SI. 1S1 MUH UMI I'P&£> -F ■mam v Trstu, v 21. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XUX a % * V* A V* pfcsjs. Izvffrt poedeljefc vul dar ^itte^s št. 20, L am^iorte. Do- aa* j pošilja piiM se m rokopisi m m vratno. lafc ^ Aotoo Oerbec. — Lastnik ttsksras Edinost Ttak tisk* irib za mmc L 7.—, S mesece L 19M, pol leta L 31- ta c^ w L X -2« InorciMhro meeečao 5 Ur več. — Tckfta umluUUi to uprava 8L 11-57' cDINOST Posamezne številke v Trste ta okolici po 30 cent — Oglasi aa rafonajo v Hrokosd aae tokne <72 nun.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 caflL osmrtnica, zahvale, poslanice ta vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — 0gla4 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, allca vik Frančiška Asiikega Hev. 20, L nadstropje. — Telefoa uredništva la uprava Kritična b istr ost je v splošnem zanesljivo merilo za dobroto človeškega razuma. Predpostavlja pa kot svojstvo razuma — objektivno sodbo, ki na enak način štedi s bvelo in grajo, čim nista upravičeni Ljudstvo, ki se oosebno odlikuje s tem darom, se more s pravico imenovati razumne. Poznano dejstvo je, da se naš narod na sploh zelo nagibije h kritiki in se s tem razlikuje od drugih narodov, ki jim vse domače in lastno neizmerno impontra že isto, ker je domača m ker je lastno. Po 1:126.2 za to ni treba hoditi daleč — blizu so. Pri nas pa se ostro kritizira — vse: ustava, politika, uradniki, železnice, gledališče, javne in zasebne razmere itd. Čudno pa je, da ta kritika zveni vedno negativno, iz česar nastaja splošno nezadovoljstva z vsem, kar imamo. Iz okolnosti, da je neugodna kritika pravilo, moramo sklepati, da nan nedostaje potrebne objektivnosti, kadar sodimo. To kaže na pomen jkanje prave kritične bistrosti sploh, ki se tako radi ponašajo z njo tisti, ki Enč-e'otna neugodno kritizirajo. V resnici se ti ne razlikujejo v ničemer od tistih, ki vre hvalisajo brezkritično, kajti neugodna kritika prvih je navadno istotako neopravičena, kakor je hvala drugih. Posebno po političnem prevratu je nastala pri nas cela vojska takih nekritičnih kritikov. To je poseben tip kverulantstva _ fL _L*_^____1 L! i 4 - i < L-« <4/vi1 se zasaja v vse. Pa ne zato, ker je vsa reslfiveh v drugačnih, aretaejtih razmerah, hi slabo, marveč zato, ker — je! In tudi tu* ' ima kritika često osebno ozadje* Vse slikajo črno v črno m se ne menijo za tov da imajo žalostne pojave tudi drugod kot neizbežno posledico vojne. Saj je prav: kritika mora biti. In prav js, da se ne hvali, kar ni vredno hvale. Toda kritika bodi objektivna, stvarna, naj pa že hvali, ali graja. Na svojo žalost pa moramo priznati, da je tisti nagon h kritiziranju vsega, kar je našega, lasten tudi temu delu našega naroda v Julijski Krajini. Razlika je le v tem, da je temu nagonu vzeta možnost razmaha, ker nam je vihar časov vzel skoraj vse, kar smo si ustvarili. Sila razmer nas sili, da branimo to, kar je še našega. Če bi Stoletnica konjeniška šole t Pinerolu graja dra. ^eyra brikose veljala tudi za| PINEROLO, 20.' Včeraj so se tu začele nas. Tem žalostnejše pa je, da je tudi slavnosti za proslavo stoletnice obstoja med našim ljudstvom še vedno izjem, ki tukajšnje konjeniške šole. Za to priliko so nočejo razumeti, da Je tisto »domače kve- prispeli včeraj kralj z generalom Cittadi-rulantstvo* — tisto slepo zaletavanje proti nijem in senatorjem Mattioli-Pasqualini-VSemiL kar smo si sami ustvarili in kar bi I Jem Irraltica Helena ' nrin^erinti M-a-laM-a vsemu, kar smo si sami morali skupno podpirati in braniti — v naših razmerah prava nesreča, ki bi mogla postati katastrofalna za naš narodni obstanek. Prava nesreča za naš narod v Julijski Krajini je v tem, da je med nami posameznikov — včasih celo vplivnih oseb — ki še nočejo razumeti, da je za nas vprašanje življenja, da vsi in v soglasju naperjamo svoje « kverulantstvo* proti zlu, ki pada na nas od vnanjih sil, nasprotnih našemu snovanju in življenju samemu. sirske Sls ta sestavljena Opozicija S2 pripravlja na odločno borbo proti Pailčeol poslovni vladi BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes so se vrši- pravlja opozicijski blok oster nastop proti la ves dan posvetovanja glede rekonstrukcije vlade. Proti večeru se je razširila vest, da je rekonstrukcija že gotova, da pa pride v javnost šele kasneje, ko bo kralj podpisal nova ministrsko listo, ki bo lahko še izpretmenjena. Umljivo je, da je opozicija silno razlju-čena radi take rešitve krize. Opozicija trdi, da je sedanja rešitev neparlamentarna, ker je dobila vlado skupina, ki je' v manjšini in ki je že morala enkrat radi . - _ . . , . .. ■ Lega odstopiti. Opozicijonalci so imeli da- — žčnih obtoževalcev. Če bi tisti, ki stoji, ne& ves dan posvetovanja. Sklenili so iz-ob strani, hotel poslušati njih kritike, bi | ^ti poseben proglas na narod, v katerem moral priti do zaključka, da je pri nas vse ^ado opisali postopanje opozicijskega blo-stabo urejeno. Nič ne koristi, če take; ^ M časa ^^ Proglas bo imel kverulante opozarjaš na istotake razmere drugod, ki. četudi niso slabše, pa gotovo ne boljše nego pri nas: kajti vse, kar se dela pri nas, se smatra enkrat za vselej kot slabo. Ob najneznatnejših povodih se oglašajo ti kverulanti z alarmnimi klici. Zmerja se radi korupcije, kakor da bi se ne kradlo nikjer drugje; zmerja se proti vsakemu zako«iu, ki ga je sklenil parlament. Premalo svobodnosten je, toda isti princi- značaj volilnega proglasa. Iz vseh teh po- reforme, svetovanj in načrtov je razvidno, da pri-1 vladi. V vladnih krogih pa se za to ne zmenijo dosti; kajti opozicija na prvi seji narodne skupščine