V Trstu spet mednarodni sejem kave Triestespresso Expo /7 Novo splošno bolnišnico v Gorici bodo odprli 5. decembra Klop je bil tokrat na obisku pri tržaških Jehovih pričah in objavlja pogovor z njihovim starešino Maurom Matteiem >/19 Primorski PETEK, 14. NOVEMBRA 2008 št. 271 (19.361) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Minimalen, vendar pomemben AuoSa Gašperlin Slovenska narodna skupnost je včeraj dosegla pomemben rezultat. Tržaški župan Dipiazza se ni le obvezal, da bo postavil dvojezični tabli na novem odseku hitre ceste med Katinaro in Padričami, temveč je pred prefektom Balsamom, županom Občine Zgonik Sardočem in predstavniki Demokratske stranke naročil pristojnemu občinskemu funkcionarju, naj to stori takoj oziroma čim prej. Zato ne dvomimo, da bodo tabli tudi postavili, kot je to bilo sicer že domenjeno na prejšnjem sestanku med prefektom in predstavniki manjšine. To je lahko minimalen, pa vendar pomemben dosežek. Slovenska narodna skupnost je ob zadržanju nekaterih desnosredinskih krogov in še zlasti nič kaj spodbudnih vesti iz Rima v zadnjem obdobju dokazala izrazito sposobnost skupnega nastopanja in odločanja. Nastalo je omizje, ki združuje domala celotno manjšino in ki je znalo razpravljati in reševati občutljivo problematiko, tudi v sodelovanju z odprto usmerjenimi predstavniki večinskega naroda. Zato je upravičeno pričakovanje, da bo znalo takšno omizje še naprej učinkovito odgovarjati na prihodnje izzive za slovensko narodno skupnost, ki jih res ni malo. Nenazadnje je v okviru problematike dvojezičnih tabel prišlo do enotnega nastopa vseh okoliških županov. Slednji bodo skupaj zahtevali od družbe za avtoceste Anas, da postavi dvojezične table na vseh območjih, na katerih je to predvideno od zakonodaje oz. občinskih statutov. V ta namen bodo po vsej verjetnosti celo izdali skupno odredbo. Zanimivo bo ugotoviti, kako se bo vodstvo Anas odzvalo na ukaz županov. trst - Pozitiven korak v zvezi z novim odsekom hitre ceste Dvojezični napisi bodo (zaenkrat) na dveh tablah Odločitev župana Dipiazze padla na srečanju na prefekturi Sestanek manjšinskih organizacij in izvoljenih predstavnikov v Peterlinovi dvorani v Trstu TRST - Na novem odseku hitre ceste med Katinaro in Padričami bodo postavili dvojezični tabli in tako vzpostavili prej obstoječe stanje. To je izšlo s srečanja, ki je bilo včeraj dopoldne na prefekturi na pobudo pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Cosolinija in ki sta se ga udeležila tudi senatorka DS Blaži-nova in zgoniški župan Sardoč. Na srečanju je župan Dipiazza naročil funkcionarju, naj takoj poskrbi za postavitev dvojezičnih tabel. V Dolini so medtem vsi župani okoliških občin sklenili pripraviti skupno odredbo. Z njo bodo zahtevali od Družbe Anas, da namesti dvojezične table povsod, kjer to predvideva zakon. Na 6. strani Pahor vložil listo ministrskih kandidatov v državnem zboru Na 4. strani V Trstu mednarodni literarni festival Na 8. strani Brezplačen pošolski pouk v slovenščini za doberdobske in romjanske otroke Na 14. strani V Sovodnjah bodo končno dobili hitro internetno povezavo Na 14. strani Medicinskim sestram v Šempetru prekipelo Na 16. strani rim - Finančni zakon Manj državnih prispevkov tudi za Italijane v Istri RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila finančni zakon za prihodnje leto ter ga poslala v presojo senatu. Proračunske dokumente so podprli parlamentarci desne sredine, proti pa so bili predstavniki opozicije. Poslanci so v sklopu finančnega zakona potrdili krčenje prispevkov za italijansko manjšino v Istri in na Reki. To so naredili v okviru splošnega krčenja državnih prispevkov za Italijane na tujem. Manj denarja od države bodo dobila tudi združenja istrskih beguncev. Predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul je prepričan, da bo ukrep - če ga bo senat potrdil - prizadel celotno narodno mešano ozemlje od Reke do Trbiža. Tremul obžaluje, da je Ber-lusconijeva vlada močno prizadela tudi ezulsko gibanje. Deželno tajništvo stranke Slovenske skupnosti je mnenja, da sta sedaj na potezi Slovenija in Dežela Furlanija-Julijska krajina. Zlasti slednja bi morala v odnosu do slovenske manjšine uveljaviti svojo vlogo avtonomne deželne uprave. Na 3. in 5. strani BAR AdriciEncrgy pri bencinski črpalki omv - prosek točeno pivo PAULANER iz lesenega soda NOVO VINO TERAN KLOBASE IN ZELJE TOPLO VABLJENI! 2 Petek, 14. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE O »reformi « Adrijan Pahor Že nekaj tednov je osrednja tema italijanskih (in ne samo) medijskih občil reforma - če jo tako lahko imenujemo - italijanskega šolstva, napovedane spremembe v osnovni šoli in drugi ukrepi (beri: krčenje finančnih sredstev) z njo tako ali drugače povezani, šolske stavke, okupacije šol in množične manifestacije dijakov, učiteljev, profesorjev in staršev po celotnem državnem ozemlju. V morju člankov o šolski problematiki ni manjkalo takih, ki so se trezno lotili analize trenutnega stanja in ugotavljanja reformnih možnosti oziroma ustreznosti radikalnih sprememb, ki jim gremo naproti. Že samo dejstvo, da je vlada izdelala osnutek finančnega zakona (in z njim povezan zakonski odlok o javnem šolstvu), ki bistveno posega na šolsko področje - prav v času hude gospodarske in institucionalne krize, vzbuja nemalo dvomov in pomislekov, saj je spiritus agens vsega postopka pravzaprav vsiljena potreba po stabilizaciji državnega sistema in njegovih organov prej kot resnična želja po korenitem izboljšanju vzgojno izobraževalnega procesa. Dejstvo, da so v iskrenost najvišjih državnih organov in seveda ministrstva za šolstvo podvomili marsikateri, med temi tudi dijaki sami, ne more vzbujati posebnega presenečenja, saj se tudi ta širokopotezna »sprememba« na področju šolstva (ki naj bi jo izvedli v tej zakonodajni dobi) uvrš- ča med že številne in pričakovane varčevalne posege v javnem sektorju. K že izrazito omejevalnim ukrepom naj bi se tako pridružila še tako imenovana vertikalizacija šolskega sistema, kar se sicer lahko lepo sliši, vendar je posebno za nas, Slovence, ki se ne moremo ravno ponašati z izjemno številno šolsko populacijo, omejujoča, vsekakor pa neugodna. Zaradi pomanjkljive obrazložitve, utemeljitve predloženih sprememb, krčenja finančnih sredstev in upravičenega nezaupanja ministrstvu za šolstvo (pa tudi zaradi nevzdržne situacije v nekaterih šolskih okrožjih) je prišlo te dni do množičnega protesta šolske populacije, ki je imel kot glavni cilj preprečitev sprejetja odloka o reformi šole (za zdaj še ni jasno, ali se je vse-državni protest v tem smislu posrečil ali ne). Ne bom se tu spuščal v analizo pozitivnih in kot zgleda predvsem negativnih posledic neke hipotetične uresničitve napovedanih posegov na področju javnega šolstva, o tem je bilo zadnje dni veliko napisanega (velika verjetnost je, da bi bile, v primeru, da se napovedi uresničijo, naše šole bolj prizadete; pogojnik je tu obvezen, saj ni bila še rečena zadnja beseda, nekakšna zagotovila o upoštevanju spe-cifike naše šole je dobila senatorka Blažinova, nekaj je zadnje dni obljubljal tudi deželni guverner Tondo) gre predvsem za to, da se mimo upravičenosti ali ne tovrstnega načina pro- testiranja (stavka, »samouprava«, okupacija - dva tedna brez pouka sta bila, vsaj na Goriškem, občutno predolga) zamislim nad realnimi potrebami našega šolstva oziroma, kaj narediti za boljšo šolo in za splošno izboljšanje pogojev izobraževanja? Po mojem bi bilo med drugim nujno opraviti večjo selekcijo med učiteljskim in profesorskim kadrom, vložiti več sredstev v didaktično pripravo le teh in ne nazadnje omogočiti ali bolje rečeno uresničiti tudi na podlagi določitve pridobljenih zaslug (o tem je govorila tudi sedanja ministrica) večjo finančno vzpodbudo. Potrebno bi bilo revidirati vse učne programe in jih posodobiti, nameniti večjo pozornost znanstvenim predmetom (matematiki), ki so že leta trn v peti italijanski srednješolski mladini, spodbuditi bralno kulturo in sposobnost bralne pismenosti pri dijakih, ugotoviti, katere so dejanske potrebe današnje družbe in šolo prilagajati sodobnim ekonomskim in sociološkim trendom, dajati velik poudarek vzgoji in pri vzgajanju ter ohranjanju vrednot. Gotovo je, da je predvsem višja šola potrebna temeljitih vsebinskih in organizacijskih sprememb, saj je bila zadnja celovita šolska reforma Gentilejeva, medtem ko je osnovna šola doživela v zadnjih letih več reform in ji velika večina pedagogov, domačih in tujih, priznava kvalitetno in strokovno delo. KULINARIČNI KOTIČEK Rižota s škampi • V III in šparglji Ko sem bil še otrok in smo stanovali v Opatiji, ki je takrat bila še mirno, majhno počitniško oz. ribiško mestece, je bila moja najljubša jed ri-žota s škampi. Mati je bila sicer odlična kuharica, vendar se v ribje jedi ni spuščala, zato smo hodili včasih, ko so nam finance dovoljevale, sicer pa so bile gostilne zelo poceni, v manjšo gostilno s teraso nad Jadranom. Ko sem se kasneje, po mnogih letih, vrnil v Opatijo, se sploh nisem mogel spomniti niti približno, kje bi ta gostilna lahko bila. A vseeno, ostalo mi je v spominu, da so bili škampi izredno veliki, skoraj majhni jastogi, kakršnih potem nisem več videl. Morda sem na rake gledal skozi otroške oči in so se mi zdeli večji, kot so v resnici bili. Kakorkoli že, rižota se mi je zdela odlična, čeprav, če dobro pomislim, je bil riž bržkone še kar raz-kuhan, kar je bilo v takratni Jugoslaviji povsem normalno. Če se vrnem k današnjim dnem in našim kulinaričnim pogovorom, naj povem, da sem v soboto kupil pol kilograma istrskih škampov, vsaj tako je bilo napisano, ker sem se odločil, da bom skuhal rižoto s škampi, ker pa so mi bili videti še kar nebogljeni, sem si si postavil vprašanje, kaj bi dodal rakom, da bila jed bogatejša. To vprašanje me je mučilo, dokler nisem pri zelenjadarju videl zelene šparglje. Od kod so bili, ne vem, saj pri nas sedaj ni sezona za to zelenjavo, sem jih pa vseeno kupil, ker se mi je posvetilo, da lahko naredim rižo-to s škampi in šparglji. Poleg 500 g škampov, 300 g špargljev in 350 g riža potrebujemo še nekaj zelenjave za juho (korenček, zeleno), 2 do 3 šalotke, pol kozarca belega vina, 3-4 vejice peteršilja, olivno olje, sol in poper. Škampe obglavimo in iz glav, korenčka, zelene in dveh šalotk skuhamo juho, s katero bomo rižoto zalivali. Škampe lepo oluščimo in spravimo vstran. Šparglje olupimo in narežemo na kolobarčke, vršičke prihranimo in jih dodamo v rižoto šele na koncu. Šalotko sesekljamo in jo skupaj s kolobarčki špargljev pražimo približno 10 minut na olivnem olju, pri tam pa pazimo, da šalotka ne porumeni preveč. Dodamo riž, dobro premešamo in po dveh minutah pri-lijemo še vino. Pustimo, da alkohol iz-pari, nakar začnemo dodajati juho, ki smo jo skuhali z glavami škampov. Po potrebi solimo, 5 minut, preden je riž skuhan, dodamo še očiščene škampe in vršičke špargljev, ki smo jih prihranili. Minuto preden odstavimo, stresemo v riž sesekljan peteršilj. Ri-žota ne me biti suha, a niti jušna, izbrati je treba primerno srednjo pot. Ko je jed nared, dolijemo malo olja, premešamo, posodo pokrijemo in počakamo 2-3 minute, preden jo ponudimo. Ponavadi v ribjo rižoto parmezan ne sodi, v to pa lahko brez skrbi dodate 2 ali 3 žlice naribanega parmezana. Dober tek! Ivan Fischer avstrija - Soglasen poziv manjšin novi vladi Zahteva po podvojitvi prispevkov Predsedniki narodnostnih sosvetov zahtevajo tudi upoštevanje pravne države in izboljšanje medijske oskrbe manjšin DUNAJ/CELOVEC - Znatno višji proračun za vse narodne skupnosti v Avstriji, upoštevanje razsodb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih in uradnem jeziku, izboljšanje medijske oskrbe predvsem v slovaškem, češkem in madžarskem jeziku ter lastne radijske oddaje za štajerske Slovence. To so bile teme in hkrati tudi soglasno sklenjene zahteve predsednikov vseh šestih narodnostnih sosvetov na novo avstrijsko vlado. Predsedniki sosvetov so se v pričakovanju skorajšnjega zaključka pogajanj med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP) o novi vladni koaliciji v sredo sestali na konferenci na Dunaju, da bi uskladili stališča do najpomembnejših vprašanj manjšinske zaščite oz. pospeševanja v Avstriji, ki naj bi jih v svojem vladnem programu upoštevala tudi nov avstrijska vlada. Z vsebinskega stališča je predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Marjan Sturm v pogovoru za Primorski dnevnik še posebej izpostavil predstave predsednikov vseh sosvetov o bodočem proračunu za narodne skupnosti v Avstriji. »Ob upoštevanju dejstva, da Avstrija zadnjih 15 let ni povišala finančnih podpor, predsedniki zahtevamo znatno povišanje, pravzaprav podvojitev podpornih sredstev,« je poudaril Sturm. Prav tako konferenca zahteva končno udejanjenje razsodb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih in uradnem jeziku (predvsem na Koroškem) ter izboljšanje medijske oskrbe na sporedih Avstrijske radiotelevizije za narodne skupnosti. Tu je še posebej mišljena razširitev oz. uvedba oddaj v slovaškem, češkem in madžarskem jeziku na Dunaju in na Gradiščanskem, ter slovenskih oddaj za štajerske Slovence. Sturm je v zvezi z zahtevami avstrijskih manjšin menil, da so izhodišča za uresničitev zahtev narodnostnih skupnosti v Avstriji dokaj ugodna, kajti predsednik sosveta za gradiščanske Hrvate je Martin Ivancsics, hkrati vodja pisarne deželnega glavarja Gradiš-čanske Hansa Niessla, ki je član pogajalske skupine o novi koalicijski vladi. Ob tem je Ivancsics tudi predsednik konference predsednikov sosvetov avstrijskih narodnosti, on pa podpredsednik konference, je še pristavil Marjan Sturm. Ivan Lukan REDNI OBČNI ZBOR Sklican je redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij, ki bo v petek, 28. novembra, ob 14.30 v prvem in ob 15.30 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal v dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah s sledečim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika 2.Poročilo predsednika Sveta slovenskih organizacij 3.Pozdravi gostov 4. Premor 5.Razprava 6.Volitve novih organov 7. Razno Toplo vabljeni koroška - Financiranje strank EL za razširitev na stranke na občinski ravni CELOVEC - Enotna lista (EL) kot močno politično gibanje v občinah dvojezičnega ozemlja na Koroškem zahteva razširitev financiranja strank. Potemtakem naj bi pravica do podpore ne bila omejena na deželnozborske stranke, niti ne sme biti vezana na velikost stranke, je poudaril predsednik EL Vladimir Smrtnik. Merilo za podporo iz zakonsko predvidenih subvencij za stranke naj bi bila zasidranost stranke na občinski ravni in doseganje vsaj enega odstotka volilnih glasov, me- ni Smrtnik, ki se pri tem sklicuje tudi na najnovejšo razsodbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da ima pravico do podpore tudi koroška svobodnjaška stranka (FPO), čeprav je v deželnem zboru zastopana le z enim poslancem in ne z najmanj dvema, kar je bil kriterij za financiranje strank doslej. Predsednik EL s tem v zvezi še opozarja, da nobena stranka ne sme biti di-skriminirana, že sploh pa ne, če se pojmuje kot regionalna stranka v dvojezični regiji kot je to južna Koroška. (I.L.) ljubljana Knjigarna na Čopovi z novo podobo in vsebino LJUBLJANA - V stavbi Mestne hranilnice na Čopovi so včeraj odprli prenovljeno knjigarno. V Mladinski knjigi Trgovini so najstarejšo ljubljansko knjigarno spremenili v sodoben, prijeten prostor za druženje s knjigami in prijatelji. Ponuja knjige za dušo, um, telo, osebnostni razvoj in življenjski slog. Knjigarna Čopova je najstarejša še delujoča ljubljanska knjigarna. Ljubljančani v prostorih Mestne hranilnice, ene najlepših secesijskih stavb v Ljubljani, knjige kupujejo že od 7. novembra 1904. Mladinska knjiga Trgovina je knjigarno pod svoje okrilje sprejela junija, hkrati s prenovo pa je poskrbela tudi za prenovo knjigarniških vsebin. V ponudbo so vključili širok spekter priročnikov za osebno rast, zdravo življenje, šport, kulinariko in urejanje doma. Zaradi lege na eni bolj obiskanih ljubljanskih ulic so poskrbeli tudi za ponudbo knjig o Sloveniji, spominkov in uspešnic v tujih jezikih, namenjenih turistom. PISMA UREDNIŠTVU Kobariška republika V nedeljo 26. oktobra je bila v Kobaridu slovesnost ob 65. obletnici tako imenovane »Kobariške republike«, ki je nastala v dneh po razpadu italijanske vojske in je obstajala kar nekaj tednov. Za Nemce v Posočju je nastala velika ovira in potekala so »pogajanja« med Nemci in partizani z različnimi uspehi, da so izpustili iz »zaporov« nekaj zaprtih ljudi in poraz je bil v tem, da se je bilo s tega ozemlja treba umakniti in partizanski boj se je nato nadaljeval do končne zmage. Tudi Kobariška republika je pripomogla, da je Primorska ostala naša, slovenska, žal brez Trsta, Gorice in Slovenske Benečije. Zavedni slovenski župnik v Lazah v slovenski Benečiji Anton Cuffolo je v tistem času napisal v svojo spominsko knjigo: »K nam prihajajo vsi, ki bi radi k partizanom. Tudi pobegli anglo- ameriški ujetniki. Župnišče jim je na razpolago, kot da bi bila njihova komanda«. Tako je gospod in dušni pastir v tistih časih napisal in razmišljal povsem drugače, kot prenekateri duhovniki v Ljubljanski pokrajini med nemško in italijansko okupacijo. Več o tem je povedal slavnostni govornik, tako imenovani »oče naroda« Janez Stanovnik, predsednik borčevske organizacije Republike Slovenije. Dotaknil se je tudi ogroženega slovenskega šolstva v Italiji. Slovenija bo morala odločno ukrepati in podpreti dvojezičnost pri sosedih tudi na podlagi meddržavnih sporazumov. Tudi časopisna slovenska ustanova, kot je Primorski dnevnik, prihaja v finančne težave in škoda za današnji demokratični svet, ko ni več fašizma, bi bila, da bi častnik s tako »dolgo brado« moral umreti.... Predsednik društva TIGR Marjan Bevk je poudaril: Kot prvi za ob- stoj slovenskega človeka tistega časa so svoja življenja na Bazoviški gmajni žrtvovali člani TIGRA 1930. leta. 1938. leta pa je bil v Kobaridu načrtovan atentat na Mussolinija in zakaj ni bil izveden, še ni dognano? Še posebno je proslavo popestril partizanski pevski zbor Pinka Toma-žiča iz Trsta. Zapel je venček »domoljubnih in zgodovinskih« pesmi naše preteklosti. V zahvalo so poželi obilne aplavze. Z njihove strani pa je bil odgovor: Če nas boste povabili, pridemo! Zaželimo jih »nasvidenje« in srečno, da bi še dolgo prepevali! Janko Mlakar, Tolmin / ALPE-JADRAN Sobota, 15. novembra 2008 3 ljubljana - Krčenje finančnih sredstev slovenski manjšini v Italiji manjšina - SSk Zunanje ministrstvo obžaluje NtopSj sklep poslancev in računa na senat u deželna Slovenija pričakuje tudi odgovor Italije na spomenico, ki so jo izročili veleposlaniku uprava LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve obžaluje, da je italijanska poslanska zbornica zavrnila amandma, ki bi slovenski manjšini v Italiji v prihodnjih letih zagotovil enako višino sredstev za kulturne in druge dejavnosti kot doslej. Na ministrstvu so v sporočilu za javnost izrazili pričakovanje, da bo pri glasovanju v senatu le prišlo do spremembe tega sklepa. »Na ministrstvu smo zaskrbljeni zaradi te odločitve italijanske poslanske zbornice, ki dejansko ogroža obstoj institucij slovenske manjšine v Italiji, ki jo, skupaj z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, obe državi označujeta kot pomemben dejavnik sožitja in sodelovanja ob meji,« poudarjajo v Ljubljani. Ob tem pojasnjujejo, da so glede tega vprašanja že večkrat posredovali pri predstavnikih italijanskih oblasti. Pred dnevi je zunanji minister minister Dimitrij Rupel italijanskemu veleposlaniku v Sloveniji med drugim tudi izročil spomenico slovenske vlade, ki opozarja na nekatera nujna nerešena vprašanja slovenske manjšine, pri čemer je vprašanje financiranja na prvem mestu. Na ministrstvu ob tem izražajo pričakovanje, da bo Italija na spomenico odgovorila v najkrajšem času. »Slovenija bo slovenski manjšini v Italiji vsekakor zagotovila vso pomoč tudi v prihodnje. Na ministrstvu smo prepričani, da bo tudi prihodnja slovenska vlada nadaljevala s prizadevanji, da se izboljša status slovenske manjšine v Italiji in da se tej manjšini zagotovijo pogoji, da bo lahko razvila delovanje vseh manjšinskih institucij in nadaljevala z opravljanjem pomembnega dela v prostoru ob meji med Italijo in Slovenijo,« so v sporočilu za javnost še zapisali na slovenskem zunanjem ministrstvu. poslanska zbornica - Proračunska krčenja Desna sredina je zaprla vrata tudi italijanski manjšini v Istri RIM - Poslanska zbornica v sklopu včeraj odobrenega finančnega zakona ni zaprla vrat samo slovenski manjšini temveč tudi Italijanom v Sloveniji in Hrvaški ter ezulskim združenjem. Zbornica je namreč glede italijanske manjšine in ezulov potrdila krčenja državnih prispevkov, za katera se je odločila vlada Silvia Berlusconija. »Čeprav sem pričakoval takšno odločitev, sem vseeno zelo razočaran,« je dogajanja v poslanski zbornici komentiral Maurizio Tre-mul, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije. Vladajoča koalicija je po njegovem pokazala neobčutljivost za tri bistvene komponente tega našega prostora. »Za tiste, ki so kljub težavam ostali v Istri in gojili italijansko identiteto in kulturo, za ezule, ki so morali zapustiti svoje domove, ter za Slovence v Italiji, ki krčevito branijo svoje pravice in večjezičnost tega našega prostora,« dodaja Tremul. »Vsi smo pripravljeni na varčevalne ukrepe, ki jih zahteva sedanja splošna kriza. Glede italijanske in slovenske manjšine pa smo priča grobemu klestenju, ki postavlja pod vprašaj obstoj marsikatere kulturne in raziskovalne ustanove,« je prepričan Tremul. V naslednjih Maurizio Tremul je zelo razočaran nad sklepom poslanske zbornice kroma dneh bo Italijanska unija - tudi v sodelovanju s slovensko manjšino -okrepila pritisk na Rim, da spremeni svoja proračunska stališča, »saj bi napovedani ukrepi obubožali narodno mešani prostor, ki gre od Reke vse do Trbiža,« je prepričan zastopnik Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Poslanska zbornica je v sredo dopolnilo Demokratske stranke glede finančnih sredstev slovenski manjšini zavrnila z 256 glasovi, medtem ko je za popravek glasovalo 238 poslancev levosredinske opozicije, šest parlamentarcev pa se je vzdržalo. Šlo je za 18 glasov razlike, ki sicer ne odražajo realnega razmerja sil med večino in opozicijo v poslanski zbornici. V obeh koalicijah je bilo precej odsotnih, v povprečju pa več v vladni koaliciji, kar pa ni ogrožalo odobritve finančnega zakona in tudi ne glasovanj posameznih amandmajev. Poslanci so, kljub nasprotovanju vlade, sprejeli stališče Demokratske stranke o ezulski problematiki, ki ga je predložil tržaški poslanec Ettore Rosato. Njegovo stališče je doživelo tudi podporo vladnega tajnika Roberta Menie. TRST - Slovenska skupnost, ob sredinem dogajanju v poslanski zbornici, potrjuje, da je italijanska vlada Slovencem v Italiji napovedala pravo vojno ofenzivo, kot je tako početje označil njen deželni tajnik Damijan Terpin, ko se je prvič zvedelo o nameri vlade po hudem krčenju prispevkov slovenski narodni skupnosti. »Pri tem je treba sicer poudariti hvalevredne napore poslanca Ettoreja Rosata in poslancev narodnih manjšin, da bi v finančni zakonski predlog, vključili amandma, s katerim bi se kle-stenje sredstev odpravilo. Po drugi strani močno skrbi dejstvo, da so bili vsi ti poizkusi zaman, kar se lahko ponovi v senatu, če bo večina strnjeno volila zato, da se finančni zakon odobri, tako kot ga je vlada pripravila.« Slovenska skupnost se sprašuje, v kolikor se bodo uresničile najbolj črnoglede napovedi, kako lahko tolmačimo vse obljube, ki so bile dane naši narodni skupnosti od zunanjega ministra Franca Frattinija naprej. Glede na stanje, SSk pričakuje odločen odziv naše matične države, tudi spričo obljub, ki jih je sicer iz Italije že prejela, a očitno besedam niso sledila dejanja. Obstaja realna bojazen, da ni pričakovati velikih sprememb, zato je SSk mnenja, da moramo pritisniti na deželno vlado, ki je doslej v glavnem skrbela le za razdeljevanje sredstev, ki so prihajala iz Rima. Iz svoje bilance pa je prispevala zelo malo. Ker uživa Dežela FJK posebno avtonomijo prav zaradi prisotnosti naše narodnostne skupnosti, je naše legitimno pričakovanje, da bo tudi iz svojega proračuna, še zlasti v tem kriznem trenutku, prispevala za sam obstoj društev in organizacij naše manjšine, menijo pri SSk. __________________._________jo cm i kijg nižja od nabavna, na podlagi DPR z dne 6 aprila 2001 št 218 Storita navedenih kosov za vsak izdelek se nanaša na skupno količino v prodali v 41 posameznih Famiia I/ vsakem prodajnem mestu so označene tam razpoložljive količine Nabavna količina je omejena na družinsko porabo. Gene in artikli veljajo do prodaje zalog Pri nas si v družinskem krogu. 4 Petek, 14. novembra 2008 ALPE-JADRAN ljubljana - Po podpisu koalicijskega sporazuma Borut Pahor vložil listo ministrskih kandidatov v DZ Sledila bodo zaslišanja, novo vlado pa naj bi Slovenija dobila čez teden dni LJUBLJANA - Mandatar za sestavo nove vlade je včeraj zvečer v državni zbor vložil listo kandidatov za ministre in ministrice v novi vladi. Še pred tem pa so se o listi in koalicijskem sporazumu izrekli organi treh od štirih prihodnjih koalicijskih strank - SD, Zares in DeSUS, ki so listo in dogovor podprli. LDS se je o vstopu v koalicijo oziroma koalicijskem sporazumu izrekla že na sredini seji strankinega sveta in ga potrdila. Vodstva treh strank, DeSUS, SD in Zares, ki so o vsebini koalicijske pogodbe in listi ministrskih kandidatov sklepali včeraj, so tako pogodbo kot listo podprla soglasno. Z vložitvijo liste ministrskih kandidatov so začeli teči uradni roki za zaslišanje kandidatov pred matičnimi delovnimi telesi in končno potrditev vlade v državnem zboru. Državni zbor bo določil vrstni red zaslišanj ministrskih kandidatov pred matičnimi odbori, predvidoma prihodnji petek pa opravil razpravo o vlado kot celoti. Pahor še napoveduje, da bo prva seja vlade že dan po potrditvi v DZ, predsednika republike Danila Turka pa bo zaprosil, da novo vlado sprejme v nedeljo, s čimer bi "protokolarne stvari" opravili čim prej, da ne bi izgubljali časa. Na Pahorjevi ministrski listi 18 imen. Ministrstvo za finance naj bi vodil Franc Križanič, ministrstvo za notranje zadeve Katarina Kresal, ministrstvo za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ministrstvo za pravosodje pa Aleš Zalar. Za ministrico za obrambo Pahor predlaga Ljubico Jelušič, za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, minister za gospodarstvo pa naj bi postal Matej Lahovnik. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi prevzel Milan Pogačnik, ministrstvo za kulturo Majda Širca, ministrstvo za okolje in prostor Karl Erjavec, ministrstvo za promet pa Patrick Vlačič. Če bo Pahorjev predlog v DZ dobil podporo, bo ministrstvo za šolstvo in šport vodil Igor Lukšič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, ministrstvo za zdravje Borut Miklavčič, ministrstvo za javno upravo pa Irma Pav-linič Krebs. Nova vlada naj bi imela tudi tri ministre brez listnice. Minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve naj bi bil Mitja Gaspari, ministrica brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlatka Ploštajner, minister brez listnice za Slovence po svetu pa Boštjan Žekš. Predsednik DeSUS Karl Erjavec, predsednik SD in mandatar za sestavo vlade Borut Pahor, predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik Zares Gregor Golobič (od leve) so podpisali koalicijsko pogodbo sta ljubljana - Obisk koroških Slovencev Predsednik DZ Gantar sprejel predstavnike SKS LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je včeraj sprejel predstavnike Skupnosti koroških Slovencev (SKS) in direktorja Avstrijskega znanstvenega inštituta v Ljubljani Miroslava Polzerja. Govorili so o položaju slovenske manjšine v Avstriji in menili, da je prava pot reševanja napetosti s pozitivnimi projekti na različnih področjih. Kot so sporočili iz DZ, se je Gantar srečal s predsednikom SKS Bernardom Sadovni-kom, političnim tajnikom SKS Jože-tom Habernikom in članom upravnega odbora SKS ter direktorjem Avstrijskega znanstvenega inštituta v Ljubljani Miroslavom Polzerjem. Sogovorniki so si bili enotni, da različne oblike sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo krepijo položaj slovenske manjšine v Avstriji in da je prava pot reševanja napetosti skozi konkretne pozitivne projekte na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Predsednik DZ Gantar je izrazil zadovoljstvo nad podatkom, da med prebivalstvom na avstrijskem Koroškem narašča interes za učenje slovenskega jezika in da so diplomanti dvojezičnih šol pri delodajalcih zelo iskani. Kot je dejal predsednik SKS Sa-dovnik, za večino prebivalcev na Koroškem slovenska manjšina in dvojezični napisi ne predstavljajo nikakršnih težav, zato je potrebno pri graditvi odnosov izhajati iz tovrstnega pozitivnega vzdušja, na nacionalistične pritiske pa ni smotrno odgovarjati v isti negativni maniri. Po Sadovniko-vem mnenju je trenutna politična situacija v Avstriji in na Koroškem ugodna za reševanje težav z dvojezično topografijo. Izrazil pa je še upanje, da bo vidna dvojezičnost na Koroškem v prihodnje postala samoumevna. Gantar se je ob koncu pogovora zavzel še, da bi slovenska narodna skupnost v Avstriji poglobila pozitivno politiko njenega uveljavljanja "skozi prisotnost in delo na Koroškem". (STA) oklepniki - Zaradi suma korupcije pri prodaji Sloveniji Finska policija priprla bivšega direktorja Patrie HELSINKI - Finska policija je priprla prejšnjega direktorja finskega orožarskega podjetja Patria, Jormo Wiitakorpija, so sporočili v Helsinkih. Osumljen je podkupovanja pri prodaji oklepnikov Sloveniji, na sojenje pa bo počakal v priporu. Kot so sporočili na spletnih straneh Patrie, je pripor Wiitakorpija odredilo okrožno sodišče v Helsinkih. Poleg njega so zaslišali še dva uslužbenca Patrie, od katerih je eden prav tako ostal v priporu. Po poročanju finske televizije naj bi šlo za sedanjega direktorja trženja Patrie. Po nekaterih vesteh bo finska policija podrobnosti o priprtju Wiitakorpija uradno sporočila danes. Neimenovani vir pa je potrdil, da je bil Wiitakorpi aretiran zaradi suma industrijskega vohunjenja in podkupovanja. Kot še poročajo, je nekdanji direktor Patrie in sedanji član upravnega odbora Wiitakorpi osumljen podkupovanja in industrijskega vohunjenja pri prodaji 135 Patriinih oklepnikov Sloveniji. Wiitakorpija so sicer finski kriminalisti, ki primer preiskujejo že od maja, enkrat že zaslišali. Jomo Wiitakorpi je avgusta odstopil in položaj predal Heikkiju Allonenu. Finska televizija YLE pa je nato konec avgusta poročala, da je Patria za pridobitev posla s Slovenijo izplačala za 21 milijonov evrov podkupnin slovenskim predstavnikom. Med njimi naj bi bil tudi slovenski premier Janez Janša, ki pa je to odločno zanikal in vložil tožbo proti novinarju, ki je to objavil. Tako predstavniki Slovenije kot Patrie so že večkrat zanikali, da naj bi pri poslu z oklepniki prišlo do podkupovanja in drugih nepravilnosti. Slovenski obrambni minister Karl Erjavec pa je v zvezi s tem napovedal, da bo prekinil pogodbo, če se bo izkazalo, da je bila kršena protikorupcijska klavzula pogodbe. Predsednik Zaresa Gregor Golobič pa je po seji sveta stranke komentiral tudi aretacijo bivšega direktorja Patrie Jorme Wiitakorpija. Kot je ocenil, "ta aretacija še ne pomeni nič v smislu pravnomočnosti, vsekakor pa povečuje dvom v to, da je ta posel bil korektno izpeljan". Sama aretacija pa ne govori o morebitni vpletenosti Karla Erjavca, je dodal. V vsakem primeru pa je, tako Golobič, v interesu vseh, da se stvari pride do dna. "V tem smislu to, kar se je danes zgodilo na Finskem, ne vidim kot zaplet, ampak kot začetek nekega razpleta," je pojasnil. Kot je spomnil Golobič, je sam glede afere Patria "ves čas vztrajal, da ne gre za predvolilno temo in da bo Slovenija morala z razčiščevanjem tega problema živeti tudi po volitvah". "To se zdaj potrjuje," je dodal. (STA) EVRO 1,2525 $ -0,04 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 13.11. 12.11. ameriški dolar japonski jen 1,2525 120,34 1,2530 121,81 ruski rubel 34,5185 34,4759 7,4458 britanski funt 0,84420 0,82310 norveška krona 8,8670 8,7825 25,415 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,4917 15,6466 269,75 1,4868 15,6466 271,00 3,7658 kanadski dolar 1,5465 1,5193 bolgarski lev 1,9558 3,8023 1,9558 3,8563 slovaška krona 30,410 3,4528 30,495 3,4528 latvijski lats 0,7094 2,9083 0,7091 2,8484 islandska krona 205,00 2,0486 202,00 2,0601 hrvaška kuna 7,1255 7,1500 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,4225 2,14875 2,595 2,75125 LIBOR (EUR) 3,83 4,23125 4,2925 4,3675 LIBOR (CHF) 1,24167 2,17833 2,38333 2,61 EURIBOR (EUR) 3,869 4,245 4,309 4,37 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.511,07 € +659,22 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. novembra 2008 slovenija - Od jutri Policisti bodo pregledovali zimsko opremo LJUBLJANA - Slovenska policija bo v začetku zimskega obdobja - v naslednjih dneh - podrobneje pregledovala opremljenost vozil z zimsko opremo, je včeraj na novinarski konferenci napovedal Srečko Deželak iz sektorja prometne policije uprave uniformirane policije. Policisti bodo po besedah Deželaka ukrepe v primeru neustrezne opremljenosti vozil izvajali glede na okoliščine. Med temi je omenil vremenske razmere in kraj, kjer bo kontrola opravljena -odvisno od tega, na katerem območju lahko že prej pričakujejo zimske razmere in na katerem kasneje. Globa za neustrezno opremljenost vozila bo znašala 120 evrov, 400 evrov pa v primeru, če zaradi tega nastane zastoj. Za pravne osebe bodo kazni desetkrat višje. Vozniki morajo po navedbah policije pred vožnjo zagotoviti, da na vozilih ni snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila. Očiščena morajo biti stekla in vzvratna ogledala. V primeru, da se vozilo brez predpisane opreme ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik takoj odstraniti, še dodajajo na policiji. Zimske pnevmatike po njegovo niso koristne oziroma se ne uporabljajo le takrat, kadar so na cesti zimske razmere, pač pa so zelo koristne tudi takrat, kadar so na cesti "normalne razmere" brez snega, poledice ali mokrega cestišča, temperature pa so nižje. Kot je pojasnil, se pri 7 stopinjah Celzija oprijemljivost letnih pnevmatik bistveno zmanjša. Policija bo preverjala tudi ustreznost pnevmatik tovornih vozil, pri čemer pa morajo slednja zimske pnevmatike imeti le na pogonskih kolesih. V primeru zimskih razmer - ko se sneg začne oprijemati cestišča - se morajo ta vozila iz prometa izločiti. V nasprotnem primeru jih bodo na določenih mestih skupaj z upravljavci cest izločali policisti. Zimska oprema je v Sloveniji obvezna med 15. novembrom in 15. marcem, je povedal Deželak. Kot je poudaril, morajo biti vozila z zimsko opremo opremljena tudi izven tega termina, če so na cestah zimske razmere. Za zimsko opremo se štejejo zimske pnevmatike (M+S). Vozilo je po njegovih besedah lahko opremljeno tudi s poletnimi pnevmatikami, vendar mora imeti voznik verige - najmanj za pogonsko os. Pomembno je tudi, da imajo pnevmatike - ne glede na to ali so zimske ali letne - najmanj tri milimetre profila. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 15,87 IMTTIDCI IDDDA 1 ") ill -2,28 KRKA 1 UKA KOPER 64,43 -3,77 -1,63 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 30,33 187,02 31853 -5,84 -1,84 TELEKOM SLOVENIJE 170,66 -3,02 -1,88 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 57,45 AERODROM LJUBLJANA 40,03 DELO PRODAJA - CTni -0,95 -4,55 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 /13 CA _1 ->r» NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 13,40 -1,40 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA 47,64 15,88 -7,91 -4,80 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 264,56 -0,73 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 129,90 24,03 +0,70 -2,59 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 13. novembra 2008 +°,92 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,562 5,055 1445 +2,43 -0,10 -1 03 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 8,165 1 44 -0,43 -1 77 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,2975 1 169 -2,33 EDISON ENEL ENI 5,1 1709 +4,28 -1,16 FIAT FINMECCANICA 5,65 +2,03 -3,99 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,98 19,2 +3,46 +1,05 +111 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,28 2,39 181 +2,03 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,56 -0,55 -3,96 +1 82 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,0625 9,025 1 29 -0,99 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2835 +1,57 -3,24 -1 08 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,67 15,06 411 +2,80 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,98 -0,06 -3,00 +1 46 TENARIS TERNA 0,974 8,495 -1,79 +1 89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,42 0,7485 12 00 -2,79 +0 17 UNICREDIT 1,947 +4,01 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 59,13 $ +1,53 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.786,07 1.099,75 -2,78 -2,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.050,59 1.161,46 +0,01 -0,64 Dll\j, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.219,03 671 36 -0,43 -0,79 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_i SRX, Beograd BIFX Sarajevo 330,61 2.522,30 -0,37 -0,98 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.915,27 2.723,12 -1,57 -4,39 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.835,25 1.240,93 +6,36 +6,48 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 911,29 869,979 4.620,80 +6,92 -4,01 -2,96 -1 52 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.182,02 3.269,46 1.778,93 +1,10 -4,865 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 775,3 2.429,94 -6,08 +1 22 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.238,64 1.755,47 13.098,76 1.927,61 9.536,33 -5,254 -1,59 -6,028 +3,68 / ITALIJA Petek, 14. novembra 2008 5 politika - Poslanci odobrili vse vladne predloge univerza - Danes stavka Finančni zakon 2009 Sindikati iz zbornice v senat Zadovoljstvo ministra Tremontija, kritike leve sredine RIM - Poslanska zbornica je z 295 za in 241 proti odobrila finančni zakon za leto 2009, s katerim se bo sedaj ukvarjal senat. Poslanci so sprejeli vse varčevalne ukrepe, ki jih je v imenu vlade predlagal minister Giulio Tre-monti. Minister je zadovoljen z odobritvijo, opozicija pa pravi, da gre samo za krčenja, brez vsakršne razvojne politike. Tremonti je pred sklepnim glasovanjem v poslanski skupščini obljubil, da bo vlada prihodnje leto znižala davke, a pod pogojem, da se bo medtem izboljšal položaj državne blagajne. Ta obveza ni zadovoljila leve sredine, ki je prepričana, da gre za običajno de-magoško obljubo, ki je Tremonti ne bo mogel izpolniti. Marsikaj bo vsekakor odvisno od mednarodne gospodarske in finančne situacije, ki trenutno ni ravno naklonjena nižanju davkov, prej nasprotno. Finančni zakon podaljšuje davčne olajšave za obnovo hiš in stanovanj, ki zapade konec tega leta. Če bo senat potrdil to vladno usmeritev, bodo te olajšave ostale v veljavi vse do konca leta 2011. To velja tudi za olajšave za stroške, ki jih imajo starši z otroci v jaslih oziroma v vrtcih. S finančnim zakonom je zadovoljen tudi minister za javno upravo Re-natu Brunetta, saj se ukrep - tako pravi - uvršča v boj proti »lenuhom«. Bru-netta je prepričan, da bodo denar, ki ga bodo privarčevali z »lenuhi«, lahko namenili poviškom plač državnih uslužbencev, ki sicer čakajo na novo delovno pogodbo. Sindikalni zvezi CISL in UIL sta že pokazali zanimanje za ministrov predlog, bolj previdni pa so pri CGIL, ki - kot znano - ni v dobrih odnosih ne z Brunetto in niti z desno-sredinsko vlado Silvia Berlusconija. Finančni zakon naj bi po mnenju vlade tudi nagradil deželne in vse lokalne uprave, ki poslujejo dobro in ki nimajo finančnega primanjkljaja. S tem ukrepom niso zadovoljni na jugu Italije, čeprav vlada obljublja tamkajšnjim upravam izredne prispevke. Slednje naj bi dobili tisti, ki se konkretno trudijo za premostitev finančne krize. Poslanska zbornica je sistematično zavrnila vse popravke Demokratske stranke, UDC in stranke Italija vrednot. Nekatera proračunska dopolnila opozicije so sprejeli le v poslanskih komisijah, v skupščini pa je bil zakon - kot rečeno - sprejet brez popravkov. genova G8: oprostilo vrh policije GENOVA - Sodišče v Genovi je oprostilo vrh policije za nasilna dogajanja na šoli Diaz med vrhom najbolj razvitih držav G8, ki se je odvijal v glavnem mestu Ligurije julija leta 2001. Policisti so se ob izteku svetovnega vrha v šolskem poslopju znesli nad mlade protestnike, ki so tam prenočevali. Več ljudi je bilo ranjenih, nekateri tudi precej hudo. Sodišče je spoznalo za krive le policiste, ki so bili v notranjosti šole, ne pa njihove nadrejene, ki naj bi po mnenju tožilstva ukazali nasilje nad mladimi. »V bistvu so plačale le majhne ribe, večje ribe so se, kot vedno, izmuznile roki pravice,« so po razsodbi dejali odvetniki mladih, ki so bili žrtve nasilja. Nekateri od njih so razsodbo sprejeli z negodovanjem in kričanjem. Županja Genove Marta Vincen-zi ni želela komentirati sinočnje razsodbe, izrazila pa je upanje, da bo razsodba utišala polemike in obenem zacelila boleče rane, kar pa ne bo tako lahko. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini ansa razklani Rim: zasedba sedeža Flc Cgil RIM - Na pobudo sindikatov Cgil in Uil bo danes potekala vsedržavna stavka univerze proti vladnemu krčenju sredstev za univerzo in raziskovanje, zaradi česar bo v dopoldanskih urah v Rimu manifestacija. K stavki pa ni pristopil sindikat Cisl, zaradi česar je prišlo do hudega razkola znotraj sindikalnih vrst, ki ga je dodatno podkrepila vest o tajnem sestanku, na katerega sta bila vabljena le sindikata Cisl in Uil. Na obtožbe generalnega tajnika Cgil Gu-glielma Epifanija o poskusih delitve sindikalnega gibanja je včeraj odgovoril tajnik Cisl Raffaele Bonanni, ki je Epi-fanija obdolžil enostranskih in samovoljnih potez, s katerimi uničuje vse delo, ki so ga sindikati opravili v zadnjih dveh letih, to pa skuša zakriti z izmišljenimi vestmi. Na predvečer stavke pa je bilo ozračje napeto tudi zaradi drugih stvari: v Rimu so namreč pripadniki desničarske študentske organizacije Azione studentesca za krajši čas simbolično zasedli sedež področnega sindikata delavcev znanja Flc Cgil. Na dogodek se je ostro odzval tajnik Cgil Epifani, ki je dejal, da je treba nehati s »škvadri-stičnimi metodami«, vse pa je pozval, naj ne nasedajo pro-vokacijam. Do trenutkov napetosti je prišlo tudi na železniški postaji v Milanu, kjer je več sto študentov zahtevalo vozovnice po znižani ceni za vlak, ki bi jih popeljal na manifestacijo v Rim. Nekateri so se hoteli po vsej sili preriniti do peronov, a jim je policija to preprečila. sodstvo - Po 17 letih nepovratne kome Kasacijsko sodišče: Eluana sme umreti Beppino Englaro s podobo svoje hčerke Eluane RIM - Eluana Englaro, ki je že skoraj 17 let v komi, sme umreti. Kasacij-sko sodišče v Rimu je namreč včeraj potrdilo odločitev milanskega prizivnega sodišča, ki je julija odobrilo prošnjo Eluaninega očeta Beppina Englara, da hčerko odklopijo z naprav, ki jo ohranjajo pri življenju. Beppiro Englaro, ki se za pravico do smrti 38-letne hčerke bori že od leta 1999, je o odločitvi sodišča dejal, da dokazuje pravnost države. »Živimo v državi pravic,« je dejal. Odločitev kasacijskega sodišča je sicer naletela na zelo različne odzive. Predstavniki Katoliške cerkve so nič kolikokrat izrazili prepričanje, da bi odklop naprav, ki držijo Eluano pri življenju, pomenil umor. To stališče na političnem področju poleg katolikov zagovarjajo na splošno predstavniki desne sredine, medtem ko levica rada poudarja, kako gre v resnici za sprejemanje dejstva, da se je Eluanino življenje izteklo. Marsikdo pa ugotavlja, da je italijanska zakonodaja na tem področju pomanjkljiva. Zdaj se postavlja vprašanje, kje bo Eluana umrla. Predsednik deželnega odbora Lombardije Roberto Formigo-ni (katolik iz vrst Ljudstva svobode) je prepovedal, da bi naprave, ki jo držijo pri življenju, izklopili v tej deželi. Kaže, da bo oče Beppino pripeljal svojo hčerko umret v Videm, saj je po rodu iz Karnije. komisija rai - Villari (DS) predsednik Desna sredina vsilila svojo rešitev RIM - Senator Demokratske stranke Riccardo Villari je bil včeraj izvoljen za predsednika parlamentarne komisije za nadziranje RAI, vendar proti volji glavnine opozicije (Demokratske stranke, Italije vrednot in UDC). To pa je v nasprotju z ustaljeno prakso, po kateri naj bi kandidata za to funkcijo predlagala opozicija. Zato je voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni takoj po izvolitvi dejal, da gre za nezaslišano »režimsko dejanje«, ter Villarija pozval, naj odstopi. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je Ber-lusconija kratko malo primerjal z argentinskim generalom Videlo, ki je prišel na oblast z državnim udarom. Sicer pa je to le (za zdaj) zadnje poglavje dokaj zapletene zgodbe. Vse tri stranke opozicije so takoj po umestitvi parlamenta po aprilskih volitvah za predsednika komisije RAI predlagale predstavnika Italije vrednot Leoluca Orlanda. To kandidaturo pa nikakor niso hotele sprejeti stranke vladne večine (Ljudstvo svobode, Severna liga in Gibanje za avtonomije), ki razpolagajo z večino tudi v Riccardo Villari komisiji RAI. Zato so se odločile za bojkot volitev in pri njem vztrajale do te srede. Demokratska stranka in UDC sta včeraj Italijo vrednot pozvali, naj poleg Or-landa predlaga še druge kandidate, a Di Pietro je to zavrnil. Tako je prišlo do volitev, na katerih je bil Villari izvoljen s 23 glasovi: 2 od teh sta oddala prosta strelca iz vrst leve sredine. Kaj bo zdaj? Villari je dejal, da bi se rad čim prej srečal s predsednikom republike ter s predsednikoma obeh vej parlamenta. Šele potem se bo odločil, ali bo odstopil. imigracija - Predsednik republike posredno odgovoril Severni ligi Napolitano: Priseljenci prinašajo svežino Bossi za dveletno prepoved priseljevanja Giorgio Napolitano RIM - Priseljenci prinašajo »moč in svežino v italijansko družbo«. »Pasti morajo stari predsodki, potrebno je novo odprto vzdušje do tujcev, ki postanejo Italijani.« Tako je včeraj povedal predsednik republike Giorgio Napolitano na slovesni dobrodošlici novim italijanskim državljanom na Kvirinalu. Na slovesnosti je govoril tudi predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ki je dejal, da je treba potegniti jasno črto med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, sicer pa je pristavil, da so časi zreli za nov zakon o imigraciji. Te besede odprtosti do priseljencev je pohvalil kardinal Renato Raffaele Martino, kritično pa se je odzvala Severna liga. »Mi mislimo, da Italija ne potrebuje novih priseljencev,« je dejal načelnik skupine Bossijeve stranke v poslanski zbornici Roberto Cota. »Mi moramo zaščititi naše mlade, ki iščejo delo, zato moramo ustaviti priseljevanje,« je pristavil. Severna liga je v te smislu v sredo vložila amandma k zakonskemu osnutku o varnosti, ki je vzbudil hude polemike. V njem predlaga, naj Italija zaradi finančne krize za dve leti zapre vrata priseljencem iz držav, ki niso članice EU. Amandma predvideva tudi ukinitev brezplačnega zdravstva za nezakonite priseljence ter prepoved gibanja z zakritim obrazom na javnih mestih in ulicah. Dovoljeno naj bi sicer bilo nošenje rute ali tančice za osebe, ki so zakrite tudi na fotografijah v osebnih dokumentih, vendar obraz, če bo predlog sprejet, ne bo smel biti pokrit v celoti. Predlog stranke Umberta Bossija v nadaljevanju predvideva, da bodo morali imeti bivališče tudi brezdomci, prijavili pa se bodo lahko npr. na naslovu dobrodelne ustanove, ki skrbi za brezdomce. Zaostrili naj bi se tudi pogoji za nakup nepremičnine v Italiji. Tujci naj bi tako šele po desetih letih bivanja v državi lahko vložili prošnjo za nakup stanovanja. Sicer pa bi tujci dovoljenje za bivanje v Italiji pridobivali z zbiranjem točk. Italija bi tako opazovala vedenje tujcev, tudi tistih, ki dovoljenje že imajo, in ga vrednotila s točkami, na podlagi katerih bi potem lahko ali ostali v državi ali pa bi jo morali zapustiti. 6 Petek, 14. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it manjšina - Po srečanju na prefekturi o vprašanju dvojezičnih smerokazov na novem odseku hitre ceste Tabli bodo postavili Župan Dipiazza naročil občinskemu funkcionarju njuno takojšnjo namestitev Na novem odseku hitre ceste med Katina-ro in Padričami bodo postavili dvojezični tabli in tako vsaj vzpostavili prej obstoječe stanje. To je sad srečanja, ki bilo včeraj dopoldne na prefekturi na pobudo pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Roberta Cosolinija in ki so se ga udeležili tudi senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, župan Občine Zgonik Mirko Sardoč in drugi predstavniki DS. Prefekt Giovanni Balsamo je na sestanek povabil tudi župana Roberta Dipiazzo, ki je po poldrugi uri trajajočem dogovarjanju naročil občinskemu funkcionarju, naj takoj poskrbi za postavitev dvojezičnih tabel. Slednje, smo izvedeli, so med dru- Sestanka na prefekturi so se med ostalimi udeležili senatorka Demokratske stranke Blažinova, pokrajinski tajnik DS Cosolini in zgoniški župan Sardoč. Levo pa srečanje manjšinskih organizacij v Peterlinovi dvorani kroma gim široke poldrugi meter in visoke 40 centimetrov. O poteku sestanka na prefekturi je poročala senatorka Blažinova na srečanju, ki je bilo včeraj popoldne v Peterlinovi dvorani. Dolinska županja Fulvia Premolin pa je poročala o srečanju županov, ki je bilo prav tako včeraj dopoldne na dolinskem županstvu in o katerem poročamo posebej. Premolinova je še zlasti poudarila, da so bili vsi, prav vsi župani pripravljeni s skupno odredbo ukazati družbi za avtoceste Anas, da upošteva zakonodajo oz. občinske statute in namesti table povsod, kjer je to predvideno. Izid sestanka s prefektom predstavlja pozitiven premik, so povedali popoldne na omizju, ki združuje slovenske krovne organizacije, javne upravitelje, izvoljene predstavnike in zastopnike Koordinacijskega združenja kraških vasi. Zasedanje je sledilo ponedeljkovemu sestanku omizja in so se ga udeležili tudi predstavniki strank, pa tudi predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc. V tej fazi je bilo namreč za slovensko narodno skupnost nujno imeti dokaz, da se nekaj odpira, je v tem smislu povedala Bla-žinova in dodala, da je še do srede zvečer prevladovala zaskrbljenost, ker so bili do zadnjega samo negativni znaki. Za smerokaze za Padri-če je zdaj problem, kot kaže, rešen. Toda v prihodnosti, je še povedala senatorka, si bo treba skupaj prizadevati za uveljavljanje vidne dvoje-zičnosti, še zlasti na avtocesti. Pozitiven premik torej, za katerega gre nedvomno zasluga soočanju oziroma prizadevanju vseh, ki sodelujejo pri omizju, kot sta to poudarila tudi predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta sloven- skih organizacij Drago Štoka. Manjšina je dokazala svojo zrelost, saj znamo v pluralnosti vselej poiskati skupne imenovalce, sta povedala in se obenem zahvalila prefektu Balsamu za dragoceno posredovanje. Z včerajšnjega omizja je prišel tudi poziv predsedniku deželne vlade Ren-zu Tondu, da čim prej podpiše odlok o vidni dvojezičnosti, kot je to sam obljubil javnosti, pa tudi na nedavnem deželnem kongresu stranke Slovenske skupnosti. Sicer je vzpostavitev prej obstoječega stanja prvi korak, ki pa je tudi premaknil del italijanskega javnega mnenja. Zato mora omizje zdaj nadaljevati po ubrani poti, je bila glavna ugotovitev na srečanju. Pomembno je, da župani zahtevajo od Anasa nastanitev dvojezičnih tabel na pravni osnovi, je menil Pavšič, toda prav je stopiti v stik z župani z Goriškega in z Videmskega, da bo to izhodišče za dodatne skupne nastope. Omizje o dvojezičnih tablah je skratka le začetek akcijske enotnosti, ki mora v prihodnosti po Pavšičevem mnenju postati stalnica. Aljoša Gašperlin srečanje na dolinskem županstvu - Odločitev županov okoliških občin o skupnem ukrepu Odredba: Anas naj namesti dvojezične table! Tako predvidevajo statuti dvojezičnih občin - Anas bo moral zadostiti ukazu županov - Odredba že prihodnji teden, ne glede na Tondov odlok o vidni dvojezičnosti Župani okoliških občin med včerajšnjim srečanjem na dolinskem županstvu. Od leve: Giorgio Ret, Aleksij Križman, Fulvia Premolin, Mirko Sardoč in Nerio Nesladek kroma Župani okoliških občin bodo sprejeli odredbo, s katero bodo zahtevali, naj cestno podjetje Anas na območju dvojezičnih občin namesti dvojezične cestne table in smerokaze, ker tako predvidevajo občinski statuti. Tako so se dogovorili dolinska županja Fulvia Premolin, zgoniški župan Mirko Sardoč, re-pentabrski župan Aleksij Križman, de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in miljski župan Nerio Nesladek na včerajšnjem skupnem srečanju na dolinskem županstvu. Na srečanje je bil povabljen tudi tržaški župan Roberto Di-piazza, ki je sprva potrdil prisotnost, nato zahteval preložitev na datum po 20. novembru »zaradi nujnih obveznosti« in se naposled sestanka ni udeležil. Na dnevnem redu srečanja županov so bila najbolj aktualna in žgoča vprašanja, s katerimi se morajo prvi občani tačas ukvarjati. Prvo in najbolj pomembno je zadevalo zaključna dela na hitri cesti in namestitev dvojezičnih smerokazov in tabel. Župani so se v tej zvezi menili, da poteka večji del hitre ce- ste po ozemlju dvojezičnih občin. Te občine imajo že v statutih določeno, da morajo biti napisi na njihovem ozemlju dvojezični. Zato so sklenili, da bodo sprejeli skupno odredbo, s katero bodo cestnemu podjetju Anas dejansko ukazali, spoštuje določila občinskih statutov in namesti dvojezične smerokaze. Ukrep so podprli vsi štirje župani dvojezičnih občin (Devina-Nabrežine, Zgo-nika, Repentabra in Doline), pa tudi miljski župan Nerio Nesladek se je z njim strinjal, čeprav občina po statutu ni dvojezična. Odredbo naj bi sestavili v najkrajšem času, verjetno že do začetka prihodnjega tedna, in jo bodo sprejeli ne glede, ali bo predsednik dežele Renzo Tondo v tem roku podpisal znani dekret o vidni dvojezičnosti, ali ne. Na srečanju so razpravljali tudi o openskem strelišču. Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je pismeno obvestil županjo Premolinovo, naj openska srenja čim prej imenuje odvetnika, ki bo z državnim odvetnikom tehnično sledil zadevi, da bi bila čim prej urejena. / TRST Petek, 14. novembra 2008 7 triestespresso expo - Do sobote na tržaškem sejmišču Okno v kraljestvo prijetno grenke kave 209 razstavljavcev iz 25 držav - Prvič v Italiji poteka na sejmišču tudi evropsko tekmovanje barmanov Značilen, opojen vonj po kavi te povsem prevzame že ob vhodu tržaškega sejmišča in želja po skodelici temnega, poži-vilnega napitka se med sprehodom po prostranih paviljonih (11 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov) samo še veča. 209 razstavljavcev iz 25 držav, vsepovsod pa kavna zrnca, kavni avtomati, kavne skodelice in žličke, ter celo tekmovanje »Eu-ropean Team Coffee Challenge« v pripravljanju tega poživilnega napitka ... Skratka, okno v pravo kraljestvo kave. Kako pa naj ne bi bilo tako, ko so pri Montebellu včeraj uradno odprli četrti mednarodni bie-nalni specializirani sejem kave Trieste-spresso Expo, ki ga prireja tukajšnja sejemska družba Fiera Trieste Spa v sodelovanju s tržaškim združenjem za kavo As-sociazione Caffe Trieste in s finančno podporo Trgovinske zbornice in Fundacije CRTrieste. Razstavljavci iz Avstrije, Belgije, Bu-rundija, Hrvaške, Francije, Nemčije, Gvatemale, Indije, Indonezije, Izraela, San Marina, Španije, Švice, Ugande, Kitajske, Velike Britanije, Rusije, Grčije, Poljske, Če- ške republike, Romunije, Ruande, Tanzanije, Tajske, Združenih držav Amerike in seveda Italije bodo operaterjem sektorja kave vse do sobote predstavljali različne vrste kave oziroma različne postopke obdelovanja njenih zrn in jim seveda postregli s skodelico ali kozarčkom prijetno grenke pijače. Najbolj radovedni bodo z užitkom sledili tudi tekmovanju barmanov iz Danske, Estonije, Islandije, Italije, Avstrije, Rusije, Velike Britanije in Irske, ki se bodo pomerili v selekciji, praženju in seveda pripravljanju espresso kave oz. kapučina ter ustvarjanju inovativnih pijač in prigrizkov na podlagi te surovine. Pobudo pa spremlja cela vrsta vzporednih dogodkov, kot so na primer degustacija kave na mestnem London busu, predstavitve knjig, okrogle mize, delavnice in razstave (danes ob 19. uri v miljski galeriji Ugo Cara bodo odprli »Espresso kava: kafetjera med arhitekturo in poezijo« v sodelovanju z Alessi). Kavo boste lahko obiskovalci srebali v udobnih naslanjačih ali pri tipičnih dunajskih mizicah, ob raznoraznih čokoladnih bombonih in celo parmezanu; o kako- Razstavljavci z vsega sveta predstavljajo svoja kavna zrna in njihovo različno obdelavo, ki ponuja vse bolj popolno skodelico kave kroma vostni skodelici užitkov in želja pa se lahko pozanimali tudi pri standih nekaterih domačih razstavljavcev, pri podjetju Co-geco, ki predstavlja nove mešanice surove kave namenjene malim pražarnam v tujini in pa nov laboratorij za analize surove in pražene kave ali pri pražarni Vidiz & Kessler iz Zgonika, ki se ukvarja s posebnimi kavami iz vsega sveta. Prav gotovo pa vas bo tudi predsednik Associazione Caffe Trieste Vinko Sandalj pri svojem standu popeljal v eksotični svet kave. »Splošna finančna kriza udarja danes po vseh selktorjih, kava pa se ni znašla v tem vrtincu, saj jo ljudje vedno pijejo; v proizvodni verigi pa je seveda težave občutiti,« nam je včeraj zaupal Sandalj. Kljub problemom z razstavno strukturo, ki je daleč neustrezna, je razstavljavcev kar 20 odstotkov več kot pred dvema letoma. »Obiskovalcev pa je žal vse manj. Opazili smo namreč, da se tovrstnih sejmov po svetu udeležuje vse manj ljudi, ker se poraba krči. O uspehu sejma pa bomo lahko govorili samo v primeru, ko bo število obiskovalcev vsaj tako kot pred dvema letoma.