Štev. 168
V Mnbljani. t sredo, dne 27. Julija 1910.
Leto XXXVIII.
W Uradalitro |a t Kopitarja»! ali«! itav. 6/DI. Rokopisi te frača'«; natrail«rana rim m m = apretemsjo. — Uradniškega teletona it«t. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpraralltTO |e t Ca ltarjaTl allot Štev. 6. "M = Sprejema narec* aa, tnserata in raklamaoI|a. = ===== Uprarnlikaga teletona iter. 188.	■
pena jeza na slovansko opozicijo po vseh vladnih časopisih vsled njenega odločnega nastopa in vsled njene taktike nasproti vladni večinici letos in lani, dokazuje, da o parlamentarnih blamažah in o porazih zamore govoriti le vlada, ne pa slovanska opozicija, ki dozdaj ni bila niti enkrat poražena. »Narod« je bil, je in ostane pod vtisom pisave po vladi podkupljenih šmokov, kar je sicer zelo žalostno, a popolnoma resnično in bi pisarjenje »Slovenskega Naroda« eelokupnosti avstrijskega Slo-vanstva zelo škodilo, da ni »Narod« sam tako osamljen s svojo pisarijo, kakor je osamljen n. pr. s svojimi izvajanji Masaryk v »Slovanski Uniji«. »Naroda« ne vodi glede na sedanjost skupna jugoslovanska in slovanska stvar, marveč zgolj strankarsko in osebno sovraštvo proti načelniku naše stranke. Pravijo češkim politikom, zakaj da so tako kratkovidni, površni in neprevdarni, da se dajo od dr. Šusteršiča za nos voditi. Mi prisojamo češkim politikom bistroumnost, temeljitost in prevdar-nost in zavračamo očitek, narekovan po strankarski strasti, in nesramen napad »Slovenskega Naroda« na češke politike najodiočnejše. Tako pisarjenje je lice-mersko, hinavsko, nesramno, trapasto, neumno in nehvaležno, ker tako pišejo tisti ljudje, ki se danes v prahu valjajo pred tistimi češkimi politiki, ki jih že jutri tako nesramno napadajo, kakor naši češki bratje pač niso zaslužili in ne zaslužijo. Za tiste blamaže, o katerih sanjari »Narod«, ki jih, kakor smo dokazali, ni bilo, ni odgovoren ne dr. Šu-steršič, ni odgovoren ne Hribar, ni odgovoren ne Ploj, ni odgovoren ne Ry-baf, ni odgovoren ne Udržal, ni odgovoren ne Kramar, ampak kar se je zgodilo, zgodilo se je n. pr. hvala Bogu ob letošnji kampanji v proračunskem odseku sporazumno z vsemi jugoslovanskimi poslanci. Odločno zahtevamo, naj izjavi načelnik narodnonapredne stranke, če odobruje tako nesramno žaljenje čeških politikov. Zahtevamo in pričakujemo, da izjavi načelnik slovenske narodnonapredne stranke, če odobrava, ker »Slovenski Narod« dozdaj ni niti z besedico zavrnil nečuvenih žalitev tistega c. kr. profesorja Masaryka, ki imenuje naše želje po docenturah in reci-prociteti in po slovenskem vseučilišču v veliko veselje nam sovražnega nemškega časopisja »nezrele« in »negotove«. Prepričani smo, da z nami vred obsoja naravnost izdajalsko pisavo »Slovenskega Naroda« in popolnoma neumestne osebne napade na načelnika naše stranke v tem slučaju.
»Narod« je šel tudi med proroke in piše: »Če se namreč Čehi ločijo od Jugoslovanov, potem bodo vladne stranke na jesen brez posebnih težav premagale opozicijo in obstrukcijo Jugoslovanov in šle preko jugoslovanskih želja na dnevni red. Če pa se Čehi ne ločijo od Jugoslovanov, potem je mogoče le, da ali vlada odstopi ali pa da razpusti državni zbor.« — Prerokovanje je vedno nekoliko nevarno, ker se človek lahko osmeši. Politik mora vedno kakor ša-hist računati z vsemi možnostmi, ampak klepetanje je največja neumnost. »Narodovo« klepetanje je včasih neumno, in zdaj brbljati o tem, kaj da bo jeseni in kako da se jeseni razvije boj proti sedanjemu protislovanskemu zi-stemu. je zelo, zelo, rabimo edino umesten izraz, otročje. Parlamentarna taktika je odvisna od trenutka. Položaj je pa zdaj še tak, da smo Slovani prisiljeni delati nasproti sedanjemu protislovanskemu vladnemu zistemu najodločnej-šo slovansko politiko in da se mora zapostavljati takozvana utilarna politika, ki je ob vročih bojih, ko se gre za slovanska prava, ko se gre za važna vprašanja, ki se tičejo obstoja našega plemena, neumestna. Po aneksiji Bosne. in Hercegovine, po vladnem darilu laške, fakultete brez vsake odškodnine nam Jugoslovanom, so res jugoslovanska vprašanja v ospredju. In če je po »Narodu« in dr. Masaryku dr. Šustcr-žič kriv, da danes Jugoslovani in Čehi, na čelu jim češki agrarci, radikalci in tudi mladočehi, živahno nastopajo za naša prava tako, kakor pač nismo bili navajeni od naših utilarno politiko za-sledujočih prednikov, to ni v nečast ne načelniku naše stranke, v čast je pa to tudi Čehom samim, ki dobro znajo, da če se bore za jugoslovanska prava, se s tem tudi obenem bore za prava češkega ljudstva. Čehi dobro znajo, da takrat, ko se gre za boj med slovanskim in germanskim plemenom, se mora zapostaviti utilarna politika, da se doseže zmaga.
S celjskim »Narodnim Dnevnikom« imamo vedno načelne boje, ker »Narodni Dnevnik« nastopa odločno za svobodomiselnost in jih bomo seveda tudi imeli še naprej. A če primerjamo »Narodovo« blebetanje s pisavo »Narodnega Dnevnika«, čisto odkrito in lojalno priznamo, da zavzema naš zelo odločni časnikarski načelni nasprotnik z ozirom na Masaryka popolnoma korektno stališče. Izvaja:
»Človeku je nekoliko težko umljivo, čemu imenuje profesor Masaryk naše želje po docenturah in reciprociteti »ne-
DanaSnla Sfevfka ohsesa 6 strani.
Masarykovo razdiranfe.
Ljubljana, 27. julija 1910.
Hozano pojo zdaj Masaryku zaradi njegovega skrpucala, ki smo ga včeraj osvetlili, vladni listi, stebri sedanjega protislovanskega nemškega režima. Pravijo, da je odkrit, bistroumen kritik. Veseli jih osobito in jim je simpatično, ker je označil naše visokošolske zahteve za nezrele in za neizdelane. Veseli jih, ker dela Masaryk na emancipacijo Čehov od Jugoslovanov. Iz-kratka: Masarykov članek izrabljajo, kakor smo pričakovali, da sramote Slovence in njihove kulturne zahteve. Skrbi jih le nekaj, namreč da Čehi ne bodo poslušali Masaryka in da ostane njegov glas glas vpijočega v puščavi. Nemci sodijo trezno in pametno. Znajo, da gostobesedni Masaryk pomenja v zbornici malo, toliko, kolikor pomenja-ta dva poslanca med stoterimi, ker na-čeljujc Masaryk mogočni svoji stranki v državnem zboru, ki šteje cela dva poslanca, namreč Masaryka in pa njegovega tovariša Drtino.
Masarykov članek je prišel zelo prav »Slovenskemu Narodu«. Včeraj so načečkali članek z napisom »Priprave na jesen«, ki izgleda popolnoma tako, kakor žrjavijo žrjavi. Članek kaže, da So celo letošnji nepresoparni pasji dnevi zmešali tiste, ki uvodnikarijo v »Slovenskem Narodu«. Pred vsem se peča z akcijo čeških in nemških veleposestnikov, ki delujejo po vladnem naročilu na to, da se doseže premirje med Čehi In Nemci v češkem deželnem zboru. Na to pa z velikanskim veseljem pripoveduje: »V nekaki zvezi s temi stremljenji je pač tudi čedalje očitnejša, nevolja Čeških politikov na dr. šusteršiča. Ta nevolja se javlja malone pri vseh strankah.« Masaryk je torej žrjavcem že vse Stranke! In nato piše: »Vse neuspehe, vse blamaže in poraze »Slovanske Enote« v zadnjih mesecih državno-zborskega bojevanja zvračajo zdaj češki politiki na dr. šusteršiča.« Precej pazno sledimo politiki slovanske držav-nozborske delegacije na Dunaju, ampak o kakih blamažah in porazih »Slovanske Enote« nam pa res ni nič znanega. »Slovanska Enota« je v opoziciji. Bori se odločno kot opozicija proti sedanjemu protislovanskemu zistemu, in sicer tako, da se vedno in vedno umakne v divjem begu vlada pred njo. Lani je bilo tako ob poletnem koncu državno-zborskega. zasedanja in letos tudi. Stru-
LISTEK.
üe'tlé z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
»Ne,« pripomni Mirijam ponosno, »bil je kristjan.«
»O, sedaj razumem! No, kristjani so na glasu, da sovražijo ljudi; jaz pa moram reči, da sem imel opravila z več kristjani in sem spoznal, da so zelo dobri ljudje, seveda precej sanjarski so v svojih nazorih. — Toda ti, gospica, si Esenka, kaj ne da?«
»Ne, odgovori Mirijam, »tudi jaz sem kristjana; Esenci so me samo vzgojili in skrbeli zame.«
Sočutno jo pogleda in odvrne: »Kristjana? Nevaren poklic je to za tako mlado in lepo deklico.«
»Mogoče, da je nevaren,« odgovori, »vendar ostanem kristjana do smrti.«
Mark se ji prikloni in ker je opazil da ne kaže govoriti dalje o tem, reče Nehušti: »Nadaljuj svojo zgodbo, pri-!n tel jica!«
»Oče ma'ere te deklice je bil zelo premožen judovski trgovec v Tiru, z imenom Benoni«.
»Bcnoni«, je rekel, »dobro ga poznam, še celo predobro — pravijo, da je Jud in velik prenapetnež. On sovraži tudi nas Rimljane. Sicer pa je eden najbolj znanih trgovcev v Tiru in samo Feničan Amram z vspehom tekmuje z njim. Spominjam se pa, da nima otrok; zakaj potem ne živi deklica, ki je njegova pravnukinja, raje pri njem, kakor v tej puščavi?«
»Sam si že dal odgovora na svoje vprašanje. Benoni je Jud; ta deklica pa je kristjana, kakor jaz. Radi tega sem jo po smrti njene matere privedla k stricu Itijelu, ki živi med Esenci. Benoni najbrže ne ve, da to dete živi. Morda sem preveč povedala, toda vse to bi itak slišal od Esencev samih; nadejam se pa, da mu ne boš povedal naše skrivnosti, ako se z njim snideš«.
»Bodi brez skrbi; vendar se mi zdi zelo žalostno, da bi bogastvo, ki je po vsej pravici njeno, tuji ljudje potrosili.«
»Bogastvo ni vse; svoboda vere jc več vredna nego to. Deklici ne primanjkuje ničesar in — to jc cela njena zgodba.«
»Ne še, prijateljica, kajti nisi mi še povedala, kako ji je ime.«
»Mirijam.«
»Mirijam, Mirijam « je ponavljal počasi. »Jako lepo ime je to, ki pristoja taki deklici«
Ko so prišli na vrh griča, reče Mirijam:
»Glej naselbino Esencev. Ono veliko belo poslopje je zborovalnica in hiša tam na samem je najin dom.«
Ko so se tako po domače razgovar-jali, se je naenkrat razgrnilo grmovje ob stezi in pred njimi je stal Kaleb, ki so ga zadnji čas le malo videli. Vstavil se je in jih gledal.
»Prijatelj Kaleb,« je dejala Mirijam, »to je rimski stotnik Mark, ki prihaja v naše selo. Ali bi bil tako dober, da popelješ njega in njegove vojake do zborovalnice in da o tem obvestiš strica Itijela, kajti čas je za naju, da od-ideve domov?«
Kaleb je nemo in srdito gledal zdaj njo zdaj tujca, nato pa je odgovoril:
»Rimljani vedno hodijo svoja pota sami in ne potrebujejo Judov, da bi jih vodili,« in hipoma je izginil v grmovje, odkoder se je prikazal.