pri določitvi dnevnega reda, ki bo verifikacija mandatov HRSS, katero je sama zahtevala, ne bo mogla nastopiti proti vladi. Zvečer je bil na dvoru pri kralju predsednik narodne skupščine Jovanović, Kralju je predložil ministrsko listo, ki jo je sprejel ministrski svet brez debate na svoji današnji seji____ Priprave za novo muslimansko stranko SARAJEVO, 20. (Izv.) Tu se snuje nova muslimanska stranka, ki bo imela v svojem programu posebno točko glede agrarne jem, kraljica Helena/ princezinji Malalda in Giovanna, vojvodinja Aostska ter vojvode di Pistoia, di Bergamo in delle Puglie. Slavnosti bodo trajale več dni. Vojne operacije v Tripolitaniji RENGASI, 20. Italijanske čete, ki operirajo že več dni v pokrajini Rrassa, kjer so potolkle in razpršile sovražne oddelke ter prodrle do roba puščave, so se zopet vrnile v svoja oporišča. Pri ponovnem izpadu se je močan oddelek čet zapletel pri Gar E1 Heleighaima v boj s tolpo upornikov, ki je štela kakih 250 mož, deloma konjenikov, deloma pešcev. Po enournem boju, tekom katerega je prišlo do ljutih borb moža proti možu, so se začeli upor- Proti potvorbam častnega oHanstva Predvčerajšnjim so prišla našemu političnem mu vodstvu prva poročila o tem, da se od gotove strani pritiska na naSe občinske svete po Krasu, naj še v teku tega tedna v slovesnih sejah podelijo predsedniku ministrskega sveta častno občanstvo. Prav tako se je poročalo, da se v občinah, ki jih namestu zakonitega zastopništva, upravljajo izredni komisarji, nabirajo pidpfsi med prebivalstvom za to, da naj bi komisarji sami za njim poverjene občine počastili gospoda Mussolinija na isti način. Hkratu s temi poročili so pa prihajali našemu vodstvu tudi izrazi nedvomnega nezadovoljstva našega prebivalstva z akcijo in s tistimi, ki so jo sprožili. Posebno ostri očitki gredo na naslov komisarjev, ki za to stvar vsaj navidezno upoštevajo ljudsko voljo, ker se ne upajo sami podeliti častno občanstvo svojemu vrohvnemu vodji, drugače pa, tudi v vprašanjih, ki obremenjujejo občine in bi niki polagoma umikati proti severu, vedno jih lahko tudi tirala v pogubo, odločujejo či-boreč se. Šele po peturni borbi so bili i sto samolastno. Kdo Do preMIK nove zbornice? Zaenkrat je. dovolj senatorjev RIM, 20. Ministrski predsednik on. Mus-solini se je povrnil iz Milana danes ob 8.30. x Na postaji so ga pričakovali vsi ministri pijeloi kverulant bi razgrajal istotako, če. m ^^ podtajniki, ki so prisotni v Ribi se ne bil sklenil ta zakon, ces da je pri, prefekt ^ zastopniki raznih drugih nas vse dovoljeno, da vlada strašen kaos I ojjj^ev itd. Pki tem pa pozabljajo ti goqpodje da ob ^ ^ ^^ ministrski zrpmo v demokratični drža«, da nrmmo vsera rešiti vpra, tak parlament, takovlado in ^loh vse ; previame predsedstvo nove tako, kakor smo vredni, ker smo s. satm kHe otvori dne 24. t. m. Musso- pnpraviU .ako! Uni baje še vedno želi, da bi postal novi t :ed vsr-ni domaomu kveruianti le pa sedauji milister ^ kolonije M ion. Federzoni, ki je že večkrat izjavil, da vezuj?jo r.a institucijo, pornano ze iz stare' , , ' , . . ' AU' Avstrije. Tedaj je bilo med našim Ijud-!^ ra,še ostal na sedan,em mestu. Ako bi :'-/cm mnogo ljudi, ki so vedno le mirili. Federzom konenoveljavno zavrnil ponud-Imenovali s2> jih ^beschvvietigungshofrate.. «». ^ pnšel v postev pravosodni mm.ster Ti « smatral za svojo dolžnost, da so J on. Oviglio-. Seveda bo pnslo v vladi do ' ■^Th korporacijah, uradih itd. v imenu izprememb, ako bo poldican eden ■»vnega interesa mirili svoje s> iemenjake, naj se vse stvari dovajajo Korpora.uan u^ u,,, ^. > al; J^gj izmed omeajenih ministrov za vnega interesa ™ . i .asledriika De Nicole. V tem slučaju bi err.en,ake na, se vh, rtvan dov«,a,o , ministrstvo za ko]onije ^dredilo iuna- ao čim mimeiše mirne rešitve! rri tem pa! . .... • t • i |e dejstvo, posebno zanimivo in značilno n)erau ministrstvu, oziroma bi prevzel se- za naš "arodni značaj, ki ga moora potrditi iz lastnega izkustva vsakdo, ki ima kakorsibodi opraviti z našim ljudstvom: da so ravno iz teh staroavstrijskih «be-schwietigungshofratov» iz našega naroda poslali najradikalnejši in najbolj nesprav-Ipvi kverulanti v naši državi. Ti niso — z eno besedo — z ničemer zadovoljni. Kritizirajo neugodno vse. Krivde na toli neljubih jim spremembah >d leta 1918. nočejo videti v vojni in v obupnih razmerah v stari monarhiji, marveč v naši mladi državi. Iz gole opozicije proti vsemu, kar obstoji, so postali ne-sp: avljtvi nje kritiki. Sedaj ni več nobene sledi njihove prejšnje pomirjevalne manije. Nasprotno: z vnemo in brez prizadevanja razkrivajo vse slabosti sedanjega sistema. Nič več se ne spominjajo na svoje prejšnje blago mišljenje, ki jih je usposobljalo, da so z nekega višjega diplomatskega vidika vse obstoječe razumevali in temu primerno filozofsko opravičevali. Iz nekdanjih pomirjevalcev sa postali črez noč radikalni kverulanti, ki so — kakor je že njihov osebni temperament — aii prikriti hvalitelji minulih časov ali pa zahtevajo še radikalnejšo uredbo sedanjih razmer v smeri na levo. Umestno pa je, če se te vrste ljudi ne jemlje preresno. Kajti v večini slučajev ima njh nesimpatično kverulantstvo zgolj osebno ozadje. Čim bi to izginilo, tudi njihovega kverulantstva ne bi bilo več. Njih nezadovoljstvo prihaja namreč navadno iz več aK manj temnega čustva, da so bili ob splošnem prevratu osebno prikrajšani! Njihovo današnje kverulantstvo je istotako neobjektivno, kakor je bila njih včerajšnja pomirjevalna manija. Na sploh se more *rditi, da so bila v stari državi tla ugodnejša za take pomirjevalce in narobe: da je sedanja država