« (sas) Knjiga Silve Bon o trpljenju in spominu V Kamnarski hiši v Nabrežini bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo zgodovinarke Silve Bon »La luce dentro le tenebre«. Ob navzočnosti avtorice bo o knjigi spregovoril zgodovinar Dario Matiussi. Srečanje prireja kulturni krožek Istria pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. V Sesljanju pobuda Demokratske stranke V hotelu Belvedere v Sesljanu bo danes ob 17.30 srečanje Demokratske stranke posvečeno življenjskim stroškom in draginji. O teh aktualnih vprašanjih bodo govorili Walter Godina, Antonio Ferronato, Paola Leonardi, Roberto Cosolini in Bruno Zvech. Dneva posvečena sladkorni bolezni Združenje sladkornih bolnikov prireja jutri in pojutrišnjem informativna dneva, ki bosta posvečena diabetesu. Pobuda se bo odvijala med 9.30 in 19. uro v trgovskem centru Le torri d'Europa v Ul. Svevo v Trstu. Prostovoljci združenja bodo nudili informacije o sladkorni bolezni, preventivi in seveda zdravljenju. Srečanje SKP Stranka komunistične prenove prireja danes ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani srečanje o krizi kapitalizma in realne ekonomije. Govoril bo Bruno Steri. parlament - Komisija za obrambo Liga: Guardia civica ne sme biti priznana! Severna liga nasprotuje kakšnemu koli uradnemu priznanju tržaške Guardie civiche, ki ga z zakonskim osnutkom predlaga vladni pod-tajnik Roberto Menia. Poslanec Lige Giovanni Fava je na seji poslanske komisije za obrambo dejal, da so bili to policisti v službi nemškega okupatorja, ki so bili po vojni sojeni kot kolaboracionisti, čeprav so bili potem oproščeni. Proti zakonskemu osnutku Menie se je opredelil tudi tržaški poslanec Bossijeve stranke Massimiliano Fedriga. Giorgio Holzmann (NZ-Ljud-stvo svobode), poročevalec zakon- skega predloga, je priznal, da je Guardia civica delovala v sklopu Sa-lojske republike, je pa po njegovem zelo zaslužna, da je Trst pripadal Italiji. Holzmann je tudi povedal, da so bili nekateri pripadniki te policijske enote po vojni deportirani v Jugoslavijo. Na seji poslanske komisije je bil navzoč tudi Giuseppe Cossiga, ki pa se ni opredelil o predlogu za priznanje tega kolaboracionalističnega korpusa. Ista komisija se ukvarja tudi s predlogom poslanca Menia za podelitev zlate kolajne reški in za-drski občini v izgnanstvu. korzo saba - Ob uri kosila zgorela trgovina z božičnimi okraski Božično idilo skvaril požar Plamene v trgovini, ki so jo odprli prejšnji teden, so gasilci ukrotili brez večjih težav - Vzroki še neznani, lastniki pa omenjajo ostro »božično« konkurenco Gasilci na delu pred trgovino na Korzu Saba kroma Lastnik trgovine z božičnimi okraski na Korzu Saba št. 34 (med Trgom Goldoni in Trgom Stare Mitnice) je pet minut pred 13. uro zaklenil vrata in odšel na kosilo. Kakih dvajset minut pozneje so mu po telefonu sporočili, da trgovina gori. Ob prihodu mladega lastnika Alessia Giannelle in njegovega očeta Francesca je bila trgovina že povsem počrnela, izložba pa uničena. »Ko sem opazil dim in obvestil gasilce, se je izložba že topila,« je rekel bližnji zlatar. Tržaški gasilci so posegli s tremi vozili in brez večjih težav pogasili ogenj, ki se je vnel pri desnem delu izložbe in se širil po pretežno plastičnih predmetih. Plameni so v bistvu uničili vso izložbo, tako da so na koncu ležali na pločniku ostanki belo-rdečih božičkov, pozlačenih storžev, balončkov in drugih božičnih okrasov. Dim je očrnil vso trgovinico (velika je kakih 25 kv. metrov) in se razširil do vhoda v sosednji kondominij, pri hišni številki 36. Gasilci so pregledali tudi stanovanja, ki se nahajajo nad trgovinico in ugotovili, da škode ni bilo. Škode ni bilo niti v bližnji trgovini z belo tehniko, ki je prav tako last družine Giannella. Mestni redarji so Korzo Saba po nekaj urah spet odprli za promet. Načelnik gasilske ekipe Fabio Zorzet je takoj po gašenju povedal, da vzroki požara niso jasni. Ni izključeval možnosti kratkega stika, ki pa je po mnenju očeta lastnika malo verjetna. Francesco Giannella je namreč sumil, da je bil požar podtaknjen. Njegov sin je z obliko brezplačnega najema prevzel prostore v oktobru, trgovino pa je odprl prejšnji teden. Na vprašanje, ali imajo Gian-nellovi težave z drugimi trgovci, je gospod Francesco odgovoril pritrdilno: »Morda je bil to kratek stik, tega ne vemo. Občutek pa imam, da je požar podtaknjen,« je dejal. Nadaljeval je: »Tam je trgovina z božičnimi okrasi, na kateri piše 'Božič se pri nas splača' Mi smo prišli, odprli trgovino ravno nasproti in namestili napis 'Božič se pri nas bolj splača.' To bi lahko koga motilo ... « je namignil. Da bi privabili kupce so Giannellovi napisu nad novo trgovino dodali še podobo dveh golih deklet z rdečo čepico. To je res ostra »božična« konkurenca, ni kaj, kar pa še nič ne pomeni. Dejanske vzroke požara bodo ugotavljali gasilci, policisti in morebiti sodstvo. (af) 8 Nedelja, 16. novembra 2008 TRST / literatura - Prihodnji teden v galeriji Tergesteo in gledališču Miela Na novem festivalu Iperporti nad dvajset kulturnih dogodkov Med avtorji tudi Marko Kravos, Miha Mazzini in Boris Pahor - Odprtje v sredo Prihodnji teden bo v Trstu zaživela prva izvedba mednarodnega literarnega festivala Iperporti, na katerem se bo med sredo in soboto zvrstilo nad dvajset kulturnih dogodkov. Projekt je sad skupnega načrtovanja petnajstih združenj in društev (med njimi sta tudi Skupina - Gruppo 85 in Slovenski klub), ki nastopajo pod skupnim imenom Casa della letteratura, predseduje pa jim Roberto Dedenaro. Delovanje koordinacije je gmotno podprla Pokrajina Trst; kot je včeraj poudarila od-bornica Mariella Magistri De Francesco, se uprava povsem prepoznava v takih oblikah sodelovanja, zato je s Hišo literature sklenila posebno konvecnijo. Tako široka zasnova projekta pa je po mnenju Cristine Be-nussi, ki z Borisom Pahorjem in Lorenzo Rega sestavlja častni odbor festivala, ponudila veliko različnih zornih kotov. Ponudba, ki bo od srede do sobote na sporedu v galeriji Tergesteo (zaključni večer pa bo v gledališču Miela), je namreč namenjena bralcem vseh starosti. Na svoj račun bodo na primer prišli tudi otroci, katerim bo vsak dan namenjeno srečanje z drugačnim avtorjem; v četrtek (ob 15. uri) bodo lahko spoznali poetiko Marka Kravosa. Rdeče niti ostalih okroglih miz in srečanj so avtorji, prevajalci in njihove migracije. Po sredinem odprtju (ob 17.30) se bodo na primer Cristina Benussi, čilski dramatik Gaston Salvatore in novinar turin-skega dnevnika La Stampa Enrico Martinet pogovarjali o vlogi intelektualcev v današnjem svetu. Velika pozornost bo posvečena prevajalcem, seveda pa tudi predstavitvam številnih knjig. Tako bo na pri- Prvo izvedbo festivala so včeraj predstavili (od leve proti desne) Mariella Magistri De Francesco, Christian Sinicco in Cristina Benussi. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.iperporti.it kroma mer v četrtek zvečer (ob 20.30) na sporedu večer, ki je nastal v sodelovanju s Hrvatsko zajednico iz Trsta. Sodeloval bo hrvaški avtor Miroslav Mičanovič, slovenski pisatelj Miha Mazzini (pred kratkim je založba Fazi Editore izdala njegov Il giradisc-hi di Tito) in južnoafriška ustvarjalka, ki živi v Italiji, Natalia Molebatsi. Med številnimi dogodki velja omeniti zaključni sobotni večer v Mieli, ki ga bosta bosta vodila Darja Betocchi in Pierluigi Sabatti; ob pogovoru s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, bosta Veit Heinichen in Baby Gelido predstavila literarno-glasbeno točko, prav tako južnoafriško-tržaška dvojica Ntsiki Maz-wai in Alessandro Croce ter Nevio Gam- bula in Raffaella Benetti z recitalom o Brechtu. Nastopila pa bo tudi mlada hrvaška avtorica Olja Savičevič-Ivančevič. V sklopu festivala bodo v petek zvečer podelili tudi nagrado Trieste-Poesia; nagrajenci enajste izvedbe so Goncalo M. Ta-vares, Paola Tomasinelli in Claudio Turi-na. (pd) Stavka univerze: več pobud tudi v Trstu Tudi v Trstu bo potekala stavka univerze, ki jo je za danes sklical področni sindikat delavcev znanja Flc Cgil proti krčenju sredstev za univerzo in raziskovanje, ki je predvideno v zakonu št. 133 oz. »zakonu Tremonti«, kateri pa se niso pridružili nekateri drugi večji sindikati, kot npr. Cisl in Snals. Pristop tako morda ne bo najbolj množičen, vendar so za danes, sočasno z vsedržavno manifestacijo v Rimu, ki bo v dopoldanskih urah, tudi v Trstu napovedane številne pobude. Kot prvo je treba omeniti demonstracijo, ki jo tržaška sekcija sindikata Flc Cgil prireja na Velikem trgu med 10. in 13. uro. Obenem bo na fakulteti za psihologijo tržaške univerze v Ul. Sant'Anastasio 12 ves današnji dan od 9. do 19. ure namenjen razmišljanju o vladnih ukrepih. Študentje, docenti in raziskovalci Visoke šole za napredne študije Sis-sa pa so se odločili, da bodo na dan stavke univerze priredili »Dan zaprtih vrat« (Closing day). Tako bodo nekateri profesorji šole Sissa med 9.30 in 15. uro občanom govorili o raziskovalni dejavnosti v Italiji. Omembe vredna je tudi pobuda raziskovalcev Univerze v Trstu, ki se bodo na današnji dan odrekli dnevnici. Glavnemu tožilcu Paceju srednjeveški pečat Glavni državni tožilec Nicola Maria Pace zapušča Trst, seli se na tožilstvo v Brescio. Včeraj mu je župan Roberto Dipiazza v zahvalo za dobro opravljeno delo izročil srednjeveški pečat mesta. Pace, ki bo še naprej tržaški občan, je poudaril, da je učinkovito sodelovanje med in-štitucijami koristno za vso državo. slovenski klub - Predstavili dve knjižni novosti založbe Sanje Ne odvračajmo pogleda Tako nas poziva Stradova knjiga Zeleni papagaji - Izšel tudi ponatis Jelinčičevega Umora pod K2 Slovenski klub posveča tradicionalno veliko pozornost literaturi in založniški dejavnosti. Po knjižnih zbirkah Beletrina in Litera so v Gregorčičevi dvorani tokrat predstavili založbo Sanje. Iztočnica za večer je bila predstavitev dveh knjig, ki sta pravkar izšli, in imata neposredno povezavo s tržaško stvarnostjo: slovenski prevod svetovne uspešnice Gina Strade Pappagalli verdi ter dopolnjeno izdajo romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Gino Strada je kirurg, ustanovitelj humanitarne organizacije Emergency, ki pomaga civilnim žrtvam vsem vonj, v prvi vrsti otrokom. V imenu njene tržaške podružnice je zato uvodoma pozdravil Marko Petelin in predstavil filozofijo in delovanje te organizacije. Sicer pa je bila glavnina večera pos- večena založbi Sanje, o kateri je spregovoril direktor Rok Zavrtanik.Poudarek je bil na tistih knjigah, ki so tako ali drugače socialno, družbeno in politično angažirane. Slednje izhajajo v zbirki Dokumenta - dokumenti našega časa, v okviru katere so pred kratkim izšli knjiga Ba-racka Obame Pogum za upanje, Bolivij-ski dnevnik revolucionarja Ernesta Che Guevare, Zadnji zapisi Ane Politkovske, a tudi Zeleni papagaji Gina Strade. Kot je poudarila prevajalka Alenka Možina, je vezna nit uspešnice, ki je bila prevedena v štirideset jezikov, skoraj preprosta: vse vojne so grozodejstva, od katerih ne bi smeli odvračati pogledov. Gi-no Strada si upa v svojih črticah to povedati na glas, podobno pa razmišlja tudi Alenka, zato ji je bilo prevajanje prijetnejše. Uvodno besedo slovenski izda- Od leve proti desni: Dušan Jelinčič, Alenka Možina, Tjaša Koprivec in Rok Zavrtanik kroma ji je napisal Dušan Jelinčič in zelene papagaje označil kot paradigmo hinavšči-ne: to so namreč majhne protipehotne mine, podobne igračam, ki eksplodirajo šele takrat, ko jih otroci mencajo v rokah. Jelinčiča je Strada pritegnil ne samo s svojim pogumnim delovanjem, ampak tudi z literarno vrednostjo svojih črtic, v katerih je kljub napetosti in vojnim vsebinam, vselej prisoten tudi žarek upanja. Na torkovem večeru, ki ga je vodila urednica in pesnica Tjaša Koprivec, so predstavili tudi prenovljeno in prirejeno izdajo kriminalke Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Knjiga je prvič izšla pri koprski založbi Lipa leta 2000, a je takoj pošla. V novi izdaji je avtor zgodbo predelal, opilil, jo nadgradil s soočanjem med alpinisti in domačini, med vzhodno in zahodno civilizacijo. (pd) kino ariston - Jutri Cvitkovičev film »Odgrobadogroba« v italijanski različici Kdor čaka, dočaka in tudi to, kar se mogoče zdi nemogoče, se naposled uresniči. Jutri, 15. novembra, bodo v ki-nodvorani Ariston (ob 16.30, 18.30 in 21. uri) predstavili italijansko verzijo filma Odgrobadogroba slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča. Film, ki je pred dvema letoma zmagal na turinskem filmskem festivalu in si pred tem zagotovil tudi pomembni nagradi v San Se-bastianu in Cottbusu, bodo od jutri torej predvajali tudi pri nas v italijanski verziji. Za drzno potezo prevoda celove-čerca v italijanščino sta se že pred leti zavzeli turinski distribucijski hiši Sap 11 in RDN. Poteza turinskih distributerjev pa je zanimiva tudi zato, ker so zadnji slovenski film prevedli v italijanščino pred skoraj petdesetimi leti: leta 1960 so namreč poskrbeli za italijanski prevod dela Deveti krog Franceta Štiglica. Podobno kot že v delu Kruh in mleko, s katerim si je tolminski filmar zagotovil zlatega leva prihodnosti na 58. beneškem filmskem festivalu, se tudi tokrat režiserjeva pozornost osredotoča na vsakdan malega človeka, ki živi ob obronkih mestnega življenja, v tem primeru na Krasu. Junak dela je Pero (Gregor Bakovič), mlad moški, ki si je izmislil dokaj originalni poklic: svoj veliki pisateljski talent uporablja namreč za pisanje pogrebnih govorov, pri čemer pa ob poklonu pokojnikom poskrbi tudi za zapisovanje svoje življenjske filozofije in pogleda na svet, ki se v marsičem oddaljuje od tistega njegovih sovaščanov. Svoj vsakdan preživlja Pero v družbi svojih družinskih članov, s sestrama Vilmo (Nataša Matjašec) in Ido (Sonja Savič), očetom (Brane Grubar) ter malim nečakom Džonijem (Domen Remškar). Ob njegovi pa lahko sledimo tudi življenjskim zgodbam nekaterih sosedov in prijateljev, kot so Šuki (Drago Mili-novič), Džonijev oče Džeger (Zoran Dževerdanovič) in Renata (Mojca Fa-tur), ki je hkrati tudi Perova velika lju- bezen. Celovečerec Odgrobadogroba je film o življenju, ki pa se vseskozi prepleta z vprašanjem smrti in posledično željo po večnosti, varnosti, toplini in ljubezni. Ob čudoviti fotografiji Simona Tanška in nekaterih, celo genialnih kadrih, pripoveduje Cvitkovič predvsem o ljubezni in čustvih, ki se jih pogostokrat bojimo. Z nekakšnim radovednim prisluškovanjem in skritim opazovanjem tega, kar se odvija za zaprtimi vrati posameznih hiš in domov, se režiser loteva pripovedovanja odročnih zgodb, ki jih istočasno predstavlja v globalnem duhu. Idili, ki seva iz kraških vinogradov in vrtov, postavlja nasproti grenkobo in bolečino nekaterih njegovih prebivalcev, ki ravno v tisti oazi skrivajo neizrečene grozote. Perovo popotovanje od groba do groba je navsezadnje tudi spoznavanje drugačnih globin, tistih, ki se lahko skrivajo v vseh nas, a jih lahko spoznamo le v trenutku, ko se jih lotimo globlje, oziroma, ko jim želimo priti do dna. Kraška gmajna in prst imata skoraj metaforični pomen, ki omogoča filmu, njegovi zgodbi in posameznim junakom, da zavestno silijo v njegovo dno, v katerem najdejo tudi pestrost vaške motivike in krajevnih legend. V tem delu nastopa tudi nekdanja legenda jugoslovanskega filma, Sonja Savič, ki jo je Cvitkovič po daljši odsotnosti spet privabil pred kamero. Od-grobadogroba je tako danes eden od zadnjih filmov, v katerih je nastopila beograjska igralka, ki je pod Cvitkovi-čevo režijo spet zaslovela, preden bi, pred mesecem dni, nepričakovano umrla. Italijanski prevod slovenskega filma so v prejšnjih tednih predstavili v Tu-rinu, Milanu, Bresci in Anconi, kjer si ga je ogledalo več tisoč gledalcev. Ob distributerju bosta na jutrišnjem srečanju ob 20.30 prisotna tudi režiser Jan Cvi-tkovič in producent Jožko Rutar. (Iga) / TRST Petek, 14. novembra 2008 9 zahodni kras - Rajonski svet odobril seznam potrebnih javnih del Ureditev kanalizacije, plinovoda in parkirišč v vaseh Na Kontovelu ureditev območja Mlake, v Križu dostopa k cerkvi, na Proseku razširitev pokopališča Dopolnitev kanalizacije in povezava vseh vasi na zahodnem Krasu s kanalizacijskim omrežjem, dopolnitev plinovoda v vseh vaseh in ureditev parkirišč v njih. To so tri glavna, prioritetna dela, ki bi jih morala tržaška občinska uprava opraviti na območju zahodnega Krasa. Zahtevo je na zadnji seji soglasno odobril zahodnokra-ški rajonski svet ob potrditvi seznama potrebnih javnih del na tem ozemlju tržaške občine. Rajonski svetniki sedaj upajo, da bo desnosredinska občinska uprava vključila ta dela v proračun za prihodnje leto in v triletni načrt javnih del 2009-2011. V dokumentu rajonskega sveta so uvodoma omenjena tudi prioritetna dela, ki bi jih morali opraviti po posameznih vaseh. Na Kontovelu naj bi uredili povezavo kanalizacije z osrednjim omrežjem na obali in sanirali tamkajšnji potok, poleg tega pa boni-ficirali in primerno urbanistično uredili območje kontovelske Mlake. Na Proseku sta prioritetnega pomena ureditev pločnika na odseku od Kulturnega doma Prosek-Kontovel do bližnjega pokopališča in razširitev samega pokopališča. V Križu bi morali odstraniti arhitektonske pregrade ob vhodu na domače pokopališče in v bližnjo cerkev, obenem bi morali tlakovati odseke Ul. Pucino polne lukenj. V Naselju S. Nazario gre urediti Napoleonsko cesto, poleg tega pa tudi razgledni stolp nad njo in dostope, ki vodijo do njega. V dokumentu rajonskega sveta so zelo podrobno omenjeni tudi drugi na tem ozemlju potrebni posegi. V bistvu gre za ponovitve zahtev iz prejšnjih let, ker jih desnosredinska mestna uprava doslej še ni vzela v poštev. Tako bi morali na šolskem področju med drugim obnoviti prvo in drugo nadstropje pro-seške osnovne šole, v Križu bi morali urediti dvorišče italijanske osnovne šole, slovenskega in italijanskega vrtca, v Naselju S. Nazario pa ureditev pločnika pred vhodom v vrtec Silvestri. Rajonski svet nadalje zahteva arhitektonsko ureditev zgodovinskega jedra Kontovela in tlakovanje ulic z laporjem; nadalje tlakovanje ceste, ki pelje od kontovelske Mlake do Skdjan-ca in ureditev obcestne ograje na cesti ob kontovelskem pokopališču. Pod Križem bi morali obnoviti ceste, ki vodijo do morja in ureditev stopnišča, ki pelje z Obalne ceste do kriškega Mula. Pomembna je zahteva po namestitvi dvojezičnih smerokazov in cestnih napisov na celem ozemlju zahodnega Krasa, poleg tega pa tudi dvojezično poimenovanje vaških ulic, pri čemer gre upoštevati krajevna imena. Rajonski svetniki so posvetili veliko pozornost parkiriščem v posameznih vaseh. Zahtevali so že obljubljeno ureditev parkirišča na Konto-velu, ureditev novega parkirišča v Križu, in sicer ob vhodu na nogometno igrišče, ureditev parkirišča na območju Kržade na Proseku in gradnjo dveh parkirišč v Naselju S. Nazario, enega nasproti otroškega vrtca Silvestri, drugega pa med vrtcem in bližnjo cerkvijo. Občina bi morala odstraniti leteče kable javne razsvetljave in jih zamenjati s podzemskimi kabli. Na Kon-tovelu bi morala podaljšati javno razsvetljavo od restavracije Slavko do vasi, podobno bi morala storiti na odseku ob proseškem pokopališču. Posebno pozornost je rajonski svet posvetil tudi otrokom. Tako zahteva ureditev igral na območju ob kon-tovelski Mlaki in ureditev otroškega igrišča na zemljišču, na katerem bodo na Proseku uredili parkirišče. Med posegi na skrbstvenem področju pa velja omeniti obnovo zdravniške ambulante v Križu in posodobitev obstoječega igrišča v Križu. sdzpi - Začenja se tečaj za turističnega vodnika Vodnik po Krasu Tečaj bo zaobjemal 60 ur, potekal pa bo dvakrat tedensko - Namenjen je univerzitetnim diplomirancem Na tržaškem sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje se ta mesec začenja tečaj, ki bo usposabljal osebe za vodenje skupin na ogled kraških znamenitosti. Bodoči turistični vodnik bo lahko spremljal skupine na ogled in spoznavanje krajinskih posebnosti, ostankov arheoloških najdišč in gradišč, arhitekturnih spomenikov in pomnikov prve oziroma druge svetovne vojne, v objemu neokrnjene narave jim bo pokazal vasi in opozoril seveda na posebnosti, ki zaznamujejo naš Kras. Kras je namreč poln zanimivih naravnih kotičkov in bogate kulturne dediščine, njegova kultura pa je splet narave in zgodovine kot tudi zunanjih vplivov. Zaznamujejo ga predvsem površinski in podzemni naravni pojavi, izjemna biotska pestrost in značilna krajina, ki je besedo kras kot strokovni izraz ponesla v svet. Možnosti za oglede po že začrtanih tematskih poteh je danes res veliko. Delo vodnika se seveda razlikuje glede na skupine, ki jih spremlja. V vsakem primeru gre za vodenje obiskovalcev, se pravi upokojencev, mladih ali šolskih skupin, po vnaprej določenem programu na območju, ki še nima urejene vodniške službe. Usposabljanje je torej priprava na morebitni izpit, ki bo kandidatu podelil naziv vodnika. Tečaj financirajo sredstva Ev- ropskega socialnega sklada, namenjen pa je univerzitetnim diplomirancem, ki imajo stalno bivališče v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Program obsega 60 ur, med katerimi se bodo kandidati seznanili z najrazličnejšimi informacijami o teritoriju ter z arheološkimi oziroma zgodovinskimi najdišči na njem, načrtovali bodo logistično izvedbo ogledov in spoznavali zakonske okvire. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko v večernih urah, saj je namenjen tako brezposelnim kot zaposlenim. Interesenti se lahko vpišejo na tržaškem sedežu SDZPI v Ulici Gin-nastica 72 (tel. 040 566360), kjer so na voljo tudi dodatne informacije. 42. kraški pust Priprave na povorko, ki bo 21. februarja Delavni organizacijski odbor Kraškega pusta si je zavihal rokave že septembra na prvem sestanku ter začel načrtovati in pripravljati vse, kar sodi k tradicionalni prireditvi. Ta se vsako leto odvija na Opčinah ter vabi vse razposajene in dobro razpoložene ljudi, da se ji pridružijo. Od septembra dalje se torej odbor vsak teden redno srečuje in pripravlja pustni program. Novosti so se pojavile že na prvem sestanku, saj je odbor doživel prevetritev in pomladitev s sprejetjem treh novih odbornikov. Če se sedaj osredotočimo na sam program in udeležence že 42. izvedbe Kraškega pusta, je najpomembnejši dan gotovo sobota, ko pustni program doseže višek s po-vorko razposajenih vozov in skupin, ki napolnijo openske ulice z veseljem in norčavostjo. Povorka bo v soboto, 21. februarja prihodnjega leta. Nekatere vasi so se že pridno lotile dela in snujejo, načrtujejo ter pripravljajo strukturo pustnih vozov, druge so še v dvomu in se obotavljajo, tretje pa iščejo primeren prostor za izdelavo voza, zato še ne vejo, če bodo nastopile kot skupina ali voz. Odbor Kraškega pusta poziva vse vasi, ki se še niso odločile za sodelovanje na povorki, naj to čimprej storijo. Kaj pa kralj in kraljica? V navadi je, da ju izbere vas, ki je na lanski sobotni povorki zmagala z najlepšim vozom. Ker si je lansko leto zagotovil zmago openski voz z naslovom Benetke - nova Atlantida, bo tokrat pomembna odločitev zaupana spet Opencem. Šušlja se, da so kraljico že izbrali. Slednja pa se bo pognala v tek za najprimernejšim kraljem, ki bo sposoben nositi krono na glavi. Letos bo Kraški pust spremljala tudi sveža, preurejena spletna stran, na kateri boste našli vse potrebne informacije glede letošnjega pustnega programa, slike in članke prejšnjih izvedb, aktualne novice, prijavnice, novosti in ostale zanimivosti. Uredil jo je Alex Purič. Ogledate si jo lahko na naslovu HYPERLINK "http://www.kraskipust.org" www.kraskipust.org. V kratkem bo odbor sklical sestanek z vasmi, na katerem bomo ugotovili prisotnost vozov in skupin ter razdelili prispevke, v kolikor bo dežela položila obljubljeni denar na svet filma - Mednarodni festival znanstvene fantastike Scienceplusfiction V ospredju delo Wernerja Herzoga Dokumentarec slavnega nemškega režiserja še brez italijanske distribucije - Dopoldne srečanje s pisateljem Luciusom Shepardom Biti slaven še ne pomeni, da so ti vsa vrata odprta. To dobro ve režiser Werner Herzog, avtor kakih 20 filmov, med katerimi so sloviti Aguirre, der Zorn Gottes, Fitzcarraldo in Woyzeck. Herzog, ki se je pred 66 leti rodil v Nemčiji s priimkom Stipetic, je lani dokončal dokumentarec o znanstvenikih na Antarktiki z naslovom Encounters at the End of the World. Predstavil ga je v raznih državah, v Italiji pa doslej še ni našel distribucije. Dokumentarci pač z veliko težavo prodrejo do velikega platna. Zaradi vsega navedenega bo drevišnje predvajanje (ob 22. uri v Cine-cityju) toliko bolj zanimivo, saj gre za enkratno priložnost za ogled filma. Mednarodni festival Scienceplusfiction pa bo danes ponujal še marsikaj. Dopoldne velja omeniti srečanje s pisateljem Luciusom Shepardom, ki predseduje letošnji žiriji (ob 11.30 v hotelu Urban). Ob 15.15 bodo v Cinecityju predstavili knjigo o Johnu Philipu Lawu, sledil bo ogled filma Rogera Vadima iz leta 1968 Barbarella. Popoldne in zvečer se bodo zvrstili sledeči filmi: ob 15.45 Chemical Wedding (prisoten bo režiser Julian Doyle; film scenarista Brucea Dickinsona obravnava temačen lik okultista Alei-sterja Crowleya); ob 16. uri Chrysalis (am., 2008); ob 17.30 predstavitev knjige Quatermass, sledi ogled filma Le orme (it., 1975); ob 18. uri The Objective (am., 2008); ob 18.15 Les milles merveilles de l'univers (fr., 1997), ob 19.45 The Oil Crash (šv., 2007), ob 20. uri Santos (šp./čil., 2008); ob 20.30 Dark Floors (fin./isl., 2008), ob 22. uri Encounters at the End of the World (am., 2007); ob 22.15 Tres dias (šp., 2008); ob 22.30 Frontiere(s) (fr., 2008). Prizor iz filma Encounters at the End of the World Wernerja Herzoga 1 0 Petek, 14. novembra 2008 TRST SZSO - Draga V nedeljo dan odprtih vrat Zadnjo oktobrsko nedeljo pa so člani tretjega in četrtega stega tržaških skavtinj in skavtov izkoristili za izlet V nedeljo, 26. oktobra je potekal tradicionalni izlet tretjega in četrtega stega tržaških skavtinj in skavtov, ki so jo že navsezgodaj mahnili z avtobusom proti dolini Zajzere. Vreme je bilo sončno, tako da so se po sv. maši prav vsi, od najmlajših volčičev in volkuljic, izvidnikov in vodnic, do starejših roverjev in popotnic, odpravili na daljši sprehod. Glasna in vesela družba se je podala čez drn in strm in uživala svež zrak in jesenske barve. Pot je hitro minila ob brezskrbnem prepevanju in obujanju spominov iz poletnih ta- borov. Po kosilu so sledili prestopi; najprej so bili na vrsti najmlajši, ki so jih volčiči sprejeli medse, da bodo skupaj lahko lovili plene po džungli in preživljali mnogo nepozabnih dogodivščin v družbi Mowglijevih prijateljev. Za nekatere starejše volčiče pa je prišel čas, da zapustijo krdelo in prestopijo v vejo izvidnikov in vodnic, kjer je imperativ skupinsko delo, iznajdljivost, pionieristika. Wčn pwčn klan pa je sprejel nove člane bodisi v noviciat, kakor v klan in si od mladih sil mnogo obeta. Sledile so razne igre, volčiči so lovili belega Izlet tretjega in četrtega stega Slovenske zamejske skavtske organizacije bizona, klanovci so si prizadevali, da bi jih zabavali, nakar je bil kmalu čas za odhod. Prihod v Trst v večernih urah je postavil konec jesenskemu izletu in začetek novemu skavtske-mu letu, polnemu izzivov in projektov! Zato skavti tudi vabijo, da se udeležite dneva odprtih vrat, in sicer v nedeljo, 16. novembra od 9. do 16. ure v Dragi pri Bazovici; pričakale vas bodo najrazličnejše skavt-ske delavnice. Za podrobnejše informacije lahko pišete na jadran-ka@tiscali.it, ali pokličite številko 339-8682139 (Jadranka). lastnik Oriella Brugnera Na Opčinah Dunajska cesta 177A Včeraj danes fi i j Danes, PETEK, 14. novembra 2008 NIKO Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ob 17.08 in zatone ob 8.47. Jutri, SOBOTA, 15. novembra 2008 LEOPOLD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,4 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb pada, veter 29 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja, vlaga 80-odstot-na, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C. [I] Lekarne Ženska in moška oblačila: GUI&Co, R. PELLEGRINI, FEYEM, GOOD MACH, R0DRIG0, GI0 FERRARI... Perilo in pižame: LOVABLE, FILA, SL0GGI, SAMMA, GHIR0 Izbor mer za krepkejše postave. SK DEVIN ¡n s— ALTERNATIVA SPORT l^J organizirata ...... TER N ATI VA i! ■ "Him* I ril UM I ■_-*■ inh.r fl! ioroctr v TRŽIČU - Pristaniška cona Logistični center - Ul. Grota del Diaul Zot, 5 SC J CM SMUCARSKC OPRCMC KOIO IN PROSTI ČAS RABLJENO in NOVO PO UGODNIH CENAH Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040) Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 56.000 km, v odličnem stanju, prodam za 16.000,00 evrov. Tel.: 333-4872311. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 338-1023477. V MEDEI PRI KRMINU prodam enosta-novanjsko hišo: velik salon, kuhinja, tri sobe dve kopalnici, s 300 kv. m. vrta. Informacije tel. št. 348-5289452. Turistične kmetije ¿j Čestitke ELENA, KARMELA in DANILO, za vas novembrski slavljenci je to voščilo. Ista želja za vse tri: zdravja obilo za srečne dni. Še veselje naj vam sledi, vam želijo domači vsi. Hip hip hura, v Slivnem naša JOŽICA jih danes 60 ima. Naj ti sreča, zdravje, smeh in veselje uresničijo vse tvoje želje ti iz srca voščijo tvoji soletniki. B Mali oglasi IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 338-1910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 338-4360677. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercede-su, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 348-3047021. ODDAM takoj vseljivo in popolnoma opremljeno manjše stanovanje v Seslja-nu, v mirnem okolju in z dobro prometno povezavo, tudi za krajše obdobje. Tel. št.: 040-2036748 ali 339-1114852. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040-228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edil- kamin. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM BAGER model FAI 245, go-seničar s kabino, 3 nagibne žlice (30, 50 in 80 cm), hidravlično kladivo (Rotair OLG 260 kg), letnik 94, cena po dogovoru. Tel. št. 339-8963082. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. TOYOTA COROLLA verso 2,2, d4d, letnik 2005, full optional, z vgrajenim navigacijskim sistemom, prevoženih KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 [d Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. Loterija 13. novembra 2008 Bari 86 23 76 28 14 Cagliari 29 24 47 14 51 Firence 80 49 82 43 89 Genova 49 89 22 66 79 Milan 17 15 35 61 82 Neapelj 31 89 12 77 58 Palermo 86 24 37 40 83 Rim 15 84 16 9 46 Turin 31 75 47 88 54 Benetke 52 51 32 2 7 Nazionale 48 51 59 4 34 Super Enalotto Št. 137 15 17 24 31 80 86 jolly 52 Nagradni sklad 4.932.133,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 33.471.514,27 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 986.426,69 € 9 dobitnikov s 5 točkami 82.202,23 € 1.942 dobitnikov s 4 točkami 380,95 € 79.311 dobitnikov s 3 točkami 18,65 € Superstar 48 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 38.095,00 € 332 dobitnikov s 3 točkami 1.865,00 € 5.172 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.224 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 72.859 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Od sobote, 15. do nedelje, 23. novembra Urnik: vsak dan od 10.30 do 19.00 \ ip __ W Mtrr'tW'IB V v Info: www.alternativasport.com - www.skdevin.it Tel. 040 209873 Mob. 335 8416667 - 333 5201854 TRST Petek, 14. novembra 2008 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE i lnllr n rm r Hans Magnus Enzensberger HCl ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Calderdna de la Barca Režiser JANUSZKICA Produkcija SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad,Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper _SLOVENSKA PRAIZVEDBA V glavni vlogi SILVA ČUŠIN, dobitnica Borštnikovega prstana. Ob njej: IVO BARIŠIČ, PRIMOŽ FORTE, ROMEO GREBENŠEK, BRANE GRUBAR, LARA KOMAR, DANIJEL MALALAN,NIKLA PETRUŠKA PANIZON, JANKO PETROVEC, PRIMOŽ PIRNAT, ALEŠ VALIČ. in ii m ni !!■■■ Petek, 14. novembra ob 20.30 - red f Četrtek, 27. novembra ob 19.30 RED K, Italijanski nadnapisi In varstvo otrok Sobota, 29. novembra ob 20.30 RED T, Italijanski nadnapisi Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00}, uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Retronlo 4 - Tfet iliice lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt Društvo Slovencev miljske občine vabi na potopisno predavanje BISERKE CESAR Uganda, moj afriški biser... Danes, ob 20.30 na sedežu društva, v ul. D'Annunzio 62-Milje Q Kino Provinda di Trieste Tiiaška pokmjina Štrekljevi večeri KD Kraški dom vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.00 v gosteh TAMBURAŠKA IN PEVSKA SKUPINA KARLA ŠTREKLJA iz Komna v Kraški hiši v Repnu Predstavo je omogočila Tržaška pokrajina Razstava P&ssion T&ndo Avtorica Tea Volk ' Predstavlja Christiana Viola (dd Magazine) Tango performance: Ester Orlando ¡n Mauro Damiani Otvoritev miles, 14. hovembm ob 20.00 v NAIMA Jazz caffe, Ul. Rossetti 6 - TRST vembra, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v petek, 21. novembra, na podružnici - Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. Pred roditeljskim sestankom bo ob 16.30 sestanek staršev in profesorjev 1. razreda. AMBASCIATORI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Quantum of solace«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Odgro-badogroba« (film prepovedan mladim izpod 18. leta). CINECITY - 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 20.00, 22.00 »The Orphanage«; 15.30, 17.40, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.25, 17.40 »High school musical 3: Senior year«; 15.00, 17.10 »Wall-E«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.00 »Changeling«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.10 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 21.40, 23.50 »Morilca na kolektivca«; 16.20, 19.00, 21.20, 23.40 »Kvantum sočutja«; 17.40, 19.40 »Divjakinja«; 17.10 »Muhice osvajajo Luno 3D«; 18.50, 21.00, 23.10 »Na robu ljubezni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 16.45, 18.30 »High School Musical 3«; Dvorana 2: 20.30, 22.15 »Quantum of solace«; 18.15, 20.15, 22.15 »Awake - Anestesia cosciente«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al Nord«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo fare«; 16.45 »Wall-E«. SUPER - 22.15 »Un gioco da ragazze«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »La fidanzata di papa'«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »007 Quantum of Solace «; Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; Dvorana 4: 18.00, 21.30 »Changeling«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain - Il confine della so-litudine«. JSJ Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA »FRANCE PREŠEREN« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 17. novembra, od 18. do 20. ure za bie-nij in klasično smer; v torek, 18. no- M Izleti □ Obvestila MLADINSKI HK KROŽEK DOLINA v sodelovanju s Slovensko prosveto in Župnijo Sv. Urha vabi na tradicionalno ¡Jfartinovanje v nedeljo, 16. novembra, ob 18.00. Nastopil bo MoPZ Valentin VODNIK. Glasbeno točko bo predstavil harmonikaš MARKO MANIN. -irmifc- KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. ZADNJA MESTA ZA IZLET NA DUNAJ in v Bratislavo. Cena ugodna. Informacije in prijave na tel. št. 040-200173 in 040291498. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLON-KOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo danes, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so napro-šeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na potopisno predavanje Biser-ke Cesar - »Uganda, moj afriški biser...«, danes, 14. novembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62-Milje. KULTURNI KROŽEK ISTRIA prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabre- Slovesna maša bo v nedeljo, 16. novembra, ob 10.30 v cerkvi Sv. Martina. žina predstavitev knjige zgodovinarke Sil-vie Bon »La luce dentro le tenebre«. Srečanje, ki ga bo vodil Dario Matiussi, bo danes, 14. novembra, ob 18. uri v Kam-narski hiši I. Gruden v Nabrežini. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do danes, 14. novembra. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 14. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Postojni v soboto, 15. novembra, ob 18. uri. Odhod avtobusa za koncert v Postojni iz Padrič ob 16. uri. ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Narodnem domu (ul. F. Filzi 14) ta teden odprta še danes, 14. novembra, od 10. do 15. ure. Možen je tudi ogled po dogovoru na telefonski številki 040-635627. »CENTER YOGA SATYANANDA« IZ TRSTA (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 15. novembra, ob 17. uri, na srečanje na temo »Meditacija An-tar Mouna kot protistresna praksa«. Od 18. ure dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Vstop prost. Toplo vabljeni. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La Co.s.t.i.er.a.« organizirajo v soboto, 15. novembra, ob 16. uri v športnem centru v Vižovljah brezplačno gledališko predstavo za otroke »Pie' di pancia« - gledališka družina Il Meralancio iz Cunea. SKAVTI IN SKAVTINJE (Trst 3-4) vabijo na Dan odprtih vrat, ki bo v nedeljo, 16. novembra, od 9.30 do 16. ure. Delavnice bodo: postavljanje šotora, pot preživetja, priprava ročnih izdelkov, barvanje mu-ralesa, taborni ogenj, plezanje, kuhanje na ognju in drugo. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da so še v teku vpisovanja na začetni tečaj v standardnih in latino-ameriških plesih. Lekcije potekajo vsak ponedeljek, ob 19.30 v društveni dvorani na štadionu 1. maja za vpis lahko pokličete na tel. št. 349-7338101 ali se predstavite direktno na vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na uro latino aerobike vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. V družbi koreografinje Mateje Juvan si boste razgibali svoje telo, se spotili, sprostili in ob prijetni glasbi na-plesali. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 17. novembra, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev obsežne knjige »Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v mandatu 2005 -2008«. O njeni pretresljivi vsebini bosta spregovorila njen urednik, sicer pa predsednik Komisije, zgodovinar in direktor Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani Jože Dežman ter kriminalist, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venčkov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vo- dila gospa Jadranka Sedmak, bodo 18., 20., 25. in 27.novembra (ob torkih in četrtkih) od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040-415176. MLADINSKI DOM BOLJUNEC bo v torek, 18. novembra, ob 20.30, gostil Oskarja Volpija, ki nas bo popeljal po svetu s fo-tokamero. Toplo vabljeni. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 18. novembra, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degu-stacijo malvazije. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila Božični sejem 2008, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Bo-ljuncu od 5. do 9. decembra 2008. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo vsak dan do torka, 18. novembra, na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30.Informacije 040-8329 213/282. KŠD ROJANSKI KRPAN Z DRUŠTVOM ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Iva Jevnikarja »Slovenščina v (pred)mest(j)u«. V sredo, 19. novembra, ob 20.30 v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli). SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opči-nah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ricmanjih. Otvoritev s kulturnim programom bo v torek, 18. novembra, ob 20. uri. Ogled v sredo, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. novembra, od 18. do 20. ure, v nedeljo, 22. pa od 14. ure dalje. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Nesloven-ce. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in povratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosve-te na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v na-brežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040299632, 339-5281729). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sede- žu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. 0 Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »110 let rojstva prof. Ivana Rudolfa, Maistrovega borca, tigrovca, politika in organizatorja primorskih prostovoljcev v Afriki«. O liku in delu svojega očeta bo govoril časnikar Saša Rudolf. Večer bo v Marijinem domu v Ro-janu (ul. Cordaroli, 29) v petek, 14. novembra ob 20.30. RAZSTAVA PASSION TANGO: avtorica Tea Volk. Otvoritev bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v Jazz kaffe'-ju »Na-ima«, ul. Rossetti 6 - Trst. Predstavila jo bo Christiana Viola, sledil bo Tango performance z Ester Orlando in Maurom Damijanijem. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Fulvia Cazzadorja Immaginaria. O avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio. Razstava bo na ogled do 5.decembra na Opči-nah,Proseška ul. 131. KD MELODIJA IN SKD TABOR prirejata koncertni večer z Ano urco al pej dvej in gosti v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi ob 35-letnici delovanja na večer OD ŠAGRE DO OHCETI (Ljudsko izročilo po starem in novem) v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo plesalci in pevske Stu ledi, Godbe-no društvo Nabrežina. Gost večera bo istrski glasbenik Rudi Bučar. SKD LIPA vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijsko kinodvorano v Bazovici na ogled veseloigre »Canta canta che te daro el pignol - 30 anni dopo« v izvedbi skupine »Gli amici di San Giovanni« tekst in režija Giuliano Zannier. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 16. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Lutkovno gledališče iz Maribora bo nastopilo z igrico JAJCE. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano, ul. Donizetti 3 na prijateljsko srečanje na katerem nam bo prof. Sonja Gregori z diapozitivi prikazala Jemen, deželo nekega drugega časa. Za tem bomo ob prigrizku še malo poklepetali. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v petek, 21. novembra, ob 20.30, na Poklon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascotto, Cristina San-tin- klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lupinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje Tkšd Ur-banščica iz Famlj s komedijo Toneta Par-ljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 18.uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelanca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. Prispevki V spomin na Dimija daruje žena Sonja 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 20. obletnici smrti Karla Rustje daruje družina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago sosedo Pepko Škrlj darujeta Majda in Vlasta 30,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Karlo Malalan daruje Ivanka 20,00 evrov za knjižnico Pinko To-mažič in tovariši. 12 Petek, 14. novembra 2008 KULTURA / gledališče - Abonmajska sezona Contrade Sla po razkazovanju statusnih simbolov v Goldonijevi komediji Nekonvencionalno zastavljena predstava je očarala tudi bolj tradicionalno usmerjene gledalce Sla po razkazovanju statusnih simbolov, še posebej če presegajo realne denarne zmožnosti razkazo-valca, denimo z razkošnim počitniko-vanjem, je v književnosti stalna tema, pa čeprav se zdi na prvi pogled izrazito vprašanje današnjih potrošniških časov. Mojstrsko se je je lotil že Carlo Goldoni v svoji Počitniški trilogiji, če posebej v prvi od treh komedij z naslovom Le smanie per la villeggiatura, v kateri opisuje živčne priprave na odhod iz mestne rezidence na dvorec na deželi, kjer bo treba prirejati razsipne večerje in zabave ter razkazovati namenoma sešite nove obleke po zadnji modi. Komedija, katere dogajanje je postavljeno v Livorno in je zato pisana v italijanskem književnem jeziku, je bila prvič uprizorjena v gledališču San Luca v Benetkah 5. oktobra 1761; ena zadnjih postavitev pa je izvirna in izredno učinkovita odčitava štirih igralcev skupin Diablogues in Le belle ban-diere, to so Enzo Vetrano in Stefano Randisi ter Elena Bucci in Marco Sgrosso. Predstava, ki je prejela nagrado Gli olimpici del teatro gledališke ustanove ETI za leto 2007, je ta teden na sporedu v Bobbiovi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega niza gledališča La Contrada. Elena Bucci in Marco Sgrosso sta skupino Le belle Bandiere ustanovila leta 1983 v okviru sodelovanja z avantgardnim gledališčnikom Leom de Be-rardinisom. Tudi skupina Diablogues, ki sta jo Enzo Vetrano in Stefano Ran-disi ustanovila leta 1995, se gledališča loteva v dokaj inovatorskem ne-konvencionalnem duhu. Skupaj so postavili projekt novega odčitavanja klasičnega gledališča, denimo Piran-dellove Čepice s kraguljčki, Moliero-vega Amphitrzon, Shakespearovega Beneškega trgovca in slednjič še komedije slovitega italijanskega kome- diografa, v kateri so našli rdečo nit, ki je vodila tudi njihove predhodne projekte, to je temo v normalnost preoblečene norosti, nasprotja med resničnostjo in videzom, posameznika v boju z izkristaliziranim družbenim redom. Goldonijevo besedilo v italijanskem jeziku 18. stoletja, katerega zven je danes oddaljen, a je bil tedaj vsakdanja govorica, so predelali v jezik, ki je blizu sedanjosti, a ohranja znake Goldonijevega sveta. Tako je nastala predstava, ki nikakor ne skuša podajati filološko zvesto podobo Goldonijeve dobe, a kljub popolni odsotnosti scenografije in z domišljijskimi kostumi verno prika- zuje vedno aktualno stvarnost. Štirje igralci, ki so tudi režiserji predstave, nastopajo v vseh enajstih vlogah, v katerih prefinjeno prikazujejo podobnosti in razlike v značajih. Marco Sgrosso je lahkomiselni Leonardo, ki se zadolži do vratu, da bi pripravil razkošno letovanje, a nato vse odpove, ker bo v sosednjem dvorcu poleg ljubljene Giacinte prebival Guglielmo, njegov tekmec za Giacintino srce, Guglielma prav tako igra Sgrosso. Elena Bucci je Giacinta in nervozna Leonardova sestra Vittoria, ki se napreza, da kljub svojim skromnim denarnim zmožnostim ne bi zaostajala za premožno Gia-cinto. Stefano Randisi uteleša vse ne- razpoznavne služabnike, tudi Vittori-jino spletično, in sitnega preudarnega starega Fulgenzia. Enzo Vetrano je dobrodušni Giacintin oče in družabni Fi-lippo, ki se spretno vtihotapi v domove gostoljubnih letoviščarjev. Edini scenski elementi na odru so z belim rjuhami prekriti stoli: spremembo prizorišča igralci nakažejo tako, da obrnejo pregrinjalo. Predstavo s scenografske plati bogati odlična osvetlitev Maurizia Vianija. Lepe kostume je ustvaril Andrea Stanisci. Nekonvencionalna, a odlična predstava je očarala tudi bolj tradicionalno usmerjene Contradine abonente. (bov) revije za mlade in otroke - Oktobrska številka Galeba Jesensko obarvane teme Vsebina tokratne številke pa je pestra kot sicer - Revija je nadvse bogato ilustrirana Oktobrska številka revije Galeb mladim uporabnikom ponuja jesensko obarvane teme, iz katerih je med drugim mogoče črpati ideje za različne recepte, pa tudi ideje za razne ustvarjalne delavnice, saj so uredniki tudi tokrat na enem mestu zbrali likovne delavnice, didaktične dopolnjevanke, pa tudi križanke in uganke. Ob vsem tem pa lahko bralci preberejo kopico kakovostnih mladinskih umetnostnih in neumetnostnih besedil, ki jih bogati izjemen likovni jezik. Zgodbe in pesmice so prispevali avtorji, ki redno sodelujejo z revijo Galeb, zadnje strani pa so tudi tokrat napolnili spisi in pisma učencev različnih slovenskih šol. Galebovo naslovno stran tokrat krasi risba malega Jana Hussuja, ki sicer obiskuje 4. razred OŠ Alberta Sirka v Križu. Dobršen del revije je nato namenjen besedilom otroške in mladinske književnosti, predvsem sodobnih slovenskih avtorjev. Izbor nekaterih besedil se navezuje na teme, povezane z letnim časom, nekatere zgodbe pa pomenijo le nadaljevanje zgodb, ki so bile prvič objavljene v prejšnji številki Galeba. To velja za pripoved Slavka Pregla, ki v rubriki Pravljice za Varjo tokrat piše o tem, kaj imajo muce rade, simpatično zgodbo pa je likovno upodobil Klavdij Palčič. Nadaljevanje septembrske zgodbe pomeni tudi pravljica Štefke Kac Marn z naslovom Punčka Robin in Zizijon. Navihano pripoved je ilustrirala Katerina Kalc. Tudi Berta Golob je v tej številki Galeba prispevala nadaljevanje zgodbe o Tin-kotu in Tonkotu, Marko Kravos pa je v zgodbi Križem kražem med prsti spre- Ilustracija Vena Dolenca k prispevku Klarise M. Jovanivič govoril o šestem prstu, ki je, kot pravi avtor, nekoč živel med Palcem in Kazalcem. Za ilustracijo pripovedi je poskrbel Zvonko Čoh. Med zgodbami je treba omeniti še zgodbo Eveline Umek Mama, koliko je ura - Dan, vsakdan, v kateri je govor o tem, kako so včasih dnevi ne- skončno dolgi, včasih pa prekratki. Žiga Gombač piše o dogodivščinah Tjaše in Tijana, njun svet pa je upodobila Erika Cunja, Patricija Peršolja je prispevala pripoved z naslovom Dvojčka - Če Klara vse zna, v kateri dvojčka Klara in Maks po bratovsko tekmujeta za vsako stvar, Tat- jana Kokalj pa zgodbo Šolska miška. V rubriki Prispodobe o živalih, ki jo redno pripravlja Klarisa M. Jovanovič, lahko v tej številki mladi uporabniki izvedo marsikaj zanimivega o čebelah in medu. Poleg pravljic in zgodb oktobrski Galeb ponuja tudi pesmice, ki so jih tokrat prispevale naslednje avtorice: Zvezdana Majhen pesmico Srčni jezik, Martina Le-giša pesmico Ježek Lojzek, Bina Štampe Žmavc pesmico Muca Ina. Literarnemu delu revije sledijo neumetnostna besedila, opremljena z barvnimi fotografijami. V potopisni rubriki lahko Galebovi bralci izvedo marsikaj zanimivega o življenju Primoža Trubarja. Marjeta Zorec je v tej številki pripravila nadaljevanje poučnega prispevka, ki odstira veliko zanimivih podrobnosti o svetlolasem dečku iz mlina, ki si je neizmerno želel študirati. Jasna Merku je v Galebovi delavnici prikazala, kako lahko ustvarjamo s papirjem in doma narejenim lepilom, psihologinja Suzana Pertot pa v rubriki za starše in šolnike piše o odnosu otrok do mobilnih telefonov. Zelo zabavna je tudi rubrika Škrobek kuha, v okviru katere se bodo najmlajši naučili kuhati. V tej številki se bodo naučili pripravljati dir-kalnike iz hrušk in kivijev. Ob koncu revije pa se že tradicionalno nahaja rubrika, v kateri šolarji pišejo in rišejo. Svoja doživetja so prispevali učenci kriške šole Albert Sirk, dolinske osnovne šole Pre-žihov Voranc, šole Josip Ribičič - Karel Širok od sv. Jakoba ter učenci bazoviške šole P. Trubar - K. D. Kajuh. Da bi bila revija še bolj pestra, poučna in zabavna pa skrbijo križanke, uganke in dopol-njevanke. (sč) tolmin Nova izdaja pesnitve Križev pot Ljubke Šorli Tolminskem muzeju so pred dnevi predstavili novo izdajo pesnitve Križev pot pesnice Ljubke Šorli in dokumentarni film o goriški ustvarjalki, ki je s svojo življenjske zgodbo postala simbol odpuščanja, tkanja vezi med ljudmi različnih kultur in jezikov ter nazorov in to vse do izteka njenega plemenitega življenja v Gorici 30. aprila 1993. Ob petnajsti obletnici njene smrti se je v pesničini rojstni hiši v Klancu 10 v Tolminu na domu Antona Kenda rodila zamisel o ponovni izdaji Križevega pota. V verzih te pesnitve, ki jo je v knjižni obliki z ilustracijami Franka Žerjala leta 1994 prvič izdala Goriška Mohorjeva družba, se »... v luči odrešenjske vere zrcali preplet pesničinega osebnega trpljenja in preizkušenj rodnega ljudstva, za katerega je (leta 1979) na pobudo takratnega tolminskega župnika msgr. Antona Štran-carja (za slovesnost blagoslovitve podob križevega pota slikarja Tomaža Perka) napisala to občuteno pesnitev,« je v uvodni besedi zapisal Silvester Gaberšček. Prvotni želji pesnice za natis Križevega pota z reprodukcijami Perkovega križevega pota iz tolminske župnijske cerkve je prisluhnil Župnijski urad Tolmin, ki je novo publikacijo izdal in založil. Poleg dragocenih likovnih upodobitev akademskega slikarja Tomaža Perka pa v drobni lični knjižici močno izstopa kaligrafski prepis, ki ga je pripravil Anton Kenda. Za oblikovanje je poskrbel Marko Grego, kustos v Tolminskem muzeju, kjer se je tudi 23. oktobra zgodila prva predstavitev pesnitve. Spominski večer je privabil številne obiskovalce, ki so ob različnih zgodbah - spominih na pesnico vnovič prebujali veličino njenega preseganja trpljenja, saj iskrica upanja v njej ni nikoli ugasnila. Ljubka Šorli čedalje bolj postaja tudi pesnica Tolmina in Tolminske, rodno mesto ji na široko odpira vrata, in tolminska predstavitev Križevega pota je bila zagotovo eden izmed najbolj prijaznih, občutenih in spoštovanih živih spominov na to ( tudi v slovenski poeziji) izjemno ustvarjalko lirskih pesmi. Dragocena pričevanja o njeni predani, dostojanstveni in občudujoči drži slovenske žene, matere, učiteljice in pesnice je že pred leti posnel Ivo Saksida in jih zbral v dokumentarni film »Ljubka Šor-li«. Projekcija filma je v Tolminskem muzeju pomembno obogatila spominski večer. Tatjana Gregorič Slovenska premiera filma Za vedno Celovečerni film Za vedno režiserja Damjana Kozoleta bo imel na 19. LIF-Fu uradno slovensko premiero. Film je uvrščen v sekcijo Predpremiere in je edini slovenski celovečerni film na sporedu ljubljanskega festivala. Premierna projekcija bo 16. novembra ob 17.45 v Linhartovi dvorani CD.Glavni vlogi v filmu sta odigrala Marjuta Slamič in Dejan Spasič, ostale vloge pa Peter Mu-sevski, Mojca Partljič, Aljoša Kovačič in Matija Kozamernik. Kozole poleg režije podpisuje tudi scenarij, direktor fotografije je Aleš Belak, scenografinja in kostumografinja je Zora Stančič, oblikovalka maske Mojca Gorogranc in direktor filma Matija Kozamernik. V filmu je bila uporabljena tudi glasba Lai-bachov in avtorska skladba Igorja Leo-nardija. Filmski sklad RS je sofinanciral povečavo. V domačih kinodvoranah bo film od 8. januarja 2009. (STA) / SVET Petek, 14. novembra 2008 13 protiraketna obramba - Rusija ne bo namestila raket, če se ZDA odpoveju ščitu Medvedjev predlaga vrnitev na izhodiščno točko Gates: Ruske grožnje so zgrešene - Berlusconi: Nočemo nove hladne vojne MOSKVA/WASHINGTON - Rusija je pripravljena na prekinitev načrtov za namestitev taktičnih raket iskander v ruski eksklavi Kaliningrad, ki leži znotraj EU med Poljsko in Litvo, če bi nova ameriška administracija opustila načrte za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, je v pogovoru za francoski dnevnik Le Figaro povedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Na grožnje Medvedjeva o namestitvi taktičnih raket v Kaliningradu se je včeraj ob robu obiska v Estoniji odzval tudi ameriški obrambni minister Robert Gates, ki je tovrstne načrte ostro obsodil. "Le nekaj ur po koncu volitev je Medvedjev zagrozil z namestitvijo taktičnih raket v Ka-liningradu. To vsekakor ni dobrodošlica, ki bi si jo zaslužila nova ameriška administracija," je dejal Gates. Dodal je še, da so tovrstne provokacije "nepotrebne in zgrešene". V pogovoru, ki je bil objavljen v včerajšnji izdaji pariškega dnevnika, je Med-vedjev predlagal vrnitev stanja glede pro-tiraketne obrambe na izhodiščno točko in vzpostavitev skupnega rusko-evropsko-ameriškega protiraketnega ščita. Hkrati je kritiziral ZDA, saj za postavitev protira-ketne obrambe v vzhodni Evropi po besedah Medvedjeva niso pridobile niti privoljenja EU niti privoljenja ostalih članic zveze Nato. Kot v pogovoru za francoski časnik poudarja Medvedjev, Washington ni dal zadovoljivih odgovorov na vprašanja, proti komu je ščit uperjen in, ali je sploh dovolj učinkovit, da bi lahko služil temu, čemur naj bi bil po trditvah ZDA namenjen. ZDA namreč vztrajno ponavljajo, da je ščit namenjen raketnim grožnjam iz malopridnih držav, kot sta Severna Koreja in Iran. Medvedjev je ob tej priložnosti tudi povedal, da se je z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Barackom Obamo v grobem že dogovoril za prvo dvostransko srečanje. Izrazil je upanje, da bosta državi v prihodnje razvili dobre in iskrene medsebojne odnose. "Upamo, da bomo lahko vzpostavili iskrene odnose in da bomo z novo ameriško administracijo uspeli rešiti težave, ki jih z dosedanjo administracijo nismo mogli," je dejal Medvedjev. Medtem iz Washingtona poročajo, da je Obama v sredo dobil namig generala zračnih sil, ki se prihodnji teden poslavlja s položaja direktorja agencije za pro-tiraketno obrambo Henryja Oberinga. Ta je novinarjem v Washingtonu dejal, da bi ustavitev izvajanja načrta nameščanja protiraketne obrambe v vzhodno Evropo resno ogrozila ameriške interese. Obama med kampanjo nameščanja radarja na Češkem in prestreznih raket na Poljskem sicer ni veliko komentiral, ni pa tudi omenil, da bi odstopil od načrta, ki mu ostro nasprotuje Rusija. Obering je dejal, da je njegova ekipa pripravila predstavitev projektov v zvezi s protiraketno obrambo, ki jo bodo pokazali tudi Obami, če bo to želel. Pri tem je poudaril, da so od leta 2000 zelo napredovali. Obering je izrazil mnenje, da bi odstop od nameščanja sistema v Evropi resno ogrozil sposobnost zaščite ameriških sil v Evropi ter zaveznikov in prijateljev. Prav tako bi to resno spodkopalo ameriško vodstvo v zvezi Nato. Obamov štab se na te besede v sredo še ni odzval. O zadevi se je nepričakovano oglasil italijanski premier Silvio Berlusconi. V sredo je na obisku v Turčiji dejal, da ameriški protiraketni ščit predstavlja provo-kacijo za Rusijo. Včeraj je pojasnil, da je hotel le pozvati obe strani, naj se ne vpleteta v novo hladno vojno, ki ne bi koristila nikomur. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev združeni narodi - Na pobudo savdskega kralja Abdulaha Svetovni voditelji na konferenci o medverskem dialogu in kulturi miru NEW YORK - Ameriški predsednik George Bush je v četrtek nastopil na konferenci ZN o medverskem dialogu in dejal, da mu je vera spremenila življenje ter ga držala pokonci skozi izzive vodenja ZDA. Konferenca je izpostavljena kritikam, ker poteka na pobudo savdskega kralja Abdulaha, v čigar državi vlada verska nestrpnost. V Savdski Arabiji je prepovedano odkrito izražanje drugačnih ver od islama in mednarodne organizacije, kot je Human Rights Watch so Abdulaha ostro kritizirale in pozvale naj najprej pomete pred lastnim pragom. Abdulah je konferenco sklical z namenom, da se pokaže tudi drug obraz islama, ki se ga danes v svetu pogosto kritizira, kot vero nasilja in netolerance, vendar pa na konferenci ne gre le za vero, ampak tudi iskanje harmonije na drugih področjih. Na ZN konferenci pravijo "konferenca o kulturi miru" in predsednik Generalne skupščine ZN Miguel d'Escoto je v sredo opozoril, da ne gre le za iska- nje dialoga med verami, ampak za opozarjanje na vse vrste nestrpnosti. DEscoto je v sredo dejal, da gre svet skozi težko obdobje, morda najtežje vse od ustanovitve ZN, ko se dogajajo številni stečaji, med katerimi je največji moralni stečaj v "samooklicanih naprednih družbah." Bush je v svojem govoru med drugim dejal, da vera vodi k skupnim vrednotam človeštva pri čemer pa morajo imeti vsi ljudje pravico do izražanja vere, kot se jim zdi prav, ker je tudi eden od osnovnih delov Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. Svobodo je opredelil kot božji dar človeštvu in poudaril, da je mogoče verske svoboščine najbolj učinkovito zavarovati s porastom demokracije, ki daje prostor za različne vere. Abdulah je v sredo govoril o potrebi po povečanju medverske dobre volje, vzpodbujanju srečanj med različnimi sektami islama ter dejal, da morajo muslimani ponuditi roko svojim sose- dom druge vere. Abdulah je opozoril, da morajo človeška bitja živeti v miru in harmoniji, ker jih v nasprotnem primeru čakajo plameni nerazumevanja, zlobe in sovraštva. Kritik o prepovedi izražanja drugačnih ver v Savdski Arabiji ni omenil, vendar pa je v torek naredil velik presedan, ko se je udeležil sprejema in večerjal v sobi skupaj z izraelsko delegacijo pod vodstvom predsednika Šimona Peresa v organizaciji generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moo-na. Peres je pohvalil Abdulahov govor in izrazil željo, da bi kraljeve lepe besede slišali po vsem Bližnjem vzhodu. Peres se je tudi pohvalno izrazil o savdski mirovni pobudi za Bližnji vzhod. Izraelski predsednik je v ZN nastopil v sredo, med udeleženci konference pa so tudi pakistanski predsednik Asif Ali Zar-dari, afganistanski predsednik Hamid Karzaj, jordanski kralj Abdulah, britanski premier Gordon Brown in drugi. (STA) gospodarstvo Nemčija zašla v recesijo BERLIN - Nemčija je v recesiji, saj je največje evropsko gospodarstvo v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. Kot je sporočil zvezni statistični urad, se je bruto domači proizvod (BDP) v obdobju od julija do septembra glede na prejšnje četrtletje skrčil za 0,5 odstotka. Padec gospodarskih aktivnosti v tretjem četrtletju je sledil znižanju v drugem četrtletju, ko je BDP prvič po letu 2004 zdrsnil za 0,4 odstotka. Nemčija se je v prvem četrtletju ponašala še z 1,4-odstotno gospodarsko rastjo. Gospodarstvo tehnično zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, sta učinke nekoliko večje zasebne in javne potrošnje v tretjem četrtletju izničila občutno nižji izvoz in večji uvoz. Učinki finančne krize so že prizadeli glavne nemške izvozne trge. Izvoz je glavni motor nemškega gospodarstva, poganja pa ga krepka gospodarska aktivnost, ki je bila za Nemčijo značilna v minulih letih. Napovedi nemške vlade glede gospodarske rasti v letošnjem letu ostajajo pri 1,8 odstotka, medtem ko Berlin za prihodnje leto pričakuje 0,2-odstotno rast BDP. V sredo je več vodilnih nemških ekonomistov posvarilo, da bi se gospodarska rast prihodnje leto lahko celo ustavila, kar bi po njihovem mnenju ogrozilo vladne načrte o spodbudah domačemu gospodarstvu. Te so sicer označili za nezadostne, da bi imeli dejanski učinek v realnem gospodarstvu. Analitiki so pričakovali manjše znižanje gospodarskih aktivnosti v tretjem četrtletju, in sicer okoli 0,1 odstotka BDP. Posledice finančne krize na svetovnih trgih in ohlajanje svetovnega gospodarstva sta upočasnila izvozne aktivnosti, hkrati pa so statistiki zabeležili rast uvoza. Kljub rahli rasti potrošnje in zalog je bil končni izkupiček gibanja BDP negativen. "Zdaj je dokončno jasno: Nemčija je v recesiji," so včerajšnjo objavo podatkov ocenili ekonomisti Commerzbank. Po njihovih ocenah bi recesija lahko trajala do srede prihodnjega leta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo brezposelnost v Nemčiji prihodnje leto okrepila za 1,1 odstotne točke. (STA) eu-rusija - V središču pogovorov tudi vojna v Gruziji in svetovna finančna kriza Na današnjem vrhu v Nici ponoven zagon pogajanj za strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Rusijo NICA - Visoki predstavniki EU in Rusije se bodo danes sešli na vrhu v Ni-ci, na katerem bosta v ospredju svetovna finančna kriza in razvoj evropsko-ruskih odnosov po rusko-gruzijskem konfliktu. Po napovedih bodo na vrhu formalno ponovno zagnali pogajanja o strateškem partnerstvu. Tretja osrednja tema je ruski predlog prihodnje varnostne ureditve v svetu. Vrh EU in Rusije v Nici bo glede na program trajal le štiri ure, saj se bo udeležencem mudilo na večerjo pred vrhom najrazvitejših in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev o finančni krizi, ki bo naslednji dan v Was-hingtonu. Finančna kriza bo ena osrednjih tem vrha, sicer posvečenega razvoju odnosov med EU in Rusijo po krizi v Gruziji, ki je v začetku avgusta eskalirala v spopade. Skupna izjava po vrhu, ki se ga na strani EU udeležujeta predsedujoči uniji, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, na ruski Nicolas Sarkozy pa predsednik Dmitrij Medvedjev, ni predvidena. Kljub nasprotovanju Litve naj bi v Nici formalno ponovno zagnali pogajanja o strateškem partnerstvu. Natančen datum obnovitve pogovorov, ki naj bi se nadaljevala decembra, naj bi sporočili po koncu vrha. Pogajanja so se formalno začela konec junija pod slovenskim predsedstvom EU, prvi krog je bil 4. julija, drugi, ki naj bi bil septembra, pa je bil zamrznjen zaradi ruske zasedbe Gruzije v začetku avgusta. Nadaljevanje pogajanj nikakor ne pomeni vrnitve k "običajnim poslom", poudarjajo v EU, saj naj bi po navedbah virov blizu Evropski komisiji dogodki v Gruziji spodkopali zaupanje. EU naj bi dala Rusiji jasno vedeti, da je priznanje neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije nesprejemljivo. Odnosi med EU in Rusijo se sicer po navedbah virov izboljšujejo na področju boja proti podnebnim spremembam in energetske varnosti. Glede energetske varnosti, ki je temeljna skrb EU v odnosih z Rusijo, "vidimo bolj konstruktiven odnos na ruski strani", so ocenili viri v Bruslju. EU od Rusije pričakuje, da bo pomagala iskati rešitve za odprte probleme, ne pa kopičila sporna vprašanja. Med odprtimi vprašanji so v komisiji izpostavili izvozne dajatve na les in prelete čez Sibirijo. Dogovor o slednjem je bil dosežen, vendar ga Rusija ne izvaja, tako da evropske letalske družbe, ki letijo čez Sibirijo, letno za to še vedno plačajo približno 350 mi- lijonov evrov, kar se pozna pri cenah letalskih vozovnic. Pričakovati je tudi, da bo ruska stran odprla vprašanje mednarodne preiskave vzrokov krize v Gruziji, so pojasnili viri pri komisiji. "Rusija vztrajno sprašuje po tem, tako da bo to zagotovo na dnevnem redu," so dodali. Evropski zunanji ministri so v začetku septembra v Avignonu enotno podprli predlog za mednarodno preiskavo vzroka krize v Gruziji. Po napovedih bo navedbe o kršitvah človekovih pravic v konfliktu med Rusijo in Gruzijo preučil Svet Evrope. Govora bo tudi o ruskem predlogu o prihodnji varnostni ureditvi v svetu. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je že na zadnjem vrhu EU-Ru-sija konec junija predlagal oblikovanje vseevropskega varnostnega pakta, ki bi se raztezal od Vancouvra do Vladivo-stoka. Ruska pobuda naj bi po mnenju nekaterih pomenila poziv sedemind-vajseterici, naj zmanjša svojo odvisnost od ZDA, kar zadeva varnost. Rusija je za svojo varnost zaskrbljena zaradi načrtov ZDA za namestitev protiraketnega ščita v Evropi, katerega elementi bodo nameščeni na Poljskem in Češkem. Ameriški proti-raketni ščit naj bi Moskva "nevtralizirala" z namestitvijo taktičnih raket iskander v ruski eksklavi Kaliningrad, ki leži znotraj EU med Poljsko in Litvo. Rusija je največja dobaviteljica plina EU in druga največja dobaviteljica nafte. EU iz Rusije uvozi 40 odstotkov vsega plina, ta delež pa se bo v prihodnje po pričakovanju še večal. Vrednost blagovne menjave med EU in Rusijo se je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat med letoma 2000 in 2007 skoraj potrojila. Hitra rast blagovne menjave se je nadaljevala tudi v prvi polovici letošnjega leta, ko je EU v Rusijo izvozila za 50 milijard evrov blaga, uvozila pa za 88 milijard evrov blaga. EU je v istem obdobju lani v Rusijo izvozila za 40 milijard evrov, uvozila pa za 69 milijard evrov blaga. Maja Cerkovnik (STA) 1 4 Petek, 14. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Nova stavba v ulici Fatebenefratelli je že opremljena Odprtje bolnišnice 5. decembra, operativna bo na sredini meseca Zadnja faza selitve med 12. in 14. decembrom - Paciente bodo začasno preselili v Tržič in bližnje strukture Novo goriško bolnišnico Janeza od Boga bodo svečano odprli v petek, 5. decembra. To je včeraj sporočil župan Ettore Romoli. Ravno tako včeraj je generalna direktorica zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin z roki selitve iz stare v novo poslopje v ulici Fatebenefratelli seznanila primarije bolnišniških oddelkov, druge funkcionarje in višje medicinske sestre. Po odprtju bolnišnica ne bo še operativna. Po časovnem planu bodo selitev zdravstvenih služb opravili v vikendu med 12. in 14. decembrom, torej med petkom in nedeljo, to pa zato, da bodo kar se da omejili nevšečnosti za uporabnike bolnišniških storitev. Še pred tem pa bodo vse paciente začasno preselili v tržiško in druge čim bližnje bolnišnice, kjer bodo našli zanje prostor in ustrezno oskrbo. Po tem programu naj bi bolnišnica Janeza od Boga začela redno delovati sre- di decembra. Zaradi tesnih terminov potekajo pri zdravstvenem podjetju mrzlične priprave. Po zagotovilih trije dnevi zadostujejo za selitev, saj je nova struktura že opremljena. Vsekakor med selitvijo se bodo sanitarne pomoči potrebni ljudje morali obračati na Tržič. »Končno smo prišli na konec dolgega, mestoma mučnega in z ovirami posejanega nastajanja nove splošne bolnišnice,« je vest o njenem odprtju komentiral župan Romoli in dodal: »Gorica bo dobila sodobno in funkcionalno strukturo, ki bo onkraj vseh slišanih kritik zadovoljivo odgovarjala potrebam. To sicer zadeva zgradbo, morali pa bomo biti oprezni in paziti, da ne bomo izgubili nobenega oddelka ali službe, s katerimi razpolaga današnja bolnišnica.« Romoli še napoveduje, da se bo odprtja 5. decembra udeležil predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Glavni vhod v novo splošno bolnišnico iz ulice Fatebenefratelli bumbaca doberdob - Potekal bo v slovenščini za doberdobske in romjanske otroke Brezplačen pošolski pouk Doberdobska in ronška občina računata na prispevek dežele FJK - Dejavnosti naj bi stekle v prvih mesecih prihodnjega leta . Občini Ronke in Doberdob želita ronke - Slovenci s skupnimi močmi nuditi pomoč otro- ■ v kom, ki obiskujejo slovenske šole v Do- Nerešena berdobu in Romjanu. Upravi sta na- mreč pripravili projekt za organizaci-^f p ra š a n I a jo brezplačnega pošolskega pouka v slo- venskem jeziku, ki bi nekajkrat teden-^V Laš^te^n sko potekal v prostorih nižje srednje šo- le v Doberdobu. Projekt sta sosednji občini prijavili na deželni razpis, na podlagi katerega naj bi dobili ustrezno finančno kritje. V primeru, da bo prošnja odobrena, naj bi pošolski pouk v slovenščini stekel v prvih mesecih prihodnjega leta. »Popoldanske delavnice in podporni pouk za otroke smo v Ronkah že priredili v lanskem šolskem letu. Prijavili smo se na razpis dežele Furlanije-Julijske krajine, ki dodeljuje denar za projekte na področju enakih možnosti. Zeleli smo namreč priskočiti na pomoč ženskam, ki skušajo usklajevati službo in družino. Letos smo se odločili, da povabimo k sodelovanju tudi občino Doberdob in priredimo popoldanski pouk za otroke, ki zahajajo v slovenske šole. Številni učenci, ki obiskujejo šoli v Romjanu in v Doberdobu, prihajajo namreč iz čisto italijanskih družin in nimajo nikogar, ki bi jim po pouku pomagal predvsem pri pisanju nalog,« pojasnjuje ronška podžupanja Marina Cuzzi, ki se je o skupni pobudi dogovorila z odbornico občine Doberdob Ester Ferletič. Ob doberdobski občini - dodaja Cuzzijeva - bo partner pri projektu, za katerega so vprašali prispevek v znesku nekaj deset tisoč evrov, tudi združenje iz Štarancana, ki je že lani sodelovalo z ronško upravo na področju enakih možnosti. »Slovenski otroci se navadno ukvarjajo z mnogimi izvenšolskimi dejavnostmi, kot so glasba, šport in drugo. Zato smo se raje kot za delavnice odločili, da jim bomo skušali zagotavljati pomoč pri pisanju nalog. Na Do-berdobskem in v Laškem namreč ni slovenskih ustanov, kot sta v Gorici Dijaški dom in Mladinski dom, ki bi učencem in staršem ponujala takšno možnost,« pravi Ferletičeva in pristavlja: »Dokler ne bo znano, ali bo prispevek dodeljen in koliko bo znašal, ne bomo mogli določiti, koliko krat tedensko bo brezplačni popoldanski pouk potekal. To bo seveda odvisno tudi od števila prijavljenih učencev. Upamo, da bomo z dejavnostjo lahko začeli že v prvih mesecih prihodnjega leta.« Aleksija Ambrosi »Preverjamo vse možnosti, ki bi nam omogočale ohranitev slovenskega knjižničarja. Zaenkrat pozitivnih novosti žal ni, z osebjem občinskih uradov pa se trudimo, da bi ohranili to storitev. Za nas je namreč nujno potrebno, da zagotavljamo prisotnost slovensko govoreče osebe v občinski knjižnici, saj smo dvojezična občina.« Tako je podžupa-nja občine Ronke Marina Cuzzi povedala v zvezi z usodo slovenskega knjižničarja, katerega delovno mesto je zaradi ukinitve davka ICI na prepihu. Ukinitev davka na nepremičnine bo namreč močno oklesti-la prihodke ronške občine, ki je pred nekaj meseci napovedala, da bo z veliko težavo našla denar za naknadno podaljšanje pogodbe oz. za zaposlitev slovenskega knjižničarja za nedoločen čas. Problem knjižničarja pa ni edino nerešeno vprašanje, s katerim se na področju slovenske manjšine spopada občina Ronke. Po dolgih letih slovenska narodna skupnost še vedno pričakuje, da bo ponovno sklicana konzulta, Cuzzijeva pa je povedala, da je pred kratkim občinski svet odobril nov statut in pravilnik, ki predvideva ustanovitev občinskih komisij in konzulte. »V kratkem računamo, da bomo sklicali slovensko konzulto. Poudariti vsekakor moram, da je sodelovanje in dogovarjanje s predstavniki slovenskih ustanov v naši občini že danes plodno,« je povedala Cuzzijeva. Še vedno na ravni preliminarnega načrta pa ostaja projekt novega slovenskega šolskega centra v Romjanu, ki je zaradi naraščajočega števila vpisov v tamkajšnji slovenski osnovni šoli in vrtcu krvavo potreben. »Čakamo na odgovor dežele, ki nam mora potrditi, da bomo dobili prispevek. Menim vendar, da bomo pravočasno razpisali evropsko licitacijo in začeli z gradnjo na začetku prihodnjega leta,« je zaključila podžupanja. (Ale) Nižja srednja šola v Doberdobu bumbaca gorica - Občina Nov vhod v mesto Včeraj izbrali izvajalca del Predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta se bo začel poseg za preureditev južnega vhoda v Gorico, ki povezuje štandreško krožišče z ulico Terza Armata. Včeraj so namreč na osnovi javne dražbe, ki jo je razpisala občinska uprava, dodelili izvedbo del podjetju Mari & Mazzaroli iz Trsta. Skupno so prejeli 116 ponudb, izbira je padla na tržaško podjetje, ki je ponudilo 9,12-odstotni popust glede na izklicno ceno 2.022.811 evrov. V prihodnjih tednih bo steklo po zakonu predvideno preverjanje dokumentacije, na podlagi katerega bodo čez dva ali tri mesece potrdili izvajalca del. Dela bodo trajala 441 dni. Načrt predvideva obnovo križišča med Tržaško ulico in ulico Stuparich, odstranitev tamkajšnjih semaforjev, enosmerno prometno ureditev predela Tržaške ulice, ulice Stuparich in predela ulice Terza Armata ter gradnjo nove ceste. Načrt, ki se ga je lotila že Brancatijeva občinska uprava, je dokaj zapleten. Avtomobilist, ki bo vozil s krožišča pri Štandrežu proti centru, bo moral po hotelu Nanut nujno zaviti desno v ulico Stuparich. V bližini prodajalne Toyota se bo ulica Ter-za Armata preko priključne ceste povezala s povsem novo enosmerno cesto, ki bo vodila ponovno proti Tržaški ulici. (Ale) sovodnje - Podpis pogodbe z družbo Mercurio Hitra internetna povezava v prvi polovici prihodnjega leta Tudi sovodenjskim občanom bo v prihodnjih mesecih končno omogočen dostop do hitre internetne povezave. Župan občine Sovodnje Igor Petejan je namreč v sredo, 12. novembra, podpisal pogodbo z družbo Mercurio, ki bo omogočila napeljavo optičnega kabla skozi občinsko ozemlje in s tem tudi uporabo storitve ADSL. Družba Mercurio, ki je pretežno v deželni lasti in bo po novem delovala pod okriljem podjetja INSIEL, je bila ustanovljena z namenom, da sledi načrtovanju, financiranju ter izgradnji infrastrukture, ki je potrebna za kritje manjših občin dežele FJK s širokopasovnim Igor Petejan bumbaca omrežjem. Po podpisu konvencije med Petejanom so predstavniki družbe Mercurio povedali, da bodo z deli začeli v teku enega meseca, poseg pa naj bi trajal največ pet mesecev. Dela predvidevajo postavitev cevi in kabla vzdolž Prvomajske ulice do občinske stavbe. Nato bo na vrsti druga faza, in sicer povezovanje posameznih operaterjev fiksne telefonije z novo infrastrukturo. Pripomniti gre, da je v prejšnjih dneh podjetje Telecom podpisalo z družbo Mercurio okvirni sporazum, ki bo omogočil povezavo Te-lecomovih telefonskih central z deželnim optičnim omrežjem. »Sovodenjci bodo predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta končno lahko uporabljali storitev, ki jo pričakujemo že preveč let,« je povedal odbornik občine Sovodnje Slavko Tomsič. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. novembra 2008 15 gorica - Na pokrajini predstavitev knjige Verene Korsič Zorn gorica - Borc San Roc Kralja so ponudili Izšla jubilejna italijanski javnosti številka revije » Med Italijani je znani slovenski slikar pravi neznanec« Uredila jo je novinarka Erika Jazbar V sredo zvečer so v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predstavili dvojezično knjigo z naslovom »Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in je pred nekaj meseci že doživela svojo krstno predstavitev v cerkvi sv. Silvestra v Pevmi. Knjiga je nastala izpod peresa goriške umetnostne zgodovinarke Verene Korsič Zorn. Bogato bero fotografskih posnetkov Kraljevih po-slikav, ki so jih vključili v knjigo, je prispeval goriški fotograf Carlo Sclauzero. Nosilec pobude je goriška pokrajina v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, ki sta želeli slovenskega slikarja Toneta Kralja predstaviti širši italijanski javnosti. Sredinega večera, ki je potekal v celoti v italijanskem jeziku, se je žal udeležila le peščica občanov, ki kažejo občutljivost do kulture slovenskega soseda, s katerim sobivajo. Uvodoma sta prisotne pozdravila pokrajinska odbornica Mara Černic ter Jurij Paljk v imenu Goriške Mohorjeve družbe. Vsebinsko sta večer oblikovala umetnostna zgodovinarja Saša Quinzi in Cristina Feresin. »Če ima Tone Kralj pri Slovencih mitske razsežnosti, saj ga sleherni Slovenec pozna, je med Italijani pravi neznanec, ki si na številnih razstavah likovne umetnosti 20. stoletja med Trstom in Gorico ne zasluži niti omembe,« sta si bila edina umetnostna zgodovinarja. Tone Kralj se je rodil leta 1900 v Za-gorici, danes na območju Dolenjske, v začetku dvajsetega stoletja pa dežele Kranjske. V zgodovini umetnosti velja za enega izmed utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma in filozofije nove stvarnosti. Osnove umetniškega znanja je pridobil na praški akademiji kjer je študiral kiparstvo. Z navdušenjem je v srednjeevropskem prostoru med Prago, Dunajem in Parizom spremljal razmah secesije in sorodnih umetniških gibanj. Kralj je pri svojem preseganju kanonov klasične umetnosti veliko črpal iz ustvarjalnega opusa avstrijskega slikarja Gustava Klimta. V duhu svojega zakoreninjenega krščanskega eto-sa, kateremu je ostal vedno zvest, pa se je kmalu oddaljil od nekaterih struj, v katere je zašel evropski ekspresionizem. Tone Kralj je poznan predvsem po svojih stenskih poslikavah znotraj primorskih cerkva. S svojo sekotehniko je poslikal preko 40 svetišč od katerih so najbolj poznane poslikave cerkve sv. Silvestra v Pevmi, božjepotne cerkve na Svetih Vi-šarjih, cerkve na Katinari pri Trstu in cerkve sv. Andreja v Štandrežu. Kraljevo uvajanje lastnega simboli- Erika Jazbar bumbaca Umetnostna zgodovinarja Saša Quinzi in Cristina Feresin med predstavitvijo lepe monografije o Tonetu Kralju bumbaca Pred dvajsetimi leti je v mestnem predelu Podturen izšla prva številka revije Borc San Roc. Predvčerajšnjim so v tamkajšnjem kulturnem centru predstavili dvajseto številko publikacije, ki je tudi v jubilejni izdaji potrdila visoko kakovostno raven. K sestavi posameznih številk revije Borc San Roc prispeva veliko sodelavcev, ki so delno domačini, delno pa zunanji pisci. Revija navadno vsebuje kakih dvajset prispevkov najrazličnejše narave. Prednjačijo sicer članki, ki govorijo o zgodovinskem razvoju tega mestnega predela, najdemo pa tudi zapise, ki zadevajo kulturo, umetnost, arhitek- čnega ekspresionizma, ki se večkrat pojavlja z uporabo kričečih barv in deformiranjem upodobljenih figur tudi v biblijskih prizorih, je kar nekajkrat naletelo na odpor s strani klera. Poznan je zapis, ki se je v koncu dvajsetih let pojavi v časopisu Edinost, v katerem njegov avtor, goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej, očita Kralju, da uvaja v cerkev degenerirano umetnost. Kraljeve poslikave v goriških cerkvah kažejo na slikarjeva navezanost na goriške in tržaške Slovence in sočutje ob tragediji, ki so jo ti doživljali med fašizmom. Kralj je le-to v svojih delih večkrat primerjal s preganjanjem kristjanov. (VaS) gorica - Danes m f( v • v I • Višješolci spoznavajo lešandrinke V avditoriju slovenskega višješolskega centra v ulici Puccini bo danes ob 11.15 predavanje o »lešan-drinkah« za dijake 4. in 5. razredov tehničnega in klasičnega pola. Predavateljica Katja Škrlj bo podala splošen zgodovinski pregled pojava ženskega izseljevanja iz Primorske v Egipt, izpostavila bo vzroke in posledice, ki jih je izseljevanje imelo na zasebni in splo-šno-družbeni ravni, ter mite in ste-reotipe o aleksandrinkah in Egiptu. Dijakom bo skušala približati lik alek-sandrink s predstavitvijo posameznih življenjskih zgodb in s pomočjo fotografij. Dotaknila se bo tudi problema marginalizacije pomena žensk v zgodovini in skušala prikazati povezanost med aleksandrinkami in sodobnimi migracijami iz nerazvitega sveta v Evropo. Prisotna bosta tudi Dorica Ma-kuc in odbornik Marko Marinčič. Predavanje sodi v niz pobud, ki jih goriška pokrajina prireja v sodelovanju z ZSKD-jem in deželo FJK. Renzo Boscarol bumbaca turo in gospodarske dejavnosti. Včasih najde v reviji mesto tudi kaka znamenita osebnost, ki je pustila svojo sled v Gorici. Skratka, gre za publikacijo, ki po svoji zasnovi zdaleč presega okvire male mestne četrti. Kot sami pravijo prebivalci Podturna, gre za četrt, ki v mnogočem spominja na vas, pa čeprav jo je mesto že zdavnaj »pogoltnilo«. Revija izhaja v italijanščini, tu pa tam si mesto pribori furlanski jezik, skrita želja pa je, da bi se prej ali slej na njej pojavila tudi slovenščina. Ob izidu dvajsete številke gre poudariti predvsem dejstvo, da jo je uredila slovenska novinarka Erika Jazbar, ki je tudi vodila predstavitveni večer. Uvodoma je orisala vlogo revije pri ohranjanju zgodovinskega spomina, zlasti dogodkov iz preteklosti, ki so povzročali rast in razvoj, pa tudi propad in uničenje. Večer je potekal v obliki pogovora z ljudmi, ki so največ pripomogli k nastanku publikacije. Skozi zgodovino revije se je sprehodil njen ustanovitelj in dolgoletni urednik, duhovnik Renzo Boscarol, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da so pri uredništvu imeli veliko srečo z ljudmi, ki so raziskovali in pisali za revijo. In prav njim gre zahvala, da je revija Borc San Roc ohranila in celo izboljšala kvaliteto prispevkov. Njegovim besedam se je pridružila tudi novinarka Dalia Vodice, ki je bila zadnja štiri leta odgovorna za revijo. V debato so posegli pod-turenski župnik Ruggero Dipiazza in zgodovinar Sergio Tavano, ki sta z žalostjo ugotavljala, da Gorica, ki smo jo poznali, naglo ugaša. Kljub padanju mej in drugih pregrad se mesto ne more izviti iz svoje povprečnosti in je daleč od tega, da bi ponovno postalo pomemben srednjeevropski center. Ob koncu večera smo Eriko Jazbar vprašali, kako se je znašla na mestu urednika revije. Povedala nam je, da je zadnja leta pomagala pri predstavitvi posameznih številk, tako da je bil korak do mesta odgovornega urednika skoraj neizbežen. V tej vlogi se je dobro znašla, saj ima okrog sebe ljudi, ki jim kulturna rast mesta veliko pomeni, saj je ravno kultura tista, ki zavrača nestrpnost do drugačnih in krepi sožitje in prijateljstvo med sosedi, je še povedala odgovorna urednica. (vip) gorica - Danes v Feiglovi knjižnici Prva predstavitev Kravosove zbirke V Feiglovi knjižnici bo danes ob 18. uri srečanje s pesnikom Markom Kravo-som, ki se bo predstavil z novo zbirko Med repom in glavo. Poezije je izdala založba Litera v Mariboru, naslednica založbe Obzorja, ki je pred skoraj 40 leti, poleti 1969, objavila prvo Kravosovo pesniško zbirko Pesem. Odtlej se je Kravosu nabralo za okroglih dvajset knjižnih izdaj poezije. Zbirko Med repom in glavo sestavljajo pesmi, ki so nastajale v zadnjih dvanajstih letih, vse od zbirke Krompir na srcu, zvečine pa so bile napisane v zadnjih treh letih. Vmes je avtor objavil knjigo epike, Potrkaj na žaro, v kateri je humorna pesnitev Prešeren v Trstu, ter izbor Ljubezenskih v miniaturki, kjer je tudi ducat novih erotično čustvenih besedil. Nove pesmi so odsev izpostavljene, prepišne lege, v kateri se je znašel pesnik zadnji čas, pa tudi ves planet z njim. Naslov nakazuje dvoje stalnic v Kravosovem pesništvu: rep kot narava, čutno-nagonska plat človeškega na eni strani, na drugi pa civilizacijska, kulturna in razumska uzda, ki svetu nadeva Marko Kravos kroma sedlo in odreja disciplinirani hod skozi zgodovino in lastno življenje, skratka glava. Med repom in glavo pa je srce, ki bi še in še imelo rado ta svet in ograbek življenja, ki je človeku dan. Na pesniški in obenem oseben, Markov način! Obeta se torej nadvse navdušujoč večer, na katerem bo o zbirki spregovorila semiologinja Matejka Grgič, zvočno okolje bo ustvaril Aleksander Ipavec Ipo, pesnik Marko Kravos pa bo bral, podpisoval knjige in se z ljubitelji pesništva veselil novega pridelka. gorica - Načelnik skupine Oljke Federico Portelli Uprava prezrla rajone Svetnik utemeljuje odločitev leve sredine, ki je glasovala proti rebalansu občinskega proračuna spdg - Zimovanje Danes »V rebalansu občinskega proračuna desna sredina sploh ni upoštevala potreb rajonskih svetov. Predvsem v tem se skriva razlog, da smo se izrekli proti.« Tako je načelnik svetniške skupine Oljke Federico Portelli utemeljil odločitev opozicije, ki je med ponedeljkovim občinskim svetom glasovala proti rebalansu občinskega proračuna. Le-ta je bil odobren le z glasovi dela večine, saj so se vzdržali tudi svetniki desne sredine Has-sek, Punteri, Colombo in Gualdi. »Prišlo do vidnega, približno 40-odstotnega krčenja prispevkov rajonskim svetom, ki so med drugim že načrtovali vrsto pobud ob božičnih praznikih. Poleg tega je uprava popolnoma prezrla obljubo, ki jo je župan sprejel marca med razpravo o občinskem proračunu,« je povedal Portelli in pojasnil: »Župan je takrat kot priporočilo sprejel dnevni red, ki ga je predstavila skupina Oljke. Naš dokument je predvideval vključitev v rebalans proračuna nekaterih nujnih posegov, kot so ureditev večnamenskega centra v Ločniku, uresničitev parkirnih Federico Portelli bumbaca mest pri vrtcu v Pevmi in dokončanje pločnikov v ulici Cordaioli v Stražcah. Nobeden od teh posegov ni bil vključen v rebalans, zato smo glasovali proti. Glede na to, da so bili drugi ukrepi nujno potrebni, pa smo glasovali za takojšnjo izvršljivost rebalansa.