»Tvoj prijatelj ni nič kaj vljuden«, reče Mark. »Videti je zelo negostolju-lien. Ako je kak Esenec umoril onega vojaka, radi katerega prihajam, potem bi rekel, da edino ta je zmožen, da je kaj tacega storil.«
»Ta fant!« je pripomnila Nehušta. »No, 011 Še ni nikdar ustrelil kaj večjega kakor kako ptico roroarico.«
zrele« in »negotove«. Po celi, zares pristno češki tendenci članka soditi, mož ne računa na simpatije ali antipatije Jugoslovanov, kakor je istim povsem ravnodušno, kako sodi Masaryk o njihovih vseučiliščnih težnjah. Ne dvomimo pa, da se njegova tozadevna sodba ne bode dopadla tistim češkim politikom, ki so poleg Čehov na Dunaju tudi še Slovani in ki mislijo o naših težnjah in o okrepljenju Jugoslovanov politično stvarno in realnejše kot »realist« Masarvk. Kar so pa tiče napadov na dr. Šusteršiča, izvirajo menda povsem iz istega nagiba, kakor znana stara židovska navada grešnih kozlov. Politike v »Slovanski Jednoti« ni delal dr. Šuster-šič sam, delale so jo tudi tiste napredne češke frakcije, ki so najprej gledale na lasten profit in na lastno strankarsko juhico, potem šele na skupnost... Zato ni treba separatizma in razbitja »Slovanske Jednote«, nad katerim bi imeli največje veselje Nemci in vlada, ampak treba je revizije, poštene revizije skupnega dela in programa.«
»Narodovi« politiki so torej popolnoma osamljeni.
!z blejskega kota.
Te dni so pripeljali na Bled nove orgle. Stare so bile delano v Podbrezji in bi njih iuaterijal moral pravzaprav še dober biti, ko bi ne bila stara blejska cerkev tako vlažna in zlasti na koru, ki ni imel nobene svetlobe, pač pa izpod strehe veliko prepiha in torej orgle dvojno temperaturo, ker je bil zaradi piščali obok prebit. Zato je bil les ves črvojeden, iz marsikake lesene piščali, čeprav je bila vsa prclepljena s popir-jem, po nobeni ceni nisi več izvabil glasu; kar je pelo, to je bil cin, ki ga je bilo primeroma precej v starih orglah.
Omari (dve) za nove orgle je izvršil v gotskem slogu c. kr. konservator, po-dobar Vurnik v Radovljici s pravo vir-tuoznostjo, tako da sta omari sami mojstrsko delo, umetnina. Tukaj lahko opazuješ, kaj se pravi z umom izrabiti stare sloge in jim vdehniti življenje, dati osebnost; saj se le prerado in prepogosto zgodi, da so moderne umetnine v starih slogih, bodisi že gotski ali romanski ali renesansa, le prepogosto čisto navadna kopija, mehansko posnemanje starejših vzorcev. Tu je pa gotika po svoje izrabljena, tu se gotske oblike nadaljujejo, rastejo, vtisnjen imajo pečat osebnosti. Prav tako je dispozicija naravnost izborna, tako da utegnejo blejske orgle postati zgledno
»Kaleb,« je pristavila Mirijam in ga opravičevala, »nima rad tujcev.«
»To sem tudi sam opazil«, odgovori Mark, »in tla povem odkrito, jaz nimam rad Kaleba. Njegove oči niso prave.«
»Pojdi, Nehušta « je rekla Mirijam, »tukaj drži sedaj najina pot, tam pa pelje pot stotnika in njegove čete. Z Bogom, gospod!«
»Z Bogom, upam, da se kmalu vidimo.«
Ko sta se vrnili domov jc Mirijam hitela pravit Itijelu, kdo da je prišel v selo in da se je ona že seznanila z njim na potu.
»Nehušta«, je rekel Itijel karajoče, »ali ti nisem že dejal, da ne smeta hoditi tako daleč brez spremstva bratov? Prigodi se lahko, da srečata tatove ali pijance «
»Mirijam je želela natrgati ne' nli ko cvetlic.« odgovori Nebuš'a »in ker sem oborožena, se nisem bala ta'ov ki pa so celo redki po nagih krajih «
»No, vsaj nič ne rečem, vendar pa želim zanaprej, da ne hodita sami okrog; morda bi vojaki ne bili ta'-o vljudni kakor njihov stotnik «
Ono noč po teh doeod' ''h jp >r! , jako nemirno spala. Sanjah ?e ji je o rimskem stotniku, da so se on ona 'n Nehušta odpravili skupaj na pot, da so
ss Velja po pošti: ss
X« oelo lete n»pre| . K 20 ■— m pol iota » . » H'— sa i ttrt» » . » 8-59 sa en meseo » . • 2 M ss Nemčijo oelolotao » 29*— sa ostalo iaoseautve >36'—
^ V opravnlštvu: ss
Sa telo leto oapre) K 22'40 sa pol lata > . » U-20 sa četrt» » , » 5-60 sa ob meseo > . > 1-90 S ootlllanlem na dom stan« aa meiec a K. Posamesne it. 10 v.
SLOVENEC
===== inseratl: =====
Enostolpna potit*rsta (72 nun):
sa enkrat.....po iS t
sa dvakrat . . . . » 13 • aa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stane enostolpna gannondvrsta
30 vinarjev. Pri večkratnem oh| vljenja primeren pop.at.
Izhaja: s
vsak dan, isvsemil nedelje la •rasalke. ob 5. ari popoldne.
delo. Pa o tem več in natančneje, ko bodo enkrat stale.
Nove orgle bodo blagoslovljene bržkone v nedeljo, 28. avgusta (morda že 21. avgusta). Popoldne — če moč — bo cerkveni koncert s prostovoljnimi darovi za orgle, da se župljanom in gostom pokažejo orgle v vsi svoji krasoti. Cerkveni zbor blejski bo vmes zapel nejiaj lepili slovenskih nabožnih skladeb. Natančnejši spored se še o pravem času objavi.
Letoviščarji se pritožujejo nad nekoliko neugodnim vremenom, prav tako tisti Blejci, ki imajo stanovanja še neoddana in ap ki hotelov nimajo polnih; zlasti neugodno je za one, ki hočejo rabiti blejske zračne in solnčne kopeli, pa je premalo solnca; par dni drži solnce, potem pa zopet napravi eden ali dva dni presledka, kar pa seveda tistim, ki bi radi vsak dan solnce imeli, ni nič kaj po volji. Seveda, saj solnce drago plačujejo. Sicer je pa resnično, da zdravljenje, kakor ga imata na Bledu Rikli in Vovk, čudovito pomaga pri najrazličnejših boleznih: starih katarjih, bodisi na pljučih, črevah, želodcu, grlu ali kjerkoli; za slabokrvne ljudi ga ni boljšega zdravnika, nego je solnce, ali pa za nervozne, nespečne; na Bled pridi v zdravišče, boš videl, kako boš spal in ti ne bo treba kupovati umetnih, škodljivih pripomočkov: narava bo dala, česar sicer zastonj iščeh po lekarnah.
Domačin Vovk je letos svoje zdravišče — to se pravi prostore za solnčne in kadne kopeli — popolnoma prenovil in razširil, tako da je za obiskovavce veliko bolj prikladno in ugodno.
Sicer je pa Bled tak, kakršen je bil: lep tako, da se ga oko ne more nagle-dati. da ga tujci hvalijo, kar njih jezik hvale premore in marsikdo obžaluje, da je ta prelestni kotiček naše zemlje tako malo, malo znan. No, čudno se mi ne zdi ravno, saj je še med Slovenci vse premalo znan, premalo cenjen. Koliko pa jih je, ki bi se res zavedali, kak biser nam je božja dobrota podarila, da ga Bledu ni zlepa para dobiti?!
Pretekli teden smo na Bledu imeli hud naliv in strašen vihar, vsula se je toča, ki je napravila v nekaterih krajih precej občutno škodo. Bilo je je ponekod toliko, da je po krompirju še drugi lian ležala.
¿Matični sestanek v Atlantic City N. I. Amerika.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zrakoplovstvo vzbuja danes po celem svetu že toliko zanimanja, da je malo večjih mest in družabnih središč, kjer bi se še ne bile priredile zrakoplov-ne tekme. Pariz, London, New York, Berolin imajo svoje aviatične športne ilube, avtomobilisti in dirkači trdnih iivcev vrgli so se na »zmago zraka«.
Dočim Nemci in deloma tudi še Francozi napihujejo svoje vodljive balone z edinim uspehom, da dokazujejo neuspešnost in nevarnost takih kolo-bov, obrnili so Amerikanci vso svojo
na potu naleteli na Kaleba, ki se je zelo čudno vedel do njih.
V velikih nevarnostih so bili, a Mark ju je varoval vseh nezgod: naposled so dospeli do mirnega morja; na njem je plavala ladja z znamenjem križa na svojih jadrih. V to ladjo so vstopili... Tukaj pa, se je Mirijam zbudila in bilo je že svetlo jutro, ki jo je vabilo na delo.
Izmed vseh umetnosti, ki se j? v njih izoinaževaia, je iun'ijuui in-j-^e izdelovala podobe iz ilovice, za kar je imela posebno pripravne roke. Izdelki njenih rok so bili tako lepi, da so jih Esenci tudi drugim prodajali. Kar so zanje skupili, porabili so po želji dekletovi za uboge.
Svojo delavnico je imela Mirijam v senčni lopi na vrtu, kamor so po lončenih ceveh napeljali vodo v kamenito korito; tam je namakala svojo ilovico in platno. Včasih je s pomočjo kamnosekov in svojega učitelja, izdelovala tudi modele v mramorju. Uprav sedaj je imela v delu doprsni kip svojega strica Itijela. Bila je zelo zaverovana v svoje delo, ko sta jo iznenadila Itijel in Rimljan.
»Hči moja«, reče Itijel in se nasmeji njeni zadregi, »pripeljal sem seboj stotnika Marka, tla si ogleda tvoje delo.«
»Oh, stric«, odgovori užaljena«, v svoji delavni obleki vendar ne morem sprejeti stotnika«, in iztegnila je svoje mokre roke in pokazala na obleko, ki je bila polna prahu In zamazana od ilovice. »Le poglejte, kakšna sem.«
»Že gledam«, je rekel Itijel, »in ničesar ne pogrešam.«
jo pozornost mehaničnim letalnim strojem, »strojem težji kakor zrak«.
Odreveneli Agleži, ki se že sami pritožujejo nad svojim lastnim rodom, da zaostaja na polju tehnike, pobirajo paberke za drugimi narodi, Slovani pa že tudi stopajo na to torišče moderne tehnike.
Zrakoplovstvo je bilo že od začetka prepuščeno iznajdljivosti in podjetnosti posameznikov in v tem še danes ni veliko boljše.
Različne zrakoplovne tekme jim dajo le priliko, priboriti si nagrade za svoje delo, če je bilo uspešno, sicer jim je le zasmeh plačilo sveta.
Aviatične tekme s svojimi visokimi nagradami so nekako oficielno merilo za napredek zrakoplovstva, a obenem po večini tudi rekord žrtev. Soditi po časniških poročilih, bo ta pridobitev moderne tehnike bolj krvava zmaga, kakor katerakoli do sedaj.
Ravno te dni, ko so bili časniki polni poročil o različnih nesrečah avia-tikov v Rheimsu, posebno pa milijonarja Angleža C. A. Rollsa, ki si je pridobil slavo s poletom preko angleškega kanala in nazaj, ter ponesrečenih Nemcev v vodljivem balonu, vršila se je avia-tična tekma Atlantic Cily N. J. ocl L do 12. julija, brez vsake najmanjše nesreče.
Ves čas sta bila v ospredju tekme sloviti eroplanist Glenn H. Curtiss in »Kid« (»Pobič« v dialektu) Brockins.
Prvi si je pridobil svetovne slave v Evropi in Ameriki s svojimi poleti. Nedavno še je poletel iz Albanije v New York, zračna daljava nad 175 kilometrov sledeč ves čas toku reke Hudson.
