilo zame nedvoumno, da bom še naprej sledil učenju Boga. Po maturi sem bil eno leto v vojski, potem pa sem vstopil v frančiškanski samostan v Pasarétu, blizu Budimpešte. « • Zaradi česa si pozneje zapustil ta samostan? »Pri frančiškanih sem bil tri leta, toda s-tem življenjem nisem bil zadovoljen. Življenjski slog ni bil ustrezen, ni bilo pristnih meniških vrednot. Mene je mikalo puščavniško življenje. Slišal sem o kartuzijanih in o njihovem življenju, zato sem neko poletje obiskal samostan v Pleterjah. Potem sem bil v veliki dilemi. Veliko sem razmišljal, naj bi šel ali ostal pri frančiškanih. Navsezadnje sem sé odločil in jeseni leta 1993 odpotoval v Pleterje. « • Kako so sprejeli tvojo odločitev starši? »Niso se preveč veselili. Mama je bila zelo žalostna, ampak je lažje sprejela kot oče. On je rekel, da bo zažgal samostan, če ga bo le našel. Potem so se seveda sprijaznili s tem in so me tudi večkrat obiskali. « • Kako še tije uspelo vlačiti v življenje skupnosti? »Nobenega problema nisem imel s tem, sicer nisem znal niti besede slovensko. Res pa je, da nismo veliko govorili, samo takrat, ko smo molili. Bil je določen čas, ko smo se lahko pogovarjali, drugače pa smo morali biti tiho. V samostanu je bil še en Madžar, oče György, ki mi je vse pokazal in pojasnil. Znal sem pa malo hrva- ško, ker na Madžarskem živim ob hrvaški meji, v Nagykanizsi, in tako sem lahko komuniciral. « • Kakšno je življenje kartuzijanov? »V središču kartuzijanovega življenja je liturgija. Kartuzijam verujejo, da so po zakramentih včlanjeni v Kristusovo delovanje. Integralni del meniškega življenja in tako tudi duhovnega življenja je delo, ki je izpeljano iz meniškega načela: „Moli in delaj! ” Tretji osrednji pomen v kartuzijanskih pravilih pa je počitek. « • Kako to izgleda v praksi? »Ob polnoči pojejo kartuzijam jutranjke in hvalnice in s tem začenjajo dan. Ob šestih zjutraj sledi zborna maša. Ob 11. uri molijo in potem v svoji celici kosijo. Ob 15. 45 so večernice in ob 18. 00 sklepnice, ki zaključu- jejo menihov dan. Čas med mašo in večernicami vsak menih oblikuje v skladu s svojimi družbenimi dolžnostmi in potrebami, kot so molitev, študij in ročno delo. Ob nedeljah in praznikih je po skupnem kosilu čas za skupno rekreacijo. Enkrat v tednu pa sledi sprehod v okolico samostana. « • Ali si imel kakšen težak trenutek v samostanu? »Nobenih velikih križ nisem imel. Sam sem izbral meniško življenje. Hotel sem samotarsko živeti, ker Boga lahko najdeš samo v samoti. V zadnjih petih letih pa sem delal, in sicer izdeloval sire. To mi je vzelo veliko časa, saj sem delal od jutra do večera. « • Kaj teje potem privedlo, da si čez sedem let izstopil iz meniškega reda? »Na tö odločitev je v veliki meri vplivala knjiga z naslovom Oblak nevedenja, delo neznanega kartuzijanskega avtorja, ki mi je v glavi spremenilo mišljenje o življenju. Spoznal sem, da lah- ko živim tudi izven samostana versko in smiselno življenje. « • Kakšnoj e bilo vračanje v navadno družbeno življenje? »Potem ko sem zapustil samostan, sem šel domov v Nagykanizso. Na začetku je bilo težko, ker sem bil navajen miru in zato so mi šli ljudje včasih na živce. Toda sčasoma se mi je uspelo prilagoditi »zunanjemu” življenju. Šel sem študirat v Budimpešto latinščino in zgodovino, ampak čez eno leto sem nehal, ker mi je bilo pretežko. Nato sem dobil štipendijo za pol leta v Zagreb. Tam so mi predlagali študij v Sloveniji in zato sem se leta 2002 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Zdaj sem v tretjem letniku, študiram slovenščino