Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'it leta 10 din, za 'it leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI UST
Številka
Uredništvo: Ljubljana*, Gregorčičeva ulica 23. Tea. 25-52. Uprava: Oregon* člčeva ul. 27. Tel. CT-Ck Rokopisov ne vračamo. —
izdaja za celo leto 50 din. Časopis za trgovino, in d us triio, obrt In denarništvo niclT Uubl^anfst.1^^
Plača ln toži se v LJubJani
Ivftaia vsak ponedeljek, l^riaJC9 sred() ta
Liuhliana, ponedeljek 13. februarja 1939
Cena Sin VSO
Problemi pasivne Slovenije
Že več ko sto let je, kar mora iti del naravnega naraščaja Slove nije s trebuhom za kruhom po svetu, ker Slovenija ne more vsega prebivalstva prehraniti. Sicer je res, da bi se mogla agrarna pasivnost Slovenije nekoliko zmanjšati, če bi se izvršile vse potrebne melioracije in če bi se bolj pospeševalo kmetijstvo. Zal pa moramo ugotoviti, da pospešujejo kmetijstvo v Sloveniji le lokalne in samoupravne oblasti, dočim je pomoč iz centrale silno majhna in se skoraj omejuje le na premi-ranje živine in razne majhne podpore kmetijskim in zadružnim organizacijam. Kaj večjega se ne stori in zato še vedno doživljamo, da odnašajo Mura, Savinja in druge reke zemljo kmetskim posestnikom.
Ker je Slovenija agrarno pasivna dežela, mora zato gledati, da dobi drugod zaslužek, da more prehraniti svoje prebivalstvo. Z industrializacijo bi to mogla doseči in v resnici se je industrija v Sloveniji tudi lepo razvila. V zadnjem času pa opažamo, da industrializacija Slovenije nazaduje, da so se začele industrije seliti na jug in da Slovenija v industrijskem razvoju vedno bolj zastaja. Bilo bi napačno, če ne bi priznali, da ima del krivde za to tudi Slovenija sama. Tako nekatere občine čezmerno obremenjujejo industrijo, drugod zopet ne skrbe, da bi z raznimi ugodnostmi privabili industrijo. Še dolgo pa to ni glavni vzrok, da se seli industrija na jug ter v centrum države, temveč je ta v tem, ker se iz centra države sistematično dela za industrializacijo osrednjih pokrajin, dočim se za industrializacijo Slovenije nič ne stori, temveč se celo pod izgovorom njene obmejne lege njen razvoj ovira. Tudi s tem mora računati Slovenija in temu primerno uravnati svoje postopanje.
Poleg industrializacije bi mogla Slovenija dobiti nov vir dohodkov iz tujskega prometa. V resnici ni v vsej državi pokrajine, ki bi imela za tujski promet toliko pogojev kot Slovenija. Toda tudi tujski promet se v Sloveniji ne more razviti in zakaj se ne more razviti, je bilo na zadnjem zasedanju banovinskega turističnega sveta dovolj jasno povedano.
Tujski promet je odvisen od prometnih zvez. Te pa so v Slovenije vse prej ko dobre. Naše železnice vozijo počasneje, kakor so vozile pred desetletji, ker se železniške proge ne popravijo. Kako pa je s cestami, o tem sploh ni treba govoriti. Leta in leta že vsa Slovenija soglasno poudarja, da je avtomobilska cesta od avstrijske meje do Sušaka prvi pogoj za razvoj tujskega prometa, danes smo po tolikih obljubah na tem, da bo ta cesta gotova v petnajstih letih. A še to je optimistično mnenje, saj smo videli, da je misel o zgraditvi železniške zveze iz
°čevja proti Sušaku že zaspala, pa čeprav je bila uzakonjena.
^ja Slovenije se tako stal-i , in vedno je isti vzrok • anja: v mnogo premalem zanimanju centrale za potrebe Slovenije, čeprav je na d . strani deležna Slovenija pri plačevanju dajatev kar pretirane pažnje. Dočim druge pokrajine napredujejo Po številu prebivalstva in po svoji gospodarski moči, more Slovenija
le ugotoviti, da v tem napredku za njimi silno zastaja in da se njena pozicija vsako leto slabša.
Vedno pa je vzrok isti, ker centrala preveč priteguje na sebe in
ne pušča periferiji tega, kar ta za svoje življenje nujno potrebuje. Ne preostaja zato Sloveniji nič drugega, kakor da se bori za zmago samoupravne misli, da bo mo-
gla vsaj z onimi sredstvi, ki so njena, delati za svoj napredek in razvoj. Ne politična, temveč življenjska nujnost je za Slovenijo boj za samouprave!
Papež Pii XI. na mrtvaškem
odru
Smrt papeža je izzvala na vsem svetu naiveiie
sožutie
V starosti 82 let, potem ko je 17 let in štiri dni z velikimi uspe-ki vodil katoliško cerkev, je umrl v petek ob 5-31 zjutraj papež Pij XI.
Pred dvema letoma je začel bolehati, a se v Castel Gandolfu popravil, vendar ne popolnoma. Pretekli teden pa se je nekoliko prehladil, dobil nato astmo in srčni krč, premagal prvo krizo, okrog 4. ure zjutraj pa je dobil nov napad, ki je bil tako hud, da so zdravniki izgubili vsako upanje. Ohranil je še do zadnjega pojmi no prisotnost duha in je še malo pred svojo smrtjo blagoslovil vse na-vzoene, med katerimi je bil tudi drž. tajnik kardinal Pacelli. Kakor poročajo listi, so bile njegove zadnje besede »Mir, mir, o Jezus!«
Pokojnega papeža prišteva katoliška cerkev med svoje največje in najpomembnejše poglavarje. Tako ga vzporeja veliki francoski učenjak Maritain z Gregorjem VII. in Inocencem III. A tudi nekato-liški svet govori s polnim priznanjem o velikem liku pokojnega poglavarja katoliške cerkve ter zlasti poudarja njegove velike zasluge za ohranitev miru. V tem oziru so zlasti omembe vredne besede ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je v januarju obiskal papeža, ki mu je pri tej priliki dejal:
»Znajte, da Vam govori umirajoči človek. Nadaljujte s svojim delom za mir. Rad bi doživel uspeh Vašega dela in Vaših naporov. Toda vem, da tega ne bom več doživel. Naj Vsemogočni Bog blagoslovi Vaš trud za mir med narodi.«
Min. predsednik Chamberlain je dejal o tem svojem obisku kasneje, da je bil zanj največji dogodek v življenju in da nikdar ne bo pozabil na trenutek, ko mu je sivolasi starček, ki se ga je že oprijemala bolezen, govoril o naporih, ki jih je treba storiti, da se ohrani mir.
Mir je bilo glavno prizadevanje papeža Pija XI., a prav tako odločno se je boril za spoštovanje človeških pravic in to svoje visoko stališče dosledno poudarjal proti vsem. Znani so njegovi opomini na politične voditelje, da te pravice spoštujejo.
Pokojni poglavar katoliške cerkve je živel v časih, ko je morala njegova cerkev prestati velike preizkušnje po vsem svetu in ko so se vodile krvave vojne vsepovsod po svetu. Njegova historična zasluga, da je tudi v teh časih neprestano opominjal na najvišje verske resnice Ln s tem obvaroval krščanski omiki njene temelje v vsej čistosti.
Papež Pij XI. je zato užival po vsem svetu največji ugled in spoštovanje, kar se je tudi ob njegovi smrti posebno vidno pokazalo. Iz vseh krajev sveta, od vseh vladarjev in zastopnikov narodov prihajajo v Rim neprestano sožalne izjave. Izrekel je svoje sožalje tudi nag dvor, prav tako pa tudi nova vlada in vsi zastopniki naših prvih kulturnih in nacionalnih organizacij. Na vseh državnih poslopjih vise v Jugoslaviji zastave na pol droga.
Posebno globoko pa je zadela vest o papeževi smrti globoko verni slovenski narod. Z vseh hiš v Ljubljani vise črne zastave.
Iz življenja papeža Pija XI.
Achilles Rafti, tako se je pisal papež Pij XI. pred svojo izvolitvijo za papeža, je bil rojen 31. maja 1857. v Desio pTi Milanu kot sin tkalskega mojstra. S pomočjo svojega strica duhovnika je študiral mladi Ratti v raznih kolegijih in bil 1. 1879. 'posvečen na Gregoriani za duhovnika. Po končani bogoslovni fakulteti je postal 1. 1882. profesor na semenišču v Milanu. V tistih letih se je živo zanimal za alpinizem in bil znan kot eden
najboljših planincev. Njegova knjiga o njegovih alpskih izletih je prevedena v vse večje jezike. Pozneje je bil imenovan kot skrip-tor, nato pa kot konservator slavne knjižnice »Ambrosiane«. L. 1907. je postal njen prefekt ter prišel kot tak v stik z učenjaki iz vsega sveta. Štiri leta kasneje je postal ravnatelj Vatikanske knjižnice.
