ClTATELJl IN NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za l. 1953 v znesku 3.200 lir pred 3 1. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo! TRST, sobota 17. januarja 1953 Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone In abbon oost. 1 gr V FEBRUARJU BQ KOCA POPOVIČ OBISKAL ATENE IN ANKARO Utrjevanje sodelovanja med balkanskimi državami Čiščenje v zssr in Manrice Thorez V VZHODNI NEMČIJI ARETIRAN ZUNANJI MINISTER DERTINGER Aretirani zdravniki so najvidnejši predstavniki sovjetske medicinske znanosti • Dva m< d njimi sta zdravila tudi Mauricea Thoreza - Zadrega francoskih kominlormistov Schwartz končno poudarja značilno dejstvo, da so o na. činu zdravljenja najvišjih sovjetskih funkcionarjev vedno razpravljali v bivšem politbiroju, kot bodo zdaj verjetno v novem prezidiju. Torej je vedno politbiro odobril način zdravljenja, ki naj bi bil povod smrti sovjetskih odličnikov. Francoski socialistični list »Populaire# pa se zabava s tem, da zbada kominformistič. no glasilo «Humanitč» v zvpzi z bivanjem Thoreza v Moskvi. Thorez, ki se že dalj časa zdravi v Rusiji, sta zdravila zdrav, nika, ki so ju zdaj obtožili naj. hujših morilskih dejanj in namenov, in ki se zdaj, kot piše «Humanite», na vso mog jezita, ker je Thorez tako dobrega zdravja. «Populaire» pravi, da je stališče francoskega komin. formovskega glasila asilno sumljivo* in pravi, da bi ga bilo mogoče razlagati na tri načine: 1. «Humanite» se sploh ne meni za usodo Thoreza; 2. «Humamte» ima Thoreza za nevažno figuro, ki ni zaslužila pozornosti morilskih zdravnikov; 3. «Humanit<5» ne verjame niti besede tega, kar pišeš. •Nedvomno — zaključuje „Populaire’’ — pa je treba iskati resnico v četrti razlagi: nihče v Franciji danes ne ve povedati, ali je Thorez živ al’ mrtev«. Golistični poslanec Jean No. cher pa je v parlamentu vprašal ministra za zdravstvo, kakšne ukrepe namerava pod. vzeti vlada «v zaščito življenja francoskega poslanca, katerega zdravje je že pokvarje. no zaradi metod sovjetske zna. nosti, ki so jo sami voditelji ZSSR označili za «delavnico za uničevanje in umore*. No. cher je poudaril, da sta bila dva zdravnika, ki sta zdravila Thoreza, profesorja f-rinstein in Vinogradov, aretirana v zvezi z (tzdravniško zaroto*. NEW VORK, 16. — Dopisnik «New York Timesa* Harry Schwartz poroča, da spada de. vet sovjetskih zdravnikov, ki so jih obtožili zarote proti življenju političnih in vojaških voditeljev, rr.sd elito sovjetskega zdravniškega stanu. Ti zdravniki niso zdravili samo najvišjih osebnosti Kremlja, temveč tudi zunanje kominfor-mistične voditelje, ki so prišli v Moskvo na zdravljenje. Med njihovimi pacienti je bil tudi frar.:oski kominfor-mistični voditelj Maurice Tho. rez. ki se je v Moskvi zdravil dve leti. Nadalje Georgij Dimitrov; ob času njegove smrti ko mnogi mislili, da je bil u. morjen na Stalinovo pobudo. Obtoženi zdravniki so zdravili tudi bivšega predsednika Sovjetske zveze Kalinina. Sehwartz omenja ■ da dveh zdravnikov od petih, ki so podpisali zapisnik o smrti generala Edanova, niso obtožili. To »ta dr. Vasilenko in dr. Fedo-rov, nihče od njiju ni 2id. PONESREČEN DRŽAVNI UOAR in razpustitev strank v Egiptu Zaključek pogajanj med FLRJ in Italijo o t r sr o v i n i z lesom Na podlagi dogovora bodo u-stanovili evropski laboratorij v bližini Ženeve na zemljišču, ki obsega 48 hektarov. Delo za zgraditev laboratorija bo stalo 25 do 30 milijonov dolarjev^ ■ Sestanek ameriškega in sovjetskega komisarja v Berlinu BERLIN, 16. — Ameriški visoki komisar Samuel Reber se je danes prvič sestal z načelnikom sovjetske kontrolne komisije v Nemčiji, generalom Cujkovom. Po sestanku je Re. ber na tiskovni konferenci izjavil, da Cujkov zatrjuje, da «ne ve ničesar* o zadevi dr. Walterja Linseja, ki je bil poleti ugrabljen iz zahodnega sektorja Berlina in odpeljan v vzhodni sektor. VIDEM, 16. — Kot poroča ANSA, se je danes zvečer ob 22. uri v Vidmu zaključil ju-goslovansko-italijanski sestanek za ureditev uvoza 'lesa. Poročilo zatrjuje, da so podpisali nekaj protokolov, ki tehnično in trgovsko urejajo kupčije z lesom med Italijo in Jugoslavijo, in da so sklenili ustanoviti stalen tehnični odbor ki se bo sestal, Kada- bi v medsebojnem prometu na-stale težave. Dogovorili so se tudi, da bodo morebitne spore predlagali posebnemu mešanemu arbitražnemu odboru. O konferenci pišemo bolj obširno med goriškimi vestmi na 4. strani. NEW YORK, 16. — David Owen, poverjenik za izvajanje programa tehnične pomoči OZN, je sporočil, da so v okviru tega programa poslali več kot 1600 izvedencev v 98 dežel in ozemelj. MOŽNOST NOVIH ARETACIJ v zvezi z nacistično zaroto Bilanca evropske plačilne zveze PARIZ, 16. — Po podatkih evropske plačilne zveze o stanju v decembru 1952 izkazujejo deficit v evropskem trgovskem prometu naslednje dežele: Francija (71 milijonov dolarjev), Zahodna Nemčija (27 milijonov), Italija (18,4 milijonov), Norveška (8 milijonov), in Portugalska (4,6 milijonov dolarjev). Med upniki pa so Anglija (82,6 milijonov), Turčija (20 milijonov), Švica (11,9 .milijonov). Švedska (11,2 milijonov) in Avstrija (6 milijonov dolarjev). za nuklearna raziskovanja BRUSELJ, lC — Evropski svet za nuklearna raziskovanja je zaključil svoje četrto zasedanje in se bo ponovno sestal od 30. marca do 2. aprila 1953 v Fimu. Na sedanjem zasedanju so sklenili ustanoviti evropsko organizacijo za nuklearna raz. iskovanja. O tem bodo ponovno govorili na prihodnjem za. sedanju in bodo dogovor nato predložili v odobritev prizadetim vladam. Zasedanja so »e udeležile sledeče države: Bel gija. Velika Britanija, Jugosla. vija, Francija, Danska, Nizozemska, Norveška, Švedska, Švica, Zahodna Nemčija in Ita. lija. Scelbova policija razganja demonstrante proti volilnemu zateonu WASHINGTON, 16. — Republikanski poslanec John Vorys, član kongresne komisije za zunanje zadeve, je izrazil mnenje da bo kongres vsaj za 2 milijardi zmanjšal kredite za pomoč tujini, ki jih je predlagal Truman v višini 8 milijard 600.000.000 dolarjev. Po mnenju demokratičnega predstavnika Clementa Zablockega pa utegnejo biti krediti zmanjišani celo za 35 odstotkov na 5 milijard dolarjev. V dobi preganjanja ..subverzivnih elementov" v sovjetskem bloka PRIMORSKI DNEVNIK J7. januarja 1953 Trenutja imamo v življenja dneh, v katerih nam ustna pregiblje smeh, da potajimo — solzo v očeh, A. MEDVED IplMif m Jijftlf ' - v/s/, Hi //'/m « TU r §CJ ■mMm, /Mm 1]V Jr S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nezainteresiranost iredentistične večine za snciaina vprašanja delovnega ljudstva Demoknstjanski svetovalec - obrtnik proti določenim plačam vajencev - Komin-formisti m stranke odbora pripravljajo novo pontično d skusijo o tržaškem vprašanju Na včerajšnji seji tržaškega i mestili poštni uradi. Sledila ■ ga ozemlja. Z objavo te reso-občinskega sveta se je začela so že nekatera manj važna lucije so ' ‘ razprava o poročilu o social, nem skrbstvu, ki ga je dr. Be-nussi (PSVG) podal na torkovi seji. K razpravi se je prija, vilo 14 svetovalcev. Včeraj so prišli na vrsto samo štirje, in sicer: Radich, Tagliaferro (MSI), Paladin (PSVG) in Cri. stiam (DC). Radich je govoril o brezposelnosti in o nadur, nem delu, ki so ga delavci prisiljeni delati, da dopolnijo nizke plače. Tagliaferro pa je :.b. ravnaval vprašanje jetičnih bolnikov, ki ne uživajo zadostne podpore in ki jim niso da. na zagotovila za službo po o-fcrevanju. Zahteval je tudi ;>o. višanje podpore, potem ko zapustilo sanatorij, kakor tudi podaljšanje roka za pravico do službe od dneva, ko zbolijo. Svetovalec Paladin se je samo bežno dotaknil vprašanja brezposelnosti v Italiji in v Trstu. Demokristjan Cristia-ni pa je načel vprašanje va-jencev Po njegovem mnenju bi morali vajence deliti na dve skupini. Vajence v veliki industriji in v obrti. Popolnoma se je strinjal s sedanjo kolektivno delovno pogodbo za vajence v veliki industriji, medtem ko je zahteval, da se mo. ra za vajence pri obrtnikih ta pogodba spremeniti. Po njegovem mnenju, vajenci pri obrtnikih ne bi smeli imeti določene plače. Zadovoljiti bi se morali s tem, kar bi obrtnik določil po sposobnosti in pridnosti posameznega vajenca. Na ta način, pravi Cristiani, bi se vajenci bolj zanimali za obrt. V kratkih besedah pove. dano bi Cristiani hotel spraviti vajence v položaj pred petdesetimi leti, ko so morali starši vajenca plačevati obrt niku, da ga je sorejel v delav. nico. Za pojasnilo t temu moramo povedati, da bomn lahko pravilno ocenili Cristianove zahteve, da je Cristiani obrt. nik, ki ima svojo delavnico v Ulici del Bosco. V začetku seje so bila na vrsti vprašanja raznih svetovalcev. Tako je svetovalec Be-lihar postavil vpr?»anje o napisih na nagrobnih kamnih na pnVcroališču. Radich se je pritoževal nad prepovedjo trose, nia letavov ob dveh prilikah. Colella (DC) je omenil, da bi bilo dobro, da bi lahko potniki stopali na tramvaje in filo-buse spredaj in zadaj. Gruber. Bencova je vpraiila župana, ali bo obžinski svet protestiral proti pisanju nekat~rih »nacionalni^« listov o dejanski pri. ključitvi same cone A Italiji. Na to-je župan odgovoril, da vlada pri nas svoboda tiska in da gre ».a osebna mnenja piscev. Oeppi je zahteval, naj bi se v novih mestnih četrtih na- vprašanja. Ugotavljamo, da je za seje občinskega sveta premalo zanimanja svetovalcev, ki se ne držijo določenega urnika. Včerajšnja seja se je začela šele ob 18.30 namesto ob 18. Kljub temu je manjkalo mnogo sve. tovalcev in je bila seja sklepčna šele ob 19. uri. Tudi med javnostjo ni dovolj zanimanja. Galerija je bila skoraj prazna, čeprav je bila za danes na dnevnem redu razprava o socialnem skrbstvu, ki bi morala občinstvo zanimati. Za dan?? njo sejo so se zanimali posebno že kominformisti, ki so v vče.ajšnji »Unitž« na veliko objavili resolucijo, predloženo tainištvu županstva v zvezi s propagandno altcijo, rproženo iz Rima o razdelitvi Tržaške- UPRAVNI UKAZ ZVU ŠT. 3 Imenovanje ravnatelja pristan škega urada za delo Nov dokaz neupoštm/anja