ugodnejša za kverulant-rivo. Razlaga za to pa ni morda v tem, da je bila prejšnja država boljša, marveč enostavnem dejstvu, da je bila v nji krtuta argument, ki so se ga balili Kar je tu rečeno o posameznih osebah, *elja tudi za gotove politične stranke! To obsedbo «domačega kverulantstva« je napisal v «Prager Presse» dr. Fran v;eyr z ozirem na razmere v čehoslovaški republiki. Mnogo tega, kar je napisal, pa vclj.a — žal — tudi glede Slovencev in Hrvatov v Jugoslaviji. V tem je tudi raz-da je v Sloveniji in Hrvatski toliko Nezadovoljstva z — vsem in da ne more Pnti do pomirjenja in, konsolidacije v no-Iranjem države. Nož neobjektivne kritike* danji minister javnih del on. Carnazza vodstvo pravosodnega ministrstva. Ni še znano, kdo bi prišel na mesto ministra Carnazza. V zadnjem času so se razširili po Rimu glasovi, da bo ministrski predsednik Mus-solini predlagal kralju imenovanje več novih senatorjev, med* katerimi bi bil tudi bivši ministrski predsednik on. Facta. Tudi s tem vprašanjem bi se moral baviti ministrski svet na jutrišnji seji. Toda agencija «Stefani» poroča danes, da ne bo ministrski predsednik zaenkrat predložil kralju nikake liste novih senatorjev. Končno bo jutri ministrski svet pregledal kronski govor, ki ga je sestavil državni podtajnik on. Acerbo na podlagi osnutka ministrskega predsednika Mussolinija. Otvoritve XXVII. zakonodaje se bodo udeležili ministri in državni podtajniki v uniformi, poslanci pa v fraku. Komunisti, republikanci, maksimalisti in unitarci ne bodo prisostvovali otvoritvi. Hosslmo Rocca ostane poslanec RIM, 20. V svojih pripombah k včerajšnjemu napadu na poslanca Massimo Rocca od strani tajnika genovskega fašja Bo* nellija, več tukajšnjih listov graja take metode. Tako piše fašistom prijazna «Tribu-na»: «Naj dostavimo, da še danes nedo-staja gotovim ljudem smisel odgovornosti, ki jim jo nalaga mesto, ki jim je poverjeno. Napadalci poslanca Massimo Rocca zavzemajo vsi važna mesta v fašistovski stranki in ravno radi tega bi se bili morali toliko prej vzdržati dejanj, ki se dajo morda še opravičiti, ako jih zagreši zasebni državljan v obrambi svoje časti, a ki se dajo tem manj opravičiti, ako so jih zagrešili ljudje, ki bi morali dajati dober zgled.* V odgovor na včerajšnji napad fe poslanec Massimo Rocca dal objaviti danes izjavo, v kateri pravi: «Medtem ko sem se jaz — dasi izgnan iz stranke — pokoril disciplini stranke, sem bil preračunjeno napaden in 3 osebe so mi zagrozile z novimi napadi v odgovor na moja odkritja, ki so čisto političnega in ne osebnega značaja in glede katerih sem prosil, da bi mogel o njih poročati na višjem mestu.* Nadalje izjavlja Massimo Rocca, da ne bo kazal svojega junaštva s kakim dvobojem — kajti to je že pokazal dovolj med vojno na Francoskem in v Italiji — ampak s tem, da se bo v soboto ob 9.30 popolnoma sam in brez vsakega orožja podal v zbornico, kjer bo prisegel. mm limeni Mstt taste M Painlevćjeve izjave RIM, 20. Pariški dopisnik lista «Giornale d"Italia» je bil sprejet pti Painlev^jtL enemu izmed voditeljev levice, ki prihaja po izidu volitev v poštev kot naslednik Pofin-carčja. Bivši ministrski predsednik je ob tej priliki podal važne izjave o zunanjepolitičnem položaju Francije. «Po štirih letih — tako je rekel —, odkar so bile podpisane mirovne pogodbe, se lahko reče, da je Evropa še vedno zelo daleč od pravega miru. Treba je tedaj priti čimprej do resničnega miru, -brez katerega ne bo nobena država dosegla ravnotežja in notranjega prospeha. Kar se pa Francije tiče, bo morala bodoča vlada, sledeč nedvoumni volji vsega francoskega naroda, dokazati, da sta francoski imperijaLizem in militarizem le pravljica, ki jo je trebji razkrinkati brez odloga. Medzavezniška enotna fronta, ki jo so ustvarile potrebe vojne, mora z iskrenostjo začeti delovati za obnovo Evrope ter spopolniti to svojo nalogo z dosego spi o Sne sprave. «Uspeh francoskih volitev pove dosti m Nemčija ima tu priliko, da zbere nauke, ki jo bodo lahko obvarovali pred nadaljnjimi nesrečami Ne sme pa priti v zmoto, da bi pod našo željo po miru razumela tudi odpustitev reparacij z naše strani. «Trdno sem prepričan — je nadaljeval Painlevć —, da bo bodoča francoska vlada v resnici sprejela predloge izvedencev. Vojaška zasedba se bo morala omejiti do skrajnosti in se bo sčasoma pog>olnoma odpravila, ako bo Nemčija pokazala dobro voljo pri izpolnjevanju svojih obvez. Medtem bi pa prenehalo gospodarsko izkoriščanje Portirja, katerega sadovi .bi tako pomagali Nemčiji pri njenih prizadevanjih za plačanje vojne odškodnine. «Sploh si mora Nemčija — je zaključil bivši ministrski predsednik — priti na jasno, da se Francija v popolnem sporazumu s svojimi zavezniki v zadnje sklicufe na njeno dobro vero, da pa je sedaj na nji, da dokaže, da je politika sankcij pogubna in nepotrebna.* Dopisnik je tu namignil na odnošaje med Francijo m Italijo, nakar ga je Painlevć zagotovil svojega brezmejnega priznanja do Italije, ki da je s svojo nevtralnostjo pripomogla Francozom do zmage pri Marni ter tako odločilno uplivala na izid svetovne vojne. Kot zastopnik svoje stranke je Painleve potrdil trdno voljo Francije za še tesnejše sodelovanje z Italijo; bodočnost da bo dokazala pomen, ki ga mi pripisujemo tesnemu sporazumu med obema državama. N Potresni svaki PISA, 20. Danes ob 2.5 so potresni apa-j rati zaznamovali več potresnih sunkov v se vero-vzhodni in juino-zahodni smeri. FIRENZE, 20. Oče Alfani, ravnatelj potresnega opazovališča sporoča, da je ob 2. uri zaznal šibek potresni sunek v razdalji 100 km. CASTELNUOVO di Garfagnano, 20. Danes ob 2. je prebivalstvo zbudil iz spanja kratek, a močan potresni sunek. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na prosto, Skoda ni velika. uporniki potisnjeni v bližino Ras Giulaza, kjer so se razpršili; pustili so na bojišču 21 mrtvih in nekoliko orožja. Izgube italijanskih čet so neznatne. Pri kraju Helugh E1 Gir je druga vojaška kolona razgnala po hudi borbi veliko tolpo upornikov ter zaplenila 1500 ovac. Hoye represalijo Francozov v Pomrlu Dohod novih francoskih čet BERLIN, 20. Wolfov dopisni urad poroča iz Diisseldorfa: Ker ni občina začela do 17. maja graditi nove vojašnice za ar ti le-rijo, kakor so zahtevali Francozi, so bile danes zasedene nekatere delavnice, več klavnic, stanovanja policijskih nameščencev, koncertna dvorana zoološkega parka, in cela palača lepih umetnosti, kjer se je ™niiestare sentimenti, e p imela otvoriti 1. junija velika umetniška ,vlta razstava. V Diisseldorf so prispeli večji oddelki francoskih novincev. Caillanxove ure so štete? PARIZ, 20. «La Liberte» piše v članku pod naslovom «Caillaux» tako-le: »Najbrže se Caillaux ne bo več povrnil na vlado, ker ga bo usoda najbrže prej kon-čnoveljavno postavila izven boja, kakor bo bila tira niegove revanše. Zatrjuje se namreč, da daje Cai!!aux, ki se točasno nahaja na zdravljenju v nekem zdravilišču, jasne znake, da stopa njegova bolezen v odločilno fazo. To je tragična stran življenja tega moža, da bo padel baš v tre-notku, ko se mu bo hotela sreča še enltrat nasmehniti pod večer njegovega življenja.* Otvoritev baltiSke konference KOWNO, 20. Konferenca baltiških držav je bila otvor jena. Konference se udeležijo zunanja ministra Litvinske in Letooske; Gahvanauskas, zunanji minister Letvinske je bil izvoljen za predsednika konference. Nato so se formirale poeebm 'tehnične m politične knmHji. Grčija kupuje podmomike v Franciji LONDON, 20. «Time s* poroča iz Aten, da je grška vlada naročila dva podmornika pri neki francoski tvrdki. Podmornika bosta dosegla 100 ton ter morata biti izgo-tovljena v teku 15 mesecev in bosta stala 12 milijonov franko.v. Ministrski predsednik Papana^tasiciu je izjavil, da je francoska tvrdka stavila najugodnejše pogoje med vsemi udeležniki natečaja za zgradbo teh dveh podmornikov. Rykov priznava, da je bil v Italiji MOSKVA, 20. Predsednik Rykov je naprosil italijanskega poslanika v Moskvi Manzonija, naj sporoči svoji vladi, da se ji Rykov zahvaljuje za vse olajšave in sprejem na potovanju po Italiji, katere red in gospodarski proč vit je imel priliko občudovati. _ Železniška nesreča na Francoskem PARIZ, 20. «L'Intransigeant» poroča iz Villeneuve-Saint Georges: Okoli polnoči je skupina italijanskih in francoskih delavcev polagala noive tračnice v bližini postaje Villeneuve-S. Georges. Tedaj je privozil iz Pariza tovorni vlak; delavci so se umaknili ravno na tir, po katerem je prihajal vlak. Štirje delavci so prišli pod kolesa; 3 Italijani so takoj umrli, 1 Francoz se še bori s smrtjo. Francoski uvoz in izvoz PARIZ, 20. V prvih štirih mesecih tega leta je bilo uvoženega blaga v Francijo za 13 milijard 516 milijonov 476 tisoč frankov, t. j. za 4 milijarde 11 milijonov 466 tisoč frankov več kakor v istem času leta 1913. Izvoz je v teh mesecih dosegel svoto 14 milijard 999 milijonov 848 tisoč frankov, torej za 5 milijard 997 milijonov 178 tisoč franlcov več kakor «v isti dobi lanskega leta. Napram prvim štirim mesecem. leta 1913. se je letošnji francoski izvoz zvišal za 12 milijard 738 milijonov 21 tisoč frankov. _ Križarenje ameriške vojne mornarice WASHINGTON, 20. Ameriška vojna mornarica se bavi s poizkusi, da bi ugotovila, ali morejo lahke križarke izvrševati operacije v velikih razdaljah od svojih oporišč. Te dni bo lahka križarka «Tren-ton» odplula na daljše vaje ter bo napravila krog okoli Afrike. Ako se bo ta poizkus posrečil, bo državni oddelek za mornarico predlagal zgradbo 11 lahkih križar k, kar bo spravilo mornarico Združenih držav v ravnovesje z angleškimi pomorskimi silami V Sredozemskem morju se bol «Trenton» srečal z ameriškimi aeroplani, ki potujejo okoli sveta. Ameriško poeofOo Neačifl PARIZ, 19. «New York Herald, ima poročilo is Washanftona, da fe predsednik Coolid-jje odobril zakonski načrt o posoiilu 100 milijonov dolarjev v korist Nemčiji. Kakor smo pravkar zvedeli, je poslanec Wilfan naslovil snoči ministrskemu predsedniku sledečo brzojavko, ki jo objavljamo v italijanskem izvirnem besedilu in slovenskem prevodu: Eccellenza Presidente Consiglio Ministri Mussolini Roma. Informato pressioni esercitate su consigll comunaii nonehe da parte commissari straor-dinari su popolazione questa regione per con-ferimento V ostra Eccellenza cittadinanza ono-raria, permettomi richiamare Sua attenzione su inopportunita tale procedere fattori locaii niguardo popolazione siava, non per avversio-ne persona o governo Vostra Eccellenza, ma perche detta popolazione, gran parte priva autonomia comunale, non pu6 liberamente manifestare sentimenti, e profondamente lesa propria, assillata diificoltii economiche, non puo essere entu-siasta attuali condizioni. Osseaui. Deputato Wilfan. Eksceienci predsedniku ministrskega sveta Mussoliniju Rim. Obveščen, da se pritiska na občinske svete in od strani izrednih komisarjev na prebivalstvo te dežele za podelitev častnega občan-stva Vaši Eksceienci, si dovoljujem Vas opozoriti na neumestnost takšnega postopanja lokalnih činiteljev z ozirom na slovansko prebivalstvo, ne radi nasprotstva proti osebi ali vladi Vaše ekscelence, nego ker to prebivalstvo, ko mu je v velikem delu vzeta občinska avtonomija, ne more slobodno izražati