in primerjalno književnost. « • Razen študija še še ukvarjaš z veliko stvarmi. »Študij mi ne izpolnjuje veliko časa, zato v prostem času prevajam pesmi in različna besedila iz slovenščine v madžarščino ali obratno. Lansko leto sem na razpis Radia Ognjišče napisal novele in sem dosegel prvo mesto. Sedaj pa prevajam za različne literarne revije slovenske pesmi in včasih tudi sam pišem bodisi v madžarščini bodisi v slovenščini. « • Kakšne načrte pa maš zaprihodnost? Ali boš ostal v Sloveniji? »Konkretnih načrtov še nimam, vem pa, da ne bi rad poučeval. Raje bi se ukvarjal s prevajanjem, toda v tem primeru bi moral še študirati prevajanje ali opraviti tečaj. Ne vem še, če bom ostal v Sloveniji. To je odvisno od tega, kje bom našel službo. Raje bi pa ostal, ker tukaj živim že deset let in imam tudi veliko prijateljev. Samo še kakšno slovensko dekle bi moral najti, « -sé smeje. Nikoletta Vajda Zsolt Lukács je v pleterski kartuziji izdeloval tudi sire. ... DO MADŽARSKE Madžarski kip v Evropskem parlamentu »Najdena Evropa« je naslov skulpture kiparke Gyöngyi Lantos, ki so jo 2. marca odkrili v stavbi Evropskega parlamenta v Bruslju. Kip je darilo madžarskega parlamenta in so ga postavili v spomin na vstop Madžarske v Evropsko unijo. Skulpturo je v navzočnosti predsednika Evropskega parlamenta odkrila predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili. Pobudnik je bil Csaba Tabajdi, poslanec socialistov v Evropskem parlamentu. Naslov kipa so na podstavku navedli v vseh uradnih jezikih Unije. Integracija šol v Monoštru V težkem položaju so lokalne samouprave kot vzdrževalke šol, kajti zaradi upadanja števila otrok sé zmanjšujejo državna sredstva, namenjena delovanju šol. Na zadnji svoji seji (25. februarja) so monoštrski svetniki razpravljali tudi o tem vprašanju. Odločili so se za integracijo 4 šol (dve osnovni šoli, gimnazija, ki ima tudi osemletni program, in glasbena šola), kar praktično pomeni, da vse šole ostanejo v svojih stavbah, njihovo delovanje pa bo usmerjalo skupno ravnateljstvo, na čelu katerega bo stal glavni ravnatelj. Samouprava bo tö delovno mesto kmalu razpisala, odločila sé pa bo na majskem zasedanju. Programi, prireditve • Zveza Slovencev na Madžarskem prireja 11. marca ob 17. uri premiero Mladega porabskega gledališča. Avtor in režiser igre »Gledališče v gledališču« je M. Roš. • Na vabilo slovenskega kulturnega društvaiz Münchna bo 12. in 13 marca na Bavarskem gostoval MePZ Avgust Pavel, ki bo razen na koncertu pel tudi pri sveti maši. Pot organizira Državna slovenska samouprava. • Turistično društvo iz Cankove bo 13. marcavokviru »Jožefovih dnevov« priredilo delavnice za ohranitev kulturne dediščine. Sodelovali bodo tudi rokodelci in ljudski obrtniki z Gornjega Senika ter Števanovce^ www. porabje. com Porabje, 10. marca 2005 6 Predstavitev filma in knjige na Dolenjom Seniki Na Dolenjom Seniki že deseto leto dela slovenska majnšinska samouprava, ranč tak kak eške v dosti vasnicaj, gde majnšina žive. Od ustanovitve mau Dolenjese- nički Slovenci, bole poveda-no njigva samouprava, vsakšo leto letni program vküp postavi. Že od začetka mau so te prireditve popularne bile v vesi. Mislim zatok, ka je slovenska samouprava probala takše programe držati, stere so lüdi brigati, na stere so najgeri bili. Pa ka je najlepše, na te prireditve je vsigdar cejla ves prišla, kakoli ka v vesi živejo Vaugri, Nemci pa Romi tü. 26. februar je tü eden takši den bio. Že na začetki leta smo tak mislili, ka Zdaj, v taum zimskom cajti, so lüdje »lačni« na kulturo pa cajt tü