pravic pristaniških (IhIhv/hhi/ Kaj pnručejo k temu voditelji diužb? Uradni list ZVU št.. 1. z dne novega pravilnika, pri čemer 11. januarja je objavil uprav- niso vprašali delavcev oziroma ni ukaz št. 3; s. katerim je po-. njihovih zastopnikov niti za veljnik cone g lerJni major svet. Sedaj je storila ZVU še ... John Winterton imenoval go- en korak naprej in je že ime- .na včeraJsnjo sejo, na spoda Kuggera Tironija za rav-! novala ravnatelja pristaniške- Sovoril tudi njihov natelja pristaniškega urada za ■ ga urada za delo, kakor ga do- svetovalec Radich Toda vse , i -i ■, zaman Občinstvo 'se ne zj'^0 v smfu Pravllnlka 2a »• m, 7, , i vajanje zakonika o pomorsm ta ker £ T'' Piovbi, ki je bil uzakonjen v sati nra-TTiJ ]'*■* i° P°s*u' ; coni z ukazom ršt. 1 dne 5. ja- sati prazne politične fraze na. ' inK.. ™ cionalisMčnih in kominformi-, kominformisti hoteli mobilizirati svoje pristaše, da stičnih predstavnikov, ki se na ' ve^a za dobo enega leta od sejah ukvarjajo bolj s propa-!5- januarja 1953 dalje. Ukaz je gandistično-političnimi vpraša- stopi- v veljavo na dan pod-nji, namesto da bi razpravljali , pisa, to je 6 januarja, o upravnih stvareh. I Kaj bodo dejali voditelji pri- Zvedeli smo tudi, da so pred. staniš.iih družb in sindikata stavniki štirih strank, ki se- pristaniškim delavcem o tem sestavljajo občinski odbor, vlo- u’ azu? Pred nekaj dnevi so žil' v tajništvu županstva prenehali stavkovno gibanje s skupno resolucijo, v kateri pogojem, da se začnejo do 27. protestirajo proti razdelitvi januarja pogajanja. Enodnev-Tfžaškega ozemlja in zahteva- na splošna stavka v pristani-jo priključitev celotnega ozem. i šču pa je bila protest proti ne-lja Italiji. | demokratični metodi uvajanja loča prav tisti pravilnik, ki so ga raztegnili na Trst z znanim ukazom št. 1. Korak ZVU je zelo resen in dokazuje, da se ZVU ne pogaja, marveč da ukazuje. Kako se to strinja z zagotovili voditeljev pristaniških družb, ki so prekinili stavkovna gibanje v pristanišču prav na osnovi nekih domnevnih obljub? Pristaniški delavci se ne bodo več pustili voditi za nos in zahtevajo jasen odgovor, kakor so jasna dejstva, ki groze z odpravo vseh delovnih in demokratičnih svoboščin, pridobljenih v dolgi in vztrajni borbi pristaniščnikov. Danes, sobota 17. januarja Anton. Zvonimir Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49. Dolž.na dneva 9.08. Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 1j.2i> Jutri, ned?!!! 18. januarja Peler. Vera GOSPODARSKI VESTNIK r Še ena pristojna izjava o pimanjkljivostili pristanišča za promet z lesom Po izjavah predsednika zdrnžeoia zainteresiranih pri lesni trgovini, se bo poožaj izbo šal še e z zgiaditviio lesnega skladišča v b.1- cialno Plat domačega človeka, je danes že začel v praksi iz- cer enkrat na teden po dve Jasno je, bi,,samo pobud<> vajati dblinški pavliha, riam uri,, tako da kmetom ne 'bi bi- za reševanje problemov ne dokazuje, da še ti zavedajo ob* j i* treba za vsako malenkost prinesla zaželenih uspehov: upnega položaja ter skušajo s na sedež Zveze v Trst. treba je stremeti za tem, da se terorjem omajati naše člane I Glede članstva ’in ugotovitve taka vprašanja rešijo, in sicer ter jih prisiliti v pasivno opa- dejanskega položaja šo pfisot-nr pobudo organizacije, a s po- zovanje splošnega dogajanja i ni sklenili, da bodo z izdajo no-močjo vseh zainteresiranih va- J Dejstvo je, da smo bili i v| vih izkaznic OF obiskali Vse ščanov. Tako delovanje mora dolinski občini vse do sedpj v : elane, pobrali tudi zaostalo čla-lo polno priznanje, temveč o j privesti do uspehov, saj gre za defenživi, saj smo se največ- narino ter skušali vpisati tudi pomanjkljivostih in težavah, splošno korist domačega prebi- krat le branili pred napadi one, ki zaenkrat še stojijo ob katere bo treba v tem letu na,- 1 valstva, ki bo v OF videlo or- kominfermistčnih teroristov, ki strani. Na prvi konferenci OF .......... za svojo politično propagando za dolinski okraj bodo tudi N E U M_E SINI Sl AV O S P E VI RU 8 IN AC Cl J E VI REFORMI Povprečna pokojnina v Trstu znaša komaj 7.300 lir mesečno Poviški pokojnin so z novo reformo zelo majhni, mnogi de levci pa niso z njo dosegli niti svojih prejšnjih prejemkov niso izbirali sredstev. Toda doba terorja, katero skušajo kom-infromisti zopet ustvariti, se ne sme ponoviti več! Iz defen razširili izvršni odbor ter izvedli nekatere spremembe. Izvršni odbor OF je nadaije priporočil članom in prebival V tržaškem občinskem svetu razpravljajo o javni pomoči in o socialnem skrbstvu in zavarovanju. V svojem dolgem poročilu o tem vprašanju je dr. Ben ssi omenil tudi tako Imenovano Rubinaccijevo reformo, s katero so se pokoj, mne preteklo leto nekoliko zvišale. Pri tem je tudi navedel. kakšne poviške so dosegle razne skupine upokojencev. S to reformo pa se niso okoristili vsi delavci Njeno bistvo ie v tem, da se pokojnine zaračunavajo po višini plača, nih prispevkov, pri čemer dobi vspk delavec pokojnino sorazmerno z leti službe. Po vojni se namreč niso držali tega načela in so izplačali delavcem pravzaprav izredne pokojnine, j. i čemer so upoštevali .udi dragmjsko in krušno doklado, ki sta bili enaki za vse zavaro »anr«* * Zaradi dejstva, da za mnoge delavce niso delodajalci redno plačevali prispevkov, pa niso ♦i delavci sedaj ob nov; m na. činu zaračunavanja dosegli niti orejšnjih vsot. Zato so za te delavce v glavnem ohranili stare pokojnine, ki pa so bile SKLEPI conskega upravnega oubora Con6ki upravni oODor je na svoji zadnji seji Iti. t. m. pod predsedstvom podpredsednika dr. Micena odobril sklep tržaškega oočinskega sveta, s katerim so bile za prvi semester te.,očega leta določene nekatere spre.nemoe k sedanji tarifi za potrošni davek na različne predmete, Razen tega je bila odobrena sprememba nekaterih členov pravilnika mestne policije ki zadevajo javna kopališča in obalo in o katerih so na dolgo razpravljali na seji tržaškega občinskega sveta 19. t. m. Med drugimi ukrepi normalnega poslovanja je bil odobren sk'ep omisariata za ju-surske pravice v Medji vasi, s katerim je bil brezp'ačno odstopljen kos jusarskega zemljišča ustanovi '*CP v Trstu ki se je obvezala da bo na njem zgradila hišo z ljudskimi stanovanji. jelo nizke. Ueodne posledice te reforme pa se bodo poznale šele v bodočnosti, ko bodo de-'ivci dosegli vedno večje število let službe. Zavod za socialno zavarovanje izplačuje tri vrste pokoj, nin, in sicer invalidske pokojnine ali rente, starostno pokojnino in pokojnino preživelim družinskim članom. V 'lrstu izplačuje ta zavod invalidske pokojnine 5.507 delavcem. Od teh so 1607 pokojnin prilagodi-'i minimalni vsoti, ki jo dolo. ča zakon in ki znaša na leto novprečno 67.071 lir. 2302 pokojnini so prilagodili sedanji •'aluti s tem. da so pomnožili osnovno predvojno vsoto s 45, ‘ako da dobivajo ti delavci n» !»fo povprečno 112.900 lir po-Koinine Za ostalih 1598 upoko-encev veljajo prejšn » penzi-;e s poviškom 3600 lir, tako da dobivajo na leto 71.709 lir. 3rednja pokojnina za invalide *<• sedaj v Trstu na leto 87.374 lir t. j okoli 7.300 lir na me ■•e. Nojvečje število je starostnih upokojencev, saj dobiva ookojnino te vrste 12.006 delav -ev. Od teh so jih 6.635 povijali na osnovi predvojne po kojnine,‘ pomnožene s 45 ir Tnaša srednja nokojnina 113.33H 'ir na leto. 1820 pokojnin so orilai*odili minimalni vsoti, ki a določa zakon, tako da znaša a pokojnina 64.123 lir na leto I Ostalih 3551 pokojnin plačuje to na stari osnovi z dodatkom ^600 lir in dosegajo vsoto «7.924 lir na leto. Tako znaša oovprečna vsota starostnih po-kninin 92 445 lir na leto ali 7.600 lir na mesec. Preživelim družinskim članom delavcev izplačuje Zavod za socialno zavarovanje 2181 pokojnin. 1176 »o Uh povišali 45-krat v primeri s predvoimmi in zna!ajo oovprečno 81 976 lir na leto. 218 so jih prilagodili minimumu ki ga določa zakon in zna. šajo povprečno 45.500 lir na leto, ostalih 788 je ostalo nespremenjenih razen dodatka Spoo lir in dosežejo 51 110 na leto Povprečje letnega poviš’-» znaša za Trst 37 900 lir. medtem ko znoša oovpr^čje v Tta liji samo 28 911 lir to pa zato ir»r so bili v Tr?tu delavci bolj redno zavarovani Najvef po viškov so dobili starostni za 41.706 Ur na leto., Invalidnine so se zvišale na leto povprečno za 34.99! lir, pokojnine preživelim družinskim članom pa za 24.474 lil" na leto. Ce upoštevamo pokojnine v celoti, t. j. v Trstu 19.694 pokojnin, znaša povprečna letna pokojnina 88.286 lir t. j. okoli 7300 lir na mesec. Vsakomur je jasno, da je to ie vedno pre. malo in da se s tem denarjem ne more nihče preživljati. Za. to tud’ niso upravičeni razni slavospevi tej reformi, saj ne gre pri tem za državni denar. Zavod za socialno zavarovanje pa razpolaga z velikimi kapi-tali, kar dokazuje že dejstve* da gradi razna razkošna poslopja, kakor je n pr. v Trstu nebotičnik v Ulici Battisti. Gre torej za denar delavcev samih. Pri tem nastaja tudi vprašanje upravljanja s tem denarjem, kar pa je treba obravnavati posebej bolj obišrno in bolj izčrpno Vsekakor pa je na torkovi občinski seji sam dr. Benussi priznal, da je socialno zavarovanje in social, no skrbstvo še zelo daleč za socialnim zavarovanjem v dru. gih državah. žive je treba preiti v odločno stvu sploh, da nadaljuje z boj-ofenzivo, in sicer na podlagi kotom avtobusov podjetja «Au-političnega usmerjanja naših tovie Carsichea ter poziva ob-tlanov ter vsakodnevnega raz- finsko upravo, da zavzame za krinkovanja koin in formi stične rešitev tega vprašanja uradno samopašnosti. ' Dokaznega materiala o njihovi protiljudski politiki, ki gre v škodo večine prebivalstva, imamo več kot dovolj. Ta material bo treba le pravilno izkoristiti. V tej borbi nam bo v največjo pomoč prav konkretno reševanje vseh onih vprašanj, ki tarejo našega kmeta, delavca in delovnega človeka sploh. Da bo ta borba prišla še bo'1 do izraza je treba poživeti delovanje Liste flr venske skupnosti ter vzpostaviti stike z onimi skupinami, s katerimi smo šli pri nedavnih volitvah v