svojih čustev in, ko je globoko žaljeno v pravicah lastnega jezika, lastne kulture in lastnega življenja, a mučeno od ekonomskih težkoČ, ne more biti navdušeno za sedanje razmere. Poklon. Poslanec V/ilfan, Menimo, da je bila ta brzojavka ne samo umestna, nego da bi moral tudi sam Mussoili-ni biti zanjo našemu poslancu hvaležen. V brzojavki se kritizira postopanje lokalnih činiteljev. Upamo, da se ne motimo in da se v tem ujemamo tudi s poslancem Wilfanom, da je izmed omenjenih lokalnih činiteljev treba izvzeti tržaškega prefekta Crispo-Monca-da. Ta funkcijonar je prerazumen in dovolj fin in previden, da bi svojega vrhovnega poglavarja izpostavljal tistim opazkam in obsodbam, ki jih mora takšen način češčenja mogočnega ministrskega predsednika izzvati ne samo v notranjosti, nego zlasti tudi v inozemstvu. Gre pač za akcijo manj odgovornih, a lahko bolj vnetih in vsiljivih lokalnih činite Ijev, za katere bi ministrski predsednk lahkt z vso pravico rabil, kakor jih je morda ž« večkrat, tiste znane besede: «Dagli amici m guardi Tddio.» Dvoje se inora predvsem očitati tej nepremišljeni akciji, kar je tudi izraženo v brzojavki poslanca Wiliana. Prvič to, da se v času ko je našemu ljudstvu vzeta ne samo stara, kolikor toliko pristna občinska avtonomija, nego tudi več aH manj povsod prikrajšana, v mnogih občinah pa tudi povsem odvzeta tudi tista borna občinska avtonomija, ki jo dopušča italijanski zakon, da se prav v tem času hoče prirediti manifestacija naših občin, ki M morala ne gled& na osebo počaščenega fc ■ predvsem zares svoboden izraz prave, pono-ne in svobodne občanske samozavesti. Naj sam Mussolini kakršnegakoli mišljenja o oh činski avtonomiji, eno je gotovo, da je toliko moža, da ne bo vesel naziva «civis sesanensis ali montespinensis», podeljenega od komisarja na podlagi podpisov, ki jih je nabral občinski sluga v potu svojega obraza, ali pa ki mu ga je nakjbnil zbor občinskih očetov tresočih se za svoje razne licence in boječih se raznih drugih več ali manj zakonitih nezgod. Drugo očitanje je še tehtnejše, ker se tiče duše našega ljudstva, njegove časti in njegovega trpljenja. Naše ljudstvo je mirno in blago, ne mara sovraštva, a mi l^ot njegovo zvesto glasilo se trudimo vedno ustrezati temu njegovemu razpoloženju. Zelo žal bi bilo našemu ljudstvu in nam, da bi se njegovemu od« poru proti akciji, za katero gre, pripisovali nizki, sovražni nagibi. Ali to pravico ima vendar naše ljudstvo Še, ali bi jo vsaj moralo še imeti, da bi ga ne gnali k manifestacijam zadovoljstva in veselja, ko je globoko v duši in časti zadeto radi uničenja narodnega šolstva, iztrebljenja svojega jezika iz uradov in sodnij, radi tlačenja vsega kulturnega delovanja in društvenega življenja, in ko ga tarejo tako težke materijalne skrbi, da so a. pr. še nekdaj tako ponosni vipavski kmetje šli med komuniste. Gospod Mussolini, kakor je nekdaj ruski minister Patjomkin varal svojo vladarico s naslikanimi vasmi glede blagostanja tavrijskih pokrajin, tako Vas skušajo varati gotovi lokalni činitelji z umetno prirejenimi počastitvami naših slovenskih občin po Krasu in Notranjskem. Čuvajte sa takih svojih prijateljev, gospod Mussolini! DNEVNE VESTI hmli — Mii mena Uđi Od zadnjih volitev sem doleteva ministrskega predsednika Mussolinija čast za častjo. Agencija Štefani objavlja dan za dnem dolg« sezname občin, ki so proglasile ministrskega predsednika za svojega častnega meščana. Prvi je izkazal ministrskemu predsedniku to čast Rim. Proglasitev se je izvršila na svečan način na starodavnem Kapitolu, kjer se nahaja sedaj županstvo rimske občine. Rimskemu zgledu so sledile ob času Mussolinijevega obiska na Siciliji razna sicilijanska mesta, V zadnjem času pa je nastala med italijanskimi mesti prava tekma v podeljevanju Častnega meščanstva ministrskemu predsedniku. Tržaški mestni svet seveda ni hotel zaostati za drugimi. Sicer pa je bil izdelan tozadevni predlog v okto-bru lanskega leta in se je le čakalo na primerno priložnost, da se predloži mestnemu svetu v odobritev. Mestni očetje so bili sklicani v ta namen včeraj k izredni seji, katere dnevni red je obsegal samo eno točko: imenovanje Mussolinija za častnega meščana Trsta. Sejo je otvoril župan sen. Pitacco točno ob 12. uri. Takoj po otvoritvi je imel župan daljši govor, v katerem je obrazložil z&sluge ministrskega predsednika, »tega čudovitega človeka« za Trst in Iialijo, zasluge, s katerimi si je stekel hvaležnost in priznanje vse Italije. Tudi Trst se hoče pridružili temu splošnemu čustvu napram ministrskemu predsedniku s tem, da ga proglasi za častnega meščana Trstu. Nato je župan sen. Pitacco prečital brzojavko, s katero se je sporočilo ministrskemu predsedniku njegovo imenovanje za častnega meščana. Nato je bila seja mestnega sveta zaključena. O stališču, ki ga mora po vsej logiki zavzeti naše ljudstvo, kolikor se vrfci pritisk v tem smislu tudi na naše občine, pišemo na drugem mestu _ Don Siorzo stopa o ozadje Poročali smo pred kratkim o srditi gonji, ki so jo uprizarjala fašistovska glasila proti najodlicnejšemu možu in voditelju italijanske popolarske stranke, don Sturzu. Cilj tej gonji je bil, da se izvrši na Vatikan resen pritisk, Jri najvišje cerkvene kroge prisili, da dajo duhovniku don Sturzu migljaj, naj se umakne iz političnega življenja, aa bi kot duhovnik ne povzročal sv. stolici sitnosti in napadov s strani fašistovskih listov. Kakor kaže razvoj dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih dneh v popolarski stranki, se je ta fašistovska poteza proti Don Sturzu in popolarski stranki posrečila. V pondeljek je imel