majo kaj lejpoga poslüšati, gledati. Dobro smo mislili, zatok ka smo na prireditvi velko publiko meli. Te den smo nutpokazali film in knjige. Film, šteroga je sombotelska slovenska televizija naprajla, ma naslov: Porabje nekoč in danes. Ferenc Čuk, steri ma korenine na Dolenjom Seniki, njegov Oča je bio Dolenjesenčar, je slikar, pisatelj. Njegve najnovejše knjige smo predstavila Knjige so v Vogrskom jeziki napisane, naslov njim je »A gát«. Program se je začno popoldneva v 3. vöri. Na te cajt je že kulturna dvorana tak pu- na bila, ka bi edno iglau nej mogo med nji »zabiti«. V vsakši kotiček smo mogli nut tiskati stauce, kakše stolice. Na našo velko veselje so na te cajt že pri nas bili, na na- stop kreda, člani pevskega zbora ansambel iz Černelavec v Sloveniji. Ibolya Dončec, odgovorna urednica slovenskega programa v Somboteli, je predstavila film, ka so ga oni naredli. Nevzauča sta bila dva snemalca, Géza Doma pa László Sefcsik tö. Po tistem smo si pa poglednili film. Vidla sam, pa čütila tü, da so lüdje največkrat »brez sape« gledali film. Gda sam si z njimi po tistem malo zgučavali so povedli, ka je sploj lejpi film biu. Sploj pa zatok, ka so vsakšo ves kazali pa gučali od vesi. Po filmi smo predstavi knjigo Ferenca Čuka. Knjigo je predstavila Margita Orban, leranca, stera je včila dugo lejt na Gorenjom Seniki Zdaj je pa v varaškoj osnovnoj šauli. Tak lepo je gučala od knjig, ka so lüdje kumaj čakali, da leko do nji pridejo. Sam avtor je tü mali guč držo pa je pravo, ka so v tom malom romani njegvi Spomin na bojnske čase, gda je on eške mali bio. Piše o velki lübezni med dvömi mladimi, piše od starišov pa od doma. V programi so pa trno lejpo popej vaU člani zbora iz Cer-nelavec. Oni so »korino« djali na tau prireditev s svojim lejpim programom. Publika je zadovolna bila. Tau je kazala tihoča med gledanjom filma pa predstavitvi knjige. Pa tau je zatok tü za čüdo bilau, ka je program skurok dvej vöre dugo trpo. Na konci so sé Černelauvčarge preoblekli za muzikante pa staupiti na oder. Moški, ženske so nam tak igrali, ka je vsakši veseli grato. Malo smo si prigriznifi pa popi-li, pa te so harmonike prejk-vzele glavno vlogo. Te smo pa bole veseli postanili, gda smo vidli, ka z naše vesi Joži Labric v rokaj drži harmonike pa z njimi vred igra, drugi pa vsi popejvanji. Zakoj se je tau leko Zgodilo? Černela-vci so nej daleč od nas, etak mamo z njimi podoben gezik, pesmi pa eške bole. Tak dobro so se naši že dugo nej meli, kak na te den. V imeni naše samouprave sé zahvalim vsem tistim, ki so Prišli k nam, knaši lüdam pa so nam prinesli lejpi falat naše slovenske kulture. Irena Barber Avtor Ferenc Čuk, učiteljici Margita Orban m lldika Treiber Den slovenske kulture v Budimpešti Den slovenske kulture vsakšo leto svetimo 8. februara. Na te den je mrau najvekši slovenski pesnik France Prešeren. Taumi dnevi tak tö pravijo, ka Prešemov den. Mi smo ga letos ti Slovenskem društvu v Budimpešti svetili 19. februara. Zatok smo malo zamidili, ka je tak bilau, ka MPZ Maj pride k nam iz Kranja. Na konci so sé pa donuk tak odlaučili, ka raj enkrat vleti pridejo v Budimpešti. Zatok smo se odlaučili pa pozvali mali pevski zbor Društva upokojencev iz Murske Sobote, ampak žalostno, dapa oni so pa betežni gratali, zatok so nej mogli pridti k nam. Člani društva so se lepau zbrali na tom Svetki. O pomembnosti dneva je gučo veleposlanik RS v Budimpešti Andrej Gerenčer. Med drügim je pravo, da je France Prešeren biu tisti, steri je dvigno slovensko književnost na evropsko raven in te Veliki človek ešče Zdaj ima velik pomen, gda smo v Evropski Uniji. Primerjau je Franceta Prešerna in Sándora Petőfija. Gnako željo sta imela. 