volilno borbo. Ne smemo pozabiti, da je LSS dobila le rje-kaj manj cd kominformistov ter da LSS dejansko predstavlja voljo polovice Brežanov. Problem zase, o katerem je bilo na sestanku precej govo-ra> je vprašanje naše mladine. Dejstvo je, da je n. pr. mladina v Dolini bodisi pod vplivom kominformistov bodisi pod vplivom klera, medtem ko je v naših vrstah le manjši odstotek mladine. Ni samo nalo-ga mladinske organizacije, da rešuje tako imenovano ((mladinsko vprašanj a», temveč tudi odraslih, članov OF, da kar najmočneje vplivajo na mladino in jo skušajo pritegniti ' naše vrste. Pogojev za mladin-sko udejstvovanje nam ne I manjka. Imamo n. pr. dvorano stališče in sicer v imenu doltn ske občine. Zdi se namreč, da nastopa Lovriha ne kot župan v imenu občinskega odbora, temveč kot Lovriha — član kominformistične stranke. Poleg tega pa je 5udno tudi to, da inšpektorat za motorizacijo ni ničesar ukrenil zaradi samovoljne ukinitve nekaterih avtobusnih prog, ki so jih vzdr^ ževali avtobusi podjetja «Au-tovie Carstchen Proge, ki so najavljene po voznem redu, morajo obstajati, pa naj se jih prebivalstvo poslužuje ali ne! Potem ko so se na kratko pomenili tudi o borbi pristaniških delavcev proti uveljavitvi italijanskih zakonov ter obsodili tako ravnanje, ki gre v škodo prebivalstva vsega področja, je tov. Pangerc sejo zaključil Pevski koncert v nedel jn i/ Boi slu V nedeljo na praznik vaškega patrona sv. Antona, bo v Borštu pevski koncert, na katerem bo sodelovalo okoli 120 pevcev. Sodelovanje so namreč obljubili 2 mešana in 2 moška pevska zbora z Brega. Brez dvoma bo koncert ob tradicionalnem prazniku privabil številne ljubitelje slovenske pesmi. Začetek koncerta ob 17. url. Openski de’avci sondami s onstaniščn ki Sinoči se je zbrala na Opčinah večja skupina delavcev, ki so zaposleni v raznih podjetjih na Opčinah in v Trstu. Tov. Stoka je na kratko opisal stanje in probleme delavstva na našem ozemlju ter prikazal po. trebo po enotnem nastopu vsega delavskega razreda. Prisotni so z zanimanjem sledili poročilu in posegli nato v diskusijo. Predvsem so se zanimali. kako je z zadevo pristaniških delavcev, katerim hočejo vsiliti italijanski zakon proti njihovim pravicam m interesom, Marsikdo je izrazil svoje začudenje in je vprašal, zakaj vendar sindikalne organizacije, oziroma Enotni sindikati, ne nastopajo bolj energič. no nrot' kr:Vi:'v,riemu zakonu. Openski de'avci vabijo in spodbujajo pristaniške delavce naj se vztrajno borijo in naj ne klonijo pred zakonom, s katerim jim hočejo ob'asti vzeti pravice in osnovne pridobitve borbe tržaškega delavskega razreda proti fašizmu in kapitalističnemu izkoriščevanju. Nove zveze tržaške teiejolo službe Telefoto služba, ki je pred krsitkim začela poslovati tildi v Trstu z montiranjem telefoto sprejemnica in oddajnika, bo kmalu vzpostavila zvezo s številnimi državami: Preko, Rima bo zvezana z ZDA. Argentino, Brazilijo, Egiptom; preko Londona pa z Avstralijo, Barbadoso, Bermudo. Kanado, Ceylonom, Indijo, Kenijo. Novo Zelandijo, Južno Afriko. Južno Rodezijo m Izraelom. na iz znanih razlogov sedaj v upadku. Tržaško pristanišče je bilo do sedaj za prevzem lesa slabo opremljeno in bo šele po zgraditvi lesnega skladišča v Skednju, za katerega je ZVU prispevala 150 milijonov lir in katerega prav sedaj grade, lahko zadostilo vsem potrebam izvoznikov. Poleg tega je ZVU obljubila, da bodo prenovili vse naprave tako, da bodo na isti tehnični ravni, kot so v severnih pristaniščih, kar bo znatno olajšalo prevoz in pocenilo prevozne stroške. Predsednik združenja zainteresiranih pri lesni trgovini dr. Gunalachi je torej smiselno ponovil mnenje Trgovske in industrijske zbornice o pomanjkljivi opremi tržaškega pristanišča za promet z lesom, mnenje, ki smo ga v našem listu Se posneli in zaradi česar nas je ttGiornale di Triesten napadel češ. da iz političnih vzrokov iščemo krivdo za padec lesnega prometa skozi Trst tam, ier krivda po njegovem (političnem!) zatrjevanju ne obstaja. Tržaški lesni tr* Na tržaškem lesnem trgu se ču tl zastoj, ki Je nastal deloma tudi iz sezonskih razlogov, ker kupci čakajo na spomlad za spopolnitev zalog. Avstrija le malo izvaža in kljub padcu kupčij zahteva še vedno stare, dokaj visoke, cene: 24-24.500 lir za kubični meter jelkovega tombanta v okviru Italijanskega kliringa franco vagon meja neocarinjeno blago, 14.000 lir za tra move tržaSkih mer ldem, 42-44 do larjev za les levantsklh mer FOB Trst. Tudi Jugoslavija ni izpre-menila svojih kvotaclj in zahteva 25.000 lir za tombant frarko državna meja Sežana ali FCB Reka in 14.500 lir za tramove in končno za pošil.ike proti Levantu za hteva 40-43 dolarjev FOB odhod. Cehoslovaška je trenutno izven trga in je obvestila zainteresirane kroge, da bodo prve pošiljke na razpolago šele v pričetku marca. Takrat bodo Cehi prišli na dan tudi s cenami, za sedaj pa ni dvomov, da bo Praga uporabila lestvico cen, ki bo Sta od 36 dolarjev za količine večje od 5.000 Itubi&Mh metrov, do 39 dolarjev -a poStljke izpod 300 kubičnih metrov. Levar.t kaže le malo zanimanji! T(a “nakup lesa. Nekateri' kupci, kf >o nedavno prišli v Trst, so od krito izjavljali, da se pri sedanjih cenah ne more zaključiti nikakih poslov, razen ob izjemnih potrebah. Nekaj ugodrih kupčij pa so tržaški prevozniki zaključili s Turčijo, Grčijo, francosko Afriko vse kupčijo so bile sklenjene me-temi deželami in Avstrijo v okvi ru avstrijskega kliringa. Jutri 18. januarja ob 15. uri 1953 Kolesa tramvaja št. 9 so mu zmečkala nogo Po 'tja 'ah ponesrečenca je do neiqode pnš o v trenutku, ko je stopal v pnko co v prem ku - Us užbenc tramvaja se nesreče mso n ti <*vedh 25 minut po 7 uri so pripe lj ali v bolnico 60-letnega indu-strijca Angela D'Andrio, stanujočega v Ul. Murat, katerega so zaradi velike rane na levi nogi z zlomom kosti, sprejeli na ortopedskem oddelku. Ker ie imel mož tudi skoraj zmečkano nogo, so zdravniki ugotovili, da bo sicer okreval v 2 mesecih, vendar noge n>' bo mogel več uporabljati. D'Andria je izjavil, da je pri vstopu v prikolico tramvaja št 9 v bližini postajališča pri Sv. Andreju, v trenutku ko se je tramvaj premaknil, padel na tla in zašel z n >go med kolesa. Agenti prometne policije, ki so prišli na mesto, so izvedeli, da so ranjenega industrijca od peljali v bolnico >n da se je tramvaj ustavil na Trgu Vene-zia in sicer na mrtvem tiru. da bi pustili progo prosto Agenti so takoj -aslišali uslužbence, vendar fo ti izjavili, da niso opazili nobeno nesreče. Zaradi tega so nadaljevali pot vendar so jih obvestili o nesreči šele pri postaji na vogalu Ul. Economo. Pregled prikolice ni prinesel nobenih podatkov, pač pa so agenti opazili nekaj krvi v bližini tračnic, kjer naj bi se bila nesreča pripetila. Tudi to ni razjasnilo zadeve, kajti ugotovili so, da so to sledovi krvi, ki jo je ranjeni mož izgubil v , trenutku ko sj ga polagali v ! rešilni avto. i Prometna policija še vedno 'vodi preiskavo, ker 4o sedaj zaradi nasprotujočih si izjav ni mogla še ugotoviti na čigavi strani ie krivda. Policijski tovornik stisnil ob zid oešca Nekaj minut po 12. uri je naki policijski agent za volanom policijskega tovornika vozil po cesti sredi Boršta namenjen v bližnjo policijsko stražnico. V bližini stavbe št. 32, kjer je cesta široka komaj dva metra in 87 cm je vozilo stisnilo ob zid 61-letnega Antona Zuljana stanujočega v Rjcma-njih št. 131. Ker je bil stan mož ranjen, so ga z miljskim rešilnim avtom odpeljali v našo bolnico, kjer so ga morali zaradi zloma desne lopatice, ran nad I očesi in raznih prask po levem 1 komolcu, sprejeti na ortoped-' skem oddelku. Ce ne bo kom-; plikacjj bo Zuljan okreval v 40 dneh. mladinska igra v osmih slikah ^ Spisal: Pavel Golta - Režiser: Jožko Lukeš - Scenograf: Jože Cesar Jotri 18. januarja 1953 ob 20.30 uri ..M K T K drama v štirih dejanjih Spisal: Pero Budak - Prevedel: prof. Ivan Savli * Režiser: Ljudevit Crnobo-ri - Scenograf: Jože Cesar Znižane cene Vstopnice so v prodaji v veži tiskarne. Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Jutri od 14. do 19. ure. Tel, 29477. ( Gl EDALisČE VEKD1 ) Jutri ob 20.30 prva predstava Gounodove opere «Faust» za red «A» v vseh prostorih. Opero bo vodil dirigent Molinari-Pradel-li, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Giuseppe Campora, Nico-la Rossi-Lemeny, Lulsa Malagrida in Piero Guelfi. Zbor je uyežbal Fantani, koreografijo je oskrbela Annlta Bron-zi, režijo Piccinato. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN priredi danes 17. t. m. ob 20.30 večer kulturnih filmov v društveni dvorani. Predvajani bodo e di la Aretiran tudi starinar, ki |e shranil okradem kovčeK hi bilo ne duha ne sluha. Moža, pa ki je zavračal obtožbo je morala končno le izpustiti na svobodo, preiskava se je seveda nadaljevala m tako so agenti zvedeli, da je bil Pei-tot po tatvini v družbi dveh oseb, od katerih je bil eden znani lopov 57-letni Pietro Flego stanujoč v Ul. G. Gozzi 7. Nista n inili niti dve uri, ko je Pertot zapustil policijo, ko so ga ponovno aretirali. Takoj ».a njim so aretirali tudi Flega m končno tudi tretjo osebo. ,,:ni Comparimja, ki so ga izpustili, raz'ož>ti kam je dal kovček ter j lcer n' v ničemer sodeloval s ert t in Flegom. Med zasHšev-niem sta aretiranca sooč^tka zanika'a. ven- se izgovarjal da je nanj poza^ bil, vendar da se mu zdi. da ga je vrgel za ne i zid v Ul Molin a Ve-ito Policija je vs" dar st i ončno priznala. Hi sta varovanci iu sicer povpiečno< pregledala, vendar o k.o»v».u onadva osebno ukradla kov- ček, ki sta ga odnesla v gosti' no s prošnjo, da bi ga gospo dar ranil čez noč. Lastnik gostilne, ki ju je poznal, je njuno prošnjo odbil. Kovček sta oba odnes’a pod stopnice stavbe v Ul. del Rivo, kjer sta ga pregledala in ga nato pustila t->", gez nog Naslednjega dn<* ie *>e.rtot že ob 7. uri vzel kovček in ga odnesel k nekemu Ignaziu, kasneje identificiranem za Ignazia Collaricha ■ Collarinija, stanujočega v Ul Molin a Ven‘o. Ker je policija zeli dobro pozna'a Co'1 irinija je presedala njegovo stanova nje in tudi njegovo starinarnico, kjar je res našla kovče z vso vsebino. Moža pa so našli šele zvečer 14. t. m. v neki gostilni, Collarmi je priznal, da je prejel v varstvo kovček, vendar je dodal, da je Pertota naprosil naj ga ^.ride čimprej iskat, ker ■ je sumil, da je icovček ukraden in ker se ni hotel vir*: jl v zadevo. Ob koncu preiskave so vse tri aretirali in jih poslali v ko- j ronejske zapore v pričakovanju procesa, kjer se bosta morala prva dva zagovarjati zaradi tatvine, tretji pa zaradi ■sodelovanja. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 - M Gasilci: 2 - 22 Policija 2-23 NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Vlale XX set-tembre 4; Godina, Čampo S. Gla-como 1; Sponza, Ul. Monto slno 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmau-ra 10; Vielmetti Trg della Borsa 12; Harabaglia v Baritovljah m Nlcoll v Skednju. Ob len Dien tatov I v R cmanjih Neznani zlikovci so predvčerajšnjim ponoči obiskali tudi stanovanje 38-letnega Franca Guliča, stanujočega v Ricma-njih št. 51 ter odnesli kar jim je prišlo pod roko. Dejstvo je da so zlikovci odšli bogato založeni in povzročili okradencu približno 72.000 lir škode. f^ulič je tatvino prijavil vče raj zjutraj policiji v Ricma-njih in dodal, da ne ve kak' so talovi prišli v njegovo sta novanje. iz katerega so odnesi' radioaparat «MurelH», itd. P/?E! ADEX 1 ZLET t 24., 25. in 26. JANUARJA SMUČARSKI IZLET NA BLED 31. JANUARJA IN 1. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V PAZIN 1. FEBRUARJA ENODNEVNI I LET V 0BR0V0 PODGRAD Vpisovanje še danes ori (iAdria Express», Ul. F. Severo 5-b tel. 29243 « * al f* k C Excel»ior. 16.30: »Verolomno ** bilo», Van Johnson, Dorotby Mc Guire. Nazionale. 16.00: »Družina Bar retts. Norma Shearer, Fredr'«1 March, CharJes Laughton. , Fenice. 15.45: «Drznež», Robni Mitchum, Artur Kennedy, Su-san Hayward. Pustolovščina, n* varnost. Fiiodrammatjco. 16.00: »Ljudje 0- pravljajo«, Cary Grant, Crain; najboljši tiolvwoods»t par v zabavnem in pikantn«® filmu. Arcobaleno. 16.00: »Proces protl mestus. Amedeo Nazzari, Sliv* na Pampanini, Paolo Stoppa. Asira Rojan.. 16.30: «Nj. Vis. « poroči«, Fred Asiaire, Jane rt well. Barvni film. Grattacfelo (Ul. BafUsti 10). 13.00: »Drugi časi«. Vsi sedeži & 230 lir. Alabarda. 15.30: »Tam, kjer reka padaš, J. St?warth, J. Adami Barvni fiim Aristcra. 15.30: »Oktobrski vpo- klici), nepozabno zabaven sent]" mentalen film z Gleen ForA Terryjem Moorom , Armonia. 15.30: »Zapuščena«, J* Padovani, M. Serato. Varle« De Ros^-Marcelli. Aurora, 16.00: »Kraljica Iz Sabf Gino Cervi, Leonora Rufi®’ Leurini. Garibaldi. 15.00: »Podna redu« Carver», G. Montgomery, S orm. Dvorana ogrevana. „ Ideale. 16.00: »Divna pustolov*!' na», barvni film, v katerem ^ stopa Mitzi Gaynor Impero. 16.00: »Luisianski ribi® barvni-glasbeni film, v katere"1 nastopa Mario Lanza. ,. Italia. 16.00: »Nebeška potas, Johnson, Haward, Keel, J*® Wyman. Zabaven ljubezen!*1 film. Viaie, 16.00: »Rosalba, deklica J Pompejev)); Nilla Pizzi P°J! najlepše pesmi. Kino dvora«* je ogrevana. . Kino ob morju. 16.00: »Rim’! tl. uri», Lucia Bosč, Carla ^ Poggio, Delia Scala, Raf Vali^ ne, M. Girotti. _ Massimo, 15.30: »Tesnoba«. neK zaben film z odlično igro In8rl Bergman in Charlesa Boyera-Moderno. 16 00: «Ana», Silva? Mangan.o, Raf Vallone, Vittori Gassmann. Savona. 15.00: »Caroiine Chirje* z očarljivo Martino Carol. dini izpod 16 let prepovedan^ Secolo. 16.00: «V hribih bom ja», Betty Grable, C. Mirin0* Barvni film. Ferroviario, 16.00: »Neptu^l hči», Esther VVilliams, R. ' talban. Barvni film, Vlttorio Veneto. 15.30: »Gostij, rtca usoden, Susan Hayvvar“> Calhoun. Barvni film, a. Azzurro. 16.00: «Div(a dežela*-^, Taylor, B. Donlevy. Film vraštvu, lxbezni, maščevan j Belvedere. 16.00: »Princ in rev,e.> po Twainovem romanu, v » ni vlogi Errol Flynn. , Marconi. 16.05: »Branilec Man11 W. Beery. Barvni film. Novo clrc. 1600: »Nagasaki«, w deli Corey, Vera Ralston. . v Odeon. 15.00: »Nedolžnost«. nora Rossi Drago. Mladini 1«^ 16 let prepovedano. ' Radio. 16.00: »Dolina maščevan) Burt Lancaster. Barvni flB“- SOBOTA, 17. januarja 1^ -- t) O S K 'i' K M . A ^54.6 m ali 1178 kc 7.00 Poročila. 7.15 Slovenj*! narodne. 13.30 Poročila. Lahka glasba. 14.30 Jezikovni K govori. 14.40 Domači zvoki. Harmonika in klavir v rlW5 17.40 Sevdalinke in kola. Ifi Razgibani ritmi. 18.30 Morja * Ji O • ■ tiuui, IO.OU IVI Ul - ka cesta. 18.45 Poie vokalni ob spremljavi harmonij ? ^ 0^>PerKti 'n fUmU 1)0 ‘It*5 21.30 Od sobote do sobote. Igramo za vaše razvedrilo ftt« 23.10 Glasba za lahko noč. 23 Zadnja poročila. •» ni*r ii. 306.1 lil ali 980 kc-*eB 11.30 Lahki orkestri. I2.°0?r ljube in dejstva. 12.15 Za ga nekaj. 12.45 Poročila. Šramel kvintet in pevski “V 13.30 Ku'turnl obzornik. 13.40-jj bavna glasba. 14.00 Poročila.'rf Plesna glasba 18.15 ScliU111« Koncert št. 2. 19.00 Pogovor/« no. 19.15 Pestra glasba. a ročila. 20.00 Koncert tenorista.j nata Kodermaca 20.20 m i Karneval, uvertura. 20.30 Spofa kronika. 20.40 Glasba 14 f^ 21.00 Malo za šalo — malo.ziW 21.30 Lahke melodlle 22.00 « zart: Koncert za dva kiavin“tlil orkesier. 22.26 Pestra ovctsi) glasba. 22.45 Večerni p'eC- * Poročila. 23.32 Polnočna glas*”' ■ II M 'I .. ,J 11.30 Simfonična glasba- Ljl: Znane pesmi. 13.25 Guido ce^n pri klavirju. 14.25 Franco s svojim orkestrom. 17.15 predmest ju«, dvodeianka Fe[c jr Mollnarja. 21.30 Pol stoleUJ^ žašMh popevk. 22.15 Za vsa* nekaj. 23.30 Plesna glasba. Sl « * r. n l J A 327.1 m, ^0^,1 m. 212.4 f :■ 12.00 Opo’danski -koncert. 1 ’{t Poročila. 12.'10 Od m^odiJj, p melodije. 14.00 Narodne gla,5” f vajaio »Veseli godci«. Dank*#] 1'pltČ In Greta Ložar s harm^jl sp-eml.la Avgust Stdnko. Filmske melodije. 15.10 SporeV pr-rnih melotfij. 16.40 Zabavniki kester Radia Liubljana. U Glasbena medigra. 17.49 'J Ljubljanski komorni zbor jf|! vodstvom Milka S':oberneta. * jt '^bj^k večerni orkestralni stfjjr '9.50 Glasbena medigra. *®' lodije mo Kriza italijanske mehanične industrije Možje, ki čistijo petrolejske tanke nove čistilnice v Dunker-que v Franciji, se zde kot nekaki letalci opremljeni za polet po vsemirju. V zadnjih dneh je italijanska družba »Finmeccanica« iz. dala posebno poročilo, ki obsega bilanco družbe sprejeto 20. decembra na skupščini delničarjev. Bilanca družbe se zaključuje z naravnost smeš. no nizko aktivo 1,43 milijonov lir, katero so prevedli med re. zerve, kot so že napravili z lanskoletno aktivo (1,07 milijonov lir). Nizek aktivni saldo poslov, nega leta 1951-52 največje italijanske družbe »Finmeccani. ca« pa je samo navidezno aktiven, kajti če bi IFI (Istituto per la Ricostruzione Industria. le), največji finančnik družbe, zahtevala plačevanje obresti in amortizacijo kreditov, bi se aktiva spremenila v veliko pasivo. »Finmeccanica« je ena izmed največjih družb, ki spadajo posredno pod direktno kontrolo italijanske vlade in je kot taka finansirana od drža. ve. Oblike tega finansiranja so najrazličnejše in gredo deloma direktno iz državnega proraču- na, deloma pa je finančna pomoč že v samem dejstvu, da država (oziroma njen posredni organ IRI) ne izkorišča v te družbe vloženih kreditov. Preko družbe »Finmeccam-ca» kontrolira država največja in najvažnejša italijanska PRISPEVKI za novoletno jelko narčič Antonija 50. , 3000; J. S. 1000; P. M. 1000: CEROVLJE : I. K. 1000; B. V. 1000; Drobmg Petelin Lina 300 lir; Legiša 2503; N. V. 500; Bucik Drago Mar;la 200; Trobec Milena 100; 1000; Urbič 1C00; N. N. 500; Legiša Ivana 100; Petelin Floriano 100; Verginelia P.no Marta 200; Klarič Olga 200; 100; Savino 1 0; Sever Dora 68; Kocijančič Alojzija 200; An- ’ Mocibob £0; N. N. 100; Ivano-tončič Frančiška 200; Legiša vič Justi 100; Trebbi Ivan 100; Marija 200: Legiša Ida 100; Trebbi Sofia 100; Vitez Lidija Legiša Rudolf 50; Kocijančič 500; Rudcž 150: Aueustinčic Maks 10O TRST Cerovac 200 lir; N. N. 100; 200; Semen Gabrijela 200. PADRICE Žagar Ljudmila 150; Grgič ^omi glasbi velja za gornji Marjana Lipovška z bogato pre-str°9o omejen kriterij skrom- prostostjo dodal osnovno bar-isjema; samospev je nam-r,ei formalno preprosto zaklju- in ne sega čez pesemsko obl'lto, deloma pa se opira na !Jrazno moč teksta, kar je zla-stl Pomembno za skladatelje Oooega časa. Koncert v /vdi-r'ju pa je v prvem delu na-®aa! še eno osnovno prvino ' le last jugoslovanske tvornosti, tn Slcer poplemeniteno folkloro, ki je z obliko samu-speua dala izrazito stilni pe- Tnvnrnci letal v Bangnlore Tekstilne tovarne, plantaže kave, banan, dateljnov in raznovrstnega sadja - Slapovi tiar Stisne, za niagarskimi, največji na svetu klublov nagrajenec šri Raman in n egovi metulji - tina najleoših indijskih pokrajin tat novejši jugoslovanski skla- ^ateljski dejavnosti. Spored je •Ptenoual v prvem delu Mo-Kranjca, Gotovca, Odaka, Ko-*?