širši odbor popolarske stranke zborovanje, na katerem je dalo dosedanje vodstvo ostavko in je bilo izvoljeno novo. Don Sturzo je odločeno izjavil, da ne bi sprejel morebitne nove izvolitve v vodstvo, ker se dajo le na ta način odvrniti polemike, ki bi bile na škodo stranke. V odstopu Don Sturza je treba videti, kakor že zgoraj omenjeno, znaten uspeh nedavne fašistovske gonje. Vendar pa je ta uspeh omejen le na osebo Don Sturza, kajti širši odbor je sklenil na isti seji, da ostane zadržanje stranke napram vladi nespremenjeno, t. j. dosledno opozicijonalno. Poleg tega je bil izvoljen za glavnega tajnika stranke poslanec De-gasperi, ki je eden izmed najbolj vnetih osebnih prijateljev in pristašev Don Sturza. Po njem bo torej delovanje popolarske stranke tudi v bodoče pod nevidnim vodstvom Don Sturza. ■Novo vodstvo popolarske stranke je takole sestavljeno: Achille Grandi, Rodinč, Gron-chi, grof Soderini, princ Ruffo. odv. Cappi in dr. Campilli. _ Unestnu fttseđs o zadružništvu je prišla od avtoritativne in bratske nam strani: iz ust čehoslovaškega ministrskega predsednika in prvaka agrarne stranke Svehle. Povodom sprejema neke deputacije je slavil plemenito zadružno idejo. Pod vpKvom te ideje nastaja nov človek, ki razume, da človeška sreča ne more priti od boja vseh proti vsem, marveč le, po ideji medsebojne pomoči In ljubezni do bližnjega se morajo nasprotstva v človeški družbi izravnati in vkupnost po-plemeniti. V zadružništvu se izraža skladnost. ki na eni zagotavlja posamezniku neobhodno pobudo v interesu napredka, na drugi strani pa skrbi za to, da ta napredek služi vkupnosti. Poravnava torej navzkrižje med sebičnostjo posameznika in potrebami vkupnosti. Naloga današnjega in jutrišnjega dne mora biti torej, da se število ljudi, ki čutijo in delujejo zadružniško, množi in da se posebno tudi mladina dovaja do spoznanja, kakega pomena je zadružništvo za posameznika, za stanove, za ves narod! Le poštena zadružmška vzgoja, ki navaja ljudske mase k delavnosti, štedljivosti in ljubezni do bližnjega, more dati našemu malemu narodu na razpolago toliko moralno trdnih značajev, da se narod čim prej osvobodi nesrečne dedščine demoralizacije, ki jo je ostavila vojna vsemu svetu, in da narod, ko je zbral bogate zaklade duševne in materijalne produkcije, dovrši delo za svojo varnost za daljnjo bodočnost po zgledu vseh narodov, ki so se svobodno razvijali skozi stoletja. Zato je za državo ena najvažnejših nalog. da to, za bodočnost naroda tako važno preobrazbo tvorne podpira in da ne dopušča, da bi razpadali ic-nelji zaupanja v to organizacijo, pripravljeno za žrtve in novo uspešno delo. Jaz ne poznam — je naglašal minister Svehla — nobene razlike med zadružništvom. Vsi njegovi sestavni deli — naj gre že za poljedelski, ali delavski, ali obrtniški element — so enakko dragoceni za narod!! Seveda so ▼redne podpore samo tiste zadruge, Id ae opirajo na zdrave temelje, Id so sposobne za življenje in ki uživajo neomajno zaupanje svojega članstva. Zato je treba trajno delovati s sistematično vzgojo članov, da svitli pojavi, ki jih že kaže zadružna vzgoja, postanejo splošni v blaginjo vsega naroda. Po teh smernicah, ki jih je češki minister označil 5 tako modro in prisrčno besedo, naj ce ravnajo tudi pri nas vsi tisti, ki se po svojem znanju čutijo poklicane, da ustvarjajo in spopolnjujejo zadružno organizacijo med našim ljudstvom! Kako plemenito razumeva češki minister naloge zadružništva, kaže večkrat ponovljeno naglašanje, da zadružna organi-taoija mora služiti splošnemu gospodarskemu napredku, koristi narodne vkupnosti, blaginji narodall Zadružna organizacija naj ae izziva boja vseh proti vsem, stanu proti stana, marveč naj spaja razne sloje k delu za isti skupni cilji Zadružna vzgoja naj stremi za tem, da bo pospelevala blaginjo narodne vkupnosti. Posebno moramo 8e podčrtati naglašanje češkega ministra, da so podpore vredae le tiste zadruge, ki to bile ustvarjene na zdravih podlagah. Z drugo besedo: ki so jim dani vsi pogoji za pošteno in uspešno delovanje. S tem nanašanjem je izrečeno resno svarilo, naj se zadruge ne ustanavljajo iz drugih nego gospodarskih razlogov, tako tudi ne iz političnih ali strankarskih razlogovl Ker tam, kjer edino taki razlogi silijo k ustanavljanju zadrug, imajo te navadno že ob rojstvu kal nesreče v sebi! Nimajo tistega naravnega temelja, ki ga mora imeti zadruga že po svojem bistvu in svoji resnični nalogi: gospodarskega! Še enkrat naj ponovimo — ker je v tem rezko začrtana naloga zadružništva — naglašanje češkega ministra in zadružniškega strokovnjaka: zdravo zadružništvo je prevažen sestaven del skupnega narodnega gospodarstva, premoženja vsega naroda. _ Koncert Thierry-Betetto, kateri se je sinoči izvršil v veliki dvorani «Circolo Artistico*, je pač bil v zadoščenje tudi onim, ki so stavili na odlični imeni obeh umetnikov najvišja pričakovanja. Občinstvo, ki je dobesedno napolnilo dvorano, je ostalo sicer spočetka nekam hladno, a Že pri tretji točki sporeda se je Bcteito razodel kot pravi umetnik ter užgal srca vseh. Navdušenje s« je pri naslednjih točkah Thierrjjeve le stopnjevalo ter doseglo svoj višek, ko je Betetto zapustil spored koncerta, ter se podal na prelepe stezice naše narodne pesmi. Tudi Thierryjeva je najbolje uplivala na poslušalce s Konjevićevo «Na pendjeru». Duet lastovic iz opere «Mignon», katerega sta morala slovita pevca na splošno željo ponoviti, je zaključil ta zares lejp večer... Dober spremljevalec na klavirju je bil g. Srečko Kumar. Podrobnejšo oceno prinesemo v jutrišnji številki, __ Nalezljive bolezni v naiem mestu. V tednu od 9.15. do 17./5. 