'Pesem Zdravljica (štera je zdaj slovenska himna) in Petőfija Talpra magyar (Nemzeti dal) želita svobodo. dobro sosedstvo. Profesor Mladen Pavičič je tö primerjau dva pesnika pa še Vörösmartyja. Pravo je, da je Prešemova poezija tako močna, ka je Slovenija mali rusag ali z njeno pomočjau ešče gnes obstaja. Dobro, ka sé takšni velikani radijo. Potejm smo poglednili film »Porabje nekoč in danes«. Ugotovil smo, kakšna čudovita krajina je Porabje, naš rojstni kraj. Mi smo pa odšli od tistec. Poglednili smo ešče eden videofilm, ka smo ga mi naprajli juliuša leta 2003, gda smo bili Gorenjskom. Te smo bili v Vrbi, vi rojstni vesi Franceta Prešerna. Te smo si ogledali muzej v hišo cerkev sv. Marka, v Kranji smo pa bili v Prešernovem gaju z zborom Maj. Tü je pokopan te velik človek. Dobro je bilau Pogledniti te film, gde smo vse ojdli, ka smo vse vidli. Kakšne lejpe spomine mamo iz matične domovine. Na konci smo imeli prijatelski večer, gde smo se prijetno čütili. Irena Pavlič En tau publike na proslavi, med njimi veleposlanik R Slovenije Andrej Gerenčer Na prijateljskom večeri Porabje, 10. marca 2005 7 Mlašeči guči pri Malom potoki Mala ves se zača tam, gde nut v njou priteče Mali potok. Že od negda so sé tam špilali mali lidge iz Male vesi. Na, tam so es lejta pa lejta špilali mlajši iz Male vesi. Eške gnesden je tak. Té Mali potok, vse tiste drejve kouli njega, raki in ribe v njem so čüle čüda mlašečoga pogučavanja in tou eške itak poslüšajo. M e r k a Mala ves in Mali potok sta za mlajše iz te vesi bila prvo, ka so spoznali v svojom žitki. Na, malo po tistim so eške spoznali Velko ves, tam malo dale je Srejdjen Varaš, zmejs pa dva brga pa Črni laug. In tou je biu skur cejli svejt, za steroga so mlajši zagnouk vedli. Čüli so od dalešnji krajin od svoji starišov, pa na teveni so tö kaj takšnoga vidli, dapanasvojeloči so v živo Zvün domanje krajine nej vidli eške nika drugoga. Zato nej čüdno, ka so se od dalešnji krajin velko zgučavali pa so poslüšali z oprejtimi lampami. -Dejdek od mojga ateje biu v bojni tam daleč na Rusoškom. Tam prej takša velke njive majo, ka je v ednom dnevi ne morešopoditi, - je Feri pripovejdo od svojoga staroga dejdeka. -Pa je emo šegou gučati, kak so idnouk ojdlipo sonžeti, ka je ne bi v ednom mejseci mogla pokositi cejla naša ves. Tak je tou na Rusoškom, - je zgotouvo. Mlajši so ga poslüšali in si v glavej malati kejpe od tej velki njiv. Vej pa v Maloj vesi si najvekšo opodo kouli pa kouli v pou vöre. Vejn bi steri od nji na takšni poulaj eške zabloudo, so si brodili ništerni. - Od mojga ate oča pa je biu eške dale od Srejdnjoga va- raša. Biu je v velkom varaši, znouva začala guč mala Rožika. -Pravo mi je, ka v toum velkom varaši lidge dosta več pejnez majo, kak pa mi v Maloj vesi Tam si vsikši leko küpi cukrov pa čokolad, kelko ške, pa njemi eške pejnezi ostanejo. Ja, tak je gučo moj dejdek, Vej ga pa vsi poznate, nej, - sé je začala smejati. Po tistom so se žmajali v svoji glavaj eške drugi pri Malom potoki, lajali lizanke, cmülili so cukre vsej fairb, pa v lampaj mleli najbole sladke čokolade z lešnikami pa napunjene s kremo. Gda so tou pogeli, se je zglaso mali Tom. -Leko, ka je rejsan tak, dar pa v Merkije vcejlak ovak. Od moje mame bratovoga vüjeca sestre moža stari Oča je biu vMerki. Tam je vcejlak ovak, kak bi si človek sploj leko brodo, - se je mali Toni tak malo dole Stavo, ka so ga vsi poslüšali z najbole velkimi