« Svetnik Portelli je še izrazil upanje, da bo Romolijeva uprava vključila vsaj nekatere izmed omenjenih posegov v uskladitveni dokument, o katerem bo občinski svet glasoval konec tekočega meseca. Ponedeljkova seja občinskega sveta se bo nadaljevala danes ob 18. uri. prijave Na sedežu planinskega društva v Gorici bodo danes od 18. ure sprejemali prijave za tradicionalno zimovanje, ki bo od 2. do 6. januarja na Zoncolanu. Društvo bo ob tej priložnosti priredilo tudi tečaje alpskega smučanja in izvajalo načrtovano dejavnost v okviru smučarske šole. Udeleženci bodo nameščeni v hotelu (polpenzionske usluge) tik ob progi. Zimovanje pod ugodnimi pogoji je namenjeno članom društva. Število mest v hotelu je omejeno, rezervacija pa vezana na zelo kratek časovni termin, zato društvo vabi interesente, da še danes potrdijo prijavo. 16 Sobota, 15. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - Ob nadaljevanju neposluha nameravajo sprožiti ustavni spor Višjim medicinskim sestram je prekipelo Imajo nižje plače od diplomiranih kolegic, onemogočeno jim je napredovanje tržič - Nesreča Novogoričan padel z odra Roka Rožiča sprejeli na Katinaro V Tržiču se je včeraj poškodoval slovenski delavec, 21-letni Rok Rožič iz Nove Gorice. Zaposlen je pri goriškem podjetju Mucci, nesreča pa se je pripetila na gradbišču na območju bivše tovarne Detroit v ulici Galilei v Tržiču. Njegovo stanje ne vzbuja zaskrbljenosti zdravnikov tržaške bolnišnice na Katinari, kamor so ga odpeljali po nezgodi. Po navajanju reševalcev se je udaril v glavo po padcu z gradbenega odra, z višine kakih dveh metrov. Vzrok padca ni še povsem pojasnjen, ni pa izključeno, da je izgubil ravnotežje zaradi slabosti, ki ga je obšla med delom. Nesreča se je zgodila nekaj minut po 10.30 na gradbišču v ulici Galilei, kjer podjetje SEI zaključuje prvi dve stanovanjski poslopji izmed osmih, ki nastajajo po načrtu arhitekta Federica Fabbra. Mladi No-vogoričan naj bi kolegu na gornjem nadstropju gradbenega odra predal bakren žleb, 4-metrsko cev. Ker pa pričakovanega žleba ni bilo od nikoder, je kolega pogledal navzdol in opazil Roka, ki je ležal na tleh v krču bolečin. Nihče, niti Rokov sosed, ni slišal fantovega krika ali ropota zaradi padca, zato ugibajo, da ga je med delom obšla slabost. Prvo pomoč so mu na kraju nesreče nudili reševalci iz tržiške bolnišnice San Polo, nakar so ga s helikopterjem, ki je pristal ob splošni bolnišnici, odpeljali na Katinaro. Na delovišču so poleg osebja reševalne službe 118 posegli tržiški gasilci, medtem ko so dinamiko nezgode preverjali policisti iz tržiške-ga komisariata in forenziki z goriške kvesture. V ta namen so manjše območje gradbišča izolirali, vse naokrog pa se je delo gradbenikov nadaljevalo. Iz podjetja SEI so vsekakor sporočili, da gradbišče spoštuje varnostne predpise, kar je v minulem tednu potrdilo dvanajst inšpektorjev z urada za delo, ki so si ogledali delovišče. Članice bolnišničnega sindikata medicinskih sester in kolegi iz drugih oddelkov Tudi višje medicinske sestre v šem-petrski bolnišnici odločno opozarjajo na diskriminatorno držo slovenske države do njihovega profila: s šolsko reformo leta 1995, je bila ukinjena višja šola, nadomestila jo je visoka strokovna. Težava, ki je ob tem nastala, je, da imajo poslej višje medicinske sestre, ki imajo potemtakem nižjo izobrazbo od diplomiranih kolegic, enak opis dela in nalog na delovnem mestu, a so zaradi nižje izobrazbe manj plačane. »Za popolnoma enako delo dobivamo manj denarja,« poudarjajo. V šempetrski bolnišnici je takih primerov kar 47 oziroma polovica od vseh zaposlenih medicinskih sester, k njim pa je treba prišteti vsaj še dvajset rentgenskih inženirjev, fizioterapevtov in laboratorijskih inženirjev. Vsi ti profili z višjo izobrazbo so v enakem položaju kot one. Boli jih tudi, da samo one - se pravi višje medicinske sestre - po novem ne morejo več napredovati v višji plačilni razred, njihove srednje in visoko izobražene kolegice pa lahko. Ob nadaljevanju nepo-sluha za njihove težave nameravajo sprožiti ustavni spor. Zaradi nemožnosti napredovanja bo z leti razlika v osebnih dohodkih srednjih in višjih ter višjih in diplomiranih medicinskih sester še višja. Največji absurd je, da bodo tako tiste s srednjo izobrazbo in seveda z manjšim obsegom dela, pa tudi manj odgovornim delom, imele enako, če že ne višjo plačo kot one. »Gre za poklicno skupino, ki je dobesedno iz-visela iz sistema,« opozarja predsednik bolnišničnega sindikata delavcev v zdravstveni negi, Vilko Brus. Poleg nižjega dohodka višjim medicinskim sestram pripada še manj dopusta in drugih bonitet. Višje medicinske sestre opozarjajo tudi na dejstvo, da se njihov sindikat ni ustrezno zavzel za nastalo situacijo glede njihovega profila. Dosedanji minister za javno upravo, Gregor Virant, jim je namreč izrazil svojo podporo in jim priporočil, naj se zanje zavzame sindikat. Z uvedbo novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki je v veljavo stopil letošnjo jesen, pa so bile priča še odbitku v pla-čnem sistemu, zato jim je sedaj dokončno prekipelo: zahtevajo enako plačilo kot diplomirane kolegice, saj opravljajo enako delo kot one, poleg tega pa še enako možnost napredovanja in količino letnega dopusta. »Sicer nam dajte drug opis dela in nalog in naredile bomo toliko, kolikor smo plačane,« so včeraj na novinarski konferenci pribile višje medicinske sestre, ki so site sprenevedanja države na njihov račun. »Če nas odgovorni v kratkem ne bodo upoštevali, nameravamo iskati pravico na sodišču, in to v obliki ustavnega spora,« v imenu kolegic napoveduje višja medicinska sestra Helena Sever. Medicinske sestre poleg naštetega opozarjajo še na anomalije v izobraževalnem sistemu, ki je pravzaprav zakuhal foto k. m. vse skupaj: stari program, po katerem so se izobraževale same, je obsegal 5.150 šolskih ur, sedanje diplomirane medicinske sestre imajo 3.800 ur izobraževanja. »Pravni red Evropske unije pa za diplomiran profil predvideva 4.400 ur, torej je z njim kompatibilna le stara, 3-letna višja šola,« opozarjajo. Poleg tega dodajajo, da ne delodajalec ne šolski sistem ne država niso višjim medicinskim sestram nikoli pogojevali doizobraževanja v višji naziv, zato se sedaj toliko bolj čudijo, da so iz sistema dobesedno izvisele. »Tudi če bi želele pridobiti dodatno izobrazbo, si tega časovno ne moremo privoščiti. V naši bolnišnici, pa tudi po vsej Sloveniji, smo medicinske sestre izrazito deficitaren kader. Zaradi preobilice dela si sploh ne moremo privoščiti, da bi za nekaj ur izostale od dela, kaj šele, da bi manjkale zaradi dodatnega izobraževanja, ki bi ga morale drago plačati iz lastnega žepa,« se zgražajo. V šempetrski bolnišnici bi po Brusovih besedah potrebovali še najmanj deset diplomiranih ali višjih medicinskih sester in dvajset s srednjo izobrazbo. »Razpisi za ta kader so stalno zunaj, a prijav je zelo malo. Temu botrujejo težki delovni pogoji in majhni osebni dohodki,« pravi. Po njegovih podatkih prejme diplomirana medicinska sestra na mesec v povprečju 800 evrov neto plače, v ta podatek pa niso všteti dodatki za nočno in turnusno delo. Katja Munih Pobotanje v desni sredini Goriški župan Ettore Romoli se je pred nekaj dnevi srečal z občinskima svetnikoma Francom Hasskom in Michelejem Punterijem, ki sta pred nedavnim izstopila iz svetniške skupine Forza Italia in vstopila v skupino Krščanske demokracije za avtonomije. Svetnika, ki ju je spremljal občinski koordinator stranke Paolo Lazzeri, sta županu predstavila razne problematike in vzroke, ki so v prejšnjih tednih privedli do nesporazumov v večini, na koncu pa sta zahtevala večjo pozornost uprave do predstavnikov občinskega sveta. Župan je zagotovil, da bo uprava odslej bolj pozorna tudi do socialne problematike, ki je Hasseku in Punteriju še posebej pri srcu. Svetnika sta potrdila svojo podporo Romoliju in dodala, da bosta tako kot Rotondijeva stranka vstopila v skupino Ljudstva svobode, ko bo le-ta ustanovljena. Pohod po poti spomina Jutri organizira novogoriško planinsko društvo pohod Pot spomina - Krn 19182008. Gre za tradicionalni pohod iz Le-pene do Krnskega jezera, ter glede na vremenske razmere še možen vzpon na enega od okoliških vrhov. Ob jezeru bo v zgodnjem popoldnevu tudi proslava v spomin na dogodke iz prve svetovne vojne. V primeru večjega števila udeležencev je predviden avtobusni prevoz; informacije na tel. 003865-3023030. (km) Tudi SKP za referendum Tudi goriška pokrajinska federacija Stranke komunistične prenove zbira podpise, ki so potrebni za sklic referenduma proti zakonu Alfano o imuniteti štirih najvišjih državnih predstavnikov (t.i. »lodo Alfano«). Danes od 10. ure dalje bodo v ljudskem vrtu na korzu Verdi v Gorici, v prihodnjih dneh pa bodo zbirali podpise tudi v Tržiču, Gradišču in Škocjanu. Marana ne bo v Šlovrenc Društvo staršev otrok vrtca v Šlovrencu obvešča, da bo nocojšnje srečanje s poslancem Alessandrom Maranom odpadlo, ker je goriški predstavnik v rimskem parlamentu zadržan drugje. Kakovostna potrošnja »Smo to, kar kupujemo? Kritika potrošnje« je naslov srečanja, ki bo potekalo danes ob 17.30 na goriški pokrajini. Pobudnika sta solidarnostna trgovina Equo-mondo in novoustanovljeno goriško združenje GAS (»Gruppo di acquisto solidale«) - Il Ponte. Camuffo predstavlja knjigo Drevi z začetkom ob 18. uri bo na sedežu revije Isonzo-Soča v Svetoivanski ulici v Gorici srečanje s pisateljem Pericle-jem Camuffom, ki bo predstavil svojo knjigo »United business of Benetton. Svi-luppo sostenibile dal Veneto alla Pata-gonia«. gorica-videm - Smrt Corrada Uccella Opravili obdukcijo V Šempetru molk Včeraj je videmski zdravnik Lorenzo Desinan opravil obdukcijo na truplu Goričana Corrada Uccella, ki je umrl po usodni slabosti med tekom po novogoriški kolesarski stezi. Obdukcije se je udeležila tudi Antonia Serio, sodna zdravnica iz Vidma, ki zastopa pokojnikovo vdovo Danielo Cargnel. Kot znano, je le-ta vložila pritožbo na državno tožilstvo v Vidmu, zato da se razčistijo okoliščine moževe smrti. Tožilstvo je uvedlo preiskavo zoper neznance in zaseglo klinične kartone šempetrske, goriške in videmske bolnišnice, kjer so skušali oživljati Uccella. Desinan bo izid obdukcije izročil tožilstvu v roku 60 dni. Včeraj ni ničesar povedal o svojih ugotovitvah, zatrdil je le, da je preiskava o vzroku smrti zapletena. Danes ali jutri bo izdano dovoljenje za Uccellov pogreb, do česar naj bi vsekakor prišlo prihodnji teden. Tudi včeraj direktor bolnišnice v Šempetru Silvan Saksida ni hotel komentirati zadeve. Potrdil je, da so Corrada Uccella obravnavali v šempetrski bolnišnici, več pa bo povedal, ko se bo podrobneje seznanil s primerom v pogovoru s predstojnikom internisti-čne službe. Ruska gosta Novogoriško občino sta v sredo obiskala namestnik veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji Vladim Gorelov in vojaški ataše, polkovnik Vladimir Korneenkov. V mestni hiši ju je sprejel župan Mirko Brulc skupaj s Štefanom Cigojem, članom občinske komisije za mednarodne odnose, Vladimirjem Krpanom, predsednikom novogoriških borcev, in Borisom Kovšco, članom novo-goriške sekcije društva Slovenija Rusija. Gosta sta se po sprejemu pri županu srečala s predstavniki območnega združenja borcev za vrednote NOB, ki so ju pospremili k spomeniku padlim na Trnovo, kjer je pokopanih sedem neznanih ruskih vojakov. Obiskovalca sta izrazila zahvalo združenju borcev, ki vestno skrbi za grobove padlih ruskih vojakov v teh krajih. (km) gorica - Prispevala rajona Stražice ter Pevma, Štmaver in Oslavje K restavriranemu Nepomuku položili dvojezičen napis Služba za javne zelenice pri goriški občini je pred dnevi namestila tablico ob vznožje spomenika sv. Janeza Nepomuka pri pevmskem mostu. Maja lani sta združenji Cultura e natura ter Italia Nostra poskrbeli, da so restavratorji z zahtevnim strokovnim posegom obnovili že dotrajan in ponekod razpadajoč kip svetnika. Po razpoložljivih podatkih je bil kip zaščitniku mostov tja postavljen leta 1750. Vojne in zob časa so opravili svoje, tako da je bila njegovo restavriranje več kot potrebno. Ob lanskem slovesnem odkritju prenovljenega kipa je občinska služba uredila tudi gredico pred obeležjem. Denar za poseg sta prispevala krajevna sveta Stražice ter Pev-ma, Štmaver in Oslavje. Prispevek je dodelila tudi trgovina Komauli, ki ima svoje prodajne prostore na goriški strani mostu. Rajonska sveta sta zato želela tudi z vidnim znakom opozoriti, da sta z nasveti in finančnim prispevkom bila prisotna pri prenovi spomenika. Zato sta dala izdelati malo znamenje, ki z dvojezičnim napisom in grboma obeh skupnosti mimoidočega seznanja z ureditvenim posegom. (vip) Spominska tablica foto vip / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. novembra 2008 17 gorica - Puppet & Music V živo stopil festival teatra in sodobne glasbe V palači Attems Petzenstein se je včeraj uradno začel letošnji festival Puppet & Music, pobuda, ki vsaki dve leti obravnava razmerja med lutkovnim gledališčem in sodobno glasbo. Pobudnik je goriški center animiranega teatra CTA v sodelovanju z deželo FJK, občino Gorica, goriško pokrajino ter Fundacijo Goriške hranilnice in ustanovo ERT. Festivalsko dogajanje je sicer star-talo že v minulih dneh s priredbo gledaliških delavnic in z glasbenimi nastopi v goriškem mestnem središču. Včerajšnjega svečanega začetka se je poleg prirediteljev udeležila pokrajinska odbornica za kulturo Roberta Demartin. Sledila je vsem odprta delavnica, ki jo je vodil eden izmed najbolj upoštevanih mojstrov animiranega gledališča, Holandec Neville Tranter. Sinoči pa se je dogajanje nadaljevalo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer so prikazali spektakla »Puppet Parade« in Fuo-ri dalla norma - Devastazione liriche«. Bogat je tudi današnji festivalski program. Posebno zanimanje vlada za Holandski mojster Neville Tranter pred goriško publiko bumbaca nocojšnje srečanje s skladateljem in muzikologom Sylvanom Bussottijem, ki je bil med drugim umetniški vodja beneškega gledališča Fenice in Pucciniju posvečenega festivala v kraju Torre del Lago; ob 22. uri v centru Bratuž se bo z njim pogovarjal kritik in esejist Luca Scarlini. Odnosom med animiranim gledališčem in glasbo bo posebej posvečen današnji posvet z začetkom ob 18. uri v centru Bratuž. Na istem mestu bo ob 21. uri premierna uprizoritev predstave »La leggenda di coniglio vo-lante«, ki je zmagala natečaj v priredbi festivala. Iz današnjega programa izstopata še igra v režiji centra CTA »Ce-nerentola all'opera« ob 10.30 v Kulturnem domu in glasbeni poklon Georgyju Ligetiju ob 17. uri v palači Attems; izvedli ga bodo dijaki tretjega razreda sekcije A nižje srednje šole Ascoli iz Gorice, ki so se udeležili delavnice Eli-sabette Gustini v okviru festivala Puppet & Music 2008. Vsi performansi bodo na ogled tudi na spletnem naslovu http://it.youtube.com/CTAgorizia. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA VŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Azim in Gianni Cannavacciulo; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. U Kino ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v soboto, 15. novembra, ob 20.45 bo na sporedu Goldonijeva gledališka predstava »La vedova scaltra« v režiji Line Wertmueller. Nastopata Raffaella GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »Changeling«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »Giu al nord«; 22.00 »Il prezzo dell'onore -Pride and glory«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15, »Michael Clayton«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »La fidanzata di papa«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00 - 22.00 »Giu al Nord«. Dvorana 4: 18.00 - 21.30 »Changeling«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della soli-tudine«. Razstave KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija Števerjan v zrcalu Brd v sredo, 19. novembra, ob 20.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk, nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. FOTOKLUB LUCINICO prireja v soboto, 15. novembra, ob 17. uri odprtje fotografske razstave z naslovom Pozdrav iz... v občinski dvorani v Loč-niku; na ogled bo do 23. novembra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brin-celj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). ~M Koncerti M Izleti v Gorici in zatem odhod, ob 11. uri voden ogled razstave, od 13. dalje do povratka, v popoldanskih urah, prosto; vpisovanje pri agenciji Scarpette rosse giramondo v ul. Mameli 6 v Gorici (tel. 0481-532364) do 15. novembra (cena je 48 evrov na osebo). □ Obvestila DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. OB 50. IZVEDBI CECILIJANKE bo v torek, 18. novembra, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Quag-giata. Nastopila bosta MoPZ Musi-cum ter Vokalna skupina Grgar. O zbirki bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 20.15 koncert Zlatka Kaučiča ob 30-letnici ustvarjanja. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v sredo, 19. novembra, ob 20.45 koncert pianista Vladi-mirja Stoupela, violinistke Judithe Ingolfsson, violončelista Leonida Go-rokhova in klarinetista Patricka Messine; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 15. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bosta nastopila violinistka Valentina Caiolo in pianist Francesco De Zan; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Je-riciju ob 80-letnici rojstva. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI in Skupnost družin Sončnica vabita v cerkev Sv. Ivana v Gorici na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10. uri k maši, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481-390688) in Ana Kuzmin (tel. 0481-78061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Polhograjsko grmado (898 m) v nedeljo, 23. novembra. Hoje je za pribl. 5 ur, zahtevnost ture pa je odvisna od vremenskih razmer. Organiziran je avtobusni prevoz, število udeležencev je omejeno. Cena izleta znaša 20 evrov. Sestanek z udeleženci bo v torek, 18. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030, takrat bodo sprejemali tudi vplačila. Izlet vodi Oskar Birsa (tel 041-656 6269). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE prireja izlet v Vicenzo z ogledom razstave Palladio 500 v palači Barbaran da Porto v četrtek, 4. decembra. Na programu ob 7. uri zbirališče pred cerkvijo Srca Jezusovega SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu (hotel na smučišču po ugodni ceni). Vpisovanje danes, 14. novembra, ob 18. uri na sedežu društva; informacije na tel. 0481-21417 (Loredana) in 0481-536104(Danja). KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na drevoredu 20. septembra v Gorici bodo v ponedeljek, 8. decembra, poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-So-vodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. KD SOVODNJE obvešča občane sovo-denjske občine, da bo v soboto, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Ga-brjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Domači kruh za blagoslov in pokušnjo sprejemajo na sedežu Kulturnega doma v Sovodnjah v nedeljo, 16. novembra, do 10. ure. OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 33428258583). GLEDALIŠKA DELAVNICA: odkrivanje gledaliških prvin, zabava, priprava igrice. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Otroke vodita Petra Miklus in Aleksandra Maraž. Gledališka šola poteka ob sobotah med 10.30 in 11.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 334-28258583). DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata v nedeljo, 16. novembra, marti-novanje v Kobjeglavi z obiskom pršu-tarne in družabnostjo s kosilom; prijave pri odbornikih obeh društev. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Don Bosco - sreda, 19. novembra, 14.30-15.30. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. SPDG obvešča, da bo avtobus za mar-tinovanje v nedeljo, 16. novembra, odpeljal ob 13. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE potekajo v telovadnici osnovne šole Du-ca dAosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15; informacije na tel. 3472471222. ZAHVALNA NEDELJA v Rupi bo v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 14.30 z blagoslovom kmečkih pridelkov, procesijo, nastopom mešanega in otroškega zbora Rupa-Peč na društvenem prostoru in družabnostjo. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 19. novembra, na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placu-ta v ul. del Santo 26 (na vogalu z ul. della Croce 8) v Gorici. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja ob 15-le-tnici delovanja v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah predstavitev brošure s kulturnim programom. Govornik bo župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. V nedeljo, 16. novembra, bo ob 11. uri ex-tempore za otroke in ob 15.30 13. zamejski tekmovalni festival za godce diatonične harmonike Daiton 2008 - Glasba brez meja za pokal Alpe-Adria. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predstavitev knjige Goriške Mohorjeve družbe »Tone Kralj. Cerkvene po-slikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« v torek, 18. novembra, ob 20. uri. Knjigo bosta predstavila umetnostna zgodovinarja avtorica Verena Korsič Zorn in Saša Quinzi. PRAZNIK KULTURE »CARE_CAS-SANDRE« v organizaciji združenja Ex Border bo potekal od 20. do 23. novembra v Gorici. V sklopu prireditev bo v četrtek, 20. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje s filozofom in psihoanalistom Slavo-jem Žižkom. V KONFERENČNI DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v torek, 18. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige F.X. Zimmermanna »Gorizia di ieri«; Sodelovali bodo Hans Kitzmueller, Lucia Pillon in Quirino Principe. V SKLOPU SREČANJ ZGODOVINE IN KULTURE v organizaciji krmin-skega združenja Austria bo danes, 14. novembra, ob 18. uri v palači Locatelli v Krminu predstavitev knjige »1400 anni di contributi storici del popolo sloveno alla stabilita, pace e sicurez-za d'Europa« Paola G. Parovela. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZSKD - GORICA vabita na predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa Med repom in glavo danes, 14. novembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v KB centru v Gorici. Ob avtorju bosta na srečanju Matejka Grgič in harmonikaš Aleksander Ipavec Ipo. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA prirejata Center za teritorialne onkološke raziskave in študije (CERICOT) in Odbor družinskih članov centra CE-RICOT dobrodelni večer z zbiranjem denarja, ki bo namenjen onkološkim bolnikom v terminalni fazi. Potekal bo v sredo, 19. novembra, ob 20.45 v gledališču Palamostre v Vidmu; med nastopajočimi bo zbor Hrast iz Doberdoba. Predprodaja vstopnic v blagajni gledališča Piccolo Teatro Citta di Udi-ne v ul. Faedis 30 v Vidmu od 16. do 19. ure (tel. 0432-470918). Mali oglasi PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Grazia Prinzivalli por. Barresi v cerkvi Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Paolo Angelini (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču v Štarancanu; 10.45, Fedora Ermini por. Procicchiani s pokopališča v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče; 12.20, Caterina Mininel vd. Antoni iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev. 18 Petek, 14. novembra 2008 jesenice - Enaindvajseti Čufarjevi dnevi Od petka festival ljubiteljskih gledališč Letošnji festival ljubiteljskih gledališč, ki se v gledališču Toneta Čufar-ja začenja v petek, bo gledalcem ponudil mnogo bolj pester program kot v zadnjih letih. Enaindvajseti Čufarjevi dnevi, ki se jih je že prijel naziv dnevi komedije, bodo tokrat namreč v sedmih festivalskih dneh poleg komedij postregli tudi z dramami in celo opereto. Kot je pojasnila direktorica gledališča Toneta Čufarja Branka Smole, je letos selektor Matjaž Šmalc izmed 23 prispelih vlog za festival izbral kar osem tekmovalnih predstav. Ker je KD Teater Grosuplje zaradi objektivnih razlogov nastop odpovedal, pa bo v sedmih dneh festivala na ogled sedem predstav. Te se bodo, kot je to zadnjih osem let običajno, potegovali za Čufarjeve plakete. Festival se bo začel s petkovim odprtjem fotografske razstave na temo Ču-farjevi dnevi doslej in z uvodno predstavo Jeana Paula Sartra Zaprta vrata v izvedbi Kulturnega društva K. V soboto, ko bo v okviru spremljevalnega programa na ogled film Darfur: Vojna za vodo, bodo v tekmovalnem delu zvečer nastopili člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana, in sicer s predstavo Woo-dya Allena Bog. V nedeljo pa bo zaradi odpovedi grosupeljskega gledališča na ogled samo predstava Tina Grabnerja Počitnice? v izvedbi Kulturno umetniškega društva Moment. Loški oder Škofja Loka se bo pedstavil v ponedeljek s Sumljivo osebo Branislava Nuši-ča. V torek pa bo na vrsti predstava Marshe Norman Lahko noč, mama v izvedbi Gledališke skupine KUD Dolomiti Dobrava. Za konec bi moralo po prvotnem planu v sredo nastopiti domače gledališče z opereto Radovana Gobca Planinska roža, vendar so zaradi zelo zasedenega urnika prosvetnega društva Štandrež festival za en dan podaljšali in ga bodo v četrtek zaključili zamejci s predstavo Primorske zdrahe Carla Gol-donija. Skupaj se je za nastop na festivalu prijavilo kar 23 gledališč. To pomeni, da kljub amaterskemu kulturnemu udejstvovanju nenaklonjenim razmeram ljubiteljska gledališča vztrajajo. »Vsak po svoje se trudimo in se poskušamo izboljševati, čeprav ti časi niso rožnati za nobenega ustvarjalca na kulturnem področju, ampak tradicije ne gre zavreči. Zanimivo se je srečati na takem festivalu, pogledati, kako nam uspeva, se družiti in zaploskati drug drugemu,« je pojasnila Smoletova. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: danes, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti Thomas Bernhard: »Ritter/Dene/Voss«. Režija: Piero Maccarinelli. Nastopajo: Massimo Popolizio, Maria Paiato, Manuela Mandracchia. Urnik: danes, 14. jutri, 15. ob 20.30 in v nedeljo, 16. novembra, ob 16.00. DVORANA BARTOLI »La luce di dentro«. Spektakel Giulia-na Scabie v sodelovanju s Claudiom Misculinom in Accademio della Follia. Urnik: danes, 14. jutri, 15. ob 21.00 in v nedeljo, 16. novembra, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Carlo Goldoni: »Le smanie per la vil-leggiatura«. Režija: Elena Bucci. Urnik: danes, 14. jutri, 15. ob 20.30 in v nedeljo, 16. novembra ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 14. novembra, ob 10.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Cenerentola«. Danes, 14. novembra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". Gledališka predstava: »Scene da un ma-trimonio«. Nastopa: Promocijsko združenje »OZ« (Trento). Jutri, 15. novembra, ob 21.00 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Tutto e vivo«. V nedeljo, 16. novembra, ob 16.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »A king listens«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 14. novembra, ob 20.45 / "Puppet & Music". Projekt Ligeti »A tempo!«; ob 21. uri predstava »La leggen-da di coniglio volante« in »I fili della musica«. Jutri, 15. novembra, bo 22.30 / "Puppet & Music". Predstava »The Seed Carriers«. V nedeljo, 16. novembra, ob 17.45 / "Puppet & Music". Projekt Ligeti »A tempo!« in »Aida«. 18. novembra ob 9.30 in ob 10.45 / "Puppet & Music". Bo v veliki dvorani predstava »Pipi in Melkijad«, namenjena otrokom, ki obiskujejo abonma Mali Polžek. Gledališče Verdi V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ GABRJE Kulturni dom Jutri, 15. novembra ob 20. uri / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: jutri, 15., v nedeljo, 16. in v soboto, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Jutri, 15. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapino-ve zvijače«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Tartuffe«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Jutri, 15. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. Jutri, 15. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V sredo, 19. novembra, ob 18.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V četrtek, 20. novembra, ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Mala scena Danes, 14. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Jutri, 15. novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 10.00 / Jasen Boko »Gledališka ura«; ob 20.00 Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 19. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Danes, 14. novembra, ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: v torek, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v PRIREDITVE soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 18. novembra, ob 20.30 / V komorni dvorani bo predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Qiaggiata. Prireditev spada v praznovanja 50. obletnice revije Ceciljanka. V soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Ceci-lijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Cerkev sv. Ivan V nedeljo, Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10.00 maša, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 14. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovaške Filharmonije. Dirigent: Peter Feranec. Solist: Gustav Belaček - bas. V torek, 18. in v sredo, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« -ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. V četrtek, 20. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / In memoriam: Uroš Krek. Dirigent: Marko Letonja. Solist: Jože Kotar - klarinet V petek, 21. novembra, ob 21.00, Gallusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na Blažikova - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. V soboto, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: v sredo, 19. novembra, ob 20.30, otvoritev fotografske razstave Silvana Pittolija »Šte-verjan v zrcalu Brd«. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk. Nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni dom: v torek, 18. novembra, bo ob 18.00, ob 27. obletnici Kulturnega doma, odprtje skupinske razstave društva KONS. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V bivših konjušnicah palače Coronini na Drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. LOČNIK Občinska dvorana: od jutri, 15. novembra, (otvoritev, ob 17.00) do 23. novembra, bo na ogled fotografska razstava »Pozdrav iz ...«. Ogled je možen ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER Pokrajinski muzej: do 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do pet- -/ ka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana do 21.11. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana od danes, 14.11. do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana od 17.11. do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga- relija-Atelje Mikado Ljubljana od 20.11. do 5.12. / TRST Sobota, 15. novembra 2008 Št. 31 (84) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it klop na obisku pri jehovih pričah Od vrat do vrat • •• Trst slovi po svoji kulturni raznolikosti in prisotnosti različnih veroizpovedi ter verskih ločin. Med temi so tudi tisti čudaki, ki radi trkajo na vrata, in ki so nam včasih res nadležni! Seveda se vam je takoj zasvitalo, da govorimo o Jehovovih pričah! O njih nam je bolj malo znano, vemo, da so kritični do transfuzije krvi, študirajo Sveto pismo in razlagajo nauke vsakemu, ki jih je pripravljen poslušati (ali pa tudi ne). Klopa se je lotila radovednost, zato se je odpravil do dvorane v ulici del bosco in si tam ogledal prostore, v katerih se Jehovove priče zbirajo. Stekel je tudi pogovor s starešino Maurom Mattei, ki je prijazno odgovarjal na naša vprašanja. Od kdaj ste prisotni v Trstu in koliko vas je? Dvorana v ulici del Bosco je naša od leta '88, ampak v Trstu smo bili prisotni že prej: v prvi povojni Italiji so prišli misijoni iz Amerike. Imeli smo različne dvorane razpršene po mestu, potem pa smo kupili bivši kino Aurora in ga preuredili v naše namene. Razdeljeni smo v bratovščine, vsaka bratovščina šteje približno sto članov, v Trstu je devet bratovščin, torej nas je približno tisoč aktivnih članov. Pri Jehovovih pričah ne obstajajo aktivni in neaktivni člani, vsi smo aktivni in pridigamo od hiše do hiše, kar je tudi naša glavna značilnost. Če štejemo še simpa-tizerje, ki obiskujejo tedenska srečanja (odprta javnosti), pa nas je dvakrat toliko. Vsako leto pa se nam pridruži približno za deset odstotkov novih članov. Kaj pa glede ureditve znotraj organizacije? Nimamo duhovščine: to pomeni, da nihče izmed nas ni plačan zato, da opravlja poklic oznanjevalca. Imamo starešine, ki imajo svoje družine. Starešina ni nič več od ostalih, ima le odgovornost več, in sicer skrb za duševni razvoj bratov. Vsaka bratovščina ima pet ali šest starešin. Nadalje so med nami misijonarji, ki potujejo po svetu in nekatere starešine, ki vzpostavljajo stike z ostalimi bratovščinami po svetu. Nimamo poglavarja. Naš glavni sedež, ki se nahaja v New Yorku, izgublja nekdanjo vodilno vlogo. Sedeži bratovščin so skoraj v vsaki državi, med drugim koordinirajo tudi delovanje organizacije v revnejših državah. Rimski sedež na primer skrbi za delovanje na območju Balkana in v Afriki. Vse temelji na prostovoljnem delu. Med sabo smo zelo povezani, kamorkoli gremo, vedno najdemo kakega brata, ki nas je pripravljen gostiti. Nenazadnje nas je na svetu kar osem milijonov. Znani ste po tem, da trkate na vrata in vsiljivo pridigate neznancem o božji resnici... Kakšne pa so sploh vaše aktivnosti? Oznanjevanje je naša glavna dejavnost, o tem ni dvoma, zapovedano je v Svetem pismu. Prepričani smo, da principi, ki jih spisi vsebujejo, lahko pomagajo ljudem, in da je širjenje teh naukov naš največji doprinos družbi. Ne gre za reklamo. Imamo veliko izkušenj z osebami, ki so bile odvisniki ali alkoholiki in so se iz tovrstnih situacij rešile. Niso bili več v breme družbi, postali so produktivni. Naš cilj pa vseeno ni delati dobro za družbo, ampak početi to, kar nam zapoveduje Bog. Rešitev človekovih težav se ne nahaja v človeku, ampak v Bogu. Humanitarne dejavnosti niso naša glavna aktivnost, to pa ne pomeni, da se s tem ne ukvarjamo: vedno prispemo kot prvi na območja, ki jih prizadenejo naravne katastrofe. Za tovrstne stvari smo organizirani na mednarodnem nivoju. Ko je Sumatro prizadel cunami, smo bili prvi na kraju nesreče. V obdobju fašizma in nacizma so bile tudi Jehovove priče tarče preganjanj... V Italiji so bile deportacije množične, veliko italijanskih prič je bilo ubitih, znotraj taborišč pa so takratni biblijski študenti imeli svoj razpoznavni trikotnik. Hitler je o nas rekel: »Uničil bom to prekleto raso!« Jehovove priče so kasneje deportirali tudi v Sibirijo. Razlog za to je bilo naše nasprotovanje nasilju, veliko kristjanov je ignoriralo nauk: ne ubijaj bližnjega. Nismo hoteli stopiti v vojsko. Problem se je pojavil tudi kas- nastanek, razvoj in značilnosti jehovih prič Verjamejo v konec sveta, zanj so postavili več datumov Gibanje je nastalo leta 1870 v ameriški zvezni državi Pennsylvania, njen ustanovitelj pa je bil Charles Taze Rus-sel.Prvotno so se privrženci imenovali biblijski študenti, cilj gibanja pa je bil poglobljeno preučevanje svetopisemskih spisov z namenom, da bi znova vzpostavili krščanstvo 1. st. po Kr. Leta 1927 so Jehovove priče, izhajajoč iz interpretacij Svetega pisma obsodile transfuzijo krvi. Od leta 1928 dalje ne praznujejo več božiča, ker naj bi bil praznik poganskega izvora, prav tako ne proslavljajo rojstnih dni. Leta 1931 so se iz biblijskih študentov preimenovali v Jehovove priče. Leta 1933 so se za nemške pripadnike ločine začeli težki časi; priče niso hotele stopiti v vojsko, saj obsojajo vse vrste nasilja, zato so jih zapirali v ječe. Zanimivo pa je, da je bil za osvoboditev dovolj podpis abiure, s katero naj bi se odpovedali verskemu prepričanju. Leta 1968, ko je medicinska znanost toliko napredovala, da je prvi poskus presaditve srca uspel, so Jehovove priče zavzele kritična stališča glede presaditve organov. Jehovove priče verjamejo v vstajenje po koncu sveta, in da se bo Zemlja spremenila v raj za božje služabnike. Ne verjamejo v pekel, vice in v sveto trojico. Po njihovem mnenju naj bi Kristus začel vladati nebeškemu kraljestvu leta 1914, istega leta je spodil Satana in njegove pri- vržence na Zemljo. Takrat so se na Zemlji začele težave. Jehovove priče živijo v Satanovem svetu, niso pa del tega. Postavili so več datumov konca sveta, leto 1915,1925, 1966 in 1975. Slednjič so priznali, da je določitev datuma dogodka, za katerega še sam Jezus ne pozna podrobnosti, nemogoča. Verjamejo, da bo ob koncu sveta odpravljen vsakršen političen in državni ustroj, ekonomija in vse vrste oblasti, ki temeljijo na egoizmu. Srečanja potekajo trikrat na teden v dvoranah, ki nosijo ime Dvorana kraljestva. Organizacija sloni na prostovoljnih prispevkih, najpomembnejši praznik pa je čaščenje zadnje večerje, ki sovpada z judovsko Pasho. neje, mnogo mladeničev je pred leti končalo v zapor, ker se je upiralo obvezni vojaščini. Zavračamo kompromise. Judje so umirali, ker so bili Judje, ne zaradi verskih prepričanj. Jehovo-ve priče pa so umirale zaradi vere, čeprav je bilo dovolj, da podpišejo abiuro. Naj še poudarim, da se Jehovova priča ne rodiš, ampak se za to samodejno odločiš. Kaj pa o izobčenju? Izobčenje je pekoče vprašanje, bivše Je-hovove priče o tem veliko govorijo. Nekateri imajo strupene jezike. V Svetem pismu piše, da kdor se zavestno odloči, da ne bo več upošteval naukov in principov v svojem vsakdanu, je izobčen, kajti dana mu je bila možnost svobodne izbire. Gnilo jabolko škodi ostalim jabolkom v košari. Nekateri pravijo, da je izobčenje prestrog ukrep, s tem vprašanjem so se ukvarjala celo sodišča, ampak izobčenje predvideva statut. Ko se nekdo odloči, da bo postal Jehovova priča, sprejme vsa pravila in predpise. Če pa se zgodi, da ne verjamem več, v to kar me učijo, se s tem tudi ne smem več ukvarjati. Kaj pa o transfuziji krvi? Bog naj bi Noetu zapovedal, naj ne zaužije krvi. Vi temu nasprotujete. Različne bolnice in zdravstvene ustanove so se vašim zahtevam prilagodile. Velja tudi za tržaško bolnišnico? Pravzaprav so se nam dandanes prilagodile vse bolnice. Ni bolnice, ki ne bi operirala Je-hovovih prič, pa čeprav brez transfuzije krvi. Obstajajo tudi nekatere ustanove, ki nudijo možnost presada srca, ledvic in drugih organov z različnimi metodami, vse brez transfuzije krvi. Kri je življenje, življenje pa je sveto, kristjan ne sme zaužiti krvi. V starem Rimu so kristjane, ki so jih obsodili na arene razkrivali na tak način, da so jih silili k uživanju krvavic, čemur so se pravi kristjani upirali. Veliko smo se ukvarjali s tem vprašanjem: nismo norci, ki bi šli v bolnišnice in se tam prepustili smrti, obratno, za nas je življenje sveta stvar. Klasično vprašanje, ki nam ga postavljajo, pa je sledeče: si žrtev prometne nesreče in si v smrtni nevarnosti, če ne dovoliš transfuzije, umreš; kaj storiš? Življenje ni odvisno od transfuzije krvi. Pomembna je prisotnost krvne tekočine, ki prevaža kisik, to pa je možno nadomestiti tudi z alternativnimi tekočinami, ki so krvni zelo podobne po kemijski sestavi. Oznanjate, da bodo ob koncu sveta izginili vsi državni ustroji, politična in ekonomska dejavnost. To močno spominja na Thomasa Moora in Tommasa Campanello Komunizem je črpal navdih pri nekaterih skupnih principih. Jezus je rekel, da je bodočnost človeštva v božjem kraljestvu, zato je ljudi naučil moliti: pridi k nam tvoje božje kralje- mnenja Toleranca, radovednost, tudi skepsa Kako si se odzval(a), ko so te ustavili Jehovci? Fant, 19 let: Osebno sem se z Jehovci srečal malokrat. Ustavili so me, ko sem hodil po cesti, enkrat, morda dvakrat, ne več. Ko sem jih videl sem mislil, da so bili skavti, ker so bili oblečeni podobno kot se navadno oblačijo skavti. Sicer pa so me ogovorili in mi skušali na kratko obrazložiti njihova mnenja in ideje. Nekaj časa sem jih poslušal, potem pa sem jim odgovoril, da imam že moja prepričanja, tako da me njihova ne zanimajo. Vsekakor vsak ima pravico, da ima lastna prepričanja, tako da me Jehovci, če le niso preveč vsiljivi, ne motijo. Dekle, 19 let: Jehovci so večkrat stopili do moje hiše in so si želeli vstopiti. Osebno pa jim nisem zaupala. Nisem hotela, da ljudje, ki jih ne poznam, kar tako hodijo po mojem domu. Ko pa so še naprej vztrajali in nujno hoteli govoriti z mano ali pa z mojimi starši sem jim preprosto odgovorila, da pri nas doma nismo Jehovci in da nas zato take zadeve ne zanimajo. Več o Jehovcih ne bi znala povedati, tudi ker sem se z njimi zadnjič srečala precej časa nazaj. Dekle, 20 let: Večkrat sem slišala po medijih govoriti o Je-hovcih, podrobnih informacij o njihovi veroizpovedi pa ne poznam. Sicer pa vem, da njihova vera ne dopušča, da bi se članom njihove skupnosti v bolnicah opravljale transfuzije krvi in da je zaradi tega v bolnicah marsikdaj prišlo do zapletov in težav. Osebno Jehovce večkrat vidim, ko hodijo po cesti. Vedno so zelo elegantno oblečeni in se pomikajo najmanj po dva. Poleg tega radi ustavljajo mimoidoče. Spominjam se, ko sta me na avtobusu ogovorili dve ženski in me spraševali o Bogu in o mojem mnenju glede pomembnih življenjskih vprašanj. Nekaj časa sem jim odgovarjala, ko pa se je pogovor nekoliko zavlekel in mu ni bilo videti konca, sem začela postajati rahlo naveličana. Ko sem izstopila iz avtobusa, so mi še vedno sledile in so mi v dar poklonile nekaj revij o njihovi veri,, ki sem jih iz vljudnosti sprejela. stvo. V tem kraljestvu je rešitev človeštva. Bog je sprva načrtoval, da bosta Adam in Eva večno živela v zemeljskem raju, ki bi mu sam gospodoval. Sveto pismo pravi, da človeku ni dana sposobnost, da bi sam sebi vladal. To je zlahka opazno v dva tisoč let dolgi zgodovini, vračamo se vedno k istim napakam. V nedeljo, 16. novembra: Tržaški skavti vas vabijo na Dan odprtih vrat, ki bo v Dragi pri Bazovici od 9.30 dalje. Ob 19.30 bo v gledališču Miela nastopila Ricmanjska godba na pihala. 1 4 Petek, 336. novembra 2008 APrimorski r dnevnik nogomet Juventus dohitel Inter na vrhu lestvice Juventus - Genoa 4:1 (2:0) STRELCI: Grygera v 6., Amauri v 26. in Iaquinta v 85., Milito (11-m) v 88. in Papastathopoulos (avtogol) v 93. min. JUVENTUS: Manninger, Grygera, Legrottaglie, Chiellini, Molinaro, Marc-hionni (od 69. Camoranesi), Sissoko, Tia-go, Nedved, Amauri (od 84. Iaquinta), Del Piero (od 87. Giovinco). GENOA: Rubinho, Biava (od 80. Papastathopoulos), Ferrari, Criscito, Potenza (od 61. Bocchetti), Thiago, Juric, Rossi, Palladino, Milito, Gasbarroni (od 46. Sculli). TURIN - Z zmago v vnaprej igrani tekmi A-lige je Juventus na vrhu začasne lestvice dohitel Inter. Genoa, ki je eno od odkritij letošnje sezone, je tokrat v bistvu razočaral, saj si je v obrambi privoščil preveč napak, Juventus pa je potrdil, da je sedaj poleg forme pridobil tudi na konkretnosti. Uvodni zadetek Gry-gere z močnim diagonalnim strelom je olajšal delo Ranierijevega moštva, čeprav je Genoa nato prevzela niti igre v svoje roke, a Amauri je z glavo podvojil in zatrl v kali ambicije gostov. Drugi polčas je bil manj zanimiv, Juventus pa je v bistvu brez večjih težav nadzoroval nasprotnike. V zadnjih petih minutah so padli še trije zadetki, Iaquintin in dva Genoe, a eden v lastna vrata. Edina tolažba za Genoo je 10. gol prvega strelca lige Milita, dosegel pa ga je po 11-metrovki. OBA HANDANOVIČA - Slovenska nogometna reprezentanca bo prihodnjo sredo igrala prijateljsko tekmo z izbrano vrsto Bosne in Hercegovine. Selektor Matjaž Kek je v ekipo spet povabil Tima Matavža in vratarja Mantove Jasmin Handanovic. »Mislim, da smo našli tekmeca po meri, izziv in prestiž sta velika. Skupaj smo bivali v nekdanji državi, tudi oni imajo v Sloveniji veliko navijačev, ne nazadnje pa, kot so že bosanski mediji pametno odkrivali, tudi nekateri naši re-prezentanti izvirajo iz Bosne,« je dejal slovenski selektor Kek. Zanimivo je, da Slovenija proti tekmecem iz nekdanje skupne države še ni zmagala, pa čeprav je z njimi odigrala že 17 tekem (s Hrvaško osem, Srbijo štiri, z BiH in Makedonijo po dve ter s Črno goro eno). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Rimska Lottomatica je že v sredo v Vitorii proti domačemu Tau (nasliki Primož Brezec v boju pod košem) potrdila, da velike ambicije niso iz trte izvite ansa ISTANBUL - Union Olimpija je izgubila še četrto tekmo v evroligi. Tragičen poraz po dveh podaljških v Carigradu proti Fenerbahčeju Ulkerju (87:89) je omejil njene možnosti za napredovanje v drugi del zgolj na teorijo, saj je do konca pred-tekmovanja preostalo le še šest tekem. Po slabem začetku je Union Olimpijo vrnila v igro nenavadna peterka Wallace, Klobučar, Rudež, Zupan in Golubovic. Trener Dži-kic je z omenjenimi igralci vztrajal do konca polčasa in pogumna poteza se mu je obrestovala z minimalnim zaostankom (43:42). Olimpija je zmogla preobrat med 32. in 37. igro in tri minute in pol pred zaključkom je imela štiri točke naskoka (66:70), na drugi strani pa se je razigral Emir Preldžic, dokler ni prvi podaljšek izsilil Ožbolt s trojko 13 sekund pred zvokom sirene. V prvem podaljšku je pomembno vlogo odigral Damjan Rudež, ki je šest sekund pred koncem zadel za izenačenje, v drugem, v katerem so bili Ljubljančani še bližje zmagi, pa se je Vlatko Ilievski iz junaka prelevil v tragično figuro dvoboja, saj je v zadnjem napadu izgubil dragocene sekunde in z metom iz neizdelanega položaja s sedmih metrov zapravil možnost za prvo zmago. Točke za Union Olimpijo: Wallace 7, Ilievski 22, Golubovic 8, Rudež 7, Milič 4, Begic 9, Zupan 10, Ožbolt 20. Ostali izid skupine C: Alba Berlin - Joventut 74:72. Prvi poraz pa je v Grčiji doživela Siena. Z 81:76 jo je premagal Panathianikos. Kljub 22 točkam Lavrinovica so bili na koncu odločilni uspešni prosti meti domačih igralcev Jasikieviciusa in Spanoulisa. Ostala izida: Real Madrid - Armani Mi-lan70:69, Air Avellino - Le Mans 78:73 nba Rekordnih 30 točk Bena Udriha NEW YORK - Slovenski košarkarski reprezentant Be-no Udrih je po poškodbi v pripravljalnem delu sezone spet ujel pravo formo. V tekmi lige NBA je za svoje Kralje iz Sacramenta na gostovanju pri moštvu Los Angeles Clippers dosegel kar 30 točk, tri točke več od svojega osebnega in tudi slovenskega rekorda v NBA. Poleg izrednega strelskega učinka je k prvi zmagi Sacramenta v gosteh prispeval še sedem asistenc, pet skokov, tekmecem je ukradel tudi dve žogi, oni njemu le eno. »Beno igra iz tekme v tekmo bolje. Doslej je bil dober v posameznih elementih, danes je vse te združil. Posledica tega je, da je bil najboljši igralec tekme, kar si je pošteno zaslužil,« je dejal trener Sacramenta Reggie Theus. Slovenski branilec se je pred tekmo dobro zavedal, da bo moral nase prevzeti dodatno breme, saj je manjkal najboljši strelec ekipe, poškodovani Kevin Martin. »Položaj pred tekmo ni bil ugoden, a uspeli smo doseči pomembno in sladko zmago. Nekdo je moral prevzeti glavno vlogo. Trudil sem se, da se sprejemam prave odločitve in uspelo mi je,« je bil zadovoljen Udrih, ki je koše dosegal v odločilnih trenutkih, ko so se domači nevarno približevali (vodili niso niti enkrat). Manjkala mu je le le še pika i, meta za tri točke namreč ni zadel. Rašo Nesterovic je po poškodbi gležnja uspešno prestal vrnitev na igrišče. Začel je v prvi peterki Indiane, igral dobrih 25 minut in dosegel 10 točk. košarka - V Turčiji v tekmi 4. kroga evrolige Poraz Ljubljančanov po dveh podaljških Možnosti so zdaj skoraj nične - Siena v Grčiji doživela prvi poraz tenis »Fair-play« argentinskih ljubiteljev športa BUENOS AIRES - V Argentini očitno niso vsi zadovoljni, da v finalu Daviso-vega pokala, v katerem bodo Argentinci gostili Špance, ne bo nastopil prvi igralec sveta Rafael Nadal. Tako je skupina ljubiteljev tenisa na čelu z Julianom Baeno sprožila peticijo, da se finale prestavi vse do časa, ko bo letošnji zmagovalec zdrav in pripravljen za igro. Vsi, ki so istega mnenja, lahko svoj glas prispevajo na spletni strani www.quie-roganarleanadal.com, do zdaj je svoj podpis prispevalo 13.499 ljubiteljev tenisa. Finale v Mar del Plati bo na sporedu 21. novembra, prvi igralec sveta pa je svoj nastop odpovedal zaradi vnetja kolena. Poškodbo naj bi Španec pozdravil v šestih tednih. KONEC SEZONE - Nizozemski nogometni reprezentant in napadalec Reala iz Madrida Ruud van Nistelrooy je, kot kaže, končal letošnjo sezono. V ZDA mu bodo operirali desno koleno, po prvih zdravniških napovedih pa bo rehabilitacija trajala od šest do devet mesecev. KAZEN ZA CELITC - Evropska nogometna zveza UEFA je škotskemu velikanu Glasgow Celticu naložila denarno kazen v višini 50.000 evrov. Vzrok zanjo je vdor škotskih navijačev na zelenico stadiona Old Trafford ob zadnjem sodnikovem živžgu na tekmi lige prvakov med Manchester Unitedom in Celticom. ODBOJKA - Hrvaški odbojkar Šime Vulin, ki je začel prvenstvo pri klubu Martina Franca, kjer igra tudi Matej Černic, ne bo več igral v italijanski A1-ligi. Centralnega igralca je namreč zamenjal italijanski re-prezentant Luigi Mastrangelo. Vulin, ki je tri sezone igral na jugu Italije v najvišji ligi, bo sedaj izbral drug evropski klub. Z BRAJKOVIČEM - Ukrajinski kolesar Jaroslav Popovič je še eden v nizu zvezdnikov, ki bodo v prihodnje tekmovali v ekipi Astana. Osemindvajsetletni Po-povič je podpisal dvoletno pogodbo.Po-povič, ki je leta 2003 osvojil tretje mesto na dirki po Franciji, bo tako naslednje leto kolesaril ob Američanu Armstrongu, Špancu Contadorju, Američanu Leipheimerju, Nemcu Klodnu in ne nazadnje tudi Slovencu Brajkoviču. MARADONA - Novi selektor Argentine Diego Armando Maradona je že v prvih težavah. Njegova nesoglasja s predsednikom argentinske nogometne zveze AFA Juliem Gordono so šla celo tako daleč, da so poznavalci že začeli govoriti o Maradoninem odstopu. Vzrok nezadovoljstva nekdanjega najboljšega igralca na svetu je v vprašanju trenerskega kadra. Maradona si za pomočnika želi nekdanjega kolega iz reprezentance Oscarja Ruggerija, ki pa ga Gordona odklanja. finančni zakon CONI bo naslednje leto prejel 112 milijonov manj Krčenje bo hudo prizadelo športne zveze Novi finančni zakon, ki ga pravkar obravnavajo v senatnih komisijah, ne prizanaša niti športu. Včeraj je predsednik italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) Gianni Petrucci ponovno orisal, v kolikšni meri bo krčenje finančnih sredstev prizadelo tudi celotno italijansko športno gibanje. Naslednje leto naj bi CONI prejel 338 milijonov evrov, torej kar 112 milijonov evrov manj od predvidenih sredstev, ki bi jih moral CONI razdeliti med različne športne zveze. »Štirinajst do petnajst športnih zvez bi se moralo od januarja dalje odpovedati nastopom na svetovnih pokalih, saj večina njihovih finančnih sredstev izvira iz CONI-ja,« je pojasnil Petrucci. Nakatere zveze so namreč odvisne skorajda izključno od prispevkov CONI (od 80 do 90 odstotkov vseh sredstev daje italijanski olimpijski komite). Predsednik Petrucci je zaskrbljen, a kljub temu meni, da šport ni pomembnejši od drugih sektorjev: »Zato bomo počakali, saj vemo, da so na tenis - Zaključni turnir v Šanghaju Gianni Petrucci ansa prednosti listi druge težave.« Predsednik Inštituta za športne kredite Andrea Cardinaletti je še dodal, da bi lahko Inštitut odobril nekatera brezobrestna posojila predvsem za gradnjo športnih objektov, ki imajo tudi družbeno-socialni pomen. Murrayu in Djokoviču se je pridružil še Davidenko ŠANGHAJ - Na zaključnem teniškem turnirju sezone v Šanghaju z nagradnim skladom 4,55 milijona dolarjev so znani že trije polfinalisti. Britancu Andyju Murray-ju in Srbu Novaku Djokovicu se je v polfi-nalu pridružil še Rus Nikolaj Davidenko. Včeraj sta bila na sporedu dvoboja zlate skupine. Djokovicu niti poraz proti Francozu Jo-Wilfriedu Tsongi ni pokvaril veselja ob uvrstitvi v polfinale. Francoz, ki se je maščeval za poraz v finalu odprtega prvenstva Avstralije, je poskrbel le za to, da Srb ni obdržal niza neporaženosti v Šanghaju. Francoz je bil boljši z 1:6, 7:5 in 6:1. V drugem dvoboju si je Davidenko mesto med najboljšo četverico zagotovil z zmago proti Argentincu Juanu Martinu del Potru s 6:3, 6:2. V rdeči skupini pa si je polfinalno mesto že pred zadnjim krogom zagotovil Murray, drugega polfinalista pa bosta določila današnja dvoboja med branilcem naslova Švicarjem Rogerjem Federerjem in Murrayjem ter Francozom Gillesom Simonom in Čehom Radekom Štepanekom, ki je zamenjal poškodovanega Američana An-dyja Roddicka. Rus Davidenko ansa / ŠPORT Sobota, 15. novembra 2008 21 namizni tenis - Jutri v Zgoniku Dekleta in fantje hkrati, obe tekmi pa sta pomembni V zgoniškem športno-kultur-nem centru se obeta jutri od 18. ure dalje pravi namiznoteniški »show«, kot slikovito pravi športni vodja kluba Sonja Milič. Prvič letos bosta istočasno doma igrali obe paradni Kra-sovi ekipi, njuni tekmi pa sta povrhu še izjemno pomembni. Ženska ekipa se bo v A1-ligi pomerila namreč z Montepaschijem iz Siene, ki velja zdaj kot zdaj za neposrednega tekmeca v boju za obstanek, fante, vodilne v B2-ligi, pa čaka dvoboj z neposrednim zasledovalcem Estejem. Ženska A1-liga: Kras... že vodi z 2:0 Krasovke bodo dvoboj s Sieno začele s prednostjo dveh točk. Bivša krasovka Ana Bržan, ki že tretje leto honorarno igra za Sieno, bo namreč jutri v Zgoniku zaradi poškodbe kolena vnaprej predala oba svoja dvoboja, kot nam je včeraj potrdila sama Ana. »Absolutno ne morem igrati, moji italijanski soigralki pa tudi ne smeta več igrati v A-ligi, sicer bi se morali v nadaljevanju sezone odpovedati tudi nastopanju v B-ligi,« je odločitev kluba pojasnila Bržanova, ki naj bi do januarja sanirala poškodbo. Naloga krasovk bo kljub temu zelo težka, saj igrata za Sieno kar dve močni tujki: Kitajka Wang Yu in Ar-menka Makinien, ki bosta trd oreh tudi za Krasovo Kitajko Yuan Yuan. Bržanova pravi, da bi se oni jutri zadovoljili z neodločenim izidom 3:3, to je tudi minimalni cilj krasovk, za zmago pa bo treba imeti tudi kanček sreče, saj bi morala biti rotacija igralk takšna, da bi se Yuanova pomerila z obema tujkama, ne pa na primer z Bržanovo. Za Martino Milič in Evo Carli (ali Matejo Crismancich) bo na- Eva Carli kroma mreč zelo težko ugnati Wangovo ali Makinienovo. Bo igral Roncolato? Kot rečeno, je težka tudi naloga fantov. Bojan Simoneta in brata Rotella so po 5. krogih nepričakovano nepremagani na vrhu lestvice, njihov jutrišnji nasprotnik Este pa velja za glavnega favorita skupaj z goriško Azzurro. Doslej je Este izgubil le eno tekmo in to takrat, ko zanj ni igral močni drugokategornik Roncolato. Usoda Krasa bo v marsičem odvisna od tega, ali bo Roncolato (ki je tudi trener članske ekipe kluba v A-ligi) igral ali ne. Računajo, da bo igral, saj v višjo ligo napreduje le ena ekipa (drugo uvrščeni bo nastopil v play-of-fu), Este pa si ne more več privoščiti dosti spodrsljajev, če želi končati prvenstvo na prvem mestu. Poleg Roncolata sta v ekipi še Crivellaro in Selmi, to sta zelo solidna tretje kate-gornika. Skratka, na papirju so gostje boljši, Kras pa nas je letos že nekajkrat »razvadil« z lepimi presenečenji. Turnir B-ligašic Kar se tiče državnih ligi bo ta teden spet igrali tudi Krasovi ženski ekipi B-lige. V nedeljo bosta v Zgo-niku gostitelj turnirja na treh mizah, nastopilo bo skupno pet ekip. (ak) košarka - V moški D-ligi že drevi proti drugo uvrščenemu Don Boscu Za Breg derbi kroga v Miljah Danes tudi Kontovel v Tržiču, Dom pa jutri v Foljanu V sedmem krogu deželne D lige bodo vse slovenske ekipe igrale v gosteh. Kontovel in Breg bosta stopila že drevi na igrišče, Dom pa bo tokrat igral v soboto. Derbi kroga bo danes zvečer v Miljah, kjer bo ob 21.00 drugo uvrščeni Don Bosco gostil Brežane. Zmaga Salezijancev bi jim omogočila, da dohitijo Brežane in jim prvič letos odvzamejo prvo mesto na lestvici. Pomembno srečanje so na košarkarski zvezi zaupali sodniški dvojici Sabadin - Ce-tin. Med vsemi D-ligaši so Tržačani pod košema najbrž najnevarnejši nasprotniki Brega, še predvsem po prihodu izkušenega Galaverne. Drugi center je solidni Co-ciani, Klarico pa bosta zelo verjetno krila Dolce in Volpi, ki sicer nimata takih atletskih sposobnosti kot Krašovčevo krilo, tehnično pa sta mu vsaj enakovredna. Izven rakete je Breg boljši kljub napovedani odsotnosti Lokatosa. S hitro igro bi morala minimoto - Roberta Purich že drugič slovenska prvakinja V stilu formule ena Naslov je določila sklepna dirka - Zaradi ljubezni trenirala manj - Nastopala tudi v moški konkurenci Čez teden dni bo v Ljubljani podelitev pokalov slovenskih prvakov v avto-moto športih. Na svečanosti na Gospodarskem razstavišču bo prisotna tudi Slovenka iz Italije Roberta Purich, ki je letos osvojila drugič zapored prvo mesto v prvenstvu minimoto. Roberta, ki je pred nekaj dnevi dopolnila 23 let in jo najbrž mnogi poznajo kot prodajalko v trgovini »pri Gi-gitu« na Opčinah, je osvojila že drugi naslov prvakinje v ženski kategoriji slovenskega amaterskega prvenstva v minimotorjih. Prvič je po tem naslovu posegla lani: »V primerjavi z lanskimi nastopi, je bila letos konkurenca hujša. Pristopile so nove tekmovalke, ki so bile zelo konkurenčne, zato je bila potrditev prvega mesta zelo naporna. Skupno nas je bilo šest,« nam je povedala Roberta, ki v tej kategoriji tekmuje z motorjem na zračno ohladitev. Nastopila je na šestih dirkah, trikrat je bila druga, trikrat pa prva. V stilu letošnjega