°*>ičo, Zajca, Biničkega in La-Rvca — torej galerijo tvorcev slarejše generacije. Izbor samospevov je bil posrečen, ško-f5 le. da je Škerjančevo sVi-*ijo» zamenjala slaba Hercigo-n)eva priredba čudovite medji- vo tej lepi stvaritvi Baritonist Stanoje Jankovič je solist, ki poje iz polnega grla. Za samospev je kot izraziti operni pevec nekoliko premočan, morebiti premalo intimen. Gre pa za to: delovanje na tem področju črpa iz globokega spoznanja, da za samospev ne kaže v celoti izkoristiti operno rutino, zato je nekje v sredi. Diskrepanca med mogočno postavljenim fortis-simom in na pol fa’setskim pia- nom je še prevelika, vendar pa i hoteno zabrisana že v drugi polovici prvega dela. (Čajkovski: Serenada, Rubinstein: Perzijska pesem). Res je: Mokranj-čeva «Mirjanon je pomenila za slovenskega poslušalca veliko doživetje — kot pesem in zaradi nadvse prepričljivega tolmačenja. Jankovič je baritonist Ogromna zemljepisna razdalja, ki deli Jugoslavijo od Indije, v ničemer ne more vplivati, da bi se odnosi med obema državama ne razvijali v znamenju najbolj prisrčnih stikov, koristnih i prvi i drugi, zlasti ker sta si že ves čas po končani vojni zelo blizu po svojih naporih in; stremljenjih za dosego političnega, gospodarskega, kulturnega preporoda v svetu nasploh, v lastnih deželah pa še posebej. Celo v svoji zgodovinski preteklosti in sdošni problematiki kažeta nekatere stične točke, kar dobiva svoj izraz v iskrenem medsebojnem spoštovanju . in simpatiji. Na osnovi tega so se med obema deželama razvili stiki, ki nikakor niso samo formalnega značaja, marveč je v njih očitna tendenca. da bi se dosegli čim konkretnejši. praktični, otipljivi uspehi, ki bi bili kar najbolj koristni za obe deželi. Pred nekaj meseci je obiskala Jugoslavijo delegacija predstavnikov azijskih dežel, med njimi tudi Indije. Prišli 'so, da bi še bolje spoznali novo Jugoslavijo, zabeležili njene Izkušnje, ki bi utegnile biti koristne tudi za njihove dežele ter poglobili z njo svoje stike Takšni medsebojni obiski v cilju čim boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja, bo resnično koristni in po navadi tudi dosegajo svoj namen. Pred kratkim je iz istih razlogov odpotovala na obisk v Indijo jugoslovanska tako imenovana Misija dobre volje. V kratkem času svojega bi- w 'in ■ f •> j-IV LJENJ S K A,„£,0 T..GOR1ŠKEGA JAVNEGA DELAVCA , I VAN SAUNIG - Rfatkem bo Ivan Saunig . Buj pri Gorici praznoval ..petdesetletnico svojega živ-.Jenja. je to skoraj eno stolet->n sicer tako, ki je prine-goriški deželi dve svetovni °jni, popolno razrušenje do-m, j- v°jno begunstvo. 27 let “kupacije tujega aparata nad 5‘Ovensito zemljo in nato spet ®‘lriletno divjanje najrazličnejših okupacijskih soldatesk P0 Vipavski dolini. C« bi človek samo od stra-aV iz nekega mirnega kotička “Pazoval vrenje življenja v Pteteklih težzilv desetletjih, bi |a Pretreslo in zlomilo. Ivan Baunig pa je bi) živa potencira dinamična sila v vrtincu a°Sodkov goriške okolice in samo eden najnaprednej--!?, in umnih kmetovalcev go-L.te dežele, temveč tudi člo-»1* ki i® vse zaklade svojega J®*. Postavljal v službo skupil?8}1 za dobrobit slovenskega astva na goriški zemlji. v ^ znanjem, ki ga je nabral v..v‘Parski in sadjarski šoli v mV ,oru ter na praksi na , snih vzornih posestvih, se bortPustil okol> leta 1890 V ortm - .. .. kl kd»?? ,? najhujšo šibo, ki je štvi prizadela vinogradni-j0 na Goriškem, s trtno uš-»voi bnovil je med prvimi tuj jVfnograd v Biljah z ame-Pilart Podlagami in je svoje ® kmečke vrstnike učil 'n ogtoj»a! v borbi za rešitev slrolp,t'd1 vinogradov. Uradni Želn«lVnjaki pri goriškem de-njee-l odboru so ga zaradi trtn- I® uspešnega zatiranja po'-ij n?' v domačem kraju 'ijsfei ? *,,v komisijo pri kme-ske n i v Gorici za komisij; So ;Pre?lede vinogradov, ki Kmelii ?* napadle trtne uši 'a tai a ^la v Gorici je bt-."rat nekaj čisto drugega kmetijskega po-inšpektorata v prireja le redka ?d pokrajinski kmetijski inšpektorat star zagrizen dalmatinski iredentist dr. Marsano. Kmetijska šola v Gorici je oi-la takrat prava učilnica našega ljudstva in njej se moramo zahvaliti, da se je kmetijstvo v goriški okolici povzpelo na evropsko visoko stopnjo naprednega gospodarstva. Do leta 1890 se je združenim naporom takih kmetovalcev, kot je bil Saunig, in državnih u-stanov, ki so uporabljale le jozik domačega slovenskega prebivalstva, posrečilo, da so zavrli pot trtni uši in rešili goriško vinogradništvo. Leta 1905 je zaupanje ljudstva postavilo Sauniga za župana občine v Biljah ter je na tem položaju ostal toliko časa. dokler, so ljudje lahko v svobodnih občinskih volitvah izražali svojo svobodno voljo po samoupravi. Ko je vojna vihra zravnala starodavne Bilje z zemljo, je bil Saunig on koncu prve svetovne vojne med ustanovitelji županske zveze slovenskih občin na Goliš em prizadetih po vojni ter njen predsednik od dneva u-stanovitve dne 15. II. 1918 pa do njene razpustitve po fašističnih oblasteh. Do ukinitve občinske avtonomije in do postavitve fašističnih podestatov je Saunig pomagal voditi občino v Biljah opirajoč se trdno na voljo slovenskega prebivalstva. Komaj 6 mesecev po italijanski okupaciji goriške dežele je slovenski župan Ivan Saunig poslal že dne 25. IV 1919 italijanskemu vojaškemu kraljevemu komisarju dr. Ai^ turu Targioniju nezaupnico V nezaupnici odDoslani pod št. 285 je rečeno: tPrebivalstvo je šal prisiljeno izraziti svoje nezadovoljstvo z Vašo upravo ter je popolnoma razočarano v svoiem upanju. Kolikor je dala oblast obljub, prav toliko i, prepovedujejo narod-: gleda ta čili stare tje itas>. Italijanske obla- no pretežko mejo. i^sr k lci' ki te?ihtljska predavanja" na'ka-|jih ni izpolnila* tisto, kar ska k® ne sme slišati sloven- je ljudstvu najdražie — mate-°*seda ker vodi goriški Inn jezik — zapostavljajo « &!\^APR*vK atomske ZNANOSTI - Števec radloak i * 1Z/arevan a ki e ....... f»dio0->nwYi0!o ''dravljei baltlbYVnva-^areva,1|a »vneta ..................................................... iduiuaiK ja kon,,‘z, arevan a. ki ga vidimo na sliki, služi zdravnikon m 7 arii >in Ta nanrava ml_«. CtlltrU V anar; rJev števec, lzd-lu'e angleško podjetje E. K- Cole Ltd., Mi zdravljenju z adi em Ta naprava spreminja v tsk e ki iih no nemo tot^ektrič-anara u. Ta «eveo, ki Je popoinMši kot navadni Southand, Essex. uradih, no petje sti so potrebovale zaupnico, a Saunig jim je odgovoril z nezaupnico že v prvih mesecih vbjaškega komisarjenja italijanske vojske, ko se niso še izoblikovale ne splošno napredne stranke in ne slovenske stranke, ki bi vsaj v gostobesednem italijanskem parlamentu dvignile glas v korišt slovenskega ljudstva. Ivan Saunig je bil cel mož, ves predan javnemu delu: umen kmetovalec in pameten občinski upravitelj. Bil je Še več: bil je razumen in požrtvovalen zadružnik, ker je vedel da našemu malemu človeku ni življenja brez zadrug. Zato je bil eden ustanoviteljev vinarske zadruge v Gorici, član in odbornik številnih drugih kreditnih in produktivnih zadrug. Značilno in pomembno za zamejske Slovence je dejstvo, da je pomagal ustanoviti «Kmečko banko» v Gorici, pri kateri je bil od leta 1909 do leta 1920 podpredsednik ter od takrat dalje predsednik vse do*leta 1947. »Kmečka bankas je bila skozi 43 let skromen slovenski ljudski zavod, ki ni. edina pod fašističnih režimom, prenehala z delovanjem. Bila je slovenska denarna ustanova, ki ni pod preudarnim in poštenim vodstvom poznala krize tudi v časih, ko so gospodarske krize lomile velebanke z državnim jamstvom. Ivan Saunig se je ločil od tega otroka svojega življenjskega dela šele takrat, ko so začeli vrisavati v mape meje, ki so ločile mesto Gorico od njegovih Bilj. od slovenskega zaledja. Pustil je go-riškim Slovencem onstran meja tak denarni zavod, pri katerem je skrajna poštenost združena s previdno skrbjo za naložen ljudski denar. 2ivljenjepis devetdesetletnega Ivana Sauniga ni in ne more biti kratka zadeva, ker je obenem zgodovina in pregled javnega delovanja goričkih Slovencev. Ce je rabil Ivan Saunig kot napreden kmetovalec kot pameten komunalni administrator in pošten zadružnik predvsem trezno rea. len duh. ki temelji zmeraj stvarnosti in ne pada v dis-proporcionalnost je pa vendar tlel v njem topel ogenj poštenega zavednega slovenskega člove' a. ki je pustil ob strani številke, ko je šlo za sloven ske prosvetne organizacije, njegovem prostornem domu so dobili gostoljubno brezplač no streho slovenske prosvetne organizacije v Biljah: pevsko društvo, tamburaški zbor in Sokolsko društvo kateremu ie bt! vsa leta njegovega obstoja požrtvovalen starosta Večino knjig v knjižnici1 društva je daroval Saunig. prav tako vse telovadno orodje klavir večji del tamburaških inštru oentov V njegovem gospo-lars em poslopju ie bila te ovndnico in v prostranem vr tu letno telovadišče za'javne I prireditve in nastope i Ob zatonu svojega življenja starec na to čud-ki teče blizu 'njegovega rojstnega kraja in seče slovensko zemljo na dva kraja. Gleda na mesto Gorico v daljavi, kjer je skozi desetletja pomagal ustanavljati narodno obrambne in socialne ustanove za slovenskega malega človeka, ter razpreda grenke starčevske misli: kako morajo zamejski Slovenci začenjati tam, kjer je on z drugimi že v preteklem stoletju priklical v življenje bujno zadružno in prosvetno rast slovenskega javnega življenja v Gorici, Električna energija iz atoma r bom tu.» je rekel gospod Pickwick. Svojo plačo bos pa dobival. Eden izmed mojih prijateljev bo are'en, te te bo mogel prevzeti, že iz spošto- vanja do mene. In če kdaj zapustim ta kraj,* je nadaljeval gospod Plckwick s prisiljeno veselostjo, »če bo to kdaj potem ta dajem svojo besedo, da boš lahko takoj spet vstopil pri meni v službo«. »Veste, gspud. kua vam puvem?* je rekel resno in slavnostno gospod Weller. »Tu na gre, pa basta.* »To mislim popolnoma resno to sem se odločil, Sam,* je rekel gospod Plekwick. »Kua praute, de ste, gspud?* Je trmasto vzkliknil Sam. »Tok, dobr. tud tku m Je prou.» In s temi besedami si je gospod Weller odločno posadil klobuk na glavo to odšel »Sam!* je zakl cal gospod Plckwick aa njim. »Sam, pojdi še malo sem!* • Toda koraki so se oddaljevali in njih ocmev se Je Izgubljal na dolgem hodniku. Sam Weller Je od'el. TRIINŠTIRIDESETO poglavje kale, kako je gospod Samuel Weller za. el v teiave-V visoki, slabo razsvetljeni ta še slabše prezračeni sobi v Portugalski ulici na polj h Llncolnskega kolegija so sedeli skoraj vse leto, kakor je hotel slučaj, eden. dva, trije ali štirje gospodje v lasuljah za majhnimi pisalnimi mizami, kakor J h Imajo navadno sodniki po deželi, ki nimajo francoske uglajenosti, na des ni imajo klop pravnkov. na levi ograjo dolto kov. k1 ne morejo plačati. Ti gospodje kom'sarji tasolventnega sodeča m kraj, kjer se nahajajo. Je insolventno sodi šč« samo. To sodišče ima in je imelo že od pa mt veka to uso do, da Je postalo splošno zavetišče vsega sorodstva ban- fcrotnto dolžnikov, raztrganih in vendar dovolj uglaje-n.h ljudi iz celega Londona. Tam je zmerom polno. Hlapi piva in žganja se neprestano dvigajo k stropu in tečejo,.od toplote zgoščeni, po kapljicah po stenah dol. Tu je včasih na telesih te gospode več stare šare, kakor bi vam je mogli ponuditi na predajo v vsem Hounds-ditchu celo leto; ta toliko neum tih obrazov in neobritih brad, da bi tega ne spravile v red vse brizgalke ta vsi brivci med Tyburnom in Wh!'