Papež Benedikt XV. je imel v prefekta' svoje knjižnice veliko zaupanje dn mu poveril 1. 1918. zelo težko in delikatno diplomatsko misijo apostolskega vizitatorja za Poljsko. Svojo nalogo je odlično izvedel ter bil zato 1. 1919. imenovan za apostolskega nuncija v Varšavi. Istočasno je bil posvečen tudi v nadškofa.
. Po smrti milanskega kardinala Ferrarija je imenoval papež Benedikt XV. za njegovega naslednika Rattija ter ga kmalu nato imenoval tudi za kardinala.
Po smrti Benedikta XV. je bil pri 14. glasovanju izvoljen kardinal Ratti za papeža. Od 53 glasov je dobil 42 glasov, torej znatno več, kakor pa sta znašali predpisani dve tretjini.
Po svoji izvolitvi je blagoslovil vernike z zunanjega balkona cerkve sv. Petra ter s tem prelomil 50 letno tradicijo. Sklenil je sporazum z italijansko vlado. Vatikan je postal svobodna samostojna država ter so se s tem nehali časi »vatikanskega ujetništva«. Sklenil je nadalje še celo vrsto konkordatov, med drugim tudi s Hitlerjevo Nemčijo.
Pokojni papež Pij XI. je izdal celo vrsto okrožnic o vseh važnejših vprašanjih ter so te okrožnice postale temelj /za ves katoliški svet, a imele velik vpliv tudi na ostali kulturni svet. S posebno vnemo je deloval za napredek katoliške akcije, katere ustanovitelj je bil.
Gibanie prebivalstva
v Sloven
in njegova razdelitev po poklicih
Iz predavanja	tajnika	De
V fptrl cvlr fin i/i nn/1	T)	nnd	n	Trn	1^11	1	n	/\h	rqitnni.nl	_—	A	l.t	Im	mn	JI/.	—- __1	M	j.?_Y
V četrtek se je pod vodstvom univ. prof. dr. A. Gosarja vršilo v dvorani Delavske zbornice drugo predavanje Socialno - ekonomskega instituta, ki si je izbral za nalogo proučevanje slovenskega gospodarstva in pripravo delovnega načrta za bližnjo prihodnost. V tej smeri je g. Uratnik opisal razvoj prebivalstva in razložil nastajajoče probleme.
Predavatelj je obravnaval vso snov s pomočjo diagramov in grafikonov, ki so izredno ponazorili celotno sliko. Kakor je omenil, so ga na sistematično proučevanje ljudske statistike navedli praksa pri reševanju stanovanjske krize po vojni in pojavi brezposelnosti v veliki gospodarski krizi. Po vrsti je prikazal naraščanje prebivalstva v Jugoslaviji in v sami Slo-
veniji, ki je padlo na vsakih tisoč oseb od 29 na 21. V piramidah za leti 1921. in 1931., in to po petletnih skupinah, je ravidno, da je padec še vedno normalen, ker je bilo v vojnih letih manj rojstev in se takratni rod, ki zdaj dozoreva, izkazuje tudi z manjšim številom porok, povečano pa je to še zaradi zadnje gospodarske krize. V splošnem pa je najvažnejši pojav za-
ostajanje prirastka v Sloveniji-Jugoslavija poveča svoje prebivalstvo v petih letih za eno Slovenijo, Slovenija komaj v desetih letih z® eno Ljubljano, oziroma le za štiri' deset tisoč.
Nazorno se kaže slika zaposlenosti po letih starosti in poročenih, članih v podatkih SUZORja, katere je primerjal predavatelj z grafikoni Zedinjenih držav, Anglije in Avstralije. Iz teh je razvidno^ da je število porok tesno zvezano z napredovanjem ali nazadovanjem gospodarstva. Za naše prebivalstvo je važno, da doseže vsako leto v Jugoslaviji starost 15. let 270.000 oseb, v Sloveniji 21.000. Od tega gre za obnovo odpadlih zaposlencev s/») za naraščanje 2/s, kar je seveda različno v kmetijskih in v drugih strokah. Po podatkih gre Va kmečkega prirastka v mestne poklice, kar se navadno imenuje beg z dežele v mesto. Prav o tem pojavu je podal predavatelj docela svoje zrelišče, h kateremu se o priliki še povrnemo.
Iz številk o novih eksistencah in prirastku je -razvidno, da naše kmečko prebivalstvo narašča, ne more pa ustvariti novih eksistenc, ni več dela in ni več narejenega. Po mnenju predavatelja ne gre umetno ustvarjati nove kmetije, ker ni zemlje, razen male rezerve gozda. Ze sto let se zato prebivalstvo Slovenije več na deželi ne množi in če se upošteva ta realnost kot osnovno dejstvo, potem je edini naš izhod industrializacija. Od izvoza je mogoč napredek dežele.
Za delovno moč važna sestava prebivalstva po letih je pri nas; takale: na sto oseb je 32 otrok do 14. leta, 7 od 15. do 19. leta, 10 nadC 601etnih, 16 pa poročenih žen med 20. in 60. letom. Ostalih 35 oseb v starosti 20 do 60 let je torej zaposlenih z zaslužkom in preživlja vse. Za uravnavo brezposelnosti je to važen podatek, ker brezposelni laže prebijejo v okviru rodbine.
Katere veje gospodarstva sprejemajo prirastek?
Po predavateljevih podatkih se razvoj obrtov kot takih ne da umetno dvigniti nad potrebe dežele, zato je tudi število obratov zelo padlo po višku v letu 1931-Izučevanje mladine je zato treba drugače usmeriti, kot pa se je doslej svetovalo. Omejene so tudi možnosti trgovine. Že iz tega sledi, da je edini izhod industrija.
Za industrijo značilni so podatki o zvezi med razvojem plač in razvojem zaposlenosti, ki sta vzporedna. Prav tako je očitna vzporednost zaposlitve z razvojem izvoza. Med industrijami pa je zopet pri nas vidno, da ne napreduje kovinska, da so padli denarni zavodi, da gozdno-žagarska industrija ne kaže večjih možnosti. Pač pa je mogoč večji napredek v predelovalni lesni industriji, za kar se je premalo delalo. Stalne SO' gradnje nad zemljo in sorodne veje, železnice in ceste napredujejo z javnimi deli, majhen je dvig v kožni in oblačilni industriji, v gostinstvu in za ženske važni higieni. Edina res napredujoča možnost zaposlovanja je bila v tekstilni industriji, ki sprejema letno po 1000 novih moči, in deloma je napredovala industrija kože in kavčuka. Posebej je šteti dvig števila hišne služinčadi.
V Sloveniji zaposlimo po zavarovalnih podatkih do 2000 naraščaja, 1770 zavarovanih pri 0UZI>
Novi cenikI.—V.
Pinter	& Lenarti,
v	Maribo
in 300 v samostojnih obrtih, 2000 pa redno izseljujemo. Dosedanji gospodarski uspehi torej niso v skladu s prirastkom prebivalstva in odtok je naraven (v Jugoslavijo oziroma ven). Na kmetih je ljudstvo izgubilo na zaslužku in že strada. Jasno je, da torej dobri nauki tu ne pomagajo in da je treba iskati novih poti. Eno pot je našel odtok zadnje čase v selitvi v Nemčijo, kjer vlada začasna konjunktura. Toda prav ta črni odtok ilustrira sedanje naše kočljivo stanje.
Prijeti moramo predvsem resneje vprašanje emigracije. Uvesti bi se moralo koncentrirano izseljevanje. Upoštevati je treba, da imajo druge banovine še večji prirastek in da konkurira naša delovna moč le zaradi večje izobrazbe. Naše izseljevanje v tujino pa je brez stalnosti, na deželo se ne selijo nikjer in se zato razgube in zgube tudi narodno, pri čemer samo poučevanje slovenščine nič ne pomaga.
Pogoji za industrializacijo Jugoslavije
so splošno ugodni in tako tudi za Slovenijo. Treba pa je predvsem proučiti vsa podeželska vprašanja, da bi se dvignilo poljedelstvo kot konsument za industrijske izdelke. Nagla industrializacija bi tedaj inogla prevzemati ves naš ljudski prirastek. Težišče vprašanja je po predavateljevem mnenju v razmahu predelovalne industrije po načrtu, in to podobno, kakor se že razvija tekstilna industrija, medtem ko bi se kovinska industrija zaradi hude tuje konkurence teže uveljavila. Za dvig industrije nam ne smejo biti potrebne žrtve prehude. Konference o uvedbi svobode na blagovnem trgu so pokazale, da brez svobode v zaposlitvi še me bo mednarodnega napredka. Mogoče pa je v svoji državi uvesti načrtno gospodarstvo.