vüjami. -Tam v Merki telko pejnez majo, ka na pejnez vse na poštiji leži. Na, tak je pripovedavo moj dejdek, pa Če laža Un, po tistom lažem ge tö, - je vlejko eške dale, ka so drugi kouli njega kuman čakali, gda eške kaj drugoga povej. Mali Toni pa je gledo in tak pomalek gučo tadale. -Na, tak sta gnouk prišla dva možakara S šiftom v Merko. Dole sta stoupila s šifta in odišla v Varaš New York. Nejsta eške redno v njega prišla, zagledne eden od možakarov na poštiji zeleni paper. Biu je pejnez za dvajsti dolarov. Že ga je škeu gor vzeti, pa njemi je drugi pravo, naj tou nikak ne včini. Vej sta pa kumaj prišla v Merko, pa dun nete Žeprvi den delala. Vej ta na drugi den začala delati, ka tapejneze gor brata. Tak je pravo moj dejdek, pa če lažem ge, je lažo moj dejdek tö, - si je obližno lampe, drugi pa so ostanili vcejlak tiüma - Zato, ka pravijo, ka v Merki leko samo gabele (noge) gor držiš, pejnezipa-na poštiji ležijo. Gledali so ga tadale, pa so nej vedli, naj njemi vörvlejo ali nej. Dokeč se je nej zglaso Djoužek. - Vej pa pri nas tö nekše fele Merka geste. Rejsan, ka pejnezi ne rastejo na poštiji, dapa dosta geste lüdi, ka gabele gor držijo pa nika ne delajo. Pejnez nemajo dosta, dapa lačni pa žedni so tö nej. Vörvlite mi, mi doma tö znamo Merko, - je modrüvo tadale, drugi pa so si brodili, kakšo seme pri vragej majo v Merki, ka na asfalti pejnezi rastejo. Miki Roš Pust v šoli Bil je zelo mrzel dan, ko smo se 8. februarja ob pol desetih srečah pri šoli. Vsi smo bili zelo vznemirjeni. Maškarada se je zelo veselo zač- ela. Mah otroci, šolarji smo imeli čudovite domiselne obleke. Tudi nekatere vzgojiteljice so se oblekle v pustne maske. Po cesti so hodih kralji, palčki, čarovnice, princese, razne živali in najlepše rože. Prišh so lovci, vitezi. Jaz sem bila »ciganica«. Skakali, plešah smo in se veselih. Za kosilo smo dobili tople »krofline«. Pust je pust, tokrat smo imeli otroci lep in veseli dan. Henrietta Škaper OŠ Gornji Senik, J. r., Ali je težko prevajati? Učenci gimnazije v Monoštru se poskušajo tudi v prevajanju. Gaborja Holeca iz Števanovec je pritegnila pesem Nika Grafenauerja iz zbirke »Nebotičniki, sedite! «. Kako mu je uspela prostovoljna naloga, presodite tudi vi: Glava Glava je na svetu zato, da misli. Tako nam včasih zelo, včasih pa malo koristi. Glava je tudi posoda domišljije. Vsak dan kakšna pisana roža iz nje priklije. Glava je tiha hiša spomina. A v njej je od vsega najtišja zamišljenina. Kadar glava nad oblaki plava, ne gre ne po levi, ne po desni, ampak pesni. Lepo je, kadar se v glavi brezglavo ves svet postavi naglavo! A fej A fej azért van a világon, hogy az ember vele gondolkodjon, így néha Jn nagyon, néha kevésbé használom. A fej a képzelődés edénye, minden nap tarka rózsa csírázik ki belőle. A fej az emlékezetnek csendes háza, benne mindből legfontosabb az elgondolások szerephez jutása Amikor a fej a felhők felett úszik, nem néz se balra, se jobbra, hanem költészettel foglalkozik. Szép az, amikor a fejben, a világ egészében, fejetlenül fejre áll minden. Veseli den z razredom En petek Popodneva smo meli »razredni den«. V ednoj vöri sé je začno. Gda smo vsi zamaj vküper prišli, smo se naravnali pa smo na šolskom dvorišči čakali učiteljico Irmo Filip. Šli smo na velki brejg, ka smo sé mi mlajši lek’ sankali. Gda smo tagor na brejg Prišli, te smo gor sedli na sanke pa smo se s sankami čujskali doj z brga. En parkrat smo šli tagor pa doj. Gda smo se več nej sankali, dvej dekle pa dva fanta so štričke dvej šanki vküper zvezali pa so nas tak vlejkli na