Curtiss rabi zrakoplov svojega lastnega sestava, dokaj podoben onemu bratov Wright. Bistven razloček je le v krmarenju in stabiliziranju s pomočjo dveh posebnih peroti. Osem ci-linderski motor vrti direktno en sam propeler, gotovo boljša ureditev, kakor ona bratov Wright z dvema propelerjema in prenosno verigo, če se pomisli, da pomenita dva vijaka dosti večjo možnost pohabljanja in da je ravno vijak največkrat vzrok nesreč. Če se ta razleli, razbije obenem eroplan, dočim pohabljeni motor še vedno ne zlomi peroti letalcu, ki v tem slučaju lahko brez nevarnosti splove na zemljo s stoječim motorjem.
G. Curtiss jo mož srednje rasti in starosti, treznega in bistrega pogleda. Pred vsakim poletom dobro preizkusi in preišče stroje. Opazuječ ga od blizu, dobi človek vtis, da, si je popolnoma v svesti, da obesi svoje življenje na tenke jeklene vrvice, ki vožejo stebriče eroplana in njegove peroti. Potem šele se vsede na »sedež«, ki pač ni tak, da bi se vsedel vanj neizkušenec. Štlrji možje drže eroplan, ko zadrdra motor s polno silo. Na dano znamenje ga spuste, stroj hitro zdrči kakih 100 melrov na kolesih nakar se dvigne le-po enakomerno v zrak, leteč s hitrostjo 80 do 100 km na uro. Ker je ozračje pri tleh vedno nezanesljivo vsled prepihov med objekti, poišče si zrakoplovec najprej višino 50 do 100 metrov, kjer obrača svoj stroj poljubno v večjih ali manjših krogih s preciznostjo in lahkoto, da je podoben postovki, ki smo jo toli-krat občudovali v zračnih višinah.
Velezanimivo je opazovati eroplan v veliki visočini, če pluje vpočez močnega vetra V tem slučaju se ne pomika v smeri svojega vijaka, ampak pod precejšnjim kotom. Iz tega kota in hitrosti eroplana se vedno lahko določi hitrost vetra, ki ga skoraj nikoli ni'bilo manj kakor 30 do 40 km na uro.
Nasprotno se sumirati hitrosti vetra in strojev, če plove z njim, v takih slučajih znaša resnična hitrost 150 km na uro. Opazovalec z lahkoto sledi, kako se spreminja hitrost eroplana z njegovo smerjo, v razmerju z vetrom. Veter, če ni nagajiv, ni nevaren, pač pa zamudljiv. To se je opažalo posebno, ko je dne 12. julija Curtiss preletel 80 km poti ob obrežju nad morjem ter s tem dobil nagrado 5000 dolarjev. Veter je pihal ves čas ocl morja proti obrežju, tako da je moral eroplan pluti v obeh smereh v kotu s svojo smerjo. To je bilo vzrok, da je porabil za to pot eno uro 15 minut, seveda še vedno precejšnja brzina. S tem je podal Curtiss mnogobrojnemu občinstvu, ki ga je prihitelo iz vseh delov Amerike na tisoče, svoj najboljši polet.
Še večji vtis, kakor Curtiss, je napravil na občinstvo Brockins, 22 let star učenec Wrightov, ki rabi seveda njih erortlan. Mož si je pridobil sloves s svojo drznostjo in rekordi za višino.
Wrightov eroplan ima dva vijaka in enostavnejše krmarenje kakor Cur-tissov. Neverjetno je, s kakšno sigurnostjo izvršuje naravnost vratolomne obrate, dejal bi. da lovi komarje kakor lastnvka ob deževnem vremenu.
Ves stroj je večji in težji (okoli 400 kj?) ter solidnejšc grajen, zalo tudi
počasnejši kakor Curtissov, toda vsaj na videz bolj stabilen.
Živčevje človeku zatrepeta, ko se Brockins v višini sto metrov in več naenkrat nagne, da stoje peroti skoraj navpično na zemljo, a mesto da bi treščil na tla, kar se zdi skoraj edino možno v takem položaju, zavije kratek ovinek in se zopet gracijozno uravna vodoravno, samo da so obrne v drugo stran ter ponovi isti obrat, zopet sfrči visoko gori in v daljavo, prekucne se skoraj na-vplk na nos, s silno hitrostjo prileti doli nad peneče valove, da jih skoraj oplazi in se zopet dvigne v mirne višave. Te polete je demonstriral vsak dan in rtiii enkrat se mu ni zgodila niti najmanjša nesreča.
Ta deček je pravi tipičen Amerika-nec, v živih orlovih očeh se zrcali cela njegova »tičja« duša, uresničujejo se mu menda sedaj sanje, ko se je že kot otrok spuščal z dežniki po zraku. Kot mojster se je izkazal dne 9. julija, ko je pobil svoj lastni svetovni rekord za višino 4939 čevljev s poletom v višino 6175 čevljev, ali približno 2000 metrov. Bilo je že pozno popoldne, ko se je pričel vspenjati v zrak, v velikih krogih je »plezal«, manjši in manjši se je videl »leteči človek«, ko se je zopet pričel bližati ter v par minutah dospel na tla. Bil je v višini 1900 čevljev in šlo se je le za poizkus. Pregledal je stroj in kmalu nato je bil zopet visoko v zraku. Fr-fetanje motorjev je kmalu utihnilo, vse je bilo mirno, oči tisočerih pa so sledile mali točki na sinjem nebu, komaj še vidni v večernem solncu.
Minute so potekale in četrt ure, potoni tahomera in megatona so se razglašale vedno večje višave, zdelo se nam je že, da misli Brockins obiskati sv. Petra, ko se je z dalnogledi določilo ob 7. uri zvečer, da se zopet bliža zemlji. Če kedaj preje, izkazal se je s svojo vratolomnostjo, ko je s strojem, obrnjenim skoraj navpično na tla, prepadel v dobrih 7 minutah 2000 m ter komaj 50 m nam glavami omamljenih gledalcev uravnal peroti ter z običajno lahkoto zdrsnil na tla. Polet v višino, ki je trajal okoli 55 minut, je bil nad-kriljen s padcem, nagrada 5000 dolarjev za ta svetovni rekord. Z velikimi skoki je ušel ovacijam občinstva, drugi dan pa je že zopet bil na pozorišču. Ta polet je približno istoveten s poletom z ljubljanskega polja na vrh Grin-tavca v Kamniških planinah, seveda je še dvomljivo, če si bodo naši piparji kupili eroplane, ko na stare dni ne bodo mogli več plezati v gore. Sodeč po sedanjem napredku, čas ni daleč, ko bomo potovali po zraku, polje je odprto ne za male eroplane, ti so dokazali svojo spretnost, ampak za velike stroje na istem principu.
Baloni in naj bodo tudi vodljivi, bodo prešli v zgodovino, eroplani pa bodo rešitev zračnega problema, predvsem, ker bodo lažje kljubovali vetrovom vsled manjšega razmerja med težo in volumnom.
EoromeSska enciklika objavljena ¥ Bosni.
Sarajevski nadškof je objavil v »Vrhbosni« boromejsko encikliko. Ko je došlo iz Sarajeva poročilo o razgla-šenju borotnejske enciklike v »Vrhbosni« na Dunaj, je govoril sotrudnik »Hrvaške korespondence« z visokim uradnikom bosensko-hercegovske vlade, da bi spoznal njeno stališče napram nadškofu dr. Stadlerju. Visoki državnik je izjavil', da more že v naprej izreči tozadevno svoje privatno mnenje ter je rekel, da ne bo imelo razglašenje boro-mejske enciklike »Edite saepc« v Bosni in Hercegovini nobenih zlih posledic, ker je število protestantov, ki žive v anektiranih deželah premajhno, da bi se mogla vprizoriti akcija proti nadškofu. Sploh pa ni enciklika bila objavljena šele danes, temveč že pred dvema ali precl tremi tedni v »Vrhbosni«. Zelo zanimivo je pač, da se je o njenem objavljenju izvedelo šele sedaj. Kar se tiče stališča bosenske-her-cegovske deželne vlade napram razglasitvi enciklike, se more sklepati že iz dejstva, da ni doslej vlada storila nobenih korakov proti nadškofu dr. Stadlerju, da smatra objavljenje boromej-ske enciklike v hrvaškem jeziku kot interno zadevo katoliške cerkve. Zato tudi ni nobenega vzroka, da bi se nastopilo proti nadškofu. Dotične številke »Vrhbosne« se ni moglo zapleniti, ker je bila enciklika objavljena tudi v drugih škofijskih listih. Odiočno je tudi zanikal vprašanje, če bo storila vlada kake korake proti dr. Stadlerju, ko je sedaj enciklika že splošno znana v Bosni in se bo tudi pojasnjevala s priž-nic katoliških cerkev v Bosni in Hercegovini.
Zakaj je dr. Stadler razglasil enci-kliko?
O vzrokih, zakaj je dr. Stadler razglasil v svoji škofiji boromejsko encikliko »Edite saepe« v hrvaškem jeziku, se nam poroča iz Sarajeva: Nadškof dr. Stadler je proglasil encikliko »Edite saepe« ter njeno prestavo v hrvaščino zato, da se ne more tajiti njena historična vsebina. Tudi ne vidi dr. Stadler nobenega tehtnega vzroka v tem, da bi kak škof zato n« objavil enciklike svete stolice v svoji škofiji, ker to zahtevajo gotovi nezadovoljni elementi, ki so izven zveze katoliške cerkve in so bore proti njenim dogmam. Ravno zato, ker ker so nasprotniki katoliške cerkve in njenega poglavarja izrabili izdajo boromejsko enciklike kot sredstvo za na-hujskanje katolikov in ne protestantov, je po mnenju višjega cerkvenega glavarja v Bosni in Hercegovini dolžnost škofov, da objavijo encikliko tudi v jeziku svojih šokfij ter pojasnijo njeno vsebino katolikom s prižnic. Poroča se nadalje, da bodo katoliški župniki v Bosni in Hercegovini tudi sedaj kakor navadno, razlagali s prižnic boromejsko encikliko »Edite saepe« svojim vernikom.
Medtem ko avstro-ogrski škofje objavljajo encikliko »Edite saepe« v svojih škofijskih listih samo v latinskem jeziku, je smatral tajni svetnik, nadškof dr. Stadler za svojo sveto dolžnost, da je objavil encikliko v oficiel-nem listu bosensko-hercegovske duhovščine »Vrhbosne« v hrvaški prestavi. Z razglasitvijo enciklike v hrvaškem jeziku je postala ljudstvu splošno pristopna in je tudi dobila postavno veljavo za anektirani deželi, kakor se zatrjuje od strani cerkvenih dostojanstvenikov, ki so v tesni zvezi z dr. Stadler-jem. Neki sarajevski kanonik je izjavil, da morajo sedaj posamezni župniki raztolmačili svojim župljanom vsebino enciklike s prižnice.
Samoobsebi umevno, da svobodomiselno časopisje zdaj že več ne zna, kje da mu stvoji glava, ker je že porabilo vse svoje navadne psovkarske puščice.	i
Dnevne novice.
+ Liberalci še nimajo Mojzesa.
Dr. Tavčar (—r.) je danes posvetil v »Narodu« zafrkljiv članek novi »Škili«. »Iz te skale« — pravi dr. Tavčar — »bo prišumljal na udarec Mojzesa, k a-terega rojstni kraj pa danes še ni poznan, vrelec, iz katerega bo slovenska napredna stranka pila svoje pomlajenje«. Dr. Tavčar pravi, o svoji stranki, da je njemu prav, ako se tc sijajne nade izpolnijo, »dasi smo v svesti, dana skalnatih tleh ne raste veliko in še tisto, kar zraste, raste počasi«. Dr. Tavčar se na-pravlja jako nevednega, češ, da mu ni prav umljivo, čemu so bili v odbor poklicani le mlajši idealni (tu dr. Tavčar misli v prvi vrsti dr. Oražna) rodoljubi, kajti brez starega debla se drevo v spomladi ne more pomladiti.« Ponor-čevanje z naznanilom o ustanovitvi društva izvrševalnemu odboru, ko je bilo že konstituiranje »Skale« brez sta-rinov končano, je dr. Tavčar kvitiral z zlobno opazko, da mu ne gre v glavo, čemu da je bilo potrebno o ustanovitvi društva ostentativno obvestiti eksekutivni odbor slovenske napredne stranke, v katerem imajo mlajši rodoljubi itak večino.« Dr. Tavčar končno svari »mlado društvo« naj se ne vpijani »nad hvalo, katero noslja na njega Lampret v Kranju, ker bi drugače takoj nastala nevarnost, da se pomlajenje spremeni v anarhijo — potem bi ne ostajalo drugega nego odpor in razdor.« Tako je dr. Tavčar vendar enkrat postal politični atlet, ki premetava skale. Vidi se mu, da ima dobro voljo, kadar ne pogreša dobre hrane. Na suho skalo postavlja dr. Žerjava, ki sc je imel za liberalnega Mojzesa! Dr. Tavčar bo že clobil za to primeren nos od izvrševalnega odbora, ako se enkrat zbere skupaj tista odborova večina mlajših rodoljubov, ki je v soboto, ko je bilo treba sklepati na izvestno komando o belokranjski kandidaturi namenoma povzročila nesklepčnost izvrševalnega odbora. Pravijo, da je hotela počakati, kako se bo dr. Tavčar poklonil Žerjavu na skali, da potom dr. Tavčarja strankarsko disciplinira ali pa ga vsaj za kazen postavi za — kandidata v Belokrajini. Tako hočejo mladini, dr. Tavčarja, ki noče verovati na pomlajenje starega drevesa, popolnoma ubiti. Tako se vsaka stvar maščuje na tem božjem svetu.