1924 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 9, škrlatica 7, trebušni legar 2, ošpice 143. Umrlo je: vsled davice 1, škrlatice 2 in vsled ošpic 15 oseb, _ DraštvM« vesti Nocoj ob 19.30 odborova seja Gl. M. Seja je važna. Vsi in točno! Športno družtvo «A Istre No« foilstovsfci BflUotf so Mcrezise V nedeljo 11. t. m. se je vršil v Zabavljah (obč. Marezige) običajni letni ples, katerega so se udeležili poleg domačinov in prebivalcev bližnjih vasi Popeter, Trušk in Loparja tudi karabinerji in obč. tajnik iz Marezig. Iz političnih ozirov je nastal med slovenskimi na-cijonalisti, komunisti in fašisti vsled izzivalnega obnašanja nekaterih besedni prepir, ki je imel svoje ozadje posebno v nepravilnem postopanju vol. urada pri tamošnji vol. sekcifi na dan volitev. Prepir je končal v dejanjih, padali so streli in padalo je pred vsem kamenje, pri Čemer je bU ranjen s kamnom v glavo obč. tajnik. Posledica tega pretepa je bila aretacija 15 oseb iz Loparja, Popeter m Trušk. Med are-tiranci so tudi vsi moški člani ene družine, oče in trije sinovi. Vsi aretiranci so bili odvedeni v zapore v Koper, kjer se nahajajo še danes. Zadeva pa ni še končala s tem, kajti prošlo nedeljo, 18. t. m. zjutraj se je izvršil napad na Lopar od strani fašistovske milice iz vse konrške in piranske zone. Ta vojaški pohod, ki se ga je udeležilo okrog 400 mož, se je sicer izvršil pod pretvezo orožnih vaj, toda vsa oblika je imela značaj prave kazenske ekspedicije. Milica je vas od vseh strani obkrožila ter začela naenkrat na vseh krajih metati petarde (40—50 po številu) in streljati s puškami. Nato je vdrla v vas ter začela loviti in preganjati ljudi, od katerih so nekatere pretepli, med drugimi tudi gostilničarja Bombiča. Od tega napada je še danes vsa vas zbegana in več žensk je od prestanega strahu zbolelo. Ko so se miličarji vračali okoli poldne proti Kopru, so na potu vse ljudi, ki so jih srečali, ustavljali. Vprašali so vsakega, od kod je, in ako je iz odgovora izhajalo, da je iz mareziške občine, so ga takoj pretepli. Od pretepenih so trije težko ranjeni; dva iz Montinjana (obč. Marezige), po domače Če-šule in SergaŠič, na glavi in po Životu, Bočaj iz Trušk pa je dobil težek udarec s puškinim kopitom v prsa. bi se s tem zmanjšal njen uvoz v Rusijo. Mer-kantilne kredite je iz razumljivih vzrokov vedno pripravljena dati na razpolago. Čeprav je ruska industrija zelo omejena, ima vendar svojo krizo razprodaje, ker ni v stanu proizvajati po nizkih cenah in ima ogromne proizvajalne stroške tako, da radi silno zmanjšane kupne sile ruskega mužika, katerega polje producira šele okoli 70% predvojnih pridelkov, jako težko razproda svoje proizvode, katere (kupujejo) absorbira za sedaj po veliki večini meščanstvo. Boj za ruske koncesije se nadaljuje med*raznimi mednarodnimi finančnimi skupinami. Ruske obrobne državice, plod angleško-francoske politike, nimajo lastnega gospodarskega življenja, ker so popolnoma odvisne od gospodarskih prilik v Rusiji. Njihove paroplovne družbe, glavni steber njih narodnega gospodarstva, so bile ravno zadnje dni radi prepovedi izseljevanja v Ameriko močno zadele. Kot države, preko katerih mora vsa ruska trgovina, slavijo vse svoje upe v gospodarsko povzdigo Rusije. Ker pa gospodarski okrepitvi vsake države sledi nujno tudi okrepitev njene politične sile, bodo te države prišle polagoma tudi v politično odvisnost Rusije, dokler sploh ne izginejo. F. počafičenje spomina pok, Ivana Sanein Roso darujejo: Anton Sancin Drejač L 10, Ivan San-cm Drejač 5, Cezar Kariž 10, N. N. 10 ca £ke». denjsko podružnico »Šolskega društva*. V isti namen daruje skupina zbranih prijateljev L' 45 in družina Trebeč L 10. Vesela družba v Trnovem je darovala potom g. Dr. Lebana L 50.— za «šolsko društvo*. mM a>£jL£3i DAROVI Rodoljubi iz trga X. v Julijski Krajini ki nočejo biti imenovani so darovali Lit 120.— «Šol. društvu*. Na osmici pri Ferjančiču so darovali potom g. I. Macarol-a L 8, za refekcijo otroškega vrtca pri Sv. M. Magd. Zg. Srčna hvala! V Borzna pore švicarski franki..........389.— 403.— angleški funti papirnati......98.50 93.75 Tečaji* Adriatka .... Cosulich • « • • Dalmatia . • • . Gerollmicn • * Libera Triestina Lloyd • • • » • Lusslno • • • • Martinolich . » . Oceani« • • • • Tripcovich • • • Ampclea • • • • Cement Dalmatia Cement Spala to • • • • • • . * . • . 250 . fiP 7 . 810 • 1750 • 570 . 2700 . 805 . 190 • 153 . 531 . 507 . 382 . 573 SLIKARSKI IN PLESKARSKI POMOČNIK se sprejme takoj v stalno delo. Miro Vičič v Postojni. 63S IŠČE SE izurjen mesarski pomočnik — italijanski državljan — za takojšen nastop. Tis. meni ponudbi treba priložiti prepis spričeval. Naslov pri upravništvu. 637 VINO, vipavsko, od 5 l naprej, se prodaja v pekarni via S. Marco 15, po L 2.— liter. 639 SKLADIŠČE oglja, taloga stavbenega materijala, okrogla žaga, se prodajo po nizki ccni, vsled selitve. Naslov pri upravništvu. 640 HIŠA, z dvema stanovanjema, vrtom in vod-jakom, se proda po ugodni ceni v Rojanu njat Scorcola S. Pietro št. 74. 632 VALJČNI MLIN, v Podroteji, tik Idrije, se da v najem. Razen mlina je možna tudi drugačna industijska izraba vodne sile. Vsa pojasnila daje «Občno — konsumno društvo v Idriji. 533 KRONE, sjebro, zlato in platin kupujeta. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. ?5 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nirke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. 