Za uspešnost dela v tej smeri si je določil Soc. ekonomski institut sledeče naloge: pokazati vsa dejstva, ker je treba upoštevati vse hkrati. Pričeti je treba usmerjati inteligenčni naraščaj, sile in zaposlitev; voditi emigracijo in sicer tudi v kmetijske poklice, jo organizirati. Za pripravo sestavlja zavod statistiko prebivalstva in proučuje njegove potrebe. Napake liberalizma so bile v bistvu te, da je bil brez računa in brez pregleda in da ni upošteval gibanja dohodkov ljudstva kot vzroka v zakonu ponudbe in povpraševanja. Ta zakon je zato kot regulator že odpovedal. Začeti je treba gledati na gospodarstvo zaradi ljudi in ga vzporejati.
*
Kratka debata je pokazala, da je globoko zasnovano predavanje napravilo na občinstvo močan vtis in prineslo mnogo novega. Kot glavno vprašanje pa se je ponavljal predvsem dvom, ali je pri nas dovolj smisla za izvedbo primernega gospodarskega načrta, in kako bi se dalo doseči pri odločilnih činiteljih več razumevanja za potrebe celote.
Nova banovinska cesta
se začne letos graditi iz Maribora v Ptuj po levem bregu Drave. Po desnem bregu poteka državna cesta, ki pa je v zelo slabem stanju dn je tudi preveč obremenjena. Vzdolž Drave je sicer na levem bregu že banovinska cesta med Mariborom in Ptujem preko Vur-iberga, ima pa mnogo hudih klancev in ovinkov ter je precej ozka, tako da za večji promet ne prihaja v poštev. Načrt predvideva razširjenje stare ceste do klanca pod Vurbergom, potem pa zapusti trasa staro smer in poteka skoraj vedno po ravnini do Ptuja. Nova cesta bo za 2 kilometra krajša od dosedanje in bo veljala 2 milijona dinarjev. Komisija banske uprave si je teren že ogledala in sedaj se bodo izdelali podrobni načrti. Kakor naglašajo, se bodo dela začela ge letos.
Tvrdka Pinter & Lenard v Mariboru je koncem leta 1938. izdala svoj cenik, ki je v resnici reprezentativno delo.
Cenik obsega 400 strani in ima naslednje dele: I. Splošno, II. Orodje, III. Okovje, IV. Kuhinjska posoda. V. Peči in štedilniki. — Cenik kaže, da je tvrdka veliko žrtvovala za izdajo res lepega in vzornega cenika, ki bi bil vreden velikega ugleda, katerega uživa tvrdka na našem trgu. Obseg velikega truda in skrajno zamudnega dela nam dokazuje tudi to, da je tvrdka, kakor nam piše v spremnem pismu, delala na ceniku polna tri leta. Ceniku se pa tudi pozna, da je bil delan in sestavljen z veliko ljubeznijo in velikim stvarnim poznavanjem materije.
Predvsem moramo pohvaliti vzoren tisk tiskarne Hinko Sax v Mariboru, ki je pokazala ravno s tem cenikom, da je kos še tako kompliciranemu delu. Tisk je razločen in tabele pregledne. Številne slike so jako nazorno in lepo natisnjene.
Notranja ureditev je smotrena. Posamezni predmeti so navedeni najpreje z debelim tiskom v slovenskem in hrvatskem jeziku; označba predmetov je navedena v oklepaju z drobnim tiskom tudi v nemškem jeziku, kar smatramo za nekako koncesijo naši starejši ge-
V kabinetu trgovinskega mini-| strstva je bila pod predsedstvom trg. ministra Tomiča konferenca, katere so se udeležili guverner Nar. banke dr. Radosavljevič, gen. direktor Prizada Edo Markovič, zastopnik upravnika Zavoda za pospeševanje zun. trgovine Andrič in svet. trg. min. Djordjevič. Konferenco je sklical trgovinski minister, da pride do intimnega sodelovanja med Narodno banko, trg. ministrstvom, Prizadom [n Zavodom. Na konferenci se je izrekla želja, da bi vse te ustanove v vseh zun. trgovinskih vprašanjih nastopale sporazumno, ker vsa ta vprašanja zadevajo interese vsega narodnega gospodarstva. Zlasti se je naglasila želja, da Nar. banka glede vseh devizno-poilitičnih ukrepov predhodno zasliši druge vplivne gospodarske činitelje.
K tej vesti moramo pripomniti, da se je treba naravnost čuditi, če tega sodelovanja doslej še ni bilo. Ce kdo, potem bi vsaj vse državne gospodarske ustanove morale voditi eno trgovinsko politiko. Konferenca pa dokazuje, da dosedaj enotne drž. trgovinske politike ni bilo, temveč je vsaka državna gospodarska ustanova vodila svojo trgovinsko politiko. Samo naravno je, če potem tudi naša trgovinska politika ni bila uspešna in če smo zlasti glede devizno-poli-tičnih odredb doživljali vedno nova presenečenja.
V Beogradu se je končala dne 9. februarja seja vseh trgovinsko-industrijskih zbornic v državi. Za ljubljansko zbornico se je udeležil seje gen. tajnik Ivan Mohorič. Konferenco je vodil podpredsednik trgovinske zbornice v Beogradu Voja Petkovič. Na konferenci so bile zastopane vse zbornice razen splitske in podgoriške.
Konferenca je najprej razpravljala o vprašanju reforme davka
neraciji, ki je zrastla z nemško terminologijo. Ostali tekst cenika je samo slovenski. Potemtakem je tvrdka izdala po vojni prvi slovenski cenik v železninski stroki. S tem je omogočila, da bomo tudi Slovenci dobili enkrat res slovensko označbo vseh predmetov, orodja itd. Po izdaji tega cenika ni več opravičljivo, če se za označbo posameznih predmetov poslužujemo nemškega ali nemško popačenega naziva.
Zanimali smo se, kako je firma označila razno orodje, gospodarske predmete, kuhinjske potrebščine. Videli smo, da se je poslužila povsod raznih nazivov, kolikor so se pri nas že udomačili. Kjer takih nazivov v slovenščini še nimamo, oziroma kjer še niso udomačeni, jih je, kolikor smo se mogli prepričati, nadomestila z razumljivimi novimi izrazi, ki se utegnejo udomačiti v naši terminologiji, ker so prav srečno izbrani. Kjer smo v zadregi, kaj naj novi izraz pomeni, nam slika pokaže, kakšen predmet je hotela tvrdka označiti z novim nazivom oziroma izrazom. Priznati moramo, da smo cenik ravno radi terminologije skeptično vzeli v roke. Toda že površen pregled nam je pokazal, da je knjiga tudi v tem pogledu vzorna. Tvrdka se je res potrudila, da nam navede
Mislimo, da pa še vedno ne zadostuje, če se doseže sodelovanje vseh državnih gospodarskih ustanov, temveč je potrebno, da pridemo do sporazumnega sodelovanja vseh državnih in vseh glavnih zasebnih gospodarskih ustanov glede vseh vprašanj, ki se tičejo naše zunanje trgovinske politike. Šele v tem primeru bodo temelji te politike res na dobrih temeljih, šele v tem primeru pa bodo tudi v resnici upoštevani interesi vseh naših glavnih gospodarskih panog.
Sodelovanje samo drž. gospodarskih ustanov more povzročiti, da se bo še bolj utrdil birokratizem v gospodarski politiki. Nikjer pa ni birokratizem tako zgrešen, ko v gospodarskih vprašanjih. Zato ne le sodelovanje gospodarskih ustanov, temveč tudi vseh zasebnih gospodarskih organizacij, zlasti zbornic, Zvez trgovskih združenj itd.
A tudi sodelovanje vse javnosti bi bilo potrebno. Zato pa je treba tudi časopisju omogočiti, da s svojo konstruktivno kritiko sodeluje pri urejevanju gospodarskih vprašanj. Marsikatere škode bi se obvarovali, če bi mogli tudi naši časopisi prosto sodelovati pri določevanju naše gospodarske in zlasti zunanje-trgovinske politike. Zato pa se naj to sodelovanje tudi ne odklanja, temveč treba naravnost delati na to, da pride do tega sodelovanja.
na poslovni promet za les in drva
ter je izdelala načrt za nadaljnje proučevanje in za rešitev tega vprašanja. Glede davka na poslovni promet, ki ga plačujejo izvozniki za proizvode, katere prodajajo Prizadu, je bilo soglasno sklenjeno, da bi se ta promet na vsak način moral oprostiti plačevanja tega davka.