-f »Pokret« o Masarykovem članku. Skozi in skozi masarykovski »Pokret« je pokazal veliko več politične samostojnosti nego naš »Narod«. Navaja najbolj značilni odstavek znanega Masary* kovega članka v »Naši Dobi« ter ooreui-
lja kritična mesta o »nezrelih« in »negotovih« jugoslovanskih zahtevah s klicajem. Nazadnje pa pravi, da žal ni imel originala (»Naše Dobe«) pri rokah in zato ne more kontrolirati, v koliko je prevod točen ali pogrešen: »Iskreno pa povemo, da ne verujemo, da je nemški list vse točno prevedel.« To je res zelo obzirna oblika obsodbe, kakor se spodobi učencu nasproti učitelju, a obsodba je vendar. V butici »Slovenskega Naroda« pa se ni niti toliko posvetilo — zares, toliko teme in črnega suženjstva kakor v uredništvu »Naroda« ni nikjer pod milim nebom. — Tudi »Ilrv. Slobo-da« je v daljši notici obsojala Masary-kov članek.
' + Tudi tržaška liberalna »Edinost« proti Masaryku. Tržaška »Edinost« piše: »Mi sicer ne vemo da-li se češki poslanci res puščajo voditi na vrvici od Jugoslovanov in posebno od dr. Šuster-šiča, kakor to trdi profesor Masaryk, znamo pa, d aso bili že opetovani časi, ko so Jugoslovani, osobi o pa Slovenci zvesto držali zavezništvo s Čehi, dasi so dobro občutili, kako jim to hipno škoduje! In v slovenski javnosti je tako prevladovala zavest o potrebi solidarnosti s Čehi, da ga ni bilo glasu, ki bi grajal postopanje naših poslancev. Pa tedaj ni bilo nobenega Masaryka, ki bi se bil spodtikal nad zavezništvom med <"'ehi in Slovenci.«
-f- Shod S. L. S. se je vršil dne 24. t. m. v Notranji Gorici po deseti maši. Navzočih je bilo čez 300 poslušalcev. Poročal je horjulski župan g. Stanov-nik. Pojasnil je v jedernatem govoru načela S. L. S.; podal nekaj znamenj, po katerih lahko vsakdo hitro spozna liberalca. Za tem je govoril g. pater Teodor z Viča. V navduševalnem govoru je pojasnil načela Orlov; pokazal zbranim v pravi luči Sokole. Zadnje je umirajoče društvo 10 sokoličev vjezilo; skušali so g. govornika z medklici motiti, a dosegli niso prav čis'o nič: nasprotno ljudje so spoznali kakšni so pravzaprav ti tiči. Ljudje so začeli premišljevati in gotovega terorizma bo kmalu konec.
+ Dekan J Ogriz v Kaplji je nevarno zbolel. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu. Pisarno oskrbuje začasno gosp. Arnuš iz Pod-ljubelja, šolo pa g. Fugger iz Št. Janža.
+ K imenovanju tržaškega škofa Z ozirom na vesti, da bo tržaškim škofom imenovan nemški rektor »Anime« v Rimu, pravi »Gorica«, da glasom njenih informacij je sedaj edini resni kandidat mons. Francesco Castelliz, katehet na ženskem učiteljišču in vodja centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici.
+ Slovanski gasilski zlet. Ljubl jansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo nam sporoča, da dohajajo od gasilnih društev vprašanja, kako da na zlet niso vabljena vsa gasilna društva. Ljubljansko gasilno društvo je razposlalo vabila na vsa slovenska gasilna društva, na hrvatsko in na češko zvezo. Društvo, ki morebiti po pomoti ni dobilo vabila na zlet 13., 14. in 15. avgusta t. 1., jc vabljeno tem potom in ljubljansko gasilno društvo radevolje popravi pomoto, če se mu to sporoči. — Prijave pridno prihajajo in zlasti Čehov se je doslej veliko prijavilo.
+ Novomašniki Novo sveto mašo je pel včeraj v Gorici č. g. Anton Pisk; danes je pel novo sv. mašo pri čč. šolskih sestrah pri soškem mostu č. g. Miroslav Glavič; dne 30 julija bode pel novo sveto mašo č. g. Pavel Zavadlal na Bledu; v nedeljo 31. julija bodo peli novo sveto mašo in sicer: č. g. Vincenc Štanta v Mirnu, č. g. Frančišek Močnik v Cerknem, č. o. Valerijan Sartorij, ka-pucin v Gorici in č. o. Zofron Kozlevčar, frančiškan v Zatičini; dne 5. avgusta bode pel novo sveto mašo v Drežnici č. g. Anton Rutar. — Vsem čč. gg. novo-mašnikom, ki stoje na pragu resnega dela v dušni blagor človeštva, kličemo: Bog blagoslovi Vaše elelo! Vaša setev naj obrodi obilen sad!
+ Blagoslovljenje Društvenega Doma na Brezovici bo v nedeljo dne 31. t. m. popoldne. Fantje Orli že pridno stavijo mlaje, dekleta pleto vence, da dostojno sprejmejo bratska društva in prijatelje društva. Petje, šaloigra, srečolov, javna telovadba bo vsakemu udeležencu nudila dovolj poštene zabave. in razvedrila. Torej, pridite v nedeljo na Brezovico pogledat!
-f »Narod« zoper »Angelja variha«. Grozno vpije »Narod«, ker je deželni odbor iz kredita, ki ga je deželni zbor dovolil za otroško varstvo, dal podporo društvu »Angel varih«, ki ima v Šiški zavod, v katerega sprejema majhne zapuščene otroke. To je edini zavod te vrste pri nas, kajti »Marijanišče«, »Lichtenthurn« in »Salezijanci« sprejemajo le večje otroke, ki so dosegli že vsaj šolsko starost, za manjše otroke pa imamo samo zavetišče, ki ga. je ustanovila grofica Auersperg. Deželni odbor se jc natančno informiral o raz-
merah v zavodu in je dognal, da so popolnoma krivični »Narodovi« napadi na ta zavod, češ, da je germanizatori-čen. Ko je deželni odbor dobil gotovost, da je vsako ponemčevanje slovenskih otrok na tem zavodu izključeno, je dovolil podporo 800 K, ki jo ta zavod, ustanovljen v res najplemenitejšem duhu krščanske ljubezni, za svoj obstoj potrebuje. Ostudno je, da se liberalci zaganjajo v tak zavod, ki tudi zapuščene otroke liberalcev z ljubeznijo sprejema pod svojo streho. Liberalci vse oblajajo, a da bodo tudi »Angela variha» oblajali, to je že več kot pasje.
+ Osebni vesti. Profesor na mornariški akademiji v Reki postane dne 1. septembra profesor ljubljanske realke Friderik Juvančič z dohodki VIII. činovnega razreda. — Premeščen je stavbni adjunkt državne železnice Frančišek J a h n iz Ljubljane na Dunaj.
+ Kmetje, skrbite, da se vam odpišejo davki! Letošnja letina je kmetom in vinogradnikom neugodna. Moča je uničila veliko žetve. Vinogradi so marsikje veliko trpeli. Tudi povodnji so oškodovale kmete. Opozarjamo, da so župani upravičeni začasno ceniti škodo na vsaki parceli, obenem naj pa župani naznanijo tudi škodo okrajnemu glavarstvu. Naznanilo o elementarni škodi je prosto kolka, obsegati mora označbo poškodovane parcele in višino škode, nakar odredi oblast komisional-ni ogled. Po postavi se odpiše davek: a) če toča .voda, ogenj, suša in moča. miši ali trtna uš pri 2 ha parcelah uniči četrtino naturalnega pridelka, pri parcelah. ki merijo nad 2 ha. pa vsaj 1 ha; b) če drugi izredni dogodki (n. pr. slana, požar žita, žuželke itd.) brez posest-nikove krivde v že označenem obsegu uničijo nad četrtino vsega pridelka obdelanega davlcoplačevalčevega sveta v v eni davčni občini. Davki se morajo odpisati tudi, če poljske pridelke bodisi pod streho ali ne spravljene na polju, v kozolcih, uničijo povodnji ali kake druge elementarne nezgode. Opozarjamo župane, naj kmalu vlože potrebne vloge po krajih, ki pridejo v poštev.
—	Požar. Dne 25. julija popoldne je nastal "požar v vasi Gorenja Podgora, župnija Stari trg, okraj Črnomelj, ki je pokončal 7 posestnikom skoraj vse njihovo imetje. Ko je začelo goreti, bili so ljudje večinoma z doma na polju ali v košenicah. Ko so prihiteli domov, bilo je že prepozno iznašati iz hiš in izganjati živino iz hlevov, ker je bilo že vse v plamenu, le toliko so mogli storiti, da se ogenj ni še dalje razširil. Škoda se ceni na okrog 30 000 kron. Ljudje so bili zavarovani le za majhne svote. eno poslopje, ki še ni bilo popolnoma dodelano. pa prav nič. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Predgrada. Knežje lipe in Nemške loke. Ponesrečenci se priporočajo vsem, da bi jim pomagali v njihovi bedi. Požar je nastal po otrocih.
—	Iz tržaške okolice. Preč. g. Ivan Slavec, častni kanonik in dekan na Opčinah, je šol na daljše potovanje na Nemško. Nadomestuje ga ob nedeljah gosp. dr. Požar, bivši varuh romarskega svetišča v Ricmanjih in seduj ponočni urednik »Edinosti«.
—	Župnija Riemanje je zopet razpisana. do 31. t. m. Večkrat se vidi okoli Ricmanj bivšega kapelana riemanjske-ga, dr. Požarja.
—	Iz Gradeža. Stanovanja v Gradu se še dobe in primeroma niso predraga. V starem delu mesta se dobe sobe z 2 posteljama po 5 K, v novem delu, posebno v vili Manheimer, pa zelo elegantne sobe od 6 K naprej. Vreme je prijetno, lepo, vendar še ne posebno vroče. Življenja je v kopališču obilo.
—	Letina okrog št. Jerneja je letos v splošnem nekoliko slabša kakor lani, samo vinogradniki so v zadnjih mesecih doživeli bridka razočaranja, ker ne bodo imeli skoro ničesar obirati; vse je od rje strto. Živinske klaje je zelo veliko. Strn je bila povoljna, slame obilo. Tudi sadja — razun hrušk in črešenj — je letos dovolj. Krompir je sicer lep, pa ga hudo rja napada, kar mu gotovo ne bo v prid; druga povrtina, kakor korenje, pesa, repa itd., je lepa. Kdor ima še kaj vina v zalogi, je na dobrem, ker je cena zadnje tedne zelo poskočila.
Za zgradbo vseučiliške knjižnice v Zagrebu je sklicana enketa, na kateri podajo strokovnjaki poročila o svojih tozadevnih potovanjih v Nemčiji, Avstriji in Ogrskem.
—	Nevarnosti morja pri kopanju. Za one, ki se kopljejo v morju in plavajo tudi dalje venkaj, bi bilo priporočati veliko pozornosti pred različnimi morskimi živalmi, ki so človeku nevarne. Zadnje čase se vedno češče sliši o morskih volkih, ki se potepajo v bližini jadranskih obali in preže na plen. Tudi v angleških kopališčih se vedno večkrat čujc o nepojasnjenih nesrečah pri kopanju, kako je ta in oni brez sledu izginil. Poznavalci razmer stavijo mnogo teh
nesreč na račun morskih volkov pa tudi naračun kephalopodov in oktopo-dov, ki s svojimi dolgimi rokami potegnejo kopalca v globočino.