.echapelom. Nikakor se ne sme mislit. da ima kateri teh gospodov tu kaj dela ail da je vsaj v najdaljnji zvezi s tem, krajem, kamor tako vztrajno zahaja. Ce bi b:io tako, bi to ne bilo nič čudnega Takole pa neketeri spe skoraj med vso razpravo, drugi si prinašajo s seboj ob:d, ki je ah zavit v robec ali pa jim gleda iz žepov, ter žvečijo z Istim užitkom. Toda še n kola nd nihče nebmega videl da bi bil le količkaj v osebnem odnesu z razpravo, ki se je tam vršila Naj se tu godi karkoli oni sed'jo tukaj od prvega do poslednjega trenutka. Ce je deževno vreme, prihajajo skozinskoz premočeni ta pO'tem je v sodni dvorani tako ozračje kakor poz mi v rastlinjaku. Kdor pride slučajno sem. si prav lahko ,misli, da je to beg nji Nesnagi posvečen hram. Tu ni ne sla ne uradnega sluge v livreji. ki je narejena zanj; tudi ni n'h e tukaj vsaj nekoliko živahnejši razen malega belolasega biriča z okroglim obrazom, pa tudi ta je na-guban’en kakor v žganju naložna višnja. Celo lasulje pravn:kov so slabo napudrane in nj h kodri niso kodrasti (Nadaljevanje sledi) m U jtl I/ Vremenska napoved za danes: ” M-JHM mJ postopoma toplejše in spre- menljivo oblačno vreme, skoraj brez vetra. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 8.3 stopinj; najnižja pa 1.8 stopinj. TRST, sobota 17. januarja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK ISA IH© Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: Sevdalinke in kola. — Trst II.: 22.00: Mozart: Koncert za dva klavirja in orkester. — Trst I.: 11.30: Simfonična glasba. — Slovenija: 19.40: Melodije mojstrov operetne glasbe (Suppe’, Strauss, Lehar, Nedbal). TRGOUinSKA hrehca V VIDMU ■ri MAMti in Matsttil nmdsMii neposrednih obdelovalcev Iz beneških vasi zemlje GORICA, 16. — Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje sporoča vsem štandreškim obdelovalcem zemlje, ki so , izrazili željo, da se vpišejo v i društvo in tega še niso storili, J kakor tudi ostalim, naj se v danes 17. januarja zglasijo ob GORICA, 16. — Včeraj do- udaril, da imata Jugoslavija podjetjih in da je to vzrok' ,v Gorenji Trbili ildne se ie na sedežu Treo- iii Italiia mnogo skuDnih inte- današnje konference. 'j • i * ’• V? ?arJ®» da bo I Obe deleaaciii sta do sveča-1 Pdnl letn‘ obcni zbor 5' (e- Ko se 3e dvajsetletna učite- ^sfas s s ViTtsrirk jugoslovanski zastopnik Kurelič je poudaril, da so na konferenci tudi predstavniki podjetij, ki jih po novem zakonu upravljajo proizvajalci Terska dolina S 16. januarjem so v potokih Terske doline dovolili lov postrvi. S tem dnem so številni ribiči v Terski dolini zasedli svoja mesta vzdolž potokov, kjer postrvi navadno bivajo. poldne se je na sedežu Trgovinske zbornice v Vidmu začela konferenca o izmenjavi lesa med Italijo in Jugoslavijo. Konferenca ima nalogo pripraviti medsebojni sporazum. Obe delegaciji predstavljajo državni predstavniki in predstavniki tvrdk, ki sodelujejo v Izmenjavi Italijansko delegacijo vodi namestnik dr. Schi-rattija, ki je zaradi parlamentarnih obvez zadržan v Rimu industrialec dr. Adolf Forli. Zvezo italijanskih industrialcev in trgovcev v inozemstvu predstavlja geom. Italo Roma-nelli, Federacijo italijanske lesne industrije Natale Bruni in Pietro Calvi in še nekaj drugih predstavnikov Generalne italijanske trgovske konfederacije v Rimu. Jugoslovansko delegacijo vodi poslanec Ljudsite skupščine m predsednik hrvaške Trgovske zbornice Kurelič, ter več predstavnikov jugoslovanskih industrijskih in trgovinskih podjetij, ki želijo, da pride do sporazuma med delegacijama. JSia trgovsko konferenco so poleg poslanca Kureliča prišli še sledeči jugoslovanski zastopniki: mg. Bogdan Petrovič iz podjetja »Rudnik« v Beogradu, Viktor Gornik, predstavnik «Eksportdrvoj iz Zagreba, David Kabalin iz «Drvno m-dustrijskog preduzeča - Rije-ka», Kristjan Hodnik, predstavnik »Slovenijalesu iz Ljubljane, ing. Gavrilo Petranovič o 1 podjetja «Industrijaim-pei konferenco poslala tudi izvedence za trgovinsko zamenjavo. Poslanec Kurelič je po- ia Italija mnogo skupnih inte' resov in je potrdil upanje, da bo prišlo do stvarnih trgovinskih pogodb med eno in drugo državo. Dr. Forli je odgovoril poslancu Kureliču, da je v italijanskih trgovinskih krogih znan nov sistem samoupravljanja v jugoslovanskih v prostorih Trgovske zborni- rjtj ce. Danes bosta delo zaključili, uradni izid posvetovanja pa bomo priobčili .jutri. IZPRED SODIŠČA DAN PRIZIVOV Skuša! je pres'epariti občino, da bi se vnovič poročil Roza Zorat podlegla poškodbam GORICA, 16. — v mestni bolnici je včeraj zjutraj umrla 48-letna Roza Zorat por. Schiff ki se je 6. januarja hudo poškodovala pri avtomobilski ne. sreči. Kakor čitatelji vedo sta se zakonca Schiff skupno z n- ; Čedad trokoma Renzom in Alcido vračala z avtomobilom «Topo-lino» iz Vidma. V bližini mo. osnovne šole v Gorenjem Trbi- lju vrnila v šolo, je ugotovila, da je iz nekega zaboja v učilnici izginilo 13.000 lir. Denar je bil namenjen nakupu živil iz fonda za mednarodno pomoč otro- ‘redu Leopardi pripeljal motor, na katerem je sedel Anton Blazetig in ki je bil namenjen v Drevored Cicogni. Motorist se je otroku skušal izogniti, vendar je usoda določila drugače. Zaletel se je vanj in ga podrl. Ponesrečencu so priskočili mimoidoči na pomoč: mestne straže pa so poskrbele za njegov prevoz v civilno bolnico. Ugotovili so zlom desne noge. Zdraviti se bo moral mesec dni. * šiemu vrtcu. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in ugotovili, da je denar odnesel 15-letni fant iz vasi Srednje. Jestvine, ki so bile poleg denarja, pa so ukradli mladeniči iz okolice. GORICA, 16. — Na goriški sodniji je vložil pred kratkim priziv proti enoletni zaporni obsodbi 55-letni Konstantin Mescko, stanujoč v Gorici, Ul. Krasa 3. Pred 10 meseci so ga prijavili sodnfji, ker se je oblastem predstavil kot neporo-čenec in hotel na sleparski način drugič stopiti v zakon z Marijo Ferfolja iz Gorice. Naklepe je opazila njegova bivša žena Talamini Roza iz Turina. Z Mesckom se je poročila že pred £0 leti v Trstu in mu v zakonu rodila dva otroka, od katerih je starejšemu, ime Konstantin. Leta 1951. je mož zapustil ženo, se preselil v Gorico m se hotel ponovno poročiti s 28-letno Marijo Ferfolja, pri kateri je tudi stanoval. Nekega dne je njegova žena, ko se je mudila zaradi sinovih dokumentov na turjn-sk' občini, izvedela, da je vse dokumente, ki so potrebni za poroko, dvignila goriška občina. Izkazalo se je, da se sin Konstantin sploh ni nameraval poročiti in stari lisjak se je v svojih namenih zmotil. Račune mu je preprečila goriška policija in poroka je šla rakom žvižgat. Sodišče je lansko leto obsodilo Mescka na leto dni zapora, ker je prikrival svoje stanje. Mož se je danes pritožil, toda sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 5 let pogojno. Zavonjen priziv GORICA, 16. — Stara navada — železna srajca, pravi sta«-pregovor. Najbrž bo to držalo pri 3) .letnem Goričanu Alojzu Trampužu. Mož je bil nam. reč ie 3t-krat pred sodniki, ker je kradel, goljufal ali slično. 13. februarja 1952. ga je goriška sodnija obsodila, ker je prodal izposojen motor. Kaznovan je bil na 6 mesecev za-pc ra in 8 000 lir globe No vembra 1951 si je namreč pri nekem goriškem mehaniku sposodil motorno kolo in oblju- ... . , , . . s*a Pr' Buttriu je avtomobil s bil, da se bo vrnil naslednji spolzke ceste zavozil v obcest. dan. Toda mož jo je odkuril ni jarek. Oba otroka sta osta-v Videm, kjer je kolo zasta- j popolnoma nepoškodovana, vil, listek pa ponudil videm- ' medtem ko si je Roza Schiffoškemu mehaniku za 21.000 lir >va pr®bila lobanjo in zlomila t. * 7,., p„,f u „ „ hr, ce je hotel dvigniti ukra- žensko rešili, je zaradi komplikacij umrla. Zdravstveno stanje njenega moža, ki se je pri nesreči tudi poškodoval, se je v zadnjih dneh znatno zboljšalo. Ko je St. Peter Slovenov včeraj zjutraj zvedel o ženini ' smrti, se je takoj odpravil do. mov k otrokoma. deno motorno kolo. G iriški mehanik je zaman čakal na Trampužev povratek. Slednjič je odšel v Ul. Baiamonti, toda tudi tu ga ni našel. Policija ga je aretirala in odpeljala v za. por. Na današnjem prizivu je sodnik Trampuževo kazen potrdil in nepoboljšljivi tat bo moral plačati ie sedanje sodne stroške. Obvestilo Zveze obrtnikov Do nedavnega je bil v Čedadu za župnika Olivo Co- melli. V zadnjem času pa je njegovo mesto piazno, ker ga je videmski ^kof imenoval za vikarja v Vidmu. Ta dogodek kaže kolikšno važnost posveča videmska npdškofra župnikom, ki so v službi v tem mestu. Ostaja vprašanje, kdo ga bo naaleail. Zlasti še, ker ima čedadski župnik nadzorstvo nad ostalimi župniki v Beneški Sloveniji. Podjetni «knjigovodja> GORICA, 16. — Ze od leta i 1948. je v Gradiški imel svoj urad Anton Piccinini, ki je na vrata urada pritrdil napis, da deluje za javnost kot knjigovodja, čeprav ni imel nobene diplome, ki bi to potrjevala. Trgovska zbornica iz Vidma je bila že večkrat opozorjena na niegovo nepravilno delovanje, toda niti na njene zahteve, naj nreneha z delovanjem, ni sli. šal. temveč je še naprej deloval brez diplome in ne da bi bil vpisan v seznam knjigovodij v Trgovski zbornici v Vid. mu. Sodišče v Gradiški ga je že enkrat obsodilo, toda mož je snel napis in še naprej GORICA, 16, — Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da ministrski odlok z dne 13. decembra 1952 določa, da j surove ni treba več plačevati naroč- j kave na odrezek št. 36. Z raz- nine dohodninskega davka, kot deljevanjem bodo zaključili Kava in sladkor za Gorico in Sovodnie Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo pričeli danes z razdeljevanjem kave in sladkorja za tekoči mesec potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, in sicer: 1,500 kg sladkorja na osebo na odrezek št. 35 po 146 lir za kg in 0,400 ali 0,320 kg pražene je bilo to doslej v veljavi, temveč plačati 3 odst. za vsa tista dela, ki izvirajo iz ustnega dogovora in ki znašajo več kot 250 tisoč lir. 31. t. m. Prodajalci jestvin na drobno in uoravniki menz naj dvignejo nakazila za blago na sedežu Trgovinske zbornice Naš vaščan 45-letni Anton Blazetig, ki je po poklicu trgovec, je pred dnevi povozil v Vidmu sedemletnega Daria Nonnina iz Ul. Roma. Otrok je namreč prihajal iz Ul. Dante proti svojemu domu. V trenutku. ko je brez večje pažnje koračil čez cesto, je po Drevo- PORAZ DOMAČINOV V KAIRU S 3:1 je jugoslovansko moštvo odpravilo včeraj Egipčane Strelca sta bila Vukas (2) in Mitič (1) KAIRO, 16. — V egiptovski prestolnici sta se danes srečali v medsebojni tekmi nogometni reprezentanci Egipta in Jugoslavije. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev. Kot je bilo pričakovati. Je jugoslovansko moštvo zmagalo. Od treh golov, ki so jih dosegli Jugoslovani, je Vukas zabil dva in Mitič enega. Egipčani so zabili svoj edini gol v prvem polčasu, ki se je končal neodločeno (1:1). Končni rezultat 3:1 za Jugoslavijo. (Podrobnosti o tekmi še nismo prejeli). Mednarodni program britonskih nogometašev Britanska nogometna i.veza pripravlja tekmo britanske državne nogometne reprezentance «B», proti Franciji, konec februarja ali v začetku marca. Tekma naj bi bila ponoči ob razsvetljavi žarometov. Britanska nogometna zveza predlaga to tekmo kot poskus, da bi ' ja rojaka Rose j a in Candyja z 9:11, 6:4, 10:8, 6:4. Tekma ;e trajala dve uri in pol. Dvojica Američank Connollv in Sampson si je osvojila prvenstvo z zmago nad Avstralkama Hawthorn in Penrose s 6:4, 6:2. Sedgman Kramer 4:3 Segura Mc Gregor 7:0 Tako mislimo Itli* Norveška, Švedska, Jugosls»*J ja, Brazilija Ceylon, Filip*®* in Južna Afrika. Hokejska tekma na ledu angleškim moštvom «WembW Lioras« in italijansko repreze#1 tanco, ki je bila včeraj zveitf v Milanu, se je končala z *®*' go Angležev z rezultatom WASHINGTON, 16. — V sedmem medsebojnem srečanju ie Sedgman premagal Kramerja s 6:3, 7:5. Med dvojico Segura-Mc Gregor pa običajna zmaga prvega — sedaj že sedma (6:2, 6:4). Za letošnja tekmovanja za Davisov pokal se je prijavilo 20 držav: Avstrija, Belgija, Egipt, Francija, Zapadna Nemčija, Velika Britanija, Madžarska, Italija, Irska, Izrael, Luksemburg Monaco, Holandska, Como - Fiorentina 1 Lazio - Triestina ! Milan - Atalanta I Napoli - Juventus 1 Novara . Inter 3 Palermo - Sampdoria 1 Spal - Roma 1 Torino - Bologna 1 Udinese - Pro Patrla 1 Brescia - Legnano 1 Padova - Lucchese 1 Salernitana . Treviso 1 Pi«a - Livorno 1 Cagliari - Verona i Magjlle - Venezia t 2 * X 2 * S premostili veliko praznino v sprejemal stranke, dokler ga j mednarodnih srečanjih, ki vla- ni poklicalo goriško sodišče. In čeprav ni bil kaznovan, se je danes zopet pritožil, da dokaže svojo nedolžnost. Toda sod. nik je potrdil kazen. Poleg tega bo Piccinini moral plačati tudi stroške priziva. Angelu Ba?tnnu odredu začasno svobodo GORICA, 16. — Na začasno svobodo so izpustili šoferja po. krajinske uprave Angela Bar. bana, ki je na silvestrovo do smrti povozil geometra Antona Bertolija. Bai:f>an se je vrnil k svoji družini na Kor*' Italija 21. Ni še določeno, kdaj bodo uvedli sodni postopek ZvCni naoad krm nskega mizarja GORICA, 16. — Agenti Zelenega križa so prihiteli včeraj zvečer na pomoč nekemu ne- j znancu, ki je ležal nezavesten v Ul. Vittorio Veneto. Poleg njega je bilo tudi kolo. V mestni bolnici Brigata Pavia so v njem spoznali 29-letnega mizarja Ferruccia Musina iz Krmina. Mož je bil nezavesten, in ko si je malo opomogel, je pričel dobesedno rjoveti in se zvijati v živčnem napadu. Ker ga niso mogli na noben način pomiriti so obvestili goriško policijo, ki je poskrbela, da so ga odpeljal v pokrajinsko umobolnico. Med najbolj Šimi boksar ji so večinoma Američan] Ameriška revija «Ring Ma- Peresna kategorija: prv»> gazin« je objavila lestvice Saddler (ZDA); 1. Farno^5* najboljših boksarjev na svetu (Fr.), 2. Collins, 3. pep, 4. V* po posameznih kategorijah. Od : set (vsi ZDA), 5. RoC**4 83 boksarjev v teh lestvicah je j (Španija), 6. Davis 7. Fl*®* da do konca nogometne sezo- I ne. Ce bo prišlo do srečanja s Francijo, bodo odpovedali napovedani turnir britanske državne nogometne reprezentance «B» po Evropi. Dne 3. maja bo v Boulogneu tekma med angleško in fran- .. _ ccsko amatersko nogometno re-1 49 boksarjev iz ZDA in 23 bo- gan, 8. Smith, 9. RiUey, prezentanco. Dne 21. oktobra ksarjev iz vse Evrope in tojChavez (vsi ZDA), bo v velikem londonskem olim. pijskem stadionu v Wembleyi velika mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Velike Britanije in ostalega sveta. Vsa ta srečanja priredijo v okviru proslav devetdesetletnice ustanovitve Britanske nogometne zveze. 18 letna prvaka MELBOURNE, 16. — Le..is Hoad in Ken Rosewall sta najmlajša teniška igralca (Imata po 18 let), ki sta si kdajkoli osvojila avstralsko prvenstvo v igri dvojic. Premagala sta svo- pretežno v lažjih kategorijah. I Lahka kategorija: prv»* Mušja kategorija: prvak Shi- j Carter (ZDA); 1. Gonzal'* rai (Japonska); 1. Tuli (J. (ZDA), 2. Salas (Mehika), * Afrika), 2. Marino (Havaji), I Aranjo, 4. King, 5. Atkips 3. Allen (Anglija), 4. Cairney i ZDA), 6. Zulueta (Kuba),1 (Škotska), 5. Herman (Škotska), 6. Gardner (Anglija), 7. Pearce (Anglija), 8. Hancock (Avstralija), 9. Martin (Španija), 10. Čampo (Filipini). Petelinja kategorija: prvak De Marco (ZDA), 8. JohnsO« (Anglija), 9. Johansen (D##i 10. Chavez (ZDA). Pollahka kategorija; PrVSf Cavilan (Kuba); L Dy)?eS’ ,i Bratton, 3. Turner, 4. Micel* Carruthers (Avstralija); 1. To-; 5. Davey, 6. Graham, 7. Ar* well (J. Afrika), 2. Snadeyron gon, 8. Womber, 9. Davvs°p (Francija), 3. Sneyers (Belg,), j (vsi ZDA). 4. Gault (ZDA), 5. Cohen | Srednja kategorija• brez (Fr.), 6. Zuddas (I.), 7. Anna- --------------- — 3 ~ ^ lcro (I.), 8. Keenan (Škotska), 9. Williams (Anglija) 10. Oje-da (Mehika). ZADNJA POROČILA Trumanova o vzajemni poslanica varnosti KINO VERDI. 17: «Am<*ričan v Parizu«, G, Kelly in L. Caron. VITTORIA. 17: cPlašč*. K. Ha »cel in Y. Šanson. CENTRALE. 17: «Psi In mač-čkt», T. de Filippo In U. Spadaro. MODERNO. 17: »Kitajski maliki, G. Greenstreet in G. Fitzgerald. Sneg; onemogoča cestni p r o in e I Med 6. in 7. januarjem je I pravijo občutno škodo pred-sneg na debelo prekril beneške * vsem na avtobusih. Ne bi te- griče in doline. Od tistega časa se je vreme precej spreminjalo in lahko rečemo, da je v glavnem prevladoval mraz. Zato se je sneg obdržal in povzročil številne težave zlasti prevozu. Veliko nevarnost predstavljajo ovinki. Za neprevidnega vozača so nevarni tudi tisti deli cest, ki so na prisojni strani. Tukaj je sneg zmrzel in na njem še posebno drči. Spričo teh dejstev ni mogoče ukreniti ničesar, kajti ni mogoče trditi, ria take poti niso uporabne. Pač pa bi morala obči.Hka uprava na nevarnejših krajih posuti cesto s peskom. Stroški za ta dela so prav gotovo manjši od škode, ki jo slabe in nevarne poti napravijo na vozilih. Ob tej priliki se moramo ponovno spomniti na razne oblasti, ki ne skrbijo za naše poti. Tako je na primer pokrajinska cesta v Terski dolini ie vedno polna lukenj, ki na- leli, da bi tudi pri nas, po pzgledu avtobusnega podjetja v Nadiški dolini, ukinili avtobusne proge, dokler ceste ne Poročilo ameriškega obrambnega sveta*Zadnje priprave za ustoličenje Eisenhowerja WASHINGTON^ 16. - V svoji poslanici, ki jo je danes predložil ameriškemu kongresu, poudarja predsednik Truman, da sta vzajemna obramba in ameriška pomoč tujini zn ameriško varnost nujno potrebni in da ju je treba načrtno m skrono vdelati v gospodarstvo Združenih držav, da bosta sloneli na trdnejših temeljih in ne bosta samo odvisni od običajne vsakoletne odooritv* po ameriškem kongresu. Zaradi tega priporoča predsednik Truman te-le smernice; 1. Načrt vzajemne varnosti naj zavzame primerno mesto ir.ed ameriško zunanjo in noti anjo politiko, ki sta medse-boj tesno povezani in se medsebojno podpirata. Načrt vzajemne varnosti je treba prikrojiti tako. da bo čim bolj podprl ameriško zunanjo potiti -o za državno varnost. 2. Ne da bi omejili nadzorstvo m odgovornost ameriškega kongresa v zvezi z izdatki za vzajemno varnost, je treba pripraviti ukrepe, ki bodo o-mogočili, da se organizira vzajemna varnost za daljši rok kot doslej. 3. Nerazvitim državam je tieba priskrbeti osnovna sredstva za izgradnjo njihovih temeljnih gospodarskih in so- bodo popravili. Tak dogodek S^uC^n‘ jim prožiti bj lahko imenovati za obtožbo tehnično pomoč. pokrajinske uprave. Ustanova za gorsko gospodarstvo se je preseula Ustanova za gorsko gospodarstvo je tista birokratska ustanova, ki bi se morala zanimati za možnosti gospodarskega razvoja naših gorskih vasi, ne pa samo zato, da z nekoristnimi ukrepi troši denar iz svojih fondov. Naši ljudje jo dobro poznajo, ker so že neštetokrat zaman trkali na njena vrata. Vsekakor pa jih obveščamo, da se je preselila v Videm, Trg Patriarcato. Svoje urade Ima v prvem nadstropju pokrajinske pa ače. Predsednik Truman poudarja, da je seveda treba v prvi visti zadovoljiti potrebe aktivnih borcev na Koreji in drugih ostalih ogroženih področjih. Takoj za tem pa je treba predvsem skrbeti za primerno opremo tistih zaveznikov v Evropi in na ostalih kritičnih področjih, ki morajo varovati ogrožane meje svobode naglašuje Truman, in opozarja, da bi Združene države zanemarile lastno varnost, če ne opremijo teh obrambnih sil hitro in primerno. Trumanovo poslanico ameriškemu kongresu spremlja pregled vzajemne pomoči v drugem polletju 1952, ki obsega izdatke ža evropsko obrambo dobave vojaške opreme, naro- noatlantske obrambne organizacije v finančnem letu, ki se bo končalo30.junija letošnjega leta. izdale za obrambo vsega nad 10 milijard dolarjev. Obrambni svet, ki ga je predsednik Truman ustanovil leta 1951, da mu od časa do časa poroča o izvajanju načrta ^obrambne mobilizacije in o važnih podrobnostih v zvezi s tem načrtom, je danes predložil poročilo, v katerem zatrjuje, da so Združene