Posebno podrobno je razpravljala konferenca o pavšaliranju
kolikor mogoče umljive izraze. Sicer se nam je zdel eden ali drug izraz na prvi pogled nenavaden, toda pri premišljevanju, kako bi ga bolje nadomestili, smo prišli do prepričanja, da je tvrdka res od raznih izrazov izbrala one, ki so najboljši, najprikladnejši in najbolj razumljivi.
Preglednost cenika povečuje v izdatni meri izčrpno kazalo v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku.
Prav veseli nas, da moremo zabeležiti tako izdaten napredek naše slovenske tvrdke. Napredka ne pomeni samo za firmo, temveč je zbog izbrane terminologije cenik tudi s slovenskega stališča velik korak naprej. Tvrdka je s svojim cenikom pokazala, da je bogato asortirana in da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam, katere je danes mogoče staviti v železarski stroki.
Želimo ji, da bi ji cenik bogato izplačal veliki trud, ki ga je imela z izdajo, da bi slovenski trgovci pridno segali po njem in se ga tudi v obilni meri posluževali. Naša iskrena želja je, da bi tvrdko Pinter & Lenard posnemale tudi druge železarske strdke in vsaj nekaj pripomogle, da se terminologija v slovenščini ustanovi in udomači.
pridobnine za male trgovec. Ko
so se proučili vsi momenti, ki so v zvezi s tem vprašanjem, je bilo sklenjeno, da predlože zbornice to vprašanje pred svoje pristojne forume.
Soglasno se je ugotovila potreba, da se čimprej izvolijo člani ravnateljstev in nadzorstev pri zavodih delavskega zavarovanja.
Na vsak način naj bi se storilo vsaj to, da bodo posamezne gospodarske skupine zastopane v do-tičnih zastopili sorazmerno njih zainteresiranosti, oziroma njih prispevkom za dotični organ delavskega zavarovanja.
Konferenca je nadalje ugotovila, da nastajajo za zbornične pripadnike velike škode, ker je informacijska služba o raznih pogojih sedanje naše zunanje trgovinske politike zelo nepopolna in počasna, Zato se želi, da se takoj začne izvajati resolucija o reorganizaciji informacijske službe Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine kakor je bila predlagana že v novembru 1937.
Nato je konferenca izdelala skupne pripombe k osnutku novega carinskega zakona, ki ga je dostavilo finančno ministrstvo vsem zbornicam v izjavo.
Govorilo se je tudi o nujnosti volitev v ustanove delavskega zavarovanja.
Posebno pažnjo je posvetila konferenca vprašanju tečaja nemške klirinške marke. Mnogo se je na konferenci razpravljalo tudi o kreditiranju gospodarstva po državnih denarnih zavodih.
Sklenjeno je bilo, da se konferenca znova sestane dne 21. februarja v Novem Sadu ter se bo na tej konferenci razpravljalo samo o osnutku novega carinskega zakona.
Delegati zbornic so obiskali tudi guvernerja Narodne banke ter govorili z njim o raznih vprašanjih ■iz delokroga Narodne banke. 0 številnih aktualnih davčnih vprašanjih pa so konferirali zastopniki zbornic z načelnikom davčnega oddelka v finančnem ministrstvu dr. Sladovičem.
0 sklepih konference so poročali delegati tudi trg. ministru.
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani
ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
Politične vesli
vm m umi i iiMinrriTTriinwnwiiiiiii.Mijai
Konferenca Balkanske zveze, ki bi se morala začeti 16. februarja, je odgodena zaradi sprememb v jugoslovanski vladi.
Iz Grške se poroča, da ni izključeno, da pride do spremembe režima, ker je vlada Metaksasa med narodom nepriljubljena.
Romunski zunanji minister Ga-fencu obišče Varšavo meseca marca.
Romunska policija je odkrila komplot, ki so ga organizirali člani bivše »železne garde« proti notranjemu ministru Calinescu. 20. februarja, na obletnico nove romunske ustave, bi čakali člani garde na več krajih ministra Calinesca z ročnimi granatami. Policija je aretirala 25 ljudi.
. Romunski državni podtajnik za tisk je potrdil vest časopisov, da Židje ne morejo postati člani vladne stranke »Fronta narodne obnove«.
Napovedanega -obiska francoskega zunanjega ministra Bonneta ne bo, ker se boje nemški odgovorni državniki, da bi moglo to potovanje vzbuditi v Italiji nezaupanje.
Francoski parlament se sestane 15. aprila, da izvoli novega predsednika francoske republike.
Za vrhovnega poveljnika vseh francoskih vojnih sil je bil imenovan načelnik glavnega generalnega štaba general Gamelin.
Pariška policija je izvršila hišno preiskavo pri treh nemških novinarjih v Parizu ter nato dva aretirala. Oba prideta pred sodišče.
Emery, bivši prvi lord admirali-tete in bivši angleški kolonialni minister, je ustanovil pred kratkim v spodnji zbornici odbor za obrambo kolonij. Sedaj je stopil v stik tudi s francoskimi kolonialnimi krogi ter imel v Parizu govor, v katerem je odločno nastopil proti vrnitvi kolonij Nemčiji. Poudaril je nujno potrebo najožjega sodelovanja Francije in Vel. Britanije na vseh poljih.
Dočim si Francija in Vel. Britanija zelo prizadevata, da bi se sklenilo premirje v Španiji, se oba španska tabora pripravljata z vso naglico na odločilno borbo. Gen. Franco je svoje čete že odpoklical iz Katalonije in pripravlja ofenzivo na dolgi fronti.
Ker so Angleži posredovali pri zasedbi Minorke, svare nemški listi generala Franca, da ne zaupa zapadnim velesilam, ki da mu hočejo izviti zmago iz rok. Listi nadalje naglašajo, da se more general Franco popolnoma zanesti na nemško in italijansko podporo in da mu bo ta zadostovala. Nemški listi seveda tudi odobravajo, da je Mussolini povečal pogoje za umik italijanskih čet iz Španije.
Po nekaterih vesteh bosta Francija in Vel. Britanija priznali vlado gen. Franca po padcu Madrida, po drugih vesteh pa že v kratkem brez ozira na potek vojnih dogodkov. Francoska vlada bo sklepala o priznanju vlade gen. Franca v torek, angleška pa v sredo, da bi mogel v četrtek francoski poslanik že izročiti svoja poverilna pisma.
General Miaja, ki je postal vrhovni poveljnik vseh španskih republikanskih čet, je izjavil, da se bo republikanska Španija borila še nadalje in da ne bo odnehala. Dejal je, da ima pol milijona vojakov na fronti, pol milijona pa v rezervi. Vojska je izvrstno disciplinirana in more vzdržati borbe.
Preds. republikanske vlade Negrin se je vrnil v Madrid, ki je zopet postal sedež republikanske vlade.
Vsi Španci morajo po naredbi guvernerja zapustiti Gibraltar, ker se delajo v mestu nove utrdbe in novo letališče.
Ministrski predsednik Spaak je vrnil mandat, ker ni mogel premagati vseh težav, ki so povzročile vladno krizo. Mandat za sestavo nove vlade je dobil nato Henry jaspar, član katoliške stranke.
Vsi poskusi, da bi se odpravila sedanja belgijska vladna kriza, so se ponesrečili. Prof. Martens je izjavil, da nikakor ne bo odstopil in da vztraja na svojem imenovanju za člana flamske akademije.
Japonci so izkrcali svoje čete na južnem delu otoka Hajnan, ki leži nasproti francoski Indokini. Japonci utemeljujejo svoj korak s tem, da je bila zasedba otoka iz vojaških razlogov neobhodno potrebna, ker se more samo na ta način preprečiti, da bi dobivala Kitajska iz Indokine orožje. Zastopnik japonskega zunanjega ministra je izjavil novinarjem, da o zasedbi otoka Francija ni bila obveščena, pač pa Italija in Nemčija.
Francoska vlada je zahtevala od japonske vlade pojasnila o vzrokih, značaju in trajanju zasedbe otoka Hajnan.
V japonsko pomorsko oporišče na Koreji Rasin, ki leži nasproti Vladivostoku, je prišlo več japonskih vojnih ladij, ki ostanejo tam, dokler se ne končajo japonsko-sov-jetska pogajanja zaradi ribolova.