—	Nerodni kolesar povzročil strašno nesrečo. Iz Domžal se nam piše: V nedeljo 24. t. m. popoldne okrog 5. ure je povozil nek kolesar 4inpol leta starega Ivana Š t r u k e 1 iz Stoba. Dečko se je ogibal kolesarju na državni cesti tako, da je prišel čisto v mejo, pa jc kolesar na njega zavozil. Nezavestnega so dečka prinesli domov. Zdravnik je izjavil, da ima možgane pretresene in da bode težko še katerikrat pri popolni pameti. Oče dečka je v Ameriki.
—	V Savi je utonil v Podsusedu tret ješolec Milan Aralo.
—	Osješki tamburaši pred sultanom. Osješki dijaki so o počitnicah zasnovali tamburaški orkester pod vodstvom abiturijenta Zlatka Hafner in se napotili v Carigrad, kjer so 21. t. m. igrali pred sultanom. Sultanu so mladi tamburaši zelo ugajali ter jih je sijajno nagradil.
—	Spremembe v djakovski škofiji. Škof dr. Krapac je za svojega generalnega vikarja imenoval pomožnega škofa dr. Andjelka Voršak, opata in kanonika lektorja dr. Stjepana Babica pa za generalnega provikarja.
—	Poročil se je v nedeljo dne 24. julija v farni cerkvi na Jesenicah gosp. Ivan Radej, veleposestnik in trgovec v Celju z gospico Marico Zoretovo z Jesenic na Gorenjskem. Čestitamo!
—	Požar. Dne 23. t. m. dopoldne je nastal v Srednji Kanomlji, občina Sp. Idrija v hiši Napoliona Bassa v dimniku ogenj, se je razširil na streho in jo upepelil. Požarna hramba iz Spodnje Idrije, ki je pravočasno prišla na pomoč, jc s svojim vztrajnim delovanjem omejila ogenj le na to hišo. Škoda znaša 2000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino.
—	Nevaren opekar. V noči na 25. t. m. je italijanski opekar Peter Fran-zntti iz Vidma iz dosedaj še neznanega vzroka svojega sodelavca Jožefa Bor-donija v baraki v Kosezah z nožem v spodnji dol trebuha sunil in ga smrtno-nevarno poškodoval. Orožniki so Fran-zuttija aretovali in ga izročili deželnemu sodišču .
—	Tatu vse prav pride. V Kamniški čitalnici so dne 2. svečana predstavljali igro »Veronika Deseniška«, pri kateri je pri kulisah za odrom pomagal tudi Janez Adamič, vrvarski pomočnik iz Kamnika, katerega je oče radi vlaču-garstva in delomržnosti iz hiše spodil. Za odrom je imPl Fran jo Levičnik obešeno svojo suknjo, iz katere je Adamič izmaknil več kot sto let staro srebrno uro z verižico vredno 68 K. Vzel je tudi iz čitalničnih prostorov 30 K vredno staro kupico, katero je nekemu gostilničarju prodal za vrček piva. Dne 16. junija je pa iz zaprte vile. »Neptun« v Kamniku izmaknil letoviščarju Pavlu Knezoviču kovčeg, napolnjen s perilom in obleko v vrednosti 107 K 80 vin. Nesel ga je v bližnje grmovje, ga s silo odprl in vzel iz njega kolikor je mogel pod suknjo odnesti. Opeharil je tudi trgovca Kumra za 3 K 60 vinarjev, kar pa taji. Sedel bo zato dva meseca v težki ječi.
—	Na korajžo ga je klical. Andrej Leben, posestnik iz Babne gorice in zidar Janez Dolenc iz Belice, sta so. v gostilni Franceta Lebna v Dvoru radi nekih Dolenčevih besed sprla, vsled tega je Leben pograbil vrček, da bi udaril nasprotnika, a mu ga je Janez Gar-jol iz roke potegnil. Skočila sta nato Leben in Dolenc skupaj, slednji jc vrgel prvega za vrata in ga obdelaval s pestjo, nakar je ostavil gostilno. Obdolženec Leben mu je pa takoj sledil in ga klical na korajžo. Ta se je oborožil z nekim rajkelnom, s katerim jo Lebnove sunke odbijal; a temu se jo vseeno posrečilo ga z nožem v desno stegno suniti in ga nevarno raniti. Lebnu se zagovor, da je ravnal v silo-branu, ni posrečil, kajti obsojen je bil na 3 mesece ječe.
—	Prepir zaradi nedeljskega počitka. Miha Muhavc, 63 let stari užit-kar, je bil v nedeljo dne 19. junija t. 1. nekoliko vinjen ter se je jezil nad mizarskim pomočnikom Valentinom To-manom v Bodeščah, ker je v nedeljo delal. Začel ga je vsled tega grdo zmerjati, kar je Toman s početka mirno prenašal. Končno ga je popadla jeza, pograbil je lato in ga z njo s tako silo udaril po levi podlehtnici, da mu jo. prelomil kost. Obdolženec se deloma zagovarja s silobranom, češ, da je Muhavc segel v žep, kakor da bi hotel potegniti nož, kar pa ni bilo res. Za kazen se mu je priznalo 6 tednov ječe.
—	Žgancev in zelja ni maral jesli. Jožef Pibrovc, 67 let stari zasebnik v Kropi, je bil stric žene. Janeza Troha, trafikanta v Kropi, ter ima zato pri njem začasno stanovanje. Ker je pa Pibrovc prepirljiv, Troh pa rad pije,
zato sta imela dostikrat med sabo prepir. Nekoč je dobil Pibrovc za večerjo žgance s kislim zeljem, med tem ko so drugi jedli cmoke z omako. To je Pi-brovca jezilo. Začel je zmerjati Trohovo ženo, in ko se je ta zavzel za svojo ženo, jel je še tega s psovkami obkladati. Troha ga je opozarjal, naj miruje in ko Pibrovec le ni odnehal, naskočil ga je z odprtim nožem. A tudi ta ga je pretepal s palico, končno mu je pa vrgel stojalo za vžigalice v glavo. Troha jo zadobil poleg poškodbe na glavi tudi vnetje okostnice na desni podlethnici. Pibrovc se je po tem dogodku več mesecev skrival, tako da ga niso mogli najti in je sodišče izdalo zoper njega tiral-nico. On se zagovarja, da se ne more na dogodek več spominjati, ker je bil tu krat ves zmešan. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
—	Utopljenka. V ponedeljek popoldne so potegnili v Svetni vasi iz Drave neko približno 30 let staro žensko. Spoznati jo bo najbrž težko, ker je že več tednov v vodi. Na sebi je imela svileno obleko, zlato verižico in uro in okoli 50 K denarja.
—	Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. C. kr. poljedelsko ministrstvo jc dovolilo odboru za zgradbo jamskega muzeja v Postojni subvencijo 30.000 K.
—	Razstavo perutnine in razno v to stroko spadajočo opravo priredi osrednja perutninarska zadruga sredi septembra v Novem mestu v zvezi z razstavo goveje živine in prešičev. Tem potoni vabi odbor vse one, ki žele razstaviti svojo perutnino, da najkasneje do sredi avgusta prijavijo število in vrsto perutnine nadučitelju Zupanu v Dolskem, p. Dol pri Ljubljani. V razstavo se sprejmejo kokoši, gosi in raca čistokrvnih pasem, križanih in tudi domačega plemena. Za pojasnila naj sa vsak obrne na gornji naslov. Ker je to 1. razstava perutninarstva na Kranj-, skem, je upati obile udeležbe.
—	Za pogorelce na Potoku. Iz Kan-« dije se nam piše: Hranilnica in posojilnica v Kandiji je darovala pogoreli ceni na Potoku 500 Iv. Vljudno se prosi, da pridejo tudi druge posojilnice in usmiljeni ljudje s kako vsoto na pomoč revnim pogorelcem, kajti beda je velika!
—	Slovenec ponesrečil v Ameriki.
Iz Braddocka, Pa., se poroča, da se je 21. junija ponesrečil Josip C.esarman, star 26 let, in sicer pri delu v premogoven! rovu Turtle Creek. Padla je nanj skala, ki mu je razbila glavo. Živel jo samo še tri ure.
—	V ameriškem premogovnika ubilo Slovenca. Iz Aguilara, Colo., se poroča, da je v premogovem rovu Black Diamond dne 25. junija ubilo našega rojaka Ivana Cvarja, ki je bil doma iz Ribnice. Nad njim se je pri delu utrgala. velika skala, ki ga je na mestu zmečkala in ubila.
—	Napad na učiteljico. V Krašnji je li. t, m. zvečer dosedaj neznan zli-kovec dvakrat ustrelil v sobo, kjer stanuje učiteljica. K sreči ni bilo gospodične doma. Mogoče, da se oblasti posreči dobiti pravega zločinca.
—	Cerkvena tatvina. V noči od 15. na 16. t. m. je bila v farni cerkvi v Bautschu pri Igla vi ukradena pozlačena monstranca z belosvitlim volumom, na. katerem so bilo z zlatom vtisnjeno črke J. H. S., vreden 800 K.
—	Požar. V Kanomlji pri Spodnji Idriji jc uničil požar streho posestniku Napoleonu Bassu. Škode je 2000 kron in je pokrita z zavarovalnino.
—	Kmetje napadli avtomobil. Iz Osjeka so se peljali trije častniki z avtomobilom v Vukovar. V neki vasi pa je napadlo več kmetov avtomobil s kamenjem. Nadporočnik Pajo Mihajlovič je potegnil revolver, ki pa mu je padel iz roke. Revolver se je izprožil in je kroglja zelo nevarno ranila častnika na nogi.
—	Iredentstvo pred celovškim porotnim sodiščem. V septembru t. 1. se bo moral pred celovškim porotnim sodiščem zagovarjati blagajnik delavske bolniške blagajne, Bruno Ferlugga-ra-di hudodelstva veleizdaje in motenja javnega redu in mira. Ferlugga je bil nazadnje en mesec v preiskovalnem zaporu pri celovškem deželnem sodišču ter so ga po končani preiskavi spustili na prosto proti kavciji 10.000 kron. Poprej je bil že v Trstu pol leta v preiskovalnem zaporu z večimi drugimi mladimi ljudmi, ki so jih pa od tedaj večinoma žo izpustili, dokler ga niso poslali v Celovec. Kakor znano, je bil že lansko loto meseca decembra v Celovcu proces zaradi iredentstva.
—	Razpisana srednješolska mesta. Do 22. julija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Ober-Holla-brunn; (uč., 10. VIII.) — Klas. fiiologija: Dunaj (Maks. g., L. G. d., 30. VII.) — Moderna fil.: Pulj (r. It. Fr. d. in D. L. 10. VIIL), Maribor (r. D. Fr. 26. VII.)
— ¿goüov. skupina: ftnittelfeld (r. H., 25. VII.) — Mat. fiz. skupina: Dornbirn (r. M. Geom., 25 VIL), Dunaj X. (r. M. Geom., 30. VII.), Dunaj X. (r. M. Geom., 30. VII.), Gorica (g., M. NI., 30. VII). — Prirodopisna skupina: Dornbirn (r., C. m. nI., 25. VII.) Risanje: Dunaj (Maka g. 30. VII.). — Telovadba: Sternberg (r. 15 VIII.) — Suplentu-ra: r. Solnograd, M. NI. geom., prošnje do 31. VIL na ravnateljstvo. — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Duhovne vaje za gg. učiteljice. Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani ustreza tudi letos želji gg. učiteljic, ki bi se rado udeležile duhovnih vaj. Te se bodo obhajale letos od 28. avgusta do 1. septembra. Gg. učiteljice. ki želijo se udeležiti, so prošene, da se oglasijo usttio ali pismeno do 26. ivgusta. Drugi ali celo tretji dan ni dovoljeno vstopiti.
Za »Pododbor S. D. Z. za Ljubljano in okolico«: dr. Žitnik, drž. in dež. poslanec in stolni kanonik 10 K; g. profesor bogoslovja dr. Janežič 5 K.