542 Zobozdravnik Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh iprelees za m z&bezdraviiitta HMfibtitttaiJka opranU v Goric!, na Travnika 20 mm tiella »iltana 26) od 9-12 In od 3-5. < i £ t Naša iskrenoijublj«na, nepozabna hčerka oz. soproga, mati in sestra, gospa soproga deželnega Šolskega nadzornika na Dunaju je nenadoma in nepričakovano izdihnila danes svojo blago dušo na očetovem domu v Komnu na Krasu. Neutolažljivi stariši notar dr. Kotnik Ignac in Friderika v svojem in v imenu odsotnega soproga dr. Benda Oskarja, hčerka Gerda, brat Pavel in sestre Stana, Frida in Andreana naznanjajo nenadomestljivo izgubo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrSil v Komnu, dne 21. maje popoldne. KOMEN, dne 19. uiaja 1924. ^MiSSiMs: Gospodarstvo &tfofirskfl rozmotrifSBla severne itim Rvsija, katere gospodarstvo polagoma, toda stalno napreduje, je v znamenju pogajanj z ang!e&ko vlado, od katere zahteva posojilo od Lat. 80,000.000 za vzpostavitev lastne industrije, izkoriščanje svojih bogastev in ureditev prometnih sredstev. Anglija, ki ima svojo lastno industrijo, se temu upira, ker □ □□^□□□□□□□□□□□□D □ □ □ D ddddp □□□□O □□□□□□□□□ □__□ □ a □ □ □ P. □ □ □ □ □ □ □ □ a □ a □ □ □ □ □ □ i j □ a □ □ n □ Vesti z Gorlfkesa Smrt ravnatelja Ipavca Gorica, 20. Bivši ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici je umrl danes v svojem rojstnem kraju Ročinju. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8. dopoldne. Iz Podrage. Te dni smo imeli pri nas mile goste iz tržaSke okolice. Bujno kito pomladanskih cvetov je dvignil sv. Florijan in vzkliknil zmagovalno: «Kdor je junak — hajdi za mano in njegova bo kital* Na ta višji glas božje lepote se je vrgel na poletu duše krog sinov in hčera doma tam pri Sv. Ivanu, poleg Trsta in šel za vabečo kito skozi vso preiest prirodne lepote bra-niške doline — dalje, vse dalje, dokler ni prispel v Podrago in zavil na dvorišče Aleksandrove gostilne... Tam pa je sv. Florijan obstal, obesil kito na brstečo murvo — in glej čuda golemoga! Kita ni bila več kita, marveč — harfa in v harfi tej skrita naša pesem — globok zvok naše radosti in bole- čine... V ognju duše smo se vzljubili — — zaplakala, za vrisk al a je pesem naša in njeni glasovi so se poljubili s harfo na murvi in se da se postavi nam v bok, kadar smo mi no-lodci ▼ ognju pesmi naše, ki je enake nI? In k naši pesmi je tekla govorica in je tekla kaplja, ki jo je rodila naša gorica---i vsje Glavni . Ustanovljena Ma 1S05. Dalnlifea glavnica Ui. 15.003.000-- popolnoma vplačana. : Trst, Via S. Nfcof& 9 (Lastna paSača). Podružnici: ABSAZ1A, ZAR A. Olajšuje vsako Jugoslavijo In i vi iracšl^ s mirni dšž&iami Dala subvencija na ©fakte in vrednosti blaga. — Inkasl efektov ra račune«. Informacija. — Kupuje in prodala jamstvena pleme In druge operacija po najugodnejših pogojih, v Mrah na hranilne knjižice In Jih obrestuje po 4•/. letno netto, a vloge na teko jI račun po 4V/. I vesene vtoge proti cdpovecH obrestuje najbolje po dogovoru. Sprejema vloga v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v Urah In dinarjih *a Jugoslavijo Q □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□ d□ □ap □D n □ □□□□□□□□□□ PODLISTEK ol ! □ jO i □ □ | a) □ iDl :D! i D i i i !□ j , □ i Id! s I ;□ . o j * □1 i ! a | i o i i i - □ I rori. W. CoHfciss BREZ IMENA (3!) I tu srečo poskusil, namesto da gre v Ame- j nenavadno potrpežljivostjo, da izpregov< riko?» Končno je pretrgal molk: «Dragi otrok, tu na Angleškem nima tiste | «Zelo si me presenetila, Magdalen*, wt bodočnosti, ki mu jo jaz privoščim. Imam ga ncg0 morem povedati.« iz 9rca rad.» prj j^remenjenem zvoku njegovega glasu. Roman. •Bil sem preveč presenečen zaradi nepričakovane novica, p« tudi aato, ker je gospod Clare zopet enkrat nos pokazal v našo hišo, da nisem utegnil nato paziti. Zdaj pa se spominjam, Frank ni bil posebno vesel svoje sreče.* «Ali se čudiš temu, papa?» •Seveda s« ati zdi čudno.» «Ali se ti ne zdi, da je precej hudo, če ga pošljejo proč za pet let, med hudobne divjake, proč od vseh domačih in prijateljev? Ali misliš, da jih Frank n« bo t«i»o pogrešal, papa7» »Prav imaš, otrok, vsaka stvar ima svoje slabe strani. Frank bo pogrešal svoje prijatelje na Angleškem, o tem ni nobenega dvorna.* «Od nekdaj si imel rad Franka in tudi on te ima rad.» ... «Da, da, dober tih dečko j«. Frank m Jaz sva se vedno dobro razumela^ «Bila sta si kot oče in sin, kaj as 7» «Prav tako, otrok.» «Morda ti bo 2al po njem, ko odpotuje7» «To je že verjetno, kaj bi tajlL» «Morda bi si felel, da bi bil ostal na Angleškem. Čemu ee bi ostal es Angleškem in «Ali ga smem imeti tudi jaz — iz srca rada?» «Gotovo, dragica, svojega tovariša iz igre, kle? se ga je Magdalena še prepkeje oklenil: «Ali sem te neprijetno presenetila. pap;i? čemu ne? Kaj pa je vendar, čemu joče dekle? * vprašala. «0h, ne reci mi lega! Komu Saj ne pojde za vedno! Ti, goska, sai veš n*J zauPam svo>° nt tcbl?.,Nen , ravno tako dobro kakor jaz. d* gre na Kitaj- (£«.*>">*■ ne' nc! ~ Srce+ hJ. mu Poč,I°" ( sko, da poskusi srečo.» 1 ^ovonti z očetom, tud, se bou, da b. ; 'Njemu ni treba na Kitajsko hoditi sreče , I***' Nobenega »»ju ki b, govoril a n. i . . i__• v__.li razen mene. «INe pusti g? proč, zaradi nr kj< Poskušat - on more napravrti neka, bol,- .» zadnje besede je izpregovorila n .Klj pa vendar - kako?, ^ mene >: ,n «Bojim se ti povedati, bojim se, da M se mi I Očetov obraz se zmračil Hkratn jc za-ne smejal. AJi mi obljubiš, da se ne boi sme-j pazil, kar je bil dosedaj prezrl, — da ; Odgovorila je, Se predno je končal vpraSa-nje: »Gotova, da ga ljubim? Oh, s kakšnimi besedami bi povedala to, kar mislim? Lju* blm ga —1» Vztrepetala je in odgovor ji je zamrl v joku. • «Tako sta še mlada oba, zelo mlada.» M