prvenstva formule 1 se je bitka za prvo mesto v ženski konkurenci zaključila šele na sklepni dirki: »Po zadnji dirki sva imeli s neposredno tekmico Nino Novak enako število točk. V takih primerih odloča uvrstitev zadnje dirke. V Kopru sem osvojila prvo mesto in zato je naslov pripadel meni,« je razburljivo končnico prvenstva povzela Roberta, ki je letošnjo tekmovalno sezono obogatila še z nastopi v moški konkurenci z vodnim motorjem. Roberta je bila edina ženska tekmovalka, na koncu je osvojila 11. mesto na 24 tekmovalcev: »Tekmovanje z moškimi je bilo zame Od leve: (stoje) fant Marco Slavec, teta Erika Purich, mama Patrizia Russignan in oče Dolfi Purich, kleče: Roberta Purich odličen trening. Tu je konkurenca ostrejša in zato je vsaka tekma lahko zelo poučna,« je potrdila Roberta, ki tekmuje za Karting klub Koper. Všeč so ji predvsem hitre proge. Openka pravi, da je najlepše dirkališče na Krškem, kjer je letos osvojila dve prvi mesti. Roberta se je na prvenstvene nastope pripravljala na dirkališču v Kopru (najbližji kartodrom), v Porto-gruaru in v kraju Torre del Mosto pri San Stinu di Livenza v Venetu: »Navadno sem trenirala ob nedeljah. Letos pa sem nekoliko popustila: zaradi ljubezni nisem trenirala redno,« nam je zaupala Roberta. Na dirke širom po Sloveniji se pelje z najetim avtodo-mom. Ob sobotah na dirkališču pote- Breg računa na svojo hitrost, Don Bosco bo stavil na obrambo kroma dolinska peterka brez večjih težav nadi-grala nasprotnike. Don Bosco pa bo skušal z dobro obrambo zaustaviti Bregove strelce. Po treh zaporednih porazih čaka Kontovelce sorazmerno lahka naloga, saj bodo drevi ob 21.15 igrali v Tržiču proti Nabu, ki sicer ima na lestvici isto število točk in le malo slabšo skupno koš razliko. Na današnji tekmi bosta delila pravico Go-ričan Corolli in Tržačan Saule. Za razliko od prejšnjih sezon, ko je Nab ciljal na končnico in Kontovel na miren obstanek, so letos Brumnovi varovanci bolje pričeli prvenstvo in upravičeno ciljali na boljšo uvrstitev. Drevi pa morajo Švab in soigralci v Tržiču upravičiti svoje cilje. Za to pa bodo morali zaustaviti nasprotnikove centre in njihovega najboljšega strelca Gona. Domovci bodo morali jutri ob 20.30 v Fogliano, kjer jih čaka precej težavna naloga proti solidni domači ekipi. Fogliano se je namreč minulo soboto v Dolini kar tri četrtine enakovredno boril z Bregom. Lussinovi varovanci so zmagali drugo in tretjo četrtino in bi morda tudi zadnjo, če ne bi sodnika precej nepričakovano izključila trenerja gostov. Trener Ambrosi bo tokrat imel težave predvsem pod košema, kjer so domačini kar dobro založeni. Poleg tega pa se bo moral paziti predvsem strelca Tessarola (zadnji dve sezoni pri Nabu). Pri Domu je tokrat v dvomu nastop mladega playmakerja Vončine, ki se je med tednom poškodoval. Zanimivo je dejstvo, da bodo Gori-čani tokrat »podedovali« po enega sodnika z Bregove in Kontovelove tekme - Sa-badina oz. Corollija. (Mitja Oblak) napoved Fabio Sancin in Borov »run & gun« Fabio Sancin, dolgoletni Borov in Cicibo-nin trener je letos sprejel nov izziv in pri Boru sestavil novo ekipo za nastopanje v promocijski ligi. Po koncu prejšnje sezone so igralci ekipe U19 odločili, da bi raje nastopali v promocijski ligi kot pa v prvenstvu pod 21. letom. Tej skupini so se nato pridružili še borovci, ki bi morali nastopati prav v prvenstvu U21 (teh ni bilo dovolj, da bi sestavili samostojno ekipo) in nekateri bivši Borovi mladi. »Treningov imamo malo, pogosto pa se dogaja, da smo na njih tudi v dvajsetih,« je organizacijo komentiral izkušeni trener. Cilj ekipe, ki je dobila tudi nov sponzor - tiskarno Artgroup, je vsekakor nabiranje izkušenj. Dobro uvrstitev pa bo ekipa skušala doseči s hitro in agresivno igro: »run and gun« v napadu (po zgledu ameriških ko-lidžev) in 40. minut presinga v obrambi. S tako igro je bila ekipa že uspešna na prvem srečanju. Poleg sedmih »starejših« igralcev bodo v promocijski ligi izmenično igrali tudi mlajši (pod 19. letom). Borova druga ekipa pa ni nastala kot nadomestilo Cicibone, društva, ki ga je prav Fabio ustanovil in še vedno obstaja, kljub temu, da se letos ni vpisala v promocijsko prvenstvo. O prvi Borovi ekipi, pa je tržaški trener povedal, da »ima močno in izkušeno prvo peterko. Proti večini ekip se bo dobro odrezala, proti hitrim peterkam pa bi lahko zašla v težave, še predvsem v obrambi.« FABIOVE NAPOVEDI Pool Benetke (2) - Jadran (6) zmaga Jadrana +10 Vicenza basket (2) - Bor Radenska (6) zmaga Bora +10 Round Midnight Don Bosco (10) - Breg (12) zmaga Breg +15 Europool Fogliano (6) - Dom (0) zmaga Fogliana +5 NAB Tržič (6) - Kontovel (6) zmaga Kontovela +10 (M.O.) košarka - Državno prvenstvo U17 Hladna prha za Jadran ZKB kajo treningi, ob nedeljah pa so na vrsti kvalifikacije in še dirka. Na tekme jo spremljajo vedno oče, mama, fant in teta. Svet moto športov pa je finančno zelo zahteven. V eni sezoni potrosi Roberta približno 5.000 evrov: »Pri finančnih sredstvih mi pomaga družina. Iščem sponzorjja, a ga še nisem dobila,« je pozvala podjetnike Roberta. Ker tekmuje v moški in ženski konkurenci, ima letos dva motorja, hlajenega na vodoin na zrak, ki ju mora tudi redno vzdrževati. To je s stroškovnega vidika zelo zahtevno. O naslednji sezoni pa Roberta še ne razmišlja, čeprav pravi: »V tretje gre rado! Po dveh naslovih zakaj ne bi osvojila še tretjega?« (V.S.) Ardita - Jadran ZKB 68:62 (18:18, 32:34; 40:48) JADRAN: Ban 19, Bernetič 13, Dellisanti 6, Sacher 18, Škerl 6, Zaccaria 0, Dell'anno 0, Zudek 0, n.v. Pegan, Longo, Valič, Starec. TRENER: Gerjevič. Jadranovci so v državnem prvenstvu prvič po osmih krogih ostali praznih rok. Na gostovanju v Gorici je bila igra preveč površna, odpovedal pa je tudi glavni nosilec igre Borut Ban, ki je bil psihično in fizično izmučen (nastopal je v nedeljo s člansko ekipo v državnem prvenstvu C-lige, v ponedeljek je odigral 30. minut na tekmi U19, v torek je zbolel, v sredo pa bil že spet na igrišču). Nihče od ostalih soigralcev pa si ni prevzel odgovornosti, da bi prevzel vajeti igre v svoje roke. Ger-jevičevim varovancev je več težav povzročala tudi velika dvorana Pala Bigot. Gostitelji so sicer vodili vse do pet minut pred koncem srečanja. Po tretji četrtini so z delnim izidom 8:14 celo povedli na osem točk, prednosti pa niso uspeli ob-dražati. V končnici so namreč Ban in ostali odpovedali v obrambi in napadu. Na koš so metali iz neizdelanih položajev, veliko je bilo tudi napak pri vodenju in podajah. Jadranovci so izgubili kar 20 žog, kar je bilo odločilno za končni razplet. Goriška ekipa je sicer solidna, a vsekakor premagljiva. Doselj je igrala proti močnejšim nasprotnikom in zbrala dve zmagi in štiri poraze. Ostali izidi: Servolana - Acegas ASp 38:53, CBU Ud - Don Bosco 81:46, Santos - Mille e una notte 67:71. □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Narodnem domu (ul. F. Fil-zi 14) ta teden odprta še danes od 10.00 do 15.00. 22 Petek, 14. novembra 2008 ŠPORT / hokej na rolerjih - Jutri začetek prvenstva A1-lige Polet ZKB Kwins za končnico prvenstva Trener Aci Ferjanič meni, da so poletovci letos bolje pripravljeni - V ekipo želijo vključiti mladince Jutri bodo v okviru prvega kroga italijanske A1-lige stopili na ploščad tudi hokejisti Poleta ZKB Kwins. Na gostovanju v Milanu se bodo pomerili proti ekipi Milano24. Jedro letošnje ekipe je v primerjavi z lansko skorajda nespremenjeno. Poletu se je pridružil edinole Goričan Fabio Corazzo, ki je lani nastopal z Gorico v B-ligi. Gol bo ob vratarju Alešu Petronijeviču branil tudi mladi, 18-letni Andrea Gallessi iz Coma, ki se je vpisal na Tržaško univerzo. Rezervni vratar je lani nastopal na ledu in na ro-lerjih. Ekipo pa je zapustil Anže Lončar, saj pravila hokejske zveze dovoljujejo samo tri tujce (lani do štiri). Openske hokejiste bo še naprej vodil slovenski strokovnjak Aci Ferja-nič, ki je z začetkom sezone zadovoljen: »Letos več treniramo, fantje so nasploh bolj resni. Vsi redno trenirajo, tako da je tudi naša fizična pripravljenost boljša od lanske,« je ocenil trener. Ob trikrat tedenskih treningih (lani so hokejisti trenirali samo dvakrat) so se na začetek prvenstva pripravili tudi s prijateljskimi in pokalnimi tekmami ter nastopi na turnirjih. »Opažam, da so nekateri fantje dojeli pravi smisel igre. Naša igra je letos bolj kompaktna,« je napovedal Ferjanič, ki želi v ekipo vključiti tudi mladince. Glavni cilj kwinsov je obstanek v ligi: »Startni cilj pa je nekoliko višji: to je uvrstitev v končnico. Zavedam pa se, da bo to zelo težko,« je objektiven trener Ferjanič. Kakovost prvenstva je letos višja. V ekipah je tudi veliko mladih perspektivnih igralcev, kar daje prvenstvu še dodano vrednost. »Omejena finančna sredstva sicer številnim ekipam niso dopustila, da bi se posebno okrepila: najemanje igralcev samo za tekmo ni več običajna praksa. Klubi sedaj zahtevajo, da vsak igralec trenira vsaj enkrat tedensko z ekipo. Prav zaradi tega se je večina klubov odločila za domače igralce oziroma igralce iz bližnje okolice. Čedalje manj je takih igralcev, ki bi iz severne Italije igrali v oddaljenih klubih. Zahteva po enkrat tedenskem skupnem treningu pa nenazadnje omogoča, da so ekipe bolje uigrane in posledično je liga kvalitetnejša,« je še pojasnil trener. Tudi letošnji glavni favorit za osvojitev prvenstva je Asiago iz Veneta. V boj za najvišja mesta pa se bodo prav gotovo vmešale še tržaška Edera, Vi-cenza in Milano 24. Edera je z odhodom Sotlarja v Španijo izgubila po- Postava je v primerjavi z lansko skoraj nespremenjena. Poletu sta se pridružila Corazzo in Galessi, odšel pa je Lončar kroma membnega igralca, Vicenza se je okrepila in želi osvojiti naslov, čeprav je po mnenju Ferjaniča Asiago še vedno najboljši. »Ostale nastopajoče ekipe pa poznamo. Novinka je Montebelluna, ki je lani napredovala iz nižje A2-lige,« je še pojasnil Ferjanič. Na prvi tekmi proti Milanu 24, ki ga Ferjanič uvršča med najboljše ekipe, bo Polet nastopil brez Sama in Mojmirja Kokorovca, ki se ta teden nogomet Nepričakovan poraz Prosečanov Amatori FJK - Latteria Guštin Prosek 2:1(1:1) STRELEC: Vrše LJUBITELJI PROSEK: Blason, Sed-mak, Štolfa (Gregori), Štoka, Turko (Mi-lič), Škabar, Candotti, Mozetič, Milkovič, Švab, Vrše. V prvi prvenstveni tekmi so ljubitelji s Proseka nepričakovano izgubili proti sicer solidni ekipi, ki je lansko prvenstvo dosegla tretje mesto. V prvem polčasu so gostje igrali kot na pamet. Podaje so bile natančne, le pred nasprotnikovim vratarjem so večkrat zapravili dobre priložnosti. Gol je padel po zaslugi Vršeta, kateri je izrabil lepo podajo Milkoviča. Do konca polčasa pa so domačini izenačili rezultat po napaki vratarja. Gostje so se podali v napad a tudi domačini so pripravili nekaj nevarnih akcij v protinapadu. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila do 15 minut pred koncem, ko so Prosečani malo popustili, domačini pa so v protinapadu zadeli v drugič. Prosečane čaka jutri prihodnja tekma in sicer na igrišču Ervatti ob 14.30. Na prvo srečanje na domačih tleh - za raz-položljvost igrišča se zahvaljujejo nogometnemu društvu Primorje, pa tudi Gaji, ki jih je gostila lani, vabijo vse svoje navijače. ZKB Kwins Aleš Petronijevič (1977) vratar Andrea Gallessi (1989) vratar Ares Beorchia (1990) vratar Mojmir Kokorovec (1969) vratar Matteo De Iaco (1977) vratar Stefano Cavalieri (1984) branilec Jure Ferjenič (1983) branilec Michele Poloni (1966) branilec Davide Battisti (1985) branilec Gianluca Cavalieri (1990) branilec Borut Strašnik (1984) branilec Mitja Kokorovec (1973) branilec Gabriel Hididou (1989) branilec Andrea Fabietti (1989) branilec Alessandro Sironich (1992) branilec Doriana De Iaco (1986) napadalec Aleš Fajdiga (1978) napadalec Samo Kokorovec (1970) napadalec Fabio Corazza (1984) napadalec Giacomo Rebez (1990) napadalec Nicola Facchini (1990) napadalec Gianmarco Berquier (1992) napadalec Daniele Acquafresca (1991) napadalec Daniele Miazzi (1990) napadalec Mattia Montenesi (1990) napadalec Davide Fabietti (1988) napadalec mudita na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu. V Milanu bo odsoten tudi Jure Ferjanič, ki je na študijskem potovanju v Ameriki in se bo kwinsom pridružil šele v četrtem krogu. (V.S.) 1. KROG, v soboto: HC Milano 24 Quanta - Polet ZKB (18.00), Fave-ro Health Projects Montebelluna - HC Draghi Torino, Asiago Vipers - Pirati Civitavecchia, Lions Arezzo - Ferrara Hockey ASD; v nedeljo: Edera Bellet-ti Trst - Milano 17 Rams (18.00 na Čarboli), Diavoli Vicenza - Libertas Forli. Mladinsko delovanje Ekipe Poleta ZKB Kwins bodo nastopale tudi v drugih mladinskih prvenstvih. Ze konec meseca bodo s prvenstvenimi nastopi začeli Poletovi hokejisti pod 15. letom starosti. V tem prvenstvu pa bo z imenom Polet Slovenija nastopala ekipa iz Horjula. Januarja se bo začelo še prvenstvo U20 in U23. Polet bo s po eno ekipo nastopal v obeh prvenstvih. Novost predstavlja skupina najmlajših. Gre za minihokej, ki je netek-movalnega značaja. Od januraja dalje bodo stekla skupna srečanja z ostalimi ekipami, na katerih bo glavna zabava in igra. tenis - Četrtfinale na Mallorci Paola Cigui izgubila proti četrti nosilki Gajevka Paola Cigui je na dveh turnirjih v Mallorci osvojila 5 točk WTA. V ponedeljek po obnovitvi svetovne jakostne lestvice naj bi zasedala približno 470. mesto kroma nagrada šport in šola Letos 38 nagrad, dijakinj pa je več Podelitev bo danes na Opčinah ob 17. uri V prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah bodo danes ob 17.00 podelili Nagrade šport in šola, ki jih vsako leto podeljuje Združenje slovenskih športov v Italiji v sodelovanju z bančnima zavodoma Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob Sovodnje dijakom slovenskih višjih srednjih šol, ki dosegajo dobre uspehe na šolskem in športnem področju. Letos se je na razpis prijavilo 63 dijakov, odobrili pa so 38 prošenj. Iz Trsta bo nagrajenih 32 dijakov, šest pa iz Gorice. Dijaki se ukvarjajo s 15 različnimi športnimi panogami. Največ je odbojkarjev in odbojkaric, sledijo nogometaši in košarkarji. Najštevilnejši so dijaki Znanstvenega in klasičnega liceja Franceta Prešerena (12), sledijo: dijaki Državnega trgovskega tehničnega zavoda Zige Zoisa (11, od katerih trije iz oddelka za geometre), dijaki Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožeta Štefana (8), dijaki licejskega pola Trubar - Gregorčič iz Gorice (4). Dva dijaka obiskujeta državni industrijski tehnični zavod Jurija Vege, ena dijakinja pa družboslovni li-cej Antona Martina Slomška. Nasploh bo nagrajenih več dijakinj (28). Nagrado šport in šola ZSŠDI podeljuje letos že osem-najstič, prvič so jo leta 1991. Doslej so podelili že 521 priznanj, največ leta 2003, ko je bilo kar 54 nagrajencev. Ze tretje leto se nagrade podeljujejo po prijavi na razpisu. odbojka - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley spet gladko Soča klonila pred izkušenim Govolley Kmečka banka - Pieris 3:0 (25:15, 25:4, 25:11) GOVOLLEY: M. Zavadlav, Bressan, Mania, Da-nielis, Petejan, Antonic, Degano, Valentinsig, G. Zavadlav, Ragusi, Povšič, Piras (L). Trener Rajko Petejan. Tudi tretji nastop je bil za Goričanke bolj ali manj formalnost, saj jim Pieris ni bil dorasel. Močan servis je bil najboljše orožje Petejanovih varovank, ki so nasprotnicam onemogočila napad, na mreži pa je pri Govolleyju vse delovalo kot po olju, tako da so bile tudi v protinapadu zelo učinkovite. Glede na potek srečanja je trener v zadnjem setu poslal na igrišče najmlajšo možno postavo. Pozitivna plat tekme je v tem, da Goričanke svojih nasprotnic niso nikoli podcenjevale, tudi če so bile očitno slabše, zato pa pohvalo zaslužijo vse igralke, ki so dobro opravile svojo nalo- Soča - Villesse 0:3 (19:25, 24:26, 15:25) SOČA: Camauli 1, Bevčar 2, Černic 4, Gabba-na 7, Galizia, Gergolet 7, Kogoj 2, Marussi 0, Visentin 8, Brumat, Moro, Turus 0. Trener Paola Uršič. Sočanke so se tokrat pomerile z ekipo, ki naj bi se borila za vodilna mesta v ligi. Igralke iz Vileša so izkušene in borbene. Sočanke so jih resno zaposlile predvsem takrat, ko so dobro servirale. Tako so v drugem setu že visoko zaostajale, ko je na servis prišla Alison Visentin in dosegla kar sedem zaporednih točk, v izenačeni končnici pa so žal prevladale gostje in tako osvojile verjetno odločilni set za osvojitev končne zmage. Trenerka Paola Uršič z nastopom ni bila nezadovoljna, od svojih igralk pa vseeno pričakuje več, na mladost se namreč ni mogoče vedno sklicevati. UNDER14 ŽENSKE Lucinico bianco - Soča 3:0 (25:12, 25:8, 25:7) SOČA: Gaja Braini, Anja Černic, Ivana Cotič, Mihaela in Sara Devetak, Manca Malič, Alessia Peressini, Deborah Gergolet. Sočanke so se v uvodnem krogu prvenstva pomerile najbrž z najmočnejšo ekipo v ligi, saj je Luci-nico del projekta Millenium in njegova A ekipa naj bi bila sestavljena iz najboljših igralk večjega števila društev. Ekipa se odlikuje po višini in že dokaj izdelanim napadom. Večji del igralk Soče še pripada kategoriji under 13. Naše igralke niso igrale slabo, vendar pa so bili njeni napadi prešibki, da bi lahko ogrozili nasprotnikovo polje. Prvenstvo je vsekakor zelo dolgo (18 tekem) in ekipa, ki marljivo vadi, se bo zagotovo še izboljšala. Ze jutri se bo v sovodenjski telovadnici, s pričetkom ob 15.30, pomerila s Pierisom. Gajevki Paoli Cigui ni uspelo ponoviti uvrstitve iz prvega turnirja na Mallorci. Pred tednom dni se je na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev uvrstila v polfinale, včeraj pa se ji je to izmuznilo. V četrtfinalu je našo najboljšo teniško igralko premagala Rusinja Elizaveta Tochilov-skaya s 6:1 in 6:2. Zaradi dežja so srečanje večkrat prekinili: tekma se je začela ob 9.30, zaključila pa se je šele v poznih popoldanskih urah. To je Paola vidno oškodovalo in je zaigrala nezbrano, 19-letna nasprotnica pa je bila prepričljivejša in je zasluženo slavila zmago. Ruska igralka iz St. Petersbur-ga, ki zaseda na svetovni jakostni lestvici 449. mesto in je bila na turnirju četrta nosilka, se je tako uvrstila v polfinale, v katerem bo danes igrala proti Švicarki Conny Perrin (št. 589). Cigujeva je v zadnjem mesecu nastopila na štirih turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev: dvakrat v Dubrovniku, nazadnje pa dvakrat na Mallorci. Obakrat je po zelo dobrem nastopu na prvem turnirju (v Dubrovniku je izgubila v finalu, na prvem turnirju na Mallorci pa v pol-finalu) v drugem zaigrala manj prepričljivo, tudi zaradi utrujenosti. Paola naj bi sedaj nekaj tednov le trenirala, igrala naj bi ponovno decembra. Paola zaseda ta teden 527. mesto na lestvici WTA. Ker je na prvem turnirju v Mallorci prejela tri točke, na drugem pa dve, bo v ponedeljek po obnovitvi lestvice najbrž še precej napredovala na lestvici. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. novembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: Nižja srednja šola Ivan Cankar - Sv. Jakob 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15, 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.15 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento ^ Rai Due 6.20 18.50, 0.25 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 22.55 Dnevnik 21.05 Nan.: Close to Home 22.40 Nan.: Weeds (i. Marie Luise Parker) 23.20 Aktualno: Punto di vista 23.25 Proza: Regna la rogna ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 15.15 17.00 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.20 Nad.: Sentieri 15.40 Film: Vento di tempesta (akc., ZDA '59, r. H. Blanke, i. C. Baker, R. Moore) 18.40 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 1.35 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 23.55 Film: L'uomo della pioggia - The rainmaker (dram., ZDA, '97, r. F. Ford Coppola, i. M. Damon) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beaufitul 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Paperissima - Errori in tv 23.00 Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) 1.15 Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.20 Dnevnik 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 22.10 Nan.: Life 23.05 Nan.: Dexter 0.10 Nan.: Six Feet Under 1.10 Športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.45 Info. oddaja: La provincia ti informa 13.15 Il Rossetti 13.55 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Inf. odd.: A casa del musicista 15.00 Inf. odd.: Volley time 15.20 Klasična glasba 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf. odd.. Musica, che passione! 20.15 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Musicol: La serva (G. Paisiello) 22.50 Inf. odd.: Qui Cortina 23.35 Inf. odd.. Visti da vicino: Itinereri per i giovani La 7 Omnibus, sledi Omni- 23.55 7.00 Aktualno: bus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Cercasi tribu disperatamen-te (kom., ZDA, '98, r. T. Holland, i. J. Elfman) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) Šport: Victory (v. P. Colombo) Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risana nan.: Trojčice Risana nan.: Hotel Obmorček Kratki film: Kot riba v vodi Enajsta šola Dolgcajt Osmi dan (pon.) City folk Alpe-Donava-Jadran Poročila, vremenska napoved in športne vesti Duhovni utrip (pon.) Nad.: Komisar Rex Slovenski utrinki Poročila Mostovi - hidak Iz popotne torbe Dok. nan.: Slovenski vodni krog Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.35 Tv pogled 17.45 0.35 Dok. serija: National Geographic 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Anica in počitnice 20.20 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 12.35 13.00 13.25 13.55 14.10 14.35 15.05 16.05 16.35 17.00 17.30 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.50 21.15 22.50 9.30, 1.30 Zabavni infokanal Infokanal Otr. infokanal Glasnik Podoba podobe Evropski magazin Črno-beli časi 50 let televizije Šport špas Hum. nad.: Bram in Alice Primorski mozaik Študentska Mostovi - Hidak Migaj raje z nami! Slovenija danes (regionalni program) Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana Dok. nan.: Vojskovodje Hum. nan.: Frasier Film: Jerry in Tom (kom/krim. ZDA, '98, r. S. Rubinek, i. J. Man- tegna) Film: Ko veter zaihti (dram., Jap, '04, r. Y. Higashi, i. M. Uema) Koper 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 22.45 23.35 0.10 Športna oddaja Film:Foxtrot (ZDA, '75, r. A. Rip-stein, i. Peter O'Toole, Charlotte Rampling) Vas tedna Mladinska odd.: Fanzine Študentska (program v slovenskem jeziku) Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Športne novice Vsedanes aktualnost Istra skozi čas Potopisi Dok. odd.: Zadnji dnevi slavnih: Jim Morrison Globus Arhivski posnetki Košarka: NLB Magazin Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.00 Videostrani 18.00 Miš Maš (pon.) 18.45 Primorski poslanci (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 23.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja (pon.) 21.30 Zeleni planet: Ravnanje z odpadki 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Vedeževanje 23.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Li- terarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.40 Obvestila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 14 Četrtek, 13. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.35 Dolžina dneva 9.32 ''"lunine MENE Luna vzide ob 17.08 in zatone ob 8.47 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.36 najnižje -21 cm, ob 9.41 najvišje 56 cm, ob 16.26 najnižje -63 cm, ob 23.01 najvišje 26 cm. Jutri: ob 4.14 najnižje -13 cm, ob 10.14 najvišje 48 cm, ob 17.078 najnižje -56 cm, ob 23.57 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............8 2000 m 1000 m............8 2500 m 1500 m............3 2864 m uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Po vsej deželi bo prevladovalo lepo vreme z zmerno oblačnim nebom. Na obali bo pihala precej močna burja. Na Trbiškem bo zjutraj možna nizka oblačnost. Jutri in v nedeljo bo na Primorskem sončno, burja bo oslabela. Drugod bo še pretežno oblačno, v nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V nedeljo zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah v notranjosti megla ali nizka oblačnost. rusij a - V njej je minul o soboto umrl o 20 ljudi avstrija - 24 let je posiljeval hčer Nesrečo na jedrski podmornici Vložena obtožnica povzročil eden od mornarjev proti Fritzlu, tudi za umor ST. POLTEN - Proti Avstrijcu Jo-sefu Fritzlu, ki je svojo hčer 24 let zadrževal v kleti in imel z njo več otrok, je bila vložena obtožnica, ki ga bremeni umora, pa tudi zasužnjevanja, posilstva, odvzema prostosti, hude prisile in krvoskrunstva, je včertaj sporočilo državno tožilstvo v St. Poltnu. 73-letnemu Fritzlu tako grozi dosmrtna zaporna kazen. Obtožnica je dolga 27 strani in Fritzla bremeni šestih kaznivih dejanj. Glede obtožbe za umor avstrijska tiskovna agencija APA povzema navedbe tožilstva, da je Fritzl leta 1996 umoril svojega novorojenega otroka, saj mu je odrekel nujno zdravniško pomoč, čeprav je vedel, da s tem ogroža njegovo življenje. Po poročanju medijev naj bi Fritzl truplo dojenčka zažgal v peči. Med drugim je tožilstvo v obtožnici še zapisalo, da je 73-letnik svojo hčer od leta 1984 do 2008 zadrževal v ujetništvu v suženjstvu podobnem položaju. Pri tem jo je redno "z nasilnimi dejanji silil v spolne odnose". Svojo hčer in tri otroke, ki sta jih imela skupaj, je Fritzl zadrževal v prosto- MOSKVA - Nesrečo na ruski jedrski podmornici, v kateri je v soboto umrlo 20 ljudi, je zakrivil eden od članov posadke, je včeraj pokazala preiskava nesreče. Eden od ruskih mornarjev je brez dovoljenja in brez vzroka sprožil sistem za gašenje, napako pa je že priznal tudi sam. Podmornica je bila v času nesreče v Japonskem morju, kjer je ruska vojska preizkušala njeno delovanje. Nenadoma se je sprožil sistem za gašenje, ki je notranjost podmornice napolnil s plinom freonom. Žrtvam nesreče, med njimi so bili trije mornarji in 17 civilistov, je zaradi povečane količine plina zmanjkalo kisika, zaradi česar so tudi umrli. Vodja preiskave Vladimir Markin je povedal, da bodo preiskavo nesreče nadaljevali. Ruski mediji namreč namigujejo na dejstvo, da so za tako veliko število mrtvih krive nedelujo- če plinske maske. "Videl sem, kako so se nekatere izmed žrtev dušile in v krčih odstranjevale svoje maske," je za ruski tabloid Tvoi Den povedal eden izmed vojakov, ki so bili v času nesreče na podmornici. Dodal je, da je tudi sam imel nameščeno masko, vendar pa naj bi ta delovala le od sedem do 15 minut. Še eden izmed preživelih je pojasnil, da so nekatere umrle našli s plinskimi maskami na glavi, kar kaže na to, da te preprosto niso delovale. V zadnjih letih se je zgodilo že več nesreč na ruskih podmornicah. Najhujša med njimi je bila leta 2000, ko je v eksploziji torpeda na jedrski podmornici Kursk umrlo vseh 118 članov posadke. Leta 2003 je v nesreči podmornice v Barentsovem morju umrlo devet ljudi, leta 2006 pa sta v požaru na jedrski podmornici umrla dva člana posadke. (STA) nepal - Po letu dni »Reinkarnirani Buda« se je vrnil iz pragozda KATMANDU - Nepalski najstnik, ki naj bi bil reinkarnacija Bude, je po več kot letu dni prišel iz pragozda na jugu Nepala. 18-letni Ram Bahadur Bamjan se je pred pred dobrim letom umaknil v pragozd, v ponedeljek pa se je pojavil v kraju Nijgadh, približno 160 kilometrov južno od prestolnice Katmandu. Ko se je novica o vrnitvi Bamjana razširila, se je proti Nijgadhu odpravilo na tisoče njegovih privržencev, nekateri celo iz Indije, je sporočila tamkajšnja policija. Budistične oblasti doslej niso objavile uradnega stališča o tem, ali je Bamjan res reinkarnacija Bude. Množice so ga začele častiti, ko so ga leta 2005 videli meditirati v pragozdu, kjer je več mesecev nepremično sedel med koreninami drevesa. Predstavnik policije Abhaya Joshi je povedal, da namerava Bam-jan en teden vsak dan nekaj ur govoriti s svojimi privrženci, nato pa se bo vrnil meditirat v pragozd. (STA) ru brez dnevne svetlobe in dotoka svežega zraka ter jim vedno znova grozil, da jih bo, če bodo poskušali pobegniti, zastrupil s plinom ali razstrelil. Poleg izreka ustrezne zaporne kazni tožilstvo predlaga namestitev Fritzla v ustanovi za duševno motene zločince. Glede na psihiatrično izvedensko mnenje je bil namreč obtoženi sicer vsa leta prišteven, vendar pa kaže visoko stopnjo duševne abnormalnosti, piše APA. V skladu z avstrijsko zakonodajo se ob obsodbi za več kaznivih dejanj kazni ne seštevajo, ampak obsojeni odsluži le kazen, ki mu je bila izrečena za tisto kaznivo dejanje, za katero je zagrožena najvišja kazen. V Fritzlovem primeru je to umor, zaradi katerega mu grozi dosmrtni zapor. Fritzl je priznal, da je več kot dve desetletji zadrževal svojo hčer Elisabeth v posebej urejeni ječi v kleti hiše v kraju Amstetten, kjer je rodila sedem njegovih otrok, izmed katerih je eden umrl. Grozljivi zločin so policisti razkrili aprila letos. Kdaj se bo začelo sojenje Fritzlu, zaenkrat še ni znano. (STA)