—	Velikanska mina. V ponedeljek ob 5. uri je bila izstreljena v kamnolomu v Sistijani, ki je lastnina Jadranske družbe za pristaniška dela v Trstu, mina, ki je bila največja, kolikor jih jo bilo sploh dosedaj izstreljenih. V mino, v katero so položili 17.000 kg smodnika, ¡«o bile napeljane tri električne žice, vsaka teh je bila vtaknjena v vrečo dinamita. — iz omenjenega kamnoloma so do sedaj že izvozili dva in pol milijona kubičnih metrov materijala, in po storjenem računu je materijala še 20 milijonov tonelat. Naleteli so tudi na dober studenec vode. Ta kamonolom je kupila Jadranska družba od nedavno umrlega. Cecconija za pol milijona K, razne druge naprave so stale družbo 300.000 K. Mina, ki je v ponedeljek eksplodirala. je stala družbo 30.000 K in je oo računih razstrelila 100.000 kubičnih netrov materijala.
—Avstrijsko društvo za ribištvo in riborejo v Trstu ima svoj letošnji občni ibor v Kopru dne 30 t. m.
—	Letina v Dalmaciji slabo obeča. Vinograde je strašno opustošila perono-spora in je cena vinu zelo poskočila. Višenj je bilo še precej, a cena nizka. 31jke so slabo obrodile.
—	Prvi racionalni ribnik v Dalma-;iji ustanovi pri otoku Barbarinac gosp. Milan Perišič iz Splita.
Štajerske nevlce.
š Pri občinski volitvi v Ribnici
tmajo večino nasprotniki. Od vseli stra-ii, iz Gradca, Maribora, Sv. Antona itd. >o volivce skupaj spravili ter vrgli do-ulaj v večini slovenski odbor. Zavedni Slovenci so v manjšini v novem odbo--u. Nekateri so izzivalno prišli s plavijo mi k volitvi.
š Prestavljen je od Sv. Križa pri Slatini č. g. kaplan Konrad Š e š k o v Hoče.
š Za poštno oficijantinjo v Trbovljah jo imenovana gdč. Frančiška C r e t n i k.
š Savinjsko okrožje »Zveze slovenskih deklet« se je ustanovilo v nedeljo v Petrovčah ob navzočnosti 500 pogumnih slovenskih mladenk.
š Savinjske planine. Tvrdka Gori-5ar in Leskovšek v Celju, je izdala serijo razglednic Savinjskih planin, in sicer: kočo na kamniškem sedlu s Planjavo, Frischaufov dom na Okrešlju z )jstrico in Planjavo, Kobeckovo ko2o, Iglo, slap pod Rinko. Izdelane so slike ia j lepšo in bodo gotovo služile za pov-:digo tujskega prometa v naših nlani-:iah. Dobivajo so pri založnikih Goričar in Leskovšek v Cel ju, kakor tudi v vseh popirnili trgovinah ter se prodajajo v korist Savinjske podružnice »Slovenskega planinskega društva«, po 10 v komad. Preprodajalci imajo znaten popust.
š Umrla je v Mariboru soproga vpokojonega nadučitelja od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, gospa Marija Rašp roj. Bauingartner. — V Brežicah je, umrl pekovski mojster in posestnik g. Ignacij Polanšek.
LjuMl«ke novice.
lj Slovenski otroci v Belgrad? Listi poročajo, da se je med Bolgradom in Ljubljano sklenila zamenjava otrok v počitniškem času, to se pravi: toliko in toliko slovenskih otrok se vsako leto čez počitnice pošlje v Belgrad in iz Bel-i?rada ravno toliko srbskih v Ljubljano. Ia misel se je pač mogla poroditi le v popolnoma izsušenih možganih ali pa v pozni uri pri srbskem — šnopsu. Ves svet pošilja danes otroke čez počitnice na svež zrak na deželo, kunštni, svobodomiselno udarjeni ljubljanski in bel-grajski bratci pa hočejo nedoraslo šolske otroke držati čez počitnice v strupenem mestnem ozračju, ki je zlasti v
Belgradu v dvojnem oziru nevarno: v moralnem in zdravstvenem. Ali vam ni zadosti žalostna izkušnja v Paradižu, da hočete sedaj otroke pošiljati celo — na Balkan? In kakšen smoter neki hočete s tem doseči? »Kulturno zbližanje« med Srbi in Slovenci, ka-li ? ! Potem začnite vendar raji z odraslimi »mladini«, ki naj mesto kje na lepem Gorenjskem, prekrokajo svoje počitnice v Belgradu in prinesejo potem »bratskega« srbskega duha v belo Ljubljano. Nevarnih eksperimentov z otroci pa naj se liberalci varujejo — saj bodo škodo trpeli sami, kajti da bi poštena in skrbna krščanska mati pustila svojega otroka tako daleč od sebe med druge ljudi, tega sc ne bojimo. Liberalce svarimo zgolj iz nepristranske skrbi — »za otroka«.
lj Kako je nekdo potegnil ljubljan« skega pastorja dr. Hegemanna. Nemški listi poročajo: Avstrijski pastorji mislijo o sebi, da so največji voditelji svobodomiselnega nemštva. Med nje spada tudi »slavnoznani zgodovinar« ljubljanski pastor Iiegemann. Mož je dobil neko pismo s podpisom Hagenliofer. Pismo grozno psuje Hegemanna in je zelo krepko. Iiegemann ni dosti gledal na slog in pravopis, marveč je udaril in za-bobnal v svojem lajbžurnalu »Alldeut-sches Tagblatt«, da jo pisal pismo kršč. soc. poslanec Hagenliofer in je pismo objavil. Zdaj pa presenečenje. Pisma namreč ni pisal poslanec Hagenliofer. in Iiegemann, kakor tudi »Alldeutsches Tagblatt« sta za novo blamažo bogatejša.
lj Gasilske slavnosti v Ljubljani.
Občni zbor Zveze kranjskih gasilnih društev se bo vršil v nedeljo dne 14. avgusta 1910 ob pol 5. uri popoldne v Ljubljani v Mestnem domu. Ob tej priliki se vrši tudi slavnost 401etnice tukajšnjega gasilnega društva, ki je spo-. jena z zborovanjem »Slovanske gasilske zveze«. Podrobni spored te slavnosti slovanskih gasilcev smo v »Slovencu« že priobčili. Danes nam poslani spored ima le še to spopolnilo, da se v soboto dne 13. avgusta po sprejemu slovanskih gostov ob 8. uri zvečer vrši koncert v »Unionu«.
lj Stavka tesarskih delavcev se pripravlja v Ljubljani. Zahteva se za tesarske delavce devet in polurno delo na clan in 45 odstotkov zvišanja plače. Doslej imajo tesarji na dan plačila 3 K 40 h do 5 K. Baje se tesarski mojstri ne bodo pogajali. Stavka se prične v ponedeljek.
lj Nevarno z nožem ranil je v trebuh 25. t. m. v Kožarju opekarniški delavec Peter Franzutti iz Vidma sodelavca Jožefa Bordonija. Franzutti je aretiran in zaprt v prostorih deželnega sodišča.
lj Vojaške vaje. 1. divizijski štab in baterija št. 2 topničarskega poljskega polka št. 8 prideta v Ljubljano 1. avgusta, baterija št. 2 dne 3. avgusta. Nastanjeni bosta od 1. do 5., oziroma od 3. do 5. avgusta v artiljerijski vojašnici.
lj Nove stavbe in javna dela v Ljubljani. Poselsko zavetišče na Poljanski cesti je dobilo prizidek. V vojaški ulici sta na dvorišču pehotne vojašnice dograjeni do polovice dve stavbi. Za Ha-manovo vilo ob Južni železnici je dozidano do strehe skladišče in hlevi špediterja Ranzingerja. Pri vili Mayer na zemljišču starega vojaškega preskrbo-vališča jo dograjen temelj. Društveni dom S. K. S. Z. (staro strelišče) se popravlja po vseh prostorih. Odstranili so staro streho. Dozidan je prizidek. V Gradišču št. 4 so dokončana prenov-ljavna dela, hišo št. 2 na Emonski cesti še prenavljajo. Glavno poslopje državno obrtne šole je dograjeno do drugega nadstropja, kakor tudi poslopje »Mladike« in prizidek dekliškega lice-ja. Projektirane so: hiša Jožefa Bovca na Dolenjski cesti, hiša Terezije Kubel-ka na Čopovi ulici in Jerneja Illebša v Ilradeckega vasi. Ob Gruberjevem nabrežju so malone pri Kandarejevi vili dokončana vsa zidarska dela. Prebelje-no je pročelje hiše št. 36 na sv. Petra cesti. Obnovljena dela pri Medijatovi hiši na Dunajski cesti so do polovice izvedena. Hiša jo dobila nova moderna okna in je na novo pobeljena. Dunajska cesta se tlakuje naprej in so tlakuje zdaj pred Tonniesovo tvornico. V Dalmatinovi ulici je zgrajen temelj hiši dr. Ivana Trtnika. Na Taborju pri M. Sprcitzerjevi vili so malone končana zidarska dela in so že obrtniki na dolu.
1 j Zidarska dela v Spodnji šiški so letos nekoliko manj živahna kakor lani, ker spomladi niso mogli lahko dobiti delavcev. Vreme jo tudi neugodno vplivalo. Dodelali so lani še nedokončane stavbe. Sredi avgusta bo poprflnd-ma dodelana velika gostilniška zgradba nad Šiško na griču, ki so že zdaj od daleč in blizu lepo reprezentira. Govori se, koliko je na tem resnice, seveda ne moremo kontrolirati, da prevzame gostilno znani restavrate.v F.der. — \nve
manjše hiše grade tri, do jeseni se zgradi tudi hiša za petrazredno ljudsko šolo. Bodoče leto je projektiranih v Spodnji šiški več novih stavb.
lj Uradno zapečatena izdelovalni-ca slaščic. Iz zdravstvenih in obrtnih ozirov je danes zjutraj zaprlo mestno tržno nadzorstvo delavnico slaščic v Kolizejski ulici št. 4, ki jo uporabljal prodajalec slaščic in pek Viktor Gärtner pred Škofijo.
lj Učitelja ali učiteljico laščine išče neka gospodična v Ljubljani. Ponudbe na naše uredništvo.
lj Belgrajsko pevsko društvo, ki se udeleži jubilejskih slavnosti v Cetinju, priredi ob povratku koncert v Zagrebu. Nadalje priredi društvo koncerte tudi v Ljubljani, Trstu. Reki, Šibeniku, Spljitu in v Dubrovniku.
lj Čegav je pav. Pri vrtnarju Ivanu Jeracu na Poljanski cesti št. 12, se nahaja nek zašel pav. Lastnik ga dobi pri njem.
lj Za krubom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 49 Slovencev, 25 Makedoncve in 10 Hrvatov. Iz Amerike pa se je pripeljalo 40 Hrvatov.
lj Tatova smola. Na Ambroževem trgu je predvčerajšnjim dopoldne nek brezposelni delavec ukradel iz hleva črno križasto obleko, vredno 12 kron. Hlapcu Alojziju Čertancu jo tat odnesel srebrno uro in nikelnasto verižico, vredno 7 K, in belo srajco, vredno 3 K. Tatu je Pernek srečal na dvorišču, ko je imel že njegovo obleko na sebi in ga zgrabil. Končno se mu je tat iztrgal in odnesel pete. Policija je tatu že na sledu.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Če-lešnik, tobačne tovarne delavka. 31 let.
—	Lorenc Skomavec, kočijaž, 56 let. — Terezija Rozman, posestnikova žena, 39 let. — Uršula Svete, občinska uboga, 73 let. — Mihael Novak, delavec, 70 let.
—	Marjeta Zaje, bivša služkinja, 71 let.
Mizevnost.
*	Kdor hoče imeti krasen, cenen atlant, naj si nabavi ravnokar v 5. izdaji izišli A. Hartlebens Volksatlas z
razlago in s popolnim abecednim stvarnim registrom, v velikem folioformatu, v polusnje elegantno in trpežno vezan za 18 kron.* — Izvrstni zemljevid odgovarja popolnoma vsem zahtevam zemljepisne vede ter se bode gotovo radi svoje popolnosti in krasote priljubil vsakomur, ki si želi zanesljivega in cenenega zemljevida. Dobi se lahko tudi v 25 v rednih presledkih izhajajočih sešitkih, izmed katerih stane vsak po-saniezen 60 vinarjev. Na željo pošlje »Katoliška Bukvama« v Ljubljani 1. sešitek na ogled in sprejema naročila ter oddaja tudi kompletno delo.