Vprašanje	naš
trgovine
Sodelovanje državnih gospodarskih
ustanov
Zasedanje zbornic	v
Setiarstve
8°/o Blair dosegel nominalno vrednost
V preteklem tednu je večina tečajev drž. vrednostnih papirjev napredovala, razen vojne škode. Kako so se gibali tečaji, kaže na-] slednja tabela:
8. II. 10. II. din
vojna škoda	473,25	471,75	J
7% investicijsko	100,50	101,-
4% agrarne	61,—	61,-
6% begluške	90,—	90,25
6% dalmat. agr.	89,75	90,-
7% Blair	92,—	94,25
8% Blair	98,50	100,50
7% Seldgman	100,—	100,—
7% stabilizacijsko	98,—	99,25
113. februarja. Ker pa ima vlada absolutno večino, ni nobenega dvoma, da bodo vsi sklepi upravnega sveta potrjeni.
1 *
Guverner Češkoslovaške narodne banke dr. Engliš je odstopil, ker je potekla njegova petletna funkcij-| ska doba. Izrekel je željo, da. bi se mogel zopet posvetiti gospodarski
stolici na brnski univerzi, kjer bi nadaljeval svoja predavanja o narodnem gospodarstvu in o finančni stroki.
Nemški državni tajnik Brinck-mann je sklical h konferenci vse direktorje nemških kreditnih zavodov ter jim razložil novo politiko Reichsbanke. Poudaril je, da Hitler nikakor noče dopustiti inflacije. Glede devizne politike je izjavil, da so bile za izvoz že do-
voljene nekatere olajšave. Znižane so bile tudi nekatere takse in znižana je bila tudi obrestna mera.
Število denarnih zavodov v Nemčiji stalno pada. Koncem leta 1925. je bilo v Nemčiji še 1406 denarnih zavodov, koncem lanskega leta pa jih je bilo skupno z onimi v Avstriji samo še 564. Padanje števila denarnih zavodov je posledica večje delavnosti velikih denarnih zavodov.
Bilanca	„Francoske
Splošno zboljšanje gospodarstva in stabilnost valute
AA
Obračun državne francoske banke je že po tradiciji zelo umerjen. To velja še posebno za letošnje poročilo, ko je postala Banque de France po reformi res »Banka Francije«, kljub temu pa obsega Tečaj angleškega funta in nem-1 to poročilo zelo zanimive podatke ške klirinške marke sta neizpre- jn smernice, med temi zlasti od-menjena. Narodna banka je ves stavek o stabilnosti valute. Prvi leden prodajala funte ter interve- del poročila se nanaša na delova-hirala v korist klirinške marke, nje banke same v 1. 1938.; drugi
ki je ohranila tečaj 13,80 din. V terminski kupčiji je padel njen ] le^j na 13,60.
Državni papirji za nalaganje poslovnih rezerv
del govori o splošnem finančnem in gospodarskem razvoju; tretji pa nakazuje temeljna načela bodoče valutne politike.
Znani so napori emisijske banke v zadnjih težkih letih za po-
Finančno ministrstvo je izdalo Izasebnemu in državnemu go-
seznam državnih vrednostnih pa pirjev, tv katere se morejo nalagati v smislu uredbe poslovne rezerve in rezervni skladi zavarovalnic in socialnih ustanov. — Ti papirji^so
4°/o agrarne obveznice iz 1.1921. 7°/o investicijsko posojilo iz leta 1921,
2'A°/o vojna škoda,
6% begluške obveznice,
6°/o dalmatinske agrarne obveznice,
4°/0 kmetijske iz 1. 1934.,
7 in 8°/o Blairovo posojilo,
7% obveznice Drž. hip. banke, 7°/o stabilizacijsko posojilo. Obveznice in zadolžnice zunanjih državnih in po državi zajamče nih posojil, če so njih kuponi plačljivi v dinarjih in se z njimi more kupčevati na domačih borzah. Ti so: 4% renta iz leta 1895.,
spodarstvu, za poživitev proizvodnje in javnega kredita. Najvažnej ša je bila intervencija banke v septembrski mednarodni krizi, ko je prihranila vladi nevarnosti tudi le delnega moratorija. Banka je eskomptirala v septembru za 13 milijard kratkoročnih efektov in 'bonov, dala državi na razpolago 10 milijard v obliki predujmov ter vrgla v obtek nad 22 milijard novih bankovcev. Samo zaradi tega so mogle banke in hranilnice kriti vse zahteve in dvige, ki so zelo naraščali pod vplivom dogodkov, in samo tako so se mogle pokriti tudi dodatne potrebe države, ki jih je povzročila delna mobilizacija.
Vredno je tudi naglasiti, da so bili papirji, predloženi v re-eskompt v tej dobi, popolnoma zdravi, kar je dokaz, da so vso
5% monopolsko posojilo iz 1. 1902, podporo banke za gospodarstvo
4-5°/o renta iz 1. 1906 in 1. 5% posojilo iz 1. 1922.
1909,
Nova ureditev kritja bankovcev na Poljskem
Upravni svet Poljske banke je sklenil, da se uvede na Poljskem
države omogočile prav za prav zasebne banke, ker so skrbno čuvale likvidnost svojih naložb. Za to, da je francoski kreditni sistem tako sijajno prenesel izredno napetost in preskušnjo, gre zasluga emisijskemu zavodu, ki je bil na potrebni višini najizrednejših na-
ma vrednostne papirje in kratkoročna posojila na javne vrednostne papirje dosegajo skupaj le 9 in pol milijarde (proti lanskim 16 milijardam). To je znamenje denarne obilice in ravnotežja na trgu kratkoročnega kredita in da je francosko zasebno gospodarstvo ozdravljeno.
Gospodarstvo in finance
Zanimivo je poročilo banke o gospodarskem in finančnem položaju, ki ugotavlja krepko tendenco rastočega notranjega prometa od oktobra dalje pri vseh svojih klientih, kar je še tembolj pomembno v zvezi z gibanjem mednarodnega kapitala v prid Francije.
Gibanje kapitala se je znatno uravnotežilo. Beg kapitala iz države se je nadaljeval še v dobi januar—april in še vse poletje. Ugotovitev poročila pomeni torej, da je bil ta odliv že zravnan z dotokom in repatriacijo po okrepitvi franka, posebno pa v zadnjih dveh mesecih. Značilno je že to, da septembru ni bilo izvoza kapitala.
Zboljšala pa se je tudi bilanca dohodkov, in sicer v znatni meri v zunanji trgovini. Zvišanje pro izvodnje v nekaterih panogah, večji nakupi v kolonijah in znatno višja vrednost izvoza (posledica visokih domačih cen) so bili glavni vzroki ugodnega razvoja.
Zaradi ravnotežja v splošni bi lanci (kapitala in dohodkov) smemo sklepati, da so zlate rezerve Francije skupaj z valutnim stabilizacijskim fondom ostale približno enake kot ob koncu 1937. Takrat se je cenilo zlato izenačevalnega sklada na približno 5 milijard. K
podoben sistem kritja bankovcev, log, in pa temu, da so se neomaj-kakor je v navadi v Angliji in v no spoštovala osnovna pravila skandinavskih deželah. Določi se zdravega bančnega poslovanja pri iicmreč maksimalni znesek ban- kreditnih ustanovah, kovcev in obvez na pokaz, ki ne Poročilo opozarja, da je banka Potrebuje kritja. Ta znesek je do- omogočila gospodarsko poživitev, ločen na 800 milijonov zlotov, uporabljajoč za svoj eskompt in Pravni svet pa more ta znesek predujme izredno nizko obrestno Povečati na 1200 milijonov zlotov, mero, ki je bila zdaj znižana na 5ad ta znesek izdani bankovci in 2% in se je le malo spreminjala. Pievzete obveze na pokaz pa mo- Nižina in stalnost obrestne mere *ajo bili kilte z zlatom z najmanj sta že načelno važni. Padanje odstotki. (Dosedaj je bilo mi-1 kratkoročnih posojil v zadnjih «imaino kritje določeno na 30 dveh mesecih leta je ob trajnem s otkov.)	dotoku kapitala v državo popolno-
Foljska banka more pni nespre- ma normalno. V nekih primerih menjeni sedanji zlati podlogi bi bilo želeti večjega dviga obrest-ovigniti obtok bankovcev za 330 | ne stopnje. Eskomptna
temu je treba prišteti 3.127 milijonov frankov po 43 mgr v vrednosti 4 in pol milijarde. Če vračunamo razvrednotenje franka, je znašal sklad ob koncu leta nad 10 milijard sedanjih frankov in je moral v januarju še naraščati že zaradi nepretrganega dotoka kapitala. To pomeni, da je sedanji tehnični položaj franka izredno ugoden, kakor je bil ipred enim letom neugoden.