šolsko dvorišče. Potistem smo sé doj razmetali. Malo smo plesali in sé na računalnikaj špilali. Zadvečerka v tretjoj vöri pa smo šlinabus. Tau je biu naš veseli den. Marta Ropoš OŠ Gornji Senik 3.r., Gornji Senik Moja rojstna vas je Gornji Senik. Tu živijo moji starši in prijatelji. Naša hiša stoji ob Glavni ulici. V sredini vasi je šola, cerkev, vrtec, trgovina in pošta. Skozi vas teče potok. Povsod je dobro, a najboljše je doma. David Voura OŠ Gornji Senik 3. r.. Porabje, 10. marca 2005 Dušan Mukič Črni vréjek Mojci Trno žmetno je priti na Črni vréjek. Eške žmetnejše gé, če déš s Srebrnoga brgá. Depa pod Črnin vrejekon se skriva vaugeldje, ka nan toplino da. Depa na Srebrnon brgej živéjo žilavi lidgé, narodjeni s srebrá. De Črno vaugeljdje tak krepko, ka de raztopilo sreber? De sreber telko močan, ka se nede raztopiu? Najbole krepka pa je dun voda, pa je tak tö najbole vlaka. Leko odnesé Črni vrejek, sreber pa ne more na nikoj djati. Rad bi biu voda, ka bi sé po drügi vodaj odpelo do Črnoga vrejeka. Ka bi ga raztopiu, pomalek odneso pa s sebov vzeu. * Nešken več brgauv pa vrejekov. Trüden sa gé. Nücan samo ravnico ali maurdje, ka go gledam, kak sunce v njau doj dé. Ka je vekivečnost, te bi znau, smrti, žitka se nej več bodjau. V SPOMIN S trno velko žalostjo damo na znanje vsakšomi, ka je 16. februara 2005 po dugom, žmetnom betegi mrla Magyar Istvánné po dekliško Alojzia Szatnosvölgyi (Lujzi). Našoga dragoga mrtveca smo v kraugi držine sprevodili na slejdnjo paut na graubišči v Somboteli 24. februara 2005. Žalujoča držina BERITE PORABJE AVTOBUSNIPROMET MURSKA SOBOTA d. d. Bakovska ul. 29 a 9000 MURSKA SOBOTA RAZPIS PROSTEGA DELOVNEGA MESTA AVTOLIČAR Pri Zavodu RS za zaposlovanje, OE Murska Sobota, smo dne 25. 02. 2005 objavili prosto delovno mesto AVTOLIČAR (M/Ž) - avtoličarska dela na osebnih vozilih. Na prijavi potrebe smo opredelili tudi naš namen, da ustrezne kandidate iščemo tudi na območju držav EU predvsem pa iz Madžarske, saj smo dobili neuradne informacije, da na tem območju obstaja delovna sila s tem poklicem, ki pa je pri nas v izrazitem deficitu. Zavod RS za zaposlovanje bo navedeno delovno mesto objavil tudi na posebnem portalu, ki je dostopen brezposelnim osebam na Madžarskem. Rok za prijavo poteče dne 14. 03. 2005. Za razpisano delovno mesto se zahteva triletna poklicna šola avtoličarske smeri (IV. stopnja izobrazbe) in vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj na tem področju - avtoličenje. Zaposlitev bo v prvi fazi za določen čas 6 mesecev, možna pa je za tem trajna zaposlitev za nedoločen čas. Delo se opravlja v eni izmeni - dopoldanski, v polnem delovnem času 40 ur na teden. Neto plača za navedeno delovno mesto znaša cca. od 100. 000, 00 do 110. 000, 00 Sit, odvisno od ocene delovne uspešnosti, dodatka na predhodno delovno dobo in davčnih olajšav. V podjetju imajo zaposleni zagotovljeno tudi toplo malico, v kolikor pa tega ne bi koristili, se nadomestilo za prehrano izplača v skladu s kolektivno pogodbo, in sicer v višini 717, 00 Sit neto na dan. Tudi druge dodatke in povračila stroškov v zvezi z delom ter druge obveznosti podjetje redno izplačuje in izpolnjuje v skladu z veljavno zakonodajo in tozadevnimi predpisi. Podrobnejše informacije so na voljo v kadrovski službi podjetja, na telefonski številki 003862530163J e-naslov: breda. antalic@apms. si. Porabje ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, P P- 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail. datanet. hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.