*	Ravnokar je izšel Herderjev Jahr-buch der Zeit- und Kulturgeschichte,
III. letnik (1909), ki obsega mnogo zanimivosti iz cerkvenega in političnega življenja in razpravlja o socialnih in gospodarskih vprašanjih ter o raznih drugih znanostih, posebno iz polja umetnosti in književnosti.
I s t oč a s n o pa je izšel tudi 25. letnik (1909-10) Herderjevega Jahr-buch der Naturwissenschaften, obsegajoč poučljive novosti na polju fizike, kemije, astronomije, zrakoplovstva, meteorologije, antropologije, etnologije ter prazgodovine, mineralogije in geologije, zoologije, botanike, gozdarstva in kmetijstva, kakor tudi iz zem-Ijepisja, narodopisja, zdravilstva itd. Vsako izmed teh del stane 9 K. ter se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Ilazite sira!.
Vročina v Ameriki. V Ameriki je silna vročina. Več oseb je od vročino umrlo.
Neurja. V okraju Szolnok-Doboka so je utrgal oblak. Vodovje je raztrgalo ceste in odneslo mostove. 25 oseb je utonilo. —- V Marzilji je bil predvčerajšnjim tak vihar, da deset velikih parnikov ni moglo pripluti v luko. Morje je prestopilo bregove i n več kilometrov daleč vse poplavilo. -- Iz Krakova poročajo, da je vsled silnih nalivov prestopila Vi-sla bregove in poplavila nižje ležečo kraje. Tudi iz drugih krajev Galicije poročajo o velikih povodnjih.
— Karol May toži 900 nemških listov, ker so mu povodom njegove pravne zadeve s pisateljem Lebiusom očitali, da je bil že večkrat kaznovan kaznjenec.
Knez Aleksander Bogoridis umrl.
V Parizu je umrl knez Aleksander Bogoridis, ki je svoj ča.s igral veliko vlogo na Balkanu. Njegovi prodniki so bili Grki, ki so se naselili v Rumeliji in služili Turčiji kot dobri diplomati. Tudi umrli knez Aleksander je bil s početku
v turški službi in sicer najprvo kot guverner na Samosu, leta 1876. pa kot poslanik na Dunaju. A že čez leto dni ga je turški zunanji minister, ki ni bil z njim zadovoljen, odpoklical nazaj v Carigrad. Bogoridis pa je predobro poznal turške razmere, zato ni šol v Carigrad, marveč v Pariz. Vse njegovo premoženje je Turčija komfiscirala. V Parizu se je začel zanimati za bolgarske razmere in je bil leta 1879. tudi imenovan za prvega guvernerja Vzhodne Ru-melije. Odslej je bil znan le pod imenom Akko-paše ter se je odlikoval kot diplomat in upravitelj. Njegove želje pa so šle še višje. Ko je leta 1881. nastal spor med liberalci in knezom Batten-bergom, je Bogoridis menil postati naslednik Battenbergov na bolgarskem prestolu. Zato je podpiral begunce v vsakem oziru; podpiral je tudi gibanje za priklopljenje Vzhodne Rumelije Bolgariji. S tem se je pa zameril Rusiji in Turčiji in po preteku petih let je bil mesto njega imenovan drug guverner za Rumelijo. Bogoridis se je preselil v Plovdiv v vedni nadi, da še doseže svoj cilj, a lco je prišel Ferdinand, je videl, da se mu ista ne izpolni nikdar. Presolil se je v Pariz, kjer je sedaj 86 let star umrl in zapustil veliko premoženje.
Dolgovi odvetniških kandidatov.
Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je povodom nekega revizijskega rekurza odloČil, da ne more biti sprejet v listo odvetniških andidatov, kdor ima toliko dolgov, da jih ne more plačati.
Posledica boksanja. Znani boksar Jeffries, ki ga jo porazil zamorec Johnson, je oglušil. Zamorec ga je namreč s pestmi bil tako po glavi, da ostane Jeffries gluh za celo življenje.
Sve!ovni mirovni kongres zboruje letos v Stockholmu od 1. do 5. avgusta. Med predavanji je oglašenih več takih, ki vzbujajo vseobče zanimanje. Govorila bosta med drugim švicarski minister Gobat in profesor Oswalt-Leipzig, ki sta že bila oba odlikovana z Nobelovo nagrado; predavanji sta priglasila tudi Lev Tostoj, ki pride če le mogoče osebno in pa Ellen Key.
Civilne liste vladarjev. Poleg civilne liste pruskega kralja, ki je obenem nemški cesar, katero so povišali za približno 4,000.000 K, se poviša nekoliko civilna lista novqga angleškega kralja. Zanimalo bo, koliko znašajo zdaj civilne liste raznih vladarjev. Ruska civilna lista znaša 36.000.000 do 41,000.000 K, avstro-ogrska 23,000.000 K, pruska 23 milijonov kron (nemški cesar nima civilne liste), italijanska 15,600.000 K, angleška 14,000.000 K, (všteti niso dohodki, ki jih ima krona od veleposestev), turška 9,000.000 K, španska 8,500.000 K, japonska 7:400.000 K, bavarska 6,500.000 kron, saška 4,400.000 K, belgijska 4,200-tisoč K. portugalska 3.000.000 K, wiir-tenberška 2.500.000 K, badenska 2,300-tisoč K, švedska 1,900.000 K, nizozemska 1,600.000 K, hesenska 1,600.000 K, danska 1 600.000 K, meklenburg-šverinska 1 400.000 K, brunšvikska 1,400.000 K, grška 1,300.000 K, saško - vajmarska 1 milijon 200.000 K, bulgarska 1,200.000 K, srbska 1,200.000 K, norveška 1,000.000 K, scliwarzburg - sonderhsliausška 600.000 kron, saško-meininška 500.000 K, švar-bury - rudolštaška 400.000 K, črnogorska 200.000 K, luksemburška 200.000 K.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
S i Folfsfee.
-j- Slavnostni večer v Poloniji na čast slovanskim gostom. Ob času grun-waldske slavnosti je priredila 16. t. m. zvečer Polonia, poljsko kat. akad. društvo slavnostni večer, namenjen slovanskim gostom, v prvi vrsti Slovencem. Navzoči so bili poleg članov Polonijc in delegatov češkega, hrvaš. in slov. ka-tol. dijaštva med drugimi ti-le slavn. gostje: poslanci ruske dume: Rodičev, znani vodja kadetov, Zukowski in Ba-bianski (Poljaka); vsouč. prof. dr. Marjan Zdziechowski, dr. Koneczny, urednik Swiata slowianskega; Stan. Jasin-ski, voditelj poljske kršč. soc. stranke dr. A. Beaupré, glavni urednik glasila to stranko Glosa narodu; urednik istega lista A. Mytkowicz, več zastopnikov Poljakov iz kraljestva itd. Govorili so: poslanec Rodičev, Zukowski, Babian-ski„ dr. M. Zdziechowski, dr. Lfcnnrd. Jasinski in dr. Koneczny, ki je razvil lep slovanski program, kakor ga zastopa Swiat slovianski. Govorili so daljo zastopniki slovan. dijaštva: Slovenec Sušnik, za Poljake Puchatka, za Cehe Bartoš in zastopnik hrvat. kat. dijaštva. Osnovna misel celega večera ie bila: S starim slovanstvom, ki v pr>
vi vrsti išče stikov z Rusijo, ni mogoče naprej, treba je iskati drugih poti. Naj-naravnejša je, da se organiziramo kat. Slovani med seboj in kadar bo kat. slovanstvo edino, se bodo druga pola sama ob sebi pokazala. Vendar pa naj naše delo ne gre proti Rusiji, ampak samo brez Rusije. Ta večer Je zato to-lekega pomena, ker se je menda prvič sedaj zgodilo, da je poljsko dijaštvo sprejelo večje število slovanskih gostov. Ves izlet zastopnikov slovan. kat. dijaštva v Krakovu pa je posledica delovanja Slovan, lige katol. akademikov.
TRGOVINSKI MINISTER DR. WEISS-KIRCHNER O POLOŽAJU KRŠČANSKO - SOCIALNE STRANKE.
V	nekem razgovoru, ki ga je imel trgovinski minister Wei8skirchner z nekim urednikom »Reichspošte«, jo minister izjavil, da so vse nade za razdor v krščanskosocialni stranki neutemeljene. Ako bi pa taka nevarnost nastala, stori on vse, da jo odstrani. On da bo vedno nastopal za edinost in velikost stranke. Kar se tiče njegove osebe, da je že, izjavil javno in slovesno, da je pripravljen izpolniti politično oporoko dr. Luegerja, kakor hitro mu bo to možno. Kakor znano, je dr. Lue-ger določil v svoji politični oporoki dr. Weisskirchnerja kot svojega naslednika na dunajskem županskem stolu.
STRELNE VAJE NA AVSTRIJSKIH
SREDNJIH ŠOLAH.
Iz Prage poročajo: Prihodnje šolsko leto bodo skoro na vseh srednjih šolah upeljali strelne vaje. Domobransko poveljstvo v Pragi se je že obrnilo na 3rednje šole na Češkem, da dobi pregled za potrebno orožje. Pouk bo prostovoljen in sicer za višja dva razreda ter ga bodo vodili častniki. V oktobru bodo strelne vaje po telovadnicah z navadnimi puškami, spomladi pa z vojaškimi puškami in ostrimi patronami na vojaških streliščih.
SPLOŠEN SOCIALNODEMOKRAŠKI SHOD.
V	Tolicah na Češkem je bilo posvetovanje socialnodemokraških zaupnikov, v katerem je poročal poslanec Seli-ger. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, naj se skliče splošen social-nodemokraški strankarski shod, na katerem naj se za vedno reši narodnostno vprašanje v socialni demokraciji.
BOSENSKISABOR
je dne 23. t. m. pričel podrobno razpravo o proračunu. Izvoljeni so bili finančni, agrarni in začasni odbor. Poslanec dr. Jankievvicz je položil mandat, ker je bil izvoljen na podlagi programa Hrv. Kat. Udruge, s katero pa se po znani izjavi dr. Šarica ne strinja več. Razpiše se nova volitev.
Telefonska in brzojavna poročila.
VELIKA SOCIALNODEMOKRAŠKA ZBOROVANJA.
Berolin, 27. julija. Včeraj zvečer so bila tu velika socialnodemokraška zborovanja. kot priprava strankinemu zboru v Magdeburgu. Socialnodemoki*aške poslance, ki so v Badnu glasovali za proračun, so shodi obsodili ter so bile sprejete tozadevne resolucije.
BOLGARSKI KRALJ NA CETINJU.
Cetinje, 27. julija. Bolgarski kralj Ferdinand pride k jubileju črnogorskega kneza na Cetinje.
IZ HRVAŠKE.
Zagreb, 27. julija. Dr. Lončarič, urednik »Hrvatstva«, je imenovan za ravnatelja tukajšnjega zavoda za sirote.
HIŠNE PREISKAVE PRI SRBSKIH DIJAŠKIH DRUŠTVIH NA DUNAJU.
Sarajevo, 27. julija. »Hrvatski Dnevnik« poroča, da se je na zahtevo bosenske vlade izvršila pri srbskih dijaških društvih »Zora« in »Srbadija« na Dunaju hišna preiskava, pri čemur se je zaplenilo več zapisnikov iz zadnjih časov. Baje so te hišne preiskave v zvezi z napadom na generala Vareša-nina, ker se poroča od verodostojnih strani, da je imel napadalec Zerajič z obema društvoma ozke zveze.
SLOVANSKA KNJIGOTRŽKA ZALOGA ZA BALKAN.
Peterburg, 27. julija. Pod predsedstvom predsednika akademije znanosti Deševa se je vršilo tukaj posvetovanje ruskih in bolgarskih knjigotrž-
cev, da bi ruski knjigotržci kot delničarji sodelovali pri trgovski družbi, ki naj bi ustanovila veliko knjigotrško podjetje v Sofiji za cel Balkan. Poseben bolgarski pooblaščenec bo potoval v Peterbug, da ukrene najpotrebnejše. Poleg tega so prosili srbski knjigotržci, naj se ruske književne razstave na srbske stroške premesti v Belgrad ter naj se podobne razstave prirede v Zagrebu, Ljubljani in Pragi.