Guverner in upravni svet banke navajata svoje mnenje o ciljih valutne politike glede 15 milijard novih predujmov (poleg 6.800 milijonov, pripravljenih v novembru), ki jih je banka odobrila državi. Te pripombe so tudi težišče poročila in opozarjajo vlado na že vidne nevarne posledice prevelikih zahtev za francosko valuto. Nadaljnje neravnotežje državnih financ bi »nujno degradiralo veljavo«, in tudi če bi bile potrebne še vse večje žrtve, je vendar edina rešitev stabilnost valute, ker brez te ni gospodarskega procvita. Banka je dobila zagotovilo, da se ji bo, ko se povrne na zlato kritje, popolnoma plačal še ostanek dolga iz inflacije.
Splošno mnenje je absolutno za stabilnost veljave. Praksa je pokazala, da elastični ali valujoči denar povzroča le nered, razkroj in druge prevrate. Resnica je prišla na dan in v Franciji je finančni minister dokazal, da so bile upravičene žrtve, ki jih je zahteval od naroda za rešitev franka. Tudi Anglija nastopa odločno proti špekulaciji. Izjava Francoske banke pomeni torej zaključno sodbo v tem vprašanju.
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301efni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
Razvoj	potiske
trgovine
stvu Poljske je šlo večinoma v prid industrije, ki je napredovala po uradnem indeksu (1. 1928. je 100) od 111 na 116'7. Ustrojna proizvodnja pa je narasla celo za 12-7 na 139'2. Porabna proizvodnja je napredovala samo za 0-9.
Zgubo pa ima kmetijstvo, in sicer se padec dohodka ceni na 250 do 300 milijonov zlotov. Poleg tega je občutna tudi škoda od parkljevke. To stanje še poslabšuje slabo razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov (škarje). Cene kmetijskih proizvodov so padle od 49'1 na 40-6 odstotka. Iz tega je razumljivo, da se je kupna moč domačega, pretežno kmečkega trga izredno zmanjšala in je konjunktura v Poljski že lani prenehala.
Zunanji promet Poljske, kd gre večinoma čez Gdimjo im Gdansk, je razviden iz sledečih podatkov. — Vsega pomorskega prometa je bilo lani 16-3 milijona ton; od tega skozi Gdansk vsega 7'1 milijona ton, uvoz 1‘5 milijona ton, izvoz 5'6 milijona ton; skozi Gdimjo pa vsega 9-18 milijona ton, uvoz 1*53 mildj. ton, izvoz 7‘65 milij. ton.
Gdansk je torej glede Poljske spet nazadoval in to tudi po vrednosti prometa, kar je glavni vzrok zadnjih nesporazumljenj. Prizadet je baje Gdansk zaradi manjšega prevoza surovin ter manjšega izvoza premoga in lesa skozi to pristanišče in tudi zaradi tega, ker je celo ta promet prešel lani še bolj v roke novih poljskih prevoznih podjetij, namesto dosedaj vladajočih, starih nemških tvrdk. Po dospeli tonaži so stopile lani na prvo mesto v gdamski luki poljske ma-klerske tvrdke. To je seveda dokaz, da je poljska politika dosegla nasproti Gdansku in Nemčiji vendar že tudi prav lepe uspehe.
AUlijonov zlotov oziroma za 730 Hulijonov, če se maksimalni netiti obtok poveča na 1200 milijonov. Ker znaša sedanji obtok ban-
mera v vsem letu ni presegla 3%.
Beg kapitala je rasel z rastočo inflacijo in važno je tudi, da se v istem času, ko je zavod moral
!<0vcev 1340 milijonov (zlata pod-1 kriti državne potrebe z izdajo no-pa 446‘3 milijona zlotov), bi se mogel obtok bankovcev pove €ah na 2 milijardi zlotov. Zaradi 'zredno ostrih deviznih predpisov na Poljskem se ni bati, da bi za lute te^a	te^ai poljske va
sl.Pru8a sprememba, ki jo je ča da Upravnl sve'l banke, dolo-dit vladSe zv^a brezobrestni kre-
zlotov D OC* .^bO na 150 milijonov I market) po pooblastilu od 17. ju-kladni lisk 50 smeli znašati za- nija 1938. in s kratkoročnimi jav-ničnprrn n « desetino vsega me- nimi ter zasebnimi papirji za •J5	.el-!a	banke.	Ker	so	eskompt omenja poročilo le mimo-
n	zna®ala povpreč- grede. Ti nakupi so uravnavali
no 600—8UO milijonov, se je moglo ponudbo gotovine na denarnem iskontirati zakladnih listov le za trgu in so do zadnjega poročila 60 80 milijonov zlotov.	banke narasli na 2.239 milijonov
Te spremembe mora potrditi še frankov, občni zbor delničarjev, ki bo dne | Eskomptirani papirji, predujmi
vih bankovcev, zelo podražuje in razredča kredit zasebnemu gospodarstvu, kar pa le malo vpliva na gibanje kapitala. Ne sme se torej nizka obrestna mera smatrati kot nespremenljiv cilj kreditne politike, katere prožnost je celo bistveni element vsakega svobodnega valutnega režima.
Operacije odprtega trga (open
Lansko leto je znašala poljska zunanja trgovina po uradnih podatkih 2-48 proti 2-44 milijarde zlotov v letu 1937. Uvoz je dosegel 1-3 (predlanskim 1-24) in izvoz 118 (1-19) milijarde. Pasiva bilance se je zvišala od 58'8 na 115 milijonov. Vzrok tega naraščanja primanjkljaja je večji uvoz, potreben zaradi pospešene industrializacije države.
Doslej se še ni posrečilo dvigniti sorazmerno tudi izvoz, ker se mora poljski izvoz boriti is čedalje večjimi težkočami na tujih trgih. To zadeva zlasti izvoz gotovih izdelkov, ki so postali poleg kmetijskih predmetov že važen del celotnega gospodarstva v Poljski. — Tuji izdelki še vedno po kakovosti presegajo te poljske industrijske izdelke, nič manjša pa nj prednost tuje finančne in trgovinske organizacije. Velike industrijske države so že vse uvedle sistem izvoznih nagrad, oz. premij za izdelke.
Poseben pomen ima v poljski bilanci padanje izvoza surovin, predvsem premoga in koksa, ki je v devetih mesecih lani kakor predlanskim sam prinesel po 12 milijonov zlotov.
Glavni delež izvoza odpada na žito. Lani pa se je moral zaradi nizkih zalog ta izvoz celo omejiti. Poznejša dobra letina ni mogla popraviti izvoza, ker so bile cene doslej prenizke. Nekaj je pa narasel izvoz masla, jajc in slanine.
Za bodoči zunanji promet ni videti ugodnejših znakov, posebno
pa bo vplivala negativno na izvoz živil že sama priključitev pasivnega okraja ob Olši, ki ga je dobila Poljska od CSR. Še teže pa ji bo urediti izvoz iz tega rudniškega skladišča, izvoz premoga, železa, jekla in izdelkov. Temu okraju torej »rešitev« ne bo gospodarsko koristila, marveč bolj škodila. Poljska sama tega blaga ne more porabiti.
Predvsem bo torej morala Poljska izvažati olševske predmete in surovine v Češkoslovaško. Deloma bo seveda lahko zahtevala, da se ji na mednarodnem trgu priznajo dosedanje kvote te sosedne države Verjetno pa je, da se bo ob težavah izvoza moral umetno spet zmanjšati tudi poljski uvoz. V tem smislu se razlaga tudi nova centralizacija uvoznih dovolitev, ki se bodo izdajale samo še iz Varšave. Za uporabo domačih surovin so izdani novi ukrepi. Za pospeševanje izvoza s premijami pa nedo-staja finančnih sredstev.
Trgovina Poljske z Nemčijo je lani ugodno napredovala na približno 520 milijonov zl., da je dosegla že prvo mesto. Industrializa cija je dala lepo priložnost za uvoz nemških strojnih naprav, kar je še pospešil blagovni kredit v višini 120 milijonov mark. Zato se je uvoz nemških industrijskih izdelkov povečal v 10 mesecih na 100 milijonov (stroji, aparati, električne priprave). Padel pa je uvo,. surovin.
Splošno zboljšanje v gospodar-
Kiikirzi - poravnave
Odpravlja so konkurz o premoženju trgvoca Emila Blagoviča v Ormožu, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Nadalje se odpravlja konkurz o premoženju trgovca Riharda Con-radija v Slovenski Bistrici, ker je bila razdeljena vsa masa.