države po vsem zmožne nositi breme, ki ga jim nalaga sedanji načrt obrambne mobilizacije. Poleg tega izraža obrambni svet v svojem poročilu tudi mnenje, da bodo Združene države sposobne rešiti gospodar-ske in socialne probleme Ki se bodo pojavili, čim se bodo zni?a* za obrambo. Nato obravnava poročilo a-meriško načrtno pomoč ostalim državam in nadaljuje ta ko-le: «Ko odobravamo nakazila inozemstvu za obrambni nte .smemo razmišljati ol „ tem, kaj moremo, temveč o ! —. X tem, kaj moramo storiti sku-paj z našimi zavezniki, da bo obramba čim učinkovitejša Ne smemo pozabiti, da naši izdatki za vojaško obrambo v inozemstvu lahko tudi veliko prispevajo k vzdrževanju in izboljšanju narodnih in zasebnih gospodarstev naših zavez- bo začela nova stran zgodovine Združenih držav. Eisenhower in Nixon se bosti; nato v odprtem avtomobilu odpeljala v Belo hišo. Na posebni tribuni bosta gledala mimohod oddelkov vojske, mornarice in letalstva, medtem ko bodo letalske jate krožile po nebu. Parade se bodo udeležili tudi veterani korejske vojne in zadnje svetovne vojne, čete bodo opremljene z najnovejšimi vojaškimi pridobitvami, v sprevodu bodo tudi folklorne skupine raznih ameriških držav. Svečanosti tega dne bo zaključil tradicionalni »ustolitveni ples». ki se bo zaradi velikega števila povabljenih letos vršil v dveh dvoranah. VPRAŠANJE PERZIJSKEGA PETROLEJA Danes Mosadekov odgovor na nove angleške predloge ? ------ JV*. vaka; l. Turpin (Angl.), 2-son (Havaji), 3. Humez 4. Durando, 5. Castellani, Sala, 7. Hayes, 8. (vsi ZDA), 9. Angelo (J- ^ ka), 10. Laurent (Fr.). Poltežka kategorija: Moore (ZDA); 1. Maxi». ", Johnson, 3. Matthews ZDA), 4. Pompee (Trinid>“’ 5. Nardico, 6. Harrison, 7. --------- UM Težka kateaoriin' de, 8. Johnson, 9. La (vsi ZDA), 10. Turpin (An«1",' To* .-7- ntVP ' Kategorija: V' « Marciano (ZDA); 1. Walco**’1, Charles, 3. Layne, 4. La SJV za. 5. Bivins, 6. Henry, 7. lace (vsi ZDA), 8. Wiluffi (Angl.), 9. Neuhaus (Netn® Sys (Belgija). Domnev o vseb m ong eških pred ogov Raigovor med Mosadekom in amer škim veleposlanikom v Teheranu JllVOIltUS B * PodCfO^j vorica, da se «American Le- ! v neoeljo v Sovoonj® Juventina B je preteklo J deljo zabeležila zmago v ^ _______________„_____ mansu, kjer je nastopil* ^ skupine, ki bi ovirale mirno j ti domači rezervni ekip*- ,jj> predvajanje. Med drugimi bi j s,°. zfna8aJi z ji WASHINGTON, 16. — Iz do. bro obveščenih krogov smo izvedeli, da je Velika Britanija poslala Iranu nove predloge za rešitev anglo.perzijskega petrolejskega spora. Predloge je v odsotnosti britanskega diplomatskega predstavništva v Te. heranu izročil iranskemu ministrskemu predsedniku ameriški veleposlanik v Teheranu Lloyd Henderson. Iz istega vi. ra poročajo, da bi moral Mo-sadek odgovoriti že jutri in da imajo v odgovor velika upa. n j a. Glasnik državnega depart- nikov. r'*'ta • Pre*tolnica se mrzlično pripravlja na uradne svečanosti, ki Be bodo vršile prihodnji torek ob ustoličenju novega ameriškega predsednika Tisoči gostov so že prispe-U v mesto, na stotisoče jih pa še pričakujejo Palače, hiše in ccstc so zg okraSene 7. zasta« vami in venci zelenja. Sveča-nosti se bodo začele v nedeljo z verskimi obredi v čast novega predsednika in z molitvami za mir. V nedeljo popoldne bodo gostje obiskali tuia veleposlaništva, isti večer pa bo velik sprejem na čast guvernerjev raznih zveznih a-meriških držav. Ameriški sim. fonični orkester bo priredil koncert v Dvorani ustave V ponedeljek bodo washington- HUDA EKSPLOZIJ A včeraj v Sarajevu Do eksplozije je prišlo v nekem vojaškem podjetju in pri tem je bilo 21 mrtvih in 50 ranjenih BEOGRAD, 16. — Danes je Itriilo ob bombnik «Lancaster». čila prekomorski obrambni in-, ski gostje si ogledali prestol dustriji evropski gospodarski | nico m mestne muzeje, napredek in evropsko skup-. V torek opoldne bosta novi nost. Iz tega pregleda le raz- piedsednik in podpredsednik vidno, da bodo članice Sever- svečano prisegla in s tem se prišlo v nekem vojaškem pod' jetju v Sarajevu do hude eks. plozije, ki je zahtevala življenje 21 oseb, 50 oseb pa je bilo ranjenih. Materialna škoda je relativno majhna. Na kraj ne. sreče je takoj prišla posebna komisija, ki bo ugotovila vzroke. Ranjencem so takoj nudili vso pomoč. 26 mrtvih pri včerajšnji letalski nesreči LONDON, 16. — Letalsko ministrstvo sporoča, da je za-radi včerajšnjih letalskih nesreč v Sredozemlju izgubilo življenje 26 oseb. Ministrstvo pojasnjuje, da je britansko transportno letalo eValletta« strmoglavilo v morje, ker je ki se je prav tako zrušil. Na bombniku je bilo 7 članov posadke, na prevoznem letalu pa 3 člani posadke in 16 potnikov Francosi užaljeni zaradi zmerjanja PARIZ, 16. — Podtajnik francoske trgovinske mornarice Jules Romarony je prosi! zunanjega ministra Bidaulta. naj protestira pri ameriškem državnem departmaju earadi izjav demokratskega poslanca Francisa Walterja v washing-tonski zbornici, ki je, govoreč o «zakonu Mac Carranas. dejal da so mornarji francoskega prekooceanskega parnika «Li-bertdn nič manj in nič ve{ kot «grlorezia. maja je izjavil, da je Henderson poslal sporočilo tudi same. mu državnemu departmaju; ni pa navedel njegove vsebine Razgovor med ameriškim pred. stavnikom in ministrskim predsednikom je trajal nad se. dem ur in so ga prekinili zaradi muslimanskega praznika. Domnevajo, da temeljijo novi britanski predlogi na slede, čih točkah: 1. ustanovitev mednarodnega predstavniškega organa, v katerem bi bila Velika Britani. ja, Združene države in ena ali dve še nedoločeni državi, ki hi skrbele za razdeljevanje petroleja; 2. Združene države bi plačale neko določeno vsoto (govori se o 100 milijonih dolarjev) kot predplačilo za petrolej, ki bi ga nakupile za svojo uporabo; 3. Velika Britanija in Iran bi predložili mednarodnemu so dišču v Haagu vprašanje dolo. iitve odškodnine, ki bi jo mo. rali plačati AIOC za nacionalizacijo industrijskih naprav v Abadanu. Perziji pa bi dali možnost, da preda vprašanje odškodnine kakšnemu drugemu mednarodnemu organizmu, katerega člani bi bili določeni od predsednika mednarodnega sodišča v Haagu. Te načrte so sestavili v Londonu na razgovorih med angleškimi pred. stavniki in namestnikom ame. riškega državnega tajnika za Srednji vzhod Henryjem By-roadom. gion» in nekatere druge organizacije pripravljajo, da postavijo okrog teh kinematografov se moral film predvajati tudi ;tom 4-2, ki je zelo i poseono, ce pomislimo, bilo ta dan nekaj najb®"^ igralcev, ki so igrali s P ^ ekipo v Sovodnjah. B>'a J Gonja proti Chaplinu .Limsngltt” umaknjen s HOLLYWOOD, 16. - Kinematografska podjetja družbe «Fox» na zapadni obali ZDA so umaknila s programa Chaplinov film cOdrske lugi» (Li. melight), ko te Je razširila go. v znamenitem ((Kitajskem gle. dališčus v Hollywoodu in v kinematografih «E1 Rey» in ... | v ouvuuujeu. «Los Angelesu. Organizacija , juventlne B je po tej t**^ «American Legions opira svojo zei0 a .tivna saj je od akcijo proti Chaplinu na sum. odigranih tekem dve 6° p ničenje, «da je Chaplin razvi dve izenačila in eno izfiuLj? jal dejavnost v korist komuni- Odigrati mora še tekme s * j stičnih organizacij« Predstav, goro in s Fiammo v Sovoow^ nik družbe «Fox» je izjavil, da *er v Marianu. To nedelj® f je prilo do sklepa, da se film j Juventina B igrala na umakne s sporeda, po pritisku ^em )Srišču v Sovodnja d ki ga je izvajala «Amerikan i cklf‘, ,z Podgore. Tek'« Legion«. |bV2e-? °b 14'30 urY v * . ... , , j Tudi Juventina A J* ,1» Iz Ottawe pa prihaja vest, !de]j0 zabeležila , £ so vzeh s programa francoski prvo po celj yeri p0r$ film «Clochemerle» zaradi sr. v moštvu so lgralj nek»£ ditega napada nadškofa Ale- ... — «‘.i xandra Vachona, ki je film o- značil za ((prostaški, nevaren in poguben« ter pozval katoli- čane, naj ga bojkotirajo. Pariški «Figaro» o »zadevi Marly» PARIZ, 16. — V zvezi z an- j keto o (zadevi Marty» je pariški ((Figaron objavil besedilo pisma, ki ga je uredništvu po. slal Vuillemin, voditelj »Starih iz Črnega morja*. V pismu na-glaša, da ne odobrava obtožb proti Mart.vju in sporoča svoj izstop iz stranke. „ tir rezervni igralci, ki so *e .V dobro izkazali. Zaradi \jl bilo potrebno, da bi tudi v ^ dočnosti igrali ti igralci v (I vem moštvu. To nedelj0 Juventina počivala, nato Pj bo začela težavna pot P° f r.ega prvenstva. JuventiJ] ^ kljub nedeljski zmagi ( Gottardom (3-1) še vedn zadnjem mestu v lestvic • MADRID, 16. — V rojstni hiš] Miguela de Cervantesa bodo odkrili muzej, posvečen velikemu španskemu piscu. Po dolgih raziskavanjih je uspelo Astranl Marinu ugotoviti, katera je rojstna hiša Cervantesa; nahaja se v Alca a de He-nares, 30 km od Madrida. Namiznoteniška tek^J, To nedeljo bo v Mladike v Gorici tekm® miznem tenisu med Dru® f slovenskih srednješolcev rtif' sta in Slovenskim diJ ^ii' društvom iz Gorice. P° g $ tekma je bila že lani v ci Takrat sta za vsako pf tekmo/ala dva igrale* P ,j t vis cup sistemu. p boljši Tržačani i 4-1- v bedo verjetno tekmovali rih za vsako moštvo. 0» $ lovanja med goriškiml j/ žaškimi srednješolci J® šolskem letu prišlo že ir Tekma »e bo začela ob Odguvorm gieclnik STANISLAV KbNKO — UKEDN1STVC) ULICA MUNTECCH1 šl 6 lil nad - Telefon številka 93-808 m -14 638 — Po*’ni predal 502 - (JPKAVA U1.ICA SV FKANCISKA St. 20 - Telefonska številka 73-38 - OtU-ASI od 8.30 12 In od 15 18 - Tel 73-38 - Cene og‘asov. Za vsak mm viši »e v Siriru l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn širine l stolpca 7a vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica (II S Pellic« I TI Te' 33-81! - Rokopisi se ne vračajo a 350, Četrtletna »00, polletna 1700 celoletna 3200 Itr. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod tO. mesečno •I*0 p i 4VU Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za Jugoslavijo: Agencij* demokratičnega Inozemskega NAKOCNINA Cona A: mesečna Postni tekoči račun za STO Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni Oankl v Ljubljani 608-90332-7 — Izdala Založništvo tržaškega tiska D Z<>Z