BOJ MED TURŠKIMI IN ARABSKIMI ČETAMI.
Carigrad, 27. julija. Na meji Tunisa in Tripolisa se je bil krvav boj med arabskimi in turškimi četami. Poroča se, da je obležalo na mestu več sto mrtvih bojevnikov.
DVA BOLGARSKA UČITELJA UBITA.
Solun, 27. julija. Dva bolgarska učitelja, ki sta prigovarjala prebivalstvu, naj mirno izroči orožje, sta bila ubita.
MED GRŠKO IN TURČIJO.
Atene, 27. junija. Sem na počitnice došli turški poslanik iz Aten pravi, da je opetovano naznanil grški vladi, da bi Turčija na izvolitev Krečanov v grško zbornico takoj morala odgovoriti z j vojsko.
Car!grad, 27. julija. Radi Krete namerava Turčija vnovič pričeti dogovore z velevlastmi. Turški veliki vezir bo radi tega iz Marijinih varov potoval v London in Pariz.
STRELA ZADELA V VOJAKE.
Kolin, 27. julija. Na vežbališču v Elsbornu je včeraj zadela strela bataljon 30. pešpolka, ki se je ravno vež-bal. Nek štabni nadzdravnik je bil težko, dva častnika pa lahko ranjena.
KOLERA V ROTTERDAMU.
Rotterdam, 27. julija. Na koleri oboleli mornar Horn, ki je došel na parniku »Delszigl« iz Peterburga, je včeraj umrl. Parnik ostane v karanteni. O kakem drugem slučaju kolere se doslej še ni poročalo.
KOLERA V PETERBURGU.
Peterburg, 27. julija. Kolera v Pe-terburgu se silno širi. Včeraj je obolelo na koleri 78 oseb, od katerih jih je 16 umrlo. Doslej je na koleri obolelo v Pe-terburgu 280 oseb.
UPOR KAZNJENCEV.
Solun, 27. julija. Tu so se uprli kaznjenci. Straža je streljala in ustrelila štiri osebe.
MORILEC DR. CRIPPEN ARETIRAN.
London, 27. julija. Včeraj je došla od detektivskega inšpektorja Dewa brezžična brzojavka, da bo mogel bržkone še na morju izvršiti aretacijo ubeglega ameriškega zobozdravnika dr. Crippena in njegove ljubimke, ki sta na parniku »Montrose«, kakor se poroča. V zadnjih 24 urah brezzično brzojavljenje z »Montrose« ni bilo mogoče, vsled česar je treba čakati na-daljnili poročil. V slučaju, da je ube-gli par v resnici na »Montrose«, se je odredilo, da se ju odvede nazaj na An-gležko, še predno dospe parnik v luko Montreal.
London, 27. julija. Vest, da sta na parniku »Montrose« aretirana dr. Crip-pen in njegova ljubimka priznala umor, se ne potrjuje.
Mnenje g. I. Scharfa zdravnika v zdravilišču
Karlove Vari. Gospod I. Serravallo,
Trst.
Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše S e r r a v a 11 o v o K i n a - v i n o z železom proti oslabljenju vsled slabe hrane in proti vsakemu zadrževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zaseda trajno mesto v razporedu mojih ordinacij. Karlove v a r i, 10. maja 1909.
Dr. Scharf.
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736'0 mm
Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Ccliilu	Vetrovi	Nebo	Is1 m r* ^ - >
9 zveC.	732 2	17-8	sl. szah.	del. jasno	
7, zjutr. 2. pop	36-4 13 0 36 6 18 8		ti. jzah. sl. vzsvzh.	dež oblačno	45
Srednia vč^rajšnia temp. 18 0'. norm 19 9'.
' k.' A t -.J* <J Itui> £ * Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 27. julija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9'49
Rž za oktober 1910......7 05
Oves za oktober 1910.....717
Koruza za avgust 1910.....5 50
Koruza za maj 1911............5 65
rac« i
Grand cirkus
Frfires Ullland
v Lattermannovem drevoredu
pride v četrtek, 28. julija s posebnim vlakom z 20 vagoni v Ljubljano in bo že tisti večer
28. julija ob 8. uri zvečer
z velikomestnim sporedom. Vsak dan spremenjen spored.
211

Ob 'l. popoldne. Ob 8. zvečer.
Pri popoldanski predstavi plačajo otroci na vseh sedežih polovico,
Cene prostorom: Loža za 5 oseb 20 K, sedež v loži 4 K, sedež na tribuni 3 K. I. prostor 2 K, II. prostor 1'20 K, galerija 60 h.
Vstopnice ima v predprodaji Sešarkova tra-?	fika v Selenburgovi ulici. 2129 I
Elektroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	1917
od srede 27. Julija do petka 29. julija 1910.
1. Konjska dirka v Mirafijori. (Po naravi). — 2. Zrcalo tatvine. (Drama.) — 3. Nasadi kokosovih orehov v Singapuru. (Po naravi). — 4. Pustolovščine v dolini zlata. (Drama). — 5. Anton bel in črn. (Kom.) Dodatek ob 7. in V2 9. uri zvečer. — 6. Lepa mlinarica. (Komičn.) — 7. Nezmotljiv trik. (Komično.) — 8. Trije tatovi. (Kom.) — 9. Ubegla miza.(Kom.) — Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na prostem. — Vsak torek ¡11 petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.
Anton Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana, Florljanska ulica štev. 9
priporočam se slavnemu nbčimtvii, kakor tinti častiti du-hovJčinl za vsa v mojo stroko spadnjoia dela, kakor;
ogra e za grobove, križe, obbajllne mize. navadne in žične ograje, vrata.
itedilm
f
kur|avna In pepelna vratca, zapabi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh Itd. Itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro ln po nlzklb cenab.	2130
Sprejme se
iz poštene hiše, katera je že nekoliko izurjena v trgovini, v pisavi in računstvu v manjšo trgovino na deželi, Gorenjsko. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	2091 3-1
Sode
iz belega hrastovega lesa, trpeinl, močni
o B D
ra
N N
T «T
- M
a a
M M
Ol	g
u	B
B	M
t.,'.	m
l*M	Ji
_	n
"B	M
a	a
HI
13

Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
iv. A. flvg. Tomažit,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
m
o o.
s *
m -« D. H
a s
M B
m.
M — BI M
II " i
Cene
nizke in solidne, toCna postrežba.
Motor - dvokolo
najboljše francoske znamke »Peugeot« sc jako ceno proda. Hotel Tivoli soba 5t. 34,
za ogledati od 12, do 1. ure opoldne. 2126
Pri mestu Celovcu se proda iz proste roke
posestvo
pripravno tudi za tovarno. Naslov Rezika Znider, Celovec, Kirchengasse štev. 1, v St. Rupert.	2127 1-1
slo.
Heiman.
Zagreb.
Kralj. hrv -Blsv -dal. fleitl.-viaa. a a a z 31. jal. 1900; ii. J i »7.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo naj tople je
pravi :Franckov: pridatek k kavi
VnaaMM
kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagreba.
col
Varetvuiis laauitm.
mn o«i
w
= Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta 111 jeklena
sc dobi samo pri H. S1ITTNER, LJubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.	2018	Tovarniška varstvena znamka „IKO".
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica. =—=
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
Zagrebški efe*
oooooooooooooooooooooo kot ciovaroišk« inamto
pnporočujemo rr/trnnftet pridatek f kot Priznano UU/UUl/ol ¿a kavo i
kot priznano
»i /«/.. I '*!>, I 'tj
N. F. Schaffer	
	nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 Saijatioi pasli
	
m	M laiSaioMzrazkraiaiol) lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega
&	dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju.
miiiii
Velika hiša
v Ljubljani, dobro ohranjena, se radi družinskih razmer proda iz proste roke. Vprašanja pod: „W 8493" odpošilja anončna pisarna Rudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2.	2083 6-1
za pomladansko in poletno sezono 1910.
Kupon =
3-10 raetr. dolg,
za kompletno moiko obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Ktipon za Črno salonsko obleko K 20'—, kaHor tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, cobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zaston) ln iranko.
Vsled direktnega naroČila blaga pri ivrdki Slegel-lmhof iz tovarne imaio zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel.kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem sve2e"ga blaga Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu 440
J
Dobro IdoCa
2069
se ISČe o najem. Ponudbe pod „Gostilna" na npraoo Slouenca.
Batt mihi« ¡Berth, fob, tin Hi
Za novo restavracijo in kavarno „Be-llevue" na Šišenskem razgledu, katera se namerava s 14. avgustom otvoriti se sprejme več zanesljivo izurjenih plačilnih natakaric, podnatakaric, blagajničarko točaa in osebe za kuhinjo.
Sprejmejo se tudi za ob nedeljah le dobro izvežbane pomožne natakarice.
Ponudbe vposlati in za predstaviti se je takoj pri
Avguštinu Zajcu
restavraterju Ljubljana, Sodna ulica štev. 6.

.2
—HE
Dež. lekarna pri .Mariji Pomagal*
HI. LEUSTEK
Linbllana, Steslieoa cesta fl
zraven cesarja Franc Jožeta jub. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje
»1 19
S
najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo iMr» olje XÄ -hk0
steklenica 1 ¿, večja 2 K.
Mala
Tanno-diinin tinktura za lase, ?iokrcpfu"
lasičSe in
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melnsine ustna in zobna voda ¡zborno proti zobobolu in grijilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica i K.	3199
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih, med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat.
: Za sloboKrune in prebolele :
je zdravniško priporočano HfllB^1 i črno dalmatinsko vino f^SjjSL najboljše sredstvo 5 a^aSML»*
4 steklenice (5 kg) franko K 4*—
BR. NOVAKOVIC, Ljubljane.
I
1672 30-1
odstrižene in zmešane kupujem po najvišji ceni
HPniihnirnhirizer za cjame ^ oospode
. rUUlllOjOün Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
Izdelujem vsa lasna dela.
gostilna 2 donuSako

Josip I^ojina vljudno naznanja,
da je preselil svojo - krojaško obrt -
iz Šelenburgove uli<je štev. 5, v lastno hišo, na Frana Josipa cesto štev. 3.

(Zuträger) išče za takoj neka večja kavarna. — Naslov pove uprava »Slovenca«.	2120 3-1
Ivan Jax
in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa i* prvih > ovarn Avstrije:
Oupfcopp, &tyri« (Puot-), Waffenr»d.
izborna Konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867 Vezenj« pouču|emo brezplačno.
: 4illiM j(M i : pisalni stroji.
Ceniki zasloni in franko
se priporoča v izdelavo vsako ?rstnih knjigoveških del. Specijaiitei^: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnar e, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.

St. 430/pr.
Razpis.
2122 3-
rounii orosion
pripravni tudi za pisarne in stanovanje
v suterenu (2 sobi s kuhinjo in pritikli-nami dajo se	2125 3-1
s 1. avgustom v najem.
Za pisarniško službo pri deželnem odboru kranjskem se sprejme
pisarniški praktikant
z adjutom letnih 1200 K. Za to službo se zahteva z dobrim uspehom prebil izpit kake srednje šole.
Ce dotični prosilec dokaže, da je že izvežban v politični pisarniški službi, ga bo deželni odbor eventuelno takoj imenoval pisarniškim oficijalom z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 501 K.
Prosilci za to službo predlože naj svoje s krstnim listom, z zdravniškim spričevalom, z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika ter z drugimi poue mirni spričevali opremljene prošnje.
do 25. avgusta t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Peželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 22. julija 1910.
IZPELJAVA
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa r lavna in stransfca mesta tn- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
)MT?PriTD^ OSREDNJA MENJALNICA: ' lUJCrXi V* UH^ DUNAJ I„ WOLLZEILE 1.
Pnrlrii7nirp' Badc'1'Ue5l(a Kamnlc><C8SI(a tipa, Brno, Dux, Gablonza, N. Graslitz, Krakov, Litomerice, Moravski i uuiumibG. ¿umnem, «idling, Meran, Kov; Jiein, Pizen. Praga, LlSarce, Ouna »ko Novomeilo, Cvitava.
NÄKUP IN PRODÄJÄ
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, sreč* L t. d., i. t. d.
Zavarovariia iroti m pri l\mt) sreči in vradi laiirjev
Prospekta in cenike premi saatoni in traun