Potrjuje sc poravnava, ki jo je sklenil posestnik in trgovec Alojzij Gorenc v Ardrem pri Sv. Duhu. Plača 40% kvoto v dveh polletnih obrokih, od katerih zapade prvi 6 mesecev, drugi pa 12 mesecev po pravomočnosti poravnave.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnice in gostilničarke Ane Turk v Ljubljani. Poravnalni sodnik dr. Štrukelj, poravnalni upravnik odvetnik dr. Pegan. Narok za sklepanje o poravnavi dne 14. marca ob 9. Rok za oglasitev do 4. marca.
Končano je poravnalno postopanje neprotokolirane trgovke Alojzije Zidar v Litiji.
Že v 24 urah
barva, plcsira ln kemično snaži obleke, klobuke itd Skrobi In svctlolika srajre. ovratnike in manšete Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 6. Šelenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72
Klirinške marke se morajo prodati v 15 dneh
Narodna banka je izdala okrožnico, v kateri opozarja, da se ni pravilno izvajala določba, po kateri bi se morale klirinške marke prodati v 15 dneh. Zato je NB izdala obvezna navodila, da se mora 15dinevni rok za prodajo klirinških mark določevati na naslednji način:
Za klirinške čeke, ki jih za vplačane zneske nemških mark v svojo korist dobivajo izvozniki neposredno od Narodne banke, se mora ■računati 15dnevni rok od dne izdaje čeka in v tem roku se mora ček realizirati. Potemtakem sme pooblaščeni zavod, ko izroči izvoznik zavodu v realizacijo na borzi klirinški ček nekaj dini po njegovi izdaji, sprejeti samo s pogojem, da realizira ček v roku, ki še ostaja do 15 dni od dneva izdaje čeka. Če pa je ček predložen zavodu 15. dne po izdaji, ga sme zavod sprejeti pod pogojem, da ga realizira najkasneje v treh dneh.
Za zneske mark, ki jih dovoljuje NB pooblaščenim zavodom in drugim ustanovam po tekočih računih čekovnih mark v korist izvoznikov, se računa 15 drievni rok od dne dovolitve in se morajo tudi marke po teh računih realizirati v predvidenem roku.
To pa ne velja za terminsko poslovanje s klirinškimi markami, za katere ostanejo v veljavi dosedanja navodila.
Naše terjatve proti Nemčiji padle za 25 milijonov dinarjev
Po zadnjem izkazu so se skoraj vsi naši klirinški računi zmanjšali. Naše terjatve proti Italiji so padle na samo 45.000 din. proti Nemčiji pa so padle za 1,8 milijona mark ali za 25,2 milijona din. Znatno se je znižal tudi naš dolg proti Češkoslovaški in Romuniji. Gibanje kliringov kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:	8.2.	31.1.
Bolgarska din	1,77	1,77
Italija din	0,04	2,36
Nemčija RM	24,28	26,11
Poljska din	4,73	5,79
Turčija din	17,53	18,28
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi;
Belgija belg	2,26	2,36
Bolgarska din (tUT.) 1,77	1,76
Madžarska din	13,38	15,75
Romunija din	8,00	12,08
Češkoslovaška Kč 101,66	114,48
Švica šv. fr.	2,75	2,80
Zunanja trgovina
Nova trgovinska pogodba med Francijo in Jugoslavijo je bila v Parizu podpisana.
češko-slovaška vlada je podaljšala do konca meseca vse ugodnosti, ki jih uživa Jugoslavija na podlagi dosedanje trgovinske pogodbe. Te ugodnosti se tičejo zlasti izvoza živine. V kratkem se začno s češkoslovaško nova trgovinska pogajanja.
Večje pošiljke nasoljene ribe so
bile poslane zadnje dni iz Dalmacije v sudetsko ozemlje. Dunajska »N. Fr. Presse« poroča, da so prišla v Dalmacijo iz sudetskega ozemlja še nova naročila nasoljene ribe.
120 ton našega aluminija je prevzel v Šibeniku parnik »Costelozzo« za Japonsko, kamor izvažamo v zadnjem času aluminij v vedno večji meri.
V bivšo Avstrijo smo izvozili leta 1937. blaga za 848 milijonov din, lani pa le za 305 milijonov, da je padel naš izvoz za skoraj 543 milijonov din.
V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 10. februarja čeke do št. 1030 z dne 4. februarja 1939., v poljskem pa do številke 90 z dne 25. januarja 1939. V bolgarskem in turškem ni sprememb.
Bivši predsednik nemške Reichs-banke dr. Schacht obišče prihodnji mesec balkanske države, da prouči, kako bi se mogel povečati na-
kup Nemčije onih proizvodov, za katere se občuti v Nemčiji vedno večja potreba.
Za dobavo 10.000 ton sladkorja, ki jo je razpisala bolgarska vlada, so prišle ponudbe iz češko-Slo-vaške, Nemčije, Belgije in Nizozemske. Bolgarska vlada je sklenila, da dobe pol dobave Čehi, pol dobave pa Nemci.
Trgovinski plačilni sporazum je bil sklenjen med Italijo in Nemčijo.
Indeks cen na debelo se je v Italiji v januarju dvignil od 473'72 na 474'24, kupna moč lire pa je istočasno padla od 21T1 na 21'09.
Ker se je ustavil izvoz avstrijskega lesa v Švico, išče ta sedaj les iz drugih držav. Predvsem bi skušala uvažati potrebni les iz češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije.
Zaradi velikega povpraševanja iz Nemčije je na češko-Slovaškem narasla cena iglastemu drevju. Izvoz tega drevja v zapadne države se ni posrečil.
Povpraševanja po našem blagu
v	tuiin
38 — Milan:	čebelni	vosek,
zdravilne rastline.
39 — Pariz: Firma, ki je organizirala finančno službo, ponuja jugoslovanskim tvrdkam	svoje usluge za naslednje posle: zasebni kompenzacijski posli, deblokirani e zamrzlih terjatev, finansiranje naročil, kontrola nad njihovimi zastopniki v Franciji.
40 — Liege: igrače (žoge, punčke, mehanične igrače) iišče zastopniška tvrdka.
41 — Amsterdam: konserve, krma, manufaktura, kratko blago, gospodinjske potrebščine za izvoz v Nizozemsko Indijo,
42 — Glevedon (Anglija): razne proizvode išče zastopniška firma,
43 — Pariz: graliorica,
44 — London:	oljnate	šibre
(sončnic in lanenega semena), semena in koruza,
45 — Milan: stavbni les,
46 — Colon (Panama): glasbila, živila, konserve, novosti išče zastopniška tvrdka,
47 — Milan: suhe deske iz jelo-vine, bukovine in topolovine za pohištveno industrijo.
48 — Genova: alkohol za izvoz v Etiopijo,
49 — Milan: stavbni les,
50 — London: tekstilno blago (nogavice, moške in ženske, tkanine), preproge,
51 — Jerusalem: živila, zlasti fižol.
52 — Zwolle (Nizozemska): trikotaža, nogavice, čepice in šali,
53 — Johannesburg: furnirano pohištvo,
54 — La Valletta: ponuja se zastopnik za razne proizvode,
55 — Schobach pri Egru (Sude-tengau-Nemčija): perje kokoši in puranov, belo in pisano za okrasja,
56 — Metz (Francija): posteljni pidi, svinjske, goveje in telečje kože, volna,
57 — Los Angelos (U. S. A.): sardele v olju,
58 — Montevideo:	mehak	bel
les, loranski bor, slavonski hrast,
59 — Cantu (Italija): orehova debla,
Ponudbe tujega blaga:
5 — Milan: iščejo se zastopniki, ki bi se zanimali za plasiranje v Jugoslaviji patenta za zavarovanje avtomobilov proti tatvinam,
6 — Turin: tvornica išče zastopnika za plasiranje karamelov in konfitir.
*
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri tem naj, navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba objavljena.
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. februarja ponudbe za dobavo sobnih peči, smole in katrana, svinčenega belila, lak-bencina, angl. kamna, pločevinastih lopatic; 25. februarja ščetk iz žime, sirkovih metel in metlic, raznega orodja, železnih kljuk, raznih čistil, vijakov za les, transmisijskih jermen; do 27. februarja bombažnih krp, kokosovih otirač, masti za parkete, tekočih čistil ter raznih strokovnih revij.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo zložljivih nosilnic za bolnike in 15 ton negaše-nega apna; 16. februarja rešilnih
Svinjsko mast
la eksporfno, salame, slanino, znamke Predovič ima stalno v zalogi
Janko Predovii, Ljubljana, Poljanska c. 73
Telefon 21-30
skrinjic; do 17. februarja za dobavo obvezilnega materiala in drugih zdravniških potrebščin za sanitetni odsek.
Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo večje količine domačega premoga.
Dne 16. februarja bo v pisarni referenta inženjerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo kavčukastih cevi in cevi za kompresorje.
Razpisane so naslednje licitacije: dne 14. februarja pri komandah mest: Celje, Škofja Loka; 16. februarja Murska Sobota, Ljubljana, Slovenska Bistrica; 18. februarja Dolnja Lendava, Maribor, Bohinjska Bela; 20. februarja Ptuj, Novo mesto in Mojstrana za dobavljanje mesa po garnizijah vojaštva za čas od 1. aprila do 30. septembra t. L
Dne 14. februarja bo v skladišču glavne carinarnice v Ljubljani licitacija za prodajo blaga, kateremu je rok ležanja potekel (razne tkanine, barve, dežniki).
Dne 18. februarja bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznih lakov in barv; 23. februarja raznega orodja za avione; 25. februarja usnjenih šoferskih suknjičev in dne 2. marca kavčukastih cevi.
PROMETNA V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21-49	BANKA D. D. Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve	Obrestovanje vlog od 5^|o
Dne 18. februarja bo pri zavodu »Obiličevo«, Kruševac licitacija za dobavo železa, pločevine; 20. februarja torbic za maske; 24. februarja centrali ta; 1. marca to-luola in dne 8. marca za napravo skladišč in delavnice.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Doma in po svetu
Iz vladnih krogov se zatrjuje, da
se je že 230 poslancev izreklo za vlado Dragiše Cvetkoviča.
»Hrvatski dnevnik« piše, da se vladi Cvetkoviča nikakor ni treba bati, da bi ji streljala opozicija v hrbet.
Nova vlada je izdala odlok, da
se morajo takoj ustaviti vsa preganjanja uradnikov, ker so glasovali za listo dr. Mačka. Nekaj zaradi glasovanja za dr. Mačka premeščenih uradnikov je tudi že bilo imenovanih na svoja prejšnja mesta.
Proračun bo v kratkem predložen
skupščini in ga bo morala ta sprejeti že v prvi polovici marca, da ga v drugi sprejme senat, šele po sprejemu proračuna se bo mogla skupščina posvetiti tudi drugim vprašanjem.
Bivšega jugoslovanskega poslanika v Berlinu in novega jugoslovanskega zunanj. ministra Cincar-Markoviča je sprejel v poslovilni avdienci državni kancelar Hitler.
Novi zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič je prišel v Beograd. Na kolodvoru so ga pozdravili člani vlade in zastopniki prijateljskih držav.
Dr. Fran Kulovec je odložil poslanski mandat in ohranil svoje mesto v senatu.
Ostavko na županska mesta so podali poslanci: Alojzij Mihelčič v Celju, Martin Steblovnik v Šmartnem ob Paki, Ivan Strcin v Komendi in Jožef Špindler pri Sv. Ani.
Za namestnika škofa dr. Gnidovca je bil izvoljen kot vikar, ki bo opravljal škofovska opravila do imenovanja novega škofa, msgr. Viktor Zakrajšek, dosedaj župnik v Janjavu na Kosovem.
Za novega starešino vsedržavne gasilske zveze v Jugoslaviji je bil izvoljen minister Snoj. Seje v Beogradu so se zopet udeležili tudi zastopniki hrvatskih gasilcev. Sprejet je bil njihov predlog, da se uredi gasilska zveza tako, da bo vsaka pokrajinska gasilska zveza popolnoma avtonomna. Končno je bilo sklenjeno, da bo letos vsedržavni gasilski kongres v dneh od 13. do 15. avgusta v Ljubljani.
Vodilni funkcionarji Jugorasa so na konferenci v Beogradu sklenili, da stvori Jugoras sindikalno šolo. Program nove šole je že določen.
»La Dalmatiennc« je instalirala v svoji tvornici v čurici pri Šibeniku tri nove peči za proizvajanje mangansilicida.
Zaradi zmanjšanja poslov bo v podjetjih šipada odpuščenih okoli 7000 delavcev in nameščencev.
Predsednik romunske vlade patriarh Miron je nevarno obolel ter se boje, da bi mogle nastati komplikacije. Patriarh je v 71. letu.
Državljanski zakon je bil spremenjen v Romuniji. Izguba državljanstva bo sedaj težja, prav tako pa tudi naturalizacija. Tujci bodo mogli šele po petih letih preizkušnje dobiti vse državljanske pravice. Tudi v javne službe bo sprejet tuj državljan šele pet let potem, ko je dobil romunsko državljanstvo.
V Sofiji je bila na slovesen način otvorjena nemška informacijska pisarna, ki je v resnici podružnica nemških državnih železnic.
Predsednik vlade Chamberlain je sprejel voditelja nemške delovne fronte dr. Leya.
Atentati Ircev po Angliji se nadaljujejo. Angleška policija je zato napravila seznam vseh Ircev v Londonu. Predsednik irske vlade de Valera je dobil od irskih teroristov grozilno pismo, da bodo teroristi nastopili tudi proti njemu, če ne bo z vso odločnostjo zahteval vrnitev Ulstra Irski.
Voditelj svobodne evangeljske cerkve v Nemčiji pastor Miiller je bil odstavljen, ker je za časa septembrske krize organiziral molitve za mir.	..
Vladni komisar Burckel je odstavil 6 narodnosocialističnih voditeljev na Dunaju. Vseh okrajnih voditeljev je na Dunaju 10.
Pri občinskih volitvah v Gdinji je doživela poljska vladna stranka težak poraz ter ne bo imela kljub od vlade imenovanim članom večine v občinskem svetu.
Italijanski strokovnjaki so našli v Etiopiji po daljšem iskanju dvoje večjih zlatih ležišč, ki bosta dali
12.000 oz. 9600 kg čistega zlata na leto.
Na petrolejskih poljih v Plestiju
v Romuniji je nastal ogromen požar ter je že prvi dan zgorelo nad
70.000 ton petroleja.
Delavska pekarna zopet na dražbi
Kakor smo že svoj čas poročali, je bila meseca novembra pr. L prodana na dražbi Delavska pekarna v Mariboru, ki ima svoje prostore na Tržaški cesti. Kupila jo je zadruga »Delavski dom« za vzklicno ceno, t. j. za 419.971 din. Novi lastnik pa si je menda premislil, ker je sporočil komisiji za promet z nepremičninami, da ne reflektira na potrditev prodaje. Sedaj je razpisana ponovna javna dražba pekarne za 3. aprila. Vse naprave se cenijo na 839.943 din. Pekarna je zadolžena za nad pol milijona dinarjev. Tokrat se bo nemara dosegla višja cena, ker se za dražbo zanima nekaj pekov.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. februarja objavlja: Odločbo o uradnem priznanju razstave velesejmov v Ljubljani. — Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfe-lju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Duna-_u. — Pojasnilo o carinjenju jeklenih udarnih letev za mehanične mlatilnice. — Pojasnilo o carinjenju stearina. — Seznam predmetov, ki se morejo uvažati iz ne-klirinških držav samo z odobrit-ijo Narodne banke. — Telefonski promet z Nemčijo. — Pojasnilo o državnih taksah za uporabno dovolitev po gradbenem zakonu in stavbenih redih. — Razne objave iz »Službenih novin«.
Občni zbori
14. redni občni zbor d. d. Centralna vinarna v Ljubljani bo v torek, dne 28. februarja ob pol 16. v prostorih družbe. Vsaj po 25 delnic z nezapadlimi kuponi je treba založiti 6 dni pred občnim zborom pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani.
Radio Ljubljana
Torek dne 14. febr. 11.00: šolska ura: Od Carigrada do Sirije (gdč. Julija Šušteršič) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Narodne pesmi ob sprem-ljevanju orkestra. Poje Friderik Lupša, igra radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče — 18.40: Nov način vzgajanja (doktor Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura —19.50: Deset minut zabave — 20.00: Slovenski vokalni kvintet — 20.45:
Harmoniko igra Jože Jurman ___________
21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda dne 15. februarja. 12.00: Operetni napevi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi—13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Mlad. ura: a) Iz življenja južnoameriških Indijancev (dr. V. Bohinec); b) Nekaj okvirov za slike (Miroslav Zor) — 18.40: Sestav Slovenije po stanovih (Milan Valant) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Priro-dopisni kotiček (prof. Fr. Pengov)
— 20.00: Plošče — 20.45: Musorg-ski Ravel: Slike z razstave, simf. suita (plošče) — 21.15: Koncertna violončelu, čenda Šedlbauer, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Cimermanov kvartet.
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
„AGA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Celje
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani;