VESTPHK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETNtK XLt.
CELOVEC, PETEK, 31. JANUAR 1986
ŠTEV. 5 (2261)
Bajte siovenščini v javnosti ajeno mesto!
Oh 80-ietnici SPO ..Srce": Samozavesten nastop Stovencev v jnvni rniprovi i deietnim gtnvnrjem
„Kdaj bo dežetni turistični prospekt, ki vabi na tisoče gostov na Koroško, prvič zapisa), da živijo v tej deže)i tudi koroški Stovenci?" je v sredo na javni diskusiji ob 80-!etnici Siovenskega prosvetnega društva "Srce" v Dobrti vasi vpraša) Frane Rutar dežetnega gtavarja Leopotda Wagnerja. Javna razprava na temo „Bomo koroški Stovenci preživeti?", katere sta se udetežita poteg dežetnega gtavarja tudi še predsednik NSKS Matevž Gritc in tajnik ZSO Marjan Sturm, seje namreč razvita v pravo javno potitično oceno koroške manjšinske potitike v zadnjih desette-tj'h.
Lahko bi rekli, da je bil to javni obračun o avstrijski manjšinski politiki, toda ne samo ob 80-letnici prosvetnega društva v Dobrli vasi, temveč tudi ob 10-letnici sklepanja zakona o narodnih skupinah.
Zato tudi ni sklučaj, da je Franc Rutar iz Dobrle vasi, ko je pred več kot 200 poslušalci povedal kako se turisti čudijo nad Slovenci v deželi („sind das Auslander?") razočarano dodal, da je pred leti sam bil prepričan v pozitivne učinke, ki jih bo imel zakon o narodnih skupinah. - V bistvu se pač „od zgoraj" ni premaknilo. („Državna pogodba je pač podobna zakonski pogodbi: če dobre volje ni na obeh straneh, je pač zakon pokvarjen.").
Lahko se strinjamo z deželnim glavarjem, kije dejal, daje iluzija misliti, da bodo take javne razprave bistveno spremenile prepričanj na obeh straneh. Ne, tega verjetno tudi nihče ne pričakoval. Zato pa je bila to dobra priložnost si marsikaj direktno povedati obraz, kot se pač spodobi v demokratičnih strukturah. Seveda je moral biti razočaran tudi tisti, ki je pričakoval od deželnega glavarja nove izjave npr. v zvezi s šolstvom. Zavestno se jim je izognil („moja stranka hoče še naprej obdržati vlogo sodnika") oziroma priznal, daje njegova - že splošno znana - argumentacija postala le bolj uglajena („verfei-
nert"). Res novo je bilo le to, da smo iz njegovih ust prvič slišali, da se pač mednarodne pogodbe sčasoma postarajo, tako da mnogi danes ne vedo več kaj so si mislili podpisniki -vrhu tega pa postajajo , menda vse take pogodbe restriktivne (zoževal-ne). Je morda to vzrok, daje Avstrija kar sama od sebe sklenila zakon o narodnih skupinah, ki zožuje člen 7 avstrijske državne pogodbe?
Ob vseh teh nasprotujočih si stališčih pa kljub temu ostaja upanje, da masivne želje - izražene v konstruktivnem, stvarnem, a odločnem vzdu-šuje - na najvažnejšega moža v deželi ne morejo ostati brez vsakega pozitivnega učinka. Kajti argumenti, ki so jih povedali zastopniki Slovencev in drugi diskutanti, niso bili borni:
-	edinole dejanska skupna šola je v stanju premostiti emocionalne prepade, ki so jih ustvarili plebiscit, medvojna doba, nacizem in asimilacijska politika (Sturm);
-	do skupnega stališča strank in slovenske narodne skupnosti je mogoče
Nr. 1
Aktuelle Information
liber die Minderheitenschuldiskussion
in Karnten
S posebno brošuro „Schutinfo" bo Komite za obrambo dvojezičnega šotstva" skrbet za ponovno informiranje demokratičnega tabora na Koroškem in v ostati Avstriji.
priti le tedaj, ko se bosta obe veliki stranki ločili od spotazumevanja z FPO in KHDjem, kajti kompromisa med Slovenci in nemškimi nacionalisti ne more biti (Grilc);
-	..preživeti" ima opravka z bodočnostjo, zato ni važno, da govorimo o bodočem zgodovinopisju, važno je, da močni v deželi postavijo signale za pospeševanje slovenščine (Travnik);
-	pokažite dobro voljo in napravite v uradni „Karntner Landeszeitung" vsaj pol strani slovensko; nekaj podobnega imajo tudi na južnem Tirolskem (Gstettner);
-	pokažite pogum in izdajte proglas o koristnosti učenja drugih jezikov (tudi slovenskega) (Kumer);
-	pokažite pogum in krepite slabšega, šibkejšega; tudi Kristus je nekaj tvegal za šibkejšga (Tratar);
-	pomagajte v Žitari vasi uresničiti enakopravnost slovenščine, pa bodo slovenski časopisi imeli vzroka zelo pozitivno poročati o vas (Podjunčan);
-	in tudi zabavno je bilo parkrat, naprimer ko je nek Pliberčan skoraj misionarsko apeliral na Wagnerja: ..poskrbite da bomo v Pliberku dobili dvojezični otroški vrtec in boste večno živeli";
-	aplavz pa je že! md' predlog naj vsi šolarji dvojezičnega področja obiskujejo dvojezične šolo, če pa kdo hoče, naj naredi privatne nemške šole (Kramer).
Še več je bilo pozitivnih in konstruktivnih predlogov za resnično enakopravno in mirno sožitje, tako da se je na tej javni razpravi okrepil vtis, da se Slovenci ne bojijo bodočnosti. Da so ob vseh neugodnih razmerah vedno bolj prepričani, da je treba še več in še bolje delati z lastnimi silami. Da je pač zanašanje na rešitve „od zgoraj" le iluzija. Š tem samozavestnim ravnanjem pa Slovenci niso v slabi druščini, kajti vedno več ljudi v Avstriji spoznava, da je demokratično to, če sam posegaš o družbeno dogajanje.
v.
GIMNAZIJSKI PLES ** Zadovotjni so biti letošnji
maturanti s potekom Gimnazijskega ptesa. Nad 1000 tjudi se je zbrato ob mizah, se vrteto na ptešišču, tehtato košaro, sodetovato pri dražbi za otjnato stiko in torto, se zabavato ob gtasbi Stakov, Šoka, Zmede in skupine Carinthia Combo ter občudovato potnočne ptese maturantov. Izkazato se je, da šteje Gimnazijski ptes poteg Stovenskega ptesa in ptesa sociatistične stranke gotovo med najbotj obiskane in pritjubtjene ptesne prireditve v Cetovcu.
Če bo še matura tako dobro uspeta, bo vse v najbotjšem redu.
Stovenska prosvetna zveza Krščanaka kutturna zveza
S!avnostna prireditev
ob stovenskem kulturnem prazniku
v spomin
VALENTiNU POLANŠKU
sreda, 5. februar 1986, ob 19.30 uri v veiikem studiu Koroškega radia (ORF-Theater) v Celovcu, Sponheimerstr. 13.
Slavnostni govor: Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Glasbeni del oblikujejo:
#	Janez Gregorič/Roman Verdel
s Scheidlerjevo sonato v D-duru
#	Obirski ženski oktet SPD „Obir" na Obirskem
#	Mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple
#	Sestri Velik iz Sel - Kota
Recitacije: Recitatorska skupina slovenskih dijakov iz Celovca z
PREBERtTE
na
strani
2	Tovarna celuloze „Obir": Sodelovanje ob meji je rodilo sadove.
3	Pogovor
s predsednikom SIM Matjažem Jančarjem
4	Ogrožena delovna mesta v Sinči vasi
5	O premieri Odra mladje
6	Stran za najmlajše: krofi, maske in uganke
7	75-letnica Slovenskega planinskega društva Gorica
8	Občni zbor Slovenskega atletskega kluba
Treinn ann!i:n v pravem trenutku
Še ni dolgo od tega, ko sta se v Ženevi na svetovno-političnem vrhu sestata ameriški predsednik Reagan in generalni sekretar KPSZ Gorbačov. Oba sta po razgovorih zagotavljala svetovni javnosti, da je zdaj konec hladne vojne in da se začenja novo obdobje zaupanja in popuščanja napetosti. Svet se je oddahni!. Toda le za kratek čas.
Teroristični napad, doslej neznane, verjetno palestinske skupine, na Dunaju in v Rimu je pokvaril božični mir in svetovno javnost ponovno opozoril na nerešeni problem tragične usode palestinskega naroda. Teroristični napad je zahteval življenje nedolžnih ljudi, je neopravičljiv in zločinski. Ni pa bil tako silovit, da hi ogrožal svetovni mir.
Tega pa trenutno ogroža histerična ameriška reakcija, ogroža ga naivno in neumno tolmačenje sveta ameriškega Reagena, ki je vzel ta napad za povod, da zopet enkrat igra svetovnega žandarja. Brez najmanjšega dokaza dolži Libijo, da stoji v ozadju terorističnih napadov. Hkrati pa neuspešno izsiljuje od evropskih zaveznikov kazenske sankcije proti Libiji in konec koncev na lastno moč mobili-
zira ameriško mornarico v srtedo-zemskem morju proti tej majhni afriški državi. Reagan potrebuje za svoje tolmačenje sveta poosebljeno zlo, in kot to zdaj ni več Brežnjev, si je poiskal Gadafija.
In naenkrat se je tudi majhna Avstrija znašla sredi nevarnega sve-tovno-političnega dogajanja, ker je slučaj zanesel teror tudi na avstrijsko ozemlje. V neverjetni hitrosti so se našli politiki opozicije in večina meščanskega tiska, vključno ORF-a, da bi Reaganu dokazali, kako zvesto mu sledijo. Propagandni aparat CIA-a je v Avstriji povsem uspel: vsi ponavljajo, da svetovnega miru ne ogroža ameriška mornarica, ne ameriške rakete, temveč „nori" Gadafi, ki je medtem v pogovoru z avstrijskim dnevnikom ..Kurir" (ki sicer najbolj hujska proti Libiji) dejal, da nima nobenega opravka s terorističnimi napadi na Dunaju in v Rimu. Toda za nekatere je že od vsega začetka jasno: kar govori Gadafi je laž, kar izjavlja Reagan drži!
Ne samo v Avstriji, tudi po vsem zahodnem svetu, je Kreisky bil očitno edini izmed uglednih politikov, ki so ob tem vprašanju vztrajali pri trezni
liniji. Zastopal jo je tako v pogovoru v ORF-om kot tudi na svetovnem kongresu PEN-clubo v ZDA. Bistvo njegove izjave je bilo: teror Palestincev ne izvira iz Gadafijevega zli duha, temveč iz nerešenega problema palestinskega naroda, ki živi na svojem od Izraela okupiranem ozemlju v podobnih razmerah kot črno prebivalstvo v Južni Afriki. Trezna analiza ob pravem času.
Reakcija (v dvojnem pomenu besede) ni izostala. Ljudska stranka je vzdignila vik in krik, kako Kreisky menda škoduje ugledu Avstrije, na zasedanju PEN-cluba v ZDA je neznatna peščica cionističnih pisateljev hudo napadla Kreiskega in proti njegovi udeležbi zbirala podpise. Podpisalo je 15 od sedemsto navzočih pisatljev.
V časih, ko vsepovsod - po svetu in v Avstriji - veje veter z desnice, so besede, kakršne je govoril zdaj že 75-lctni Krcisky, spodbudne za vsakogar, ki mu je pri srcu svetovni mir, pravični in demokratični odnosi na svetu.
Takih konkretnih besed ob konkretnih dogodkih je namreč v zadnjem času vedno manj.	fra-ter
ZVEZA
KOROŠKIH
PARTIZANOV
vabi na
spominsko
svečanost
ki bo v nedeljo 2. februarja 1986 (ne 9. februarja, kot je bilo prvotno objavljeno!)
ob 11. uri na pokopališču v Svečah ob grobišču narodnega heroja Matije Verd-nika-Tomaža in soborcev.
Na sporedu:	polaganje
vencev, nagovor in kulturni program.
Počastimo z našo udeležbo spomin mrtvih junakov, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti fašizmu.
Glavni odbor
,,Sodetovanje ob meji koristi Koroški"
Dipl. inž. Feliks Wieser o načrtih tovarne „Obir"
..Nasprotniki našega gospodarskega sodetovanja ob meji morajo prav v teh dneh spoznavati, da njihova teza o škodljivosti tega sodetovanja za Koroško ne drži." To je povedat postovodja Tovarne eetutoze „Obir" iz Rebrce dipt. inž. Fetiks Wieser, ko smo se z njim razgovarjati o načrtih ..Obirja" in o možnostih sodetovanja cetutozne tovarne v Magdatenu pri Betjaku in v Re-
brci.
Zadnje dni so se namreč pojavite ocene, da tovarna eetutoze v Magdatenu gospodarsko ne bo preživeta. To je povzročito hud potitičen spor med deiavci podjetja in sociatisti na eni strani ter Kteine Zeitung, ki je objavita to negativno oceno Magdatenu. Časopisu so očitati, da vznemirja detavstvo in s svojimi „ ocenami" podpira interese vetikih štajerskih ceiu-ioznih in papirnih tovarn, ki so jim napoti manjše tovarne na Koroškem. V teku teh javnih debat se je zvedeto, da bosta cetutozni tovarni v Magdatenu in na Rebrci v bodoče tesneje sodetovati, predvsem gtede preverjanja možnosti za prodaje eetutoze v Jugostaviji. Zato smo se odtočiti za pogovor z direktorjem Wieserjem.
Predavanje o spornem odlagališču atomskih odpadkov
Predtog jugostovanskih geotogov, naj se btizu Stovenj Gradca raziščejo
-	poteg drugih t2 krajev v Jugostaviji
-	pogoji za odtaganje atomskih odpadkov je v Stoveniji in na Koroškem razptamtet ostre debate. Tudi vete-smetišče za komunatne in industrijske odpadke btizu Laboda vznemirja prebivatstvo.
Prihodnjo sredo bodo zainteresirani Korošci imeti možnost skupaj z angažiranim zaščitnikom okotja iz Stovenije razpravtjati o probtemu odtagatišča jedrskih odpadkov. Betjaški mirovni komite je povabit kot predavatetja dr. Huberta Požarnika, predstavnika tjubtjanske skupine ..zaščita okotja" (predavanje bo v sredo 5. 2. 86 ob t9.30 v dvorani betjaške „Gosser-Brau). Betjaški mirovni komite že več tet sodetuje z mirovnimi skupinami iz Furtanije in Stovenije.
.S/zncnsA/ tzzsZn/A' /Fcz/ /eh v <7cž;7; nBo kužu/; vz7;'Az; raz;;;nct'anja za rei/fet' tovarne v Rebrc/, /c/ b/ s7z;nz7a na Aooperac/j/ s 3/ovcn;jo. .S*cz/z;j pa mar^/Az/o A//z*c „Ob/r" Ar ^oz/e/ovanjt; z Magt/a/enom. KaAo to?
F. IV/e^er.' „Res je, da se tovarne, ki proizvajajo razmeroma mato cetuto-ze, večkrat znajdejo v gospodarski stiski, tn to zaradi resničnega nihanja cene eetutoze na svetovnem trgu. Cene pa diktirajo Skandinavci, Ame-
Magdaten in Rebrca sta pomembni tudi za mate kmete.
rikanci, tudi že Japonci in vedno botj tudi že Sovjetska zveza.
Zato smo šti v Obirju od vsega začetka v koncepcijo integrirane tovarne, ki proizvaja cetutozo izktjučno za znane firme, ki predetu-jejo cetutozo v papir. Vktjučeni smo v repro-verigo: smrekov tes dobimo od dobavitetjev iz Avstrije, sami prozi-vajamo cetutozo, naši partnerji v Stoveniji proizvajajo papir in grafične produkte (npr. Mtadinska knjiga in
Gorenjski tisk), en det teh končnih produktov spet kupimo in jih prodajamo na evropskem trgu. Na ta način Obir ne čuti tako močno ta vetika nihanja cene. Ni teh vmesnih trgovcev.
S tovarno v Magdatenu smo že dosedaj sodetovati pri nakupu tesa. Sedaj pa obstaja možnost, da z Mag-datenom sodetujemo tudi pri prodaji eetutoze na jugostovanskem tržišču. Gtede eetutoze imamo na jugostovanskem tržišču dober gtas, ker smo v zadnjih tetih dobro detati. Jugostavija uvaža ietno okoti 220.000 ton cetu-toze - in če je ponudba v redu bi bit tudi za Magdaten prostor na jugostovanskem tržišču. Saj ima Koroška prednosti zaradi geografske btižine, pri cetutozi je transport žeto drag. Magdaten bi si pač mora) tudi premi-stiti. kaj bi kot protiutež kupit v Jugostaviji, to je podtaga za dotgoročno sodetovanje.
Še nekaj je treba povedati: obstoj teh dveh manjših podjetij je tudi za koroško tesno gospodarstvo, predvsem tudi za manjše kmete, izrednega pomena. V nasprotnem primeru bo cena odvisna samo od enega podjetja, od Frantschacha."
.S V. /ca; je vzroA, ha se je /zbo/jša/ na Koroškem po/;Z;ču/ z;z/uz;.s ho OZur-ja?
F. Bhe.ser. V prihodnjih dveh tetih bomo pripravtjati načrte za rekonstrukcijo podjetja. Citj rekonstrukcije pa je povišati proizvodnjo na 90 do
100.000	ton eetutoze tetno, popot-noma sanirati okotje in se energetsko osamosvojiti. V to rekonstrukcijo, ki naj bi se začeta )987 ati 1988 in bi trajala tri teta, bi podjetje investiralo najmanj 300 mitijonov šitingov tast-nega kapitata. Stroji (npr. stroj za odvodnjavanje), ki jih je podjetje nabavito v zadnjih tetih bodo pridobivati s sežiganjem žagovine, skorje in drugih odpadkov.
Te načrte je mogoče napraviti, ker je dogovorjen in garantiran odvzem eetutoze za tO tet in še za datjše obdobje. Že danes imamo promet v višini dveh mitijard šitingov.
Pismo iz Gradiščanskega
/c ozrač/e za gradzsčanske Nrtafc zopet oMadi/o?
F/še Fe/er / vran
Ko .s/ pobbčerno v .sjnnn/n razvoj v zz;z/nj;7: meser/b ;n;uu/ega /c/a /n /z njega sbašanto .sA/e/jah bohoče Zcnz/cncc ntanj.f/nsAc pobh-Ac, sc moramo vpraša// ab sc je ozračje za grah/.ščan.sAe F/rva/e zope/ ob/ah//o.
Začc/cA pre/eA/ega /e/a so ozna-čeva/e ncAa/cre š/roAogrMhne po/eze zvezne v/ahe napram grah/-sčan.sAau F/rva/om, .s/eh//a pa j/m je zožitev zvezn/b .snbvenc/j na m/n/mam.
Grah/šran.sA/ F/rvaZ; hob/vajo /rennn/o š//r/ /aAozvane „ž/ve .snb-vcnc/je", A/ j/b Ar/je/a he/oma zveza /n heže/a. g/avn/ nrehn/A
Peter Tyran je gtavni urednik tednika gradiščanskih Hrvatov ..Hrvatske novine"
„F/rvaZ.sA/b nov/n" /n /ajn/ca šAo-//j.sAcga nraha v Že/ezncm (za brva/.sAa /;a.sZz;ra/na vprašanja) -oba he/nje/a za ce/o/no narobno sAt<pno.s/,' /z omenjen/b sreh.s/ev pa hob/va/a p/ače Zzzh/ zajn/Aa ..brvaz-sAega An/zarnega hrn.š/va na Gra-h/.ščan.sAcm" ;n soc/a//sZ/čm'ga ..Frez/htja graz//.ščan.sA/b županov /n pohžupanov". 7;;z/; brva/sA/ ../jnh.sA/ v/.soA; šob" je na razpo-/ago zajn/ca, A/ he/nje v oAv/ru /zo-braževanja ohrasbb.
Fe - površno pog/ehune - razmeroma š/roAogrtthne pohpore s
s/ran/ zvezne v/az/e so povzročz/e znh/ mar^/Aa/era /j;;/)z;s;z;nja, Aer /uh/ hraga hrnš/va aprav/čeno ugozav/jajo, ha /majo prav/co ho ZsZ/b stbnenrtj' Scvez/a Z;;z/; žarah; /ega, Aer zg/eha z/c/ova;:je ,,.sub-venc/on/ran/b oseb" omejeno na nj/b z/rašztcnz; he/ovazzje.
\ezahovo//sZvo žarah/ sabrem/j
Fz;z/ pre/vezo, ha jzožrejo /e ž/ve .subvenc;je večjz he///nančn/b srch-s/ev nantenjen;/; grah/.sTansAun F/rvaZom, v zahnjem /e/n sAoraj /n b//o poh/ror za važne projeA/e /n Au/zurue aAz/vno.sz/, A/ j/b n/ bho mogoče pre/ož/z/. /Vezz;hovo/j.sZvo s /em se /zraža zz;z/; mer/ preb/va/-s/von;, A/ ja navsezahnje no.s; po.s/erbce /ega zan/Arnega /to/oža-ja.
V AobAo .se bo /o v /em /e/a spre-n;en//o, še n/ ntogoče povehaz/, AajZ/ še vez/no n/pr/š/o z/o u.szanov/-/ve že ZaAo z/o/go gojenega /n bva-/jenega sosveta za naroz/ne sAup-no.sz/ za grah/šČansAe F/rvaZe. Zg/ez/a. z/a je Zo v.se ohv/.sno zn/ zveznega Aanc/erja, A/ oč/v/zb;o n/ v stanja .sprav/z/ v.se že/je poz/ en A/obuA.
G /;;uAz;j/ /ega /zA/jnčno .svezo-va/nega gre/w;ja v vrsta/; //rvazor vrb;; /ega n/jasnost/. FseAaAorpr/-čaAujemo, z/a b/ po a.sZanov/Zvz' -Az/z;jAo/; b/ b;7a /zvez/ena - Ao/ v/z/en znaA pov/ša/; prorač;;;;.sA; z/e/ež, A/ je namenjen naroz/n/m .sAupurrsZ/m.
Vsaj nhajša generac/ja graz//-
ščansA/b F/rvzzZov se v ho/očen/ mer/ zg/ez/tzje po Aoro.šA/b b/oven-c/b. Fo ne ve/jz; samo za manjš/n-sAo pobz/Ao, Zen; več /;;;/; za gos/zz;-z/ar.sAo /n A;;//;;rno poz/ročje. O /em pr;'z'z;jo nenazaz/nje Z;;z/; vez/no bo//š/ Aon/aAz/ obe/; naroz/n/b sAupnzrsz/ na omenjen/b poz/ročj/b.
Več HsZvarjaFtja. manj rzag/ranja
V m/n;;/em /eZzz smo grzzh/ščan-.sA/ //rta;; razv;7; posebno ž/vo p;;b//z'/.sZ/čuo hzjavnzrsZ. /V/č mzntj Ao/ /b z/.sAov/n je /an/ /zš/o o grazb-ščan.sA/b F/rvaZov oz. smo j/b sam/ Zzbab.
/n še hrtzgje je b;7 naprav/jen važen AoraA v boz/očnos/. //rt a;/ na GrazbščansAem /n na D;;/;aj;z.so se oz/z/a/j/b oz/ č/sZega rez;g/ranja, vez/no bo/j ustvarjajo. 7b pomem, ha se ne /zž/v/j;;jo zgo/j v ohranjevanju obstoječega Au/zurnega b/a-ga, Zemveč z/a sZopztjz; (na mor;/;; para/e/no) novo poz.
G/ehe obe/; vebA/b s/ranA na G^^AAmsAcm j/ma za zahaja /e/a /n z/esez/ezja n/ n;ogoče /z.sza v/z/ n;;j-bo/jša /zpr/čeva/a za njuno naroz/-no.s/no po/b/Az;. K/jub /emu so, pohobno Ao/ na Korzr.šAem (ne-g/ez/e na /n/c/z;Z/vo KFF) grazb-ščansA/ F7rvaz/ še vez/no nzzjzve-szejš/ vo/;7c; a/; S7T) a/; C/V/'-Aar se Zuz/; ZaAo b/zro ne bo spremem/o. .S' /em ža/ ne /gramo z asom, A/ ga pomen/ /zguba vobvn/b g/;;sov.
/Venazz/anje pa je Žreba še ;/;;;/;;-Z/, z/a oh zvezne ravu/ A/jub vsemu še /abAo vez/no več pr/čaAujemo Ao/ oz/ z/eže/e CrazbščansAe.
.S' V: KaAo bo s č;s/;7no napravo?
F. JV/eser.* „Beto je treba na vsak način očistiti. Pripraviti smo statute za skupnost, ki bo skrbeta za čiščenje odptak. Občina Žetezna Kapta je že sprejeta predtagane statute in tudi občina Žitara vas jih je načetoma sprejeta. Vprašanje, ati bo čistitna naprava v Vetikovcu ati v naši btižini, še ni odtočeno. Rešitev pa mora biti celovita, kjerkoti bo.
Z tastnimi sredstvi pa bomo v tem tetu še vgraditi etektrofitterje, ki bodo ostranih prah, ki sedaj bremeni zrak. Naprava stane 7 milijonov šitingov, 40 - 50 % bo prispevata dežeta, vseostatopami.
.S V: /VeAhzzj je b/vši župan obč/ne 7osej Fubz;s z/eja/, z/z; ž/v/ oz/ Zovarne 50 % obč/ne. .Sc je Zo spremem/o?
F. IV/eser.* „Gtede na to, da se številke brezposetnih v okotici niso bistveno znižate v primerjavi s preteklimi teti, ostaja tovarna še vedno najpomembnejši faktor za Železno Kapto, Žitaro vas in Gaticijo. Zato je v interesu vseh, da se tovarna obdrži, s tem pa delovna mesta. Mi pa se bomo truditi, da pri zapostovanju upoštevamo vse stoje prebivatstva, negtede na strankarsko ati narodnostno pripadnost. Vsak drug koncept s strani poslovodstva ati s strani občinskih funkcionarjev bi škodovat podjetju. Nobena stranka ati votitna skupnost, bodisi slovenska ati nemška, se
Razgovor preložen
Na petek. 7. 2. 1986, je bit pre-tožen razgovor zastopnikov osrednjih stovenskih organizacij z avstrijskim zveznim kaneterjem Fredom Sinowatzem. Razgovor je bil najprej napovedan za 30. t. 1986, zaradi pogreba podpredsednika avstrijskega partamenta Rotanda Minkowitscha pa je bil razgovor pretožen.
Zadnji intenzivnejši sestanek z zveznim kaneterjem je bit septembra )983, marca t985 pa je bit informativni sestanek s Sinowat-zem, kateremu naj bi stedita konkretnejša razprava tani jeseni. Koroški Stovenci od kanclerja pričakujemo jasne besede gtede vprašanja dvojezičnega šolstva in tudi odgovore na vprašanja, ki so bita načeta že tani in teta 1983.
mora zavedati, da morajo biti zapo-steni v tovarni eni ati drugi, s tem, da mora postovanje v podjetju upoštevati oba dežetna jezika. Napade, češ, da poslovodstvo zapostuje te pripadnike ene narodnosti, bo poslovodstvo tudi v bodoče odtočno zavračato!"
3V: F7va/a za pogovor.
Avstrijske ,rjave' spominske tabte
Jih bodo zdaj končno odstraniii?
Protestov zaradi spominske ptošče vojnemu ztočincu Lohru, ki jo je da! namestiti v dunajski vojaški akademiji (večjide! svobodnjaški), Aeroktuh', še ni konca, nasprotno, videti je. da so dejansko !e sprožiti širšo razpravo o skorajda uradni avstrijski strpnosti in popustljivosti do ido!ov, retiktov in miset-nosti nacionatsociatizma.
tn še odkrivajo tab!e
Postato je znano, da obstoja še neka druga spominska ptošča Atex-andru Lohru - visi v .Stiftskirche' v 7. dunajskem okraju. Njen predstojnik, neki vojaški kaptan. jo zagovarja z ugotovitvijo, da naj bi bita cerkev pribežališče vsem:	tako žrtvam,
kakor tudi skesanim storitceni (- zto-čincem!) - in po njegovem da se je Lohr skesat... - žat šete takrat, ko je bito prepozno za žrtve, zanjga in za H L rajh. Šef avstrijske vojaške akademije pa tabte. ki mu deta sramoto pod tastno streho, ne mara ostraniti, ker je to baje zadeva .Aeroktuba' (bivših pripadnikov avstrijskega tetatstva ati pa edinega njemu nadrejenega - obrambnegaministra). Le-ta pa še datje vztraja na svojem prvotnem zagovoru, češ ..spominska tabta ustanovitelju avstrijskega tetatstva nima kaj opraviti z njegovo nadaljnjo uporabo v nemški wchrmacht".
Bo potrebna tudi odstranitev Frischenschtagerja/
S tem v zvezi postaja vse gtasnejša tudi zahteva pz; ukrepih zoper nove in stare zagovornike večnovčerajšnjih idej in vsenemških rjavih sanj. Podpredsednik sociatističnih borcev za svobodo, Josef Hindets, je zahtevat takojšnjo odstranitev tabte, ki da je žatitev in posmeh vsem Avstrijcem,
ki so se boriti proti fašizmu. Protesti so se vrstiti tudi s strani Sociatistične mtadine, Zveze demokratičnih vojakov, avstrijskih komunistov in drugih organizacij. Štajerska Mtada generacija v SPO pa v zvezi z Lohrovo tabto četo obnavtja (eno teto) staro zahtevo po odstopu obrambnega ministra Frischenschtagerja.
!)<d)ra novica: eno tabto bodo odstraniti
Sicer ne ravno Lohrovo. Pač pa so zbudite razprave o .rjavih tabtah'. ki niso prizaneste niti dunajski univerzi za agrikulturo, tudi visokošotske antifašiste. Rektor Sterba se je končno uktonit njihovim zahtevam in javnemu pritisku ter naznanit, da ho dat odstraniti citat iz ,Mcin Kampf'-a, ki je na tleh avstrijske univerze preživet avtorja Hittcrja cetih 42 tet.
Kotiko časa bo še pretekto, da padejo tudi Lohrove tabte in njeni prominentni zagovorniki? Ob enotnem in trdnem nastopanju antifašističnih in demokratičnih sit upajmo dakmatu...	zc-n
!'<tpravck
V zmlnji številki Slovenskega vestnika se je včlanku o rjavih spominskih tablah vtihotapila napaka, češ zta je bil vojni zločinec Alexander Lohr obsojen na smrt leta 1446. Pravilno je: 1647.
Pisarne ZSO v novih prostorih
Zveza stovenskih organizacij (ZSO) in vktjučenc organizacije imajo nov sedež in so od začetka prihodnjega tedna naprej dosegljive pod nastovom:
TarviserstraHe 16, 9620 Cctovcc
tet.: 0 42 22/51 43 00-0
(bivši dijaški doni Slovenskega šolskega društva)
Tudi uredništvo Slovenskega vestnika ho oh drugega tedna v februarju dosegljivo pod zgornjim nastovom, tetefonsko pa pod števitkami o 42 22/5) 43 00-30, 3t, 32, 33.
Predsednik S!M Drago Jančar:
Slovenski izseljenci se živo zanimajo za probieme zamejskih Siovencev
Predsednik Slovenske izsetjenske matice Matjaž je prejšnji teden bi) na obisku v Cetoveu, kjer se je pogovarja) s predstavniki ZSO in NSKS. Ob tej pritožnosti je obiska) tudi naše uredništvo in v pogovoru z našimi sodetavci obraztožil dejavnost Slovenske izsetjenske matice.
Matjaž Jančar je povedat, da je Stoven-ska izsetjenska matica (SIM) bila ustanov-)jena teta 1951 in sicer na pobudo stoven-skih izsetjencev. SIM detuje kot društvo, katerega namen je Stovence v domovini seznanjati z živtjenjem in detom, zlasti kut-turnbimi dosežki stovenskih izsetjencev po svetu. Po drugi strani pa SIM goji tesne stike z organizacijami in društvi stovenskih izseljencev, kakor tudi s posamezniki ter jih na razne načine seznanja s kutturnim, gospodarskim in potitičnim živtjenjem Slovenije, njihove nekdanje domovine oziroma njihovih prednikov.
Stiki se odvijajo v obiiki rednih kontaktov, zato SIM redno prireja tečaje stoven-skega jezika, katere stovenski izsetjenci obiskujejo v Stoveniji; to pa je tudi pritož-nost, da btiže spoznavajo družbeno življenje v SRS in seveda za oživijanje sorodstvenih vezi. Druga obtika deta SIM pa je tudi v tem, da stovenskim izsetjencem pošilja svoje knjižne izdaje kot je Slovenski koledar, posebno pa mesečnik Rodna gruda. Izsetjence, posebno tiste iz druge in tretje generacije informira v angteškem jeziku. Stednji se, čeprav so že popolnoma vk(jučeni v družbeno živtjenje države, v
kateri živijo, živo zanimajo za izvor svojih prednikov in njihovo domovino. Deto SIM, je nagtasi) predsednik Jančar, je žeto obširno, saj poteg društev izseljencev sodetuje tudi z znanstvenimi inštitucijami doma in po svetu, v zadnjih tetih pa so ustanoviti tudi podružnice v Murski Soboti in Kočevju.
Že podatek, da SIM sodetuje z okoti 1500 društvi, potrjuje, kako obsežno je njeno detovno področje. Zanimato nas je tudi. kohko Slovencev živi v izsetjeništvu.
Predsednik SIM Matjaž Jančar
i/ A e / L o M 4
M p/esi
S/o vensko prosvefno društvo „ Dan/ca" Šentv/d v Pod/un/
!^n/ce
v soboto, 7. febroa/y; v Ko/tornem domo J y Šenfpr/možo
Vs/opn/na. predprodaja št/.30-večerna Magajna š</. 40,-
an/ce
Pr/čefek ob /9.30 ur/
/grajo
1/ESEL/
Vsi /epo vab/jen/ odb//zu/nc/a/eč
pevke /n pevc/
/Va programu bo še vrsta presenečenj
kotiko se še priznavajo ati čutijo Stovence? Jančar je dejat. da jih je dateč preko pot nitijona, živijo pa v gtavnem v ZDA, Kanadi, Avstrahji in zahodni Evropi. Z njihovimi društvi SIM goji redne stike, ki se odvijajo na kutturnem področju; njihove skupine redno obiskujejo Stovenijo, SIM pa posreduje gostovanja stovenskih ansambtov. Posamezna društva so združena v raznih zvezah, pri čemer je organiziranost najbotjša v ŽDA. kjer je okoti
70.000	Stovencev, ki še govorijo stoven-sko, skoraj še enkrat totiko pa je takih, ki se čustveno čutijo povezane z domovino svojih prednikov. Drugje po svetu, zlasti v Avstraliji, kjer ni razvita nacionalnost države, je Jančar dejat, da imajo vsi prise-tjenci možnost, da razvijajo svojo kutturo. Tako imajo nr.ši rojaki v Avstrahji svoje radijske in televizijske oddaje, pouk v materinščini, njihove organizacije dobivajo podporo od države, ki pospešuje dvojezičnost, da poteg uradnega jezika (an-gteščina) ljudje obvtadajo tudi jezik svoje narodnosti. Tudi v Kanadi država subvencionira kulturno dejavnost priseljencev, medtem ko v ZDA takih dejavnosti ne podpirajo.
Na vprašanje, ati je vidna pohtična usmerjenost stovenskih izsetjencev prisotna v njihovih društvih, je Jančar menit, da ne pride do izraza, razen pri nekaterih, ztasti v Južni Ameriki, kjer je največ poti-tične emigracije, ki pa danes nima več vpti-va.
Zanimato nas je tudi, kako stovenski izsetjenci gledajo na probtem zamejskih Stovencev? Jančarje poudarit, da sovtem oziru žeto čustveni in žeto skrbno sprem-tjajo dogajanje ztasti na Koroškem, ker se zavedajo, da od tod izhaja izvor naše kut-ture, zato so žeto prizadeti, ko stišijo, kako skušajo odpraviti skupno dvojezično šot-stvo. Nekateri, ki so aktivni v potitiki, tudi v teh forumih sprožajo obravnavo tega probtema, četo v samem kongresu. Jančar pa je nagtasit, daje tozadevna informacija preskopa in da bo treba v bodoče storiti več. Mnenja je, da bi prav s Koroške morato priti največ oz. vse informacije in apetiral, naj koroški pisci sodelujejo v gta-situ Rodna gruda. To bi bita ena izmed najučinkovitejših obtik sodetovanja med zamejskimi Stovenci in SIM, Jančar pa je omenit tudi druge obtike sodelovanja, ztasti na kulturnem področju, z medsebojnimi obiski kutturnih skupin. To bi tudi privedto do še večjega angažiranja naših izsetjencev v raznih državah sveta, kar bi nenazadnje pripomoglo k pospešenju reševanja odprtih manjšinskih problemov. Zato je torej mnogo možnosti, ki bi omogočite ptodno sodetovanje, je ugotovi) predsednik SIM.
Končno nas je še zanimato, kako opravljajo to vehko poslanstvo, ki je gotovo povezano z vetikimi finančnimi sredstvi? StM se vzdržuje popotnoma sama. je poudarit predsednik in dejat, da izdatke krijejo s prodajo svojih knjižnih izdaj, revij, kaset in ptošč ter drugimi, za izsetjence, zanimivimi izdelki, ob tem pa nikakor ne gre prezreti še ogromnega gospodarskega pomena, ki ga SIM povzroča s svojo dejavnostjo, je Jančar podčrtat, saj tetno Stovenijo obišče preko pet tisoč izsetjencev, kar pomeni izredno pomemben faktor za stovenski turizem.
Razpis za prvo slovensko skiadhteijsko tekmovanje ,,Jezovškova nagrada"
Ob letošnjem svečanem jubilejnem koncertu - 28. februarja v „Comddienhaus Withetmsbad " pri zahodnonemškem Frankfurtu -je muitimediaini giasbenik Janko Jezovšek objavi! ob pritožnosti svojega 40. rojstnega dne razpis za
PRVOSTALNO
SLOVENSKO SKLADATELJSKO TEKMOVANJE.
Jezovšek daje na razpotago 1.000,- DM. Razpisa se tahko udete-žijo vsi sktadatetji, ki so mtajši od Jezovška oziroma se m!ajši počuti-jo-
Nagrada je namenjena stovenskim ustvarjatcem in tistim, ki se kot taki počutijo. Nagrada bo podetjena vsako teto 28. februarja, prvič 1986. Mednarodna žirija tahko podeti eno ati več detnih nagrad. §te-vito, vsebina, obtika, zasedba (itd.) sktadbe je prepuščena avtorju.
Podrobnejše informacije interesenti dobijo preko tajništva: „Jezovškova nagrada", poštni predat 2236 D-6450 Hanau.
Nova monografija o kiparju F. Goršetu
Akademski kipar prof. France Gorše je spet doživel izdajo monografije o njegovem kiparskem detu. Tokrat jo je izdata celovška Mohorjeva družba, ob sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva „Kočna" v Svečah. Kot znano, si je prof. Groše po dolgi odisejadi z nakupom Vrbni-kove domačije v Svečah ustvaril svoj dom. Njegova priselitev v Sveče je za to idilično vas v Rožu pomenila veliko obogatitev, saj je z Goršetom prišla tja osebnost, ki ne stoji le na vrhu slovenske likovne umetnosti, ampak si je s svojo umetnostjo ustvaril veliko ime tudi v svetovnem merilu.
Akademski kipar France Gorše
Študijo o Goršetovem umetniškem delu je napisal znani slovenski umetnostni kritik dr. Janez Sedej, ki bralcu približa dolgo in uspešno pot kiparja, ki je s svojimi stvaritvami obogatil in še plemeniti slovensko upodabljajočo umetnost. Pričujoča monografija je seveda zelo skop prikaz velikega umetniškega opusa Franceta Goršeta. Namenjena je predvsem tistim, ki prihajajo v Sveče in si tam ogledajo Goršetovo galerijo, kjer umetnik razstavlja - seveda tudi le del - svojih umetniških stvaritev, je pa vendar drag spomin na lepo umetniško doživetje, predvsem pa izraz hvaležnosti sveških prosvetašev, ki, kot v uvodni besedi pravi predsednik „Kočne" dr. Janko Zerzer, „...da si je Kočna na pobudo vodje Mohorjeve založbe zastavila častno nalogo, da ob sodelovanju z založnikom - celovško Mohorjevo - izda pričujočo knjigo. Naj bo skromen znak hvaležnosti vaščanov in slovenskih kulturnih delavcev svojemu sosedu - umetniku -profesorju Goršetu."
Da je monografija namenjena kar najširšemu krogu bralcev, potrjujejo prevodi Sedejeve študije v več jezikov (nemščino, italjanščino, angleščino, francoščino, esperanto) in jo je možno kupiti (izvod šil. 145.-) pri sve-škem društvu in seveda v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Monografija je broširana, njen obseg znaša 88 strani, je lično urejena in že z naslovno stranjo - reliefno reprodukcijo - zbudi pozornost bralca.
Predstavitev monografije je bila v stari sveški ljudski šoli, kjer so ob navzočnosti umetnika sveške pevke in pevci oblikovali kratek kulturni spored.
Ivan Jan
O resnični podobi škofa Rožmana
Ali ni škoda mostov, ki smo jih na različne načine začeli graditi - ne le prek meja, temveč tudi po človeško-kulturni plati! Kajti, kako naj gre vkup (če navedemo samo en primer), da v istem, sicer bogatem in zanimivem koledarju (1984) piše o aktivnem belogardističnem organizatorju dr. Ludviku Leskovarju, malo naprej pa o poštenem narodnem koroškem župniku Alojziju Vavtiju? Da „Chi-cago žaluje" in da je ..umrl odličen Slovenec"... beremo o dr. Leskovarju. A ob tem ne besede o njegovem obnašanju v letih 1941-1945, ko je nato kot okupatorjev sodelavec in narodni izdajalec skupaj z Nemci bežal prek meje. Kako potem izzvene besede o spoštovanem župniku Vavtiju, dolgoletnem dušnem pastirju selanov, ki so ga preganjali, tisti in taki nacistišni Nemci, pod okriljem katerih je dr. Leskovar bežal pred ljudsko sodbo? O Vavtiju namreč tudi piše: „Za časa Hitlerjeve strahovlade je bil pokojni župnik Vavti za dobrih 5 let izgnan iz svoje fare... Dvajset mesecev je prebil v zaporih tretjega rajha... in... končno je bil
obsojen na koncentracijsko taborišče Dachau."
Ali pa: kako naj razumemo sporočilo (1984). daje ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič v Sydneyu posvetil slovensko cerkev sv. Rafaela, ki je „posvečena žrtvam..." Katerim? Belogardistom in domobrancem ali partizanom ?
Takega in podobnega je še veliko. Sicer vsakdo ureja svoje knjige in publikacije po svoji podobi, nagnjenjih, razumevanju demokracije, poštenja, pluralizma, domoljublja in slovenstva in povsem logično je, da okoreli belogardisti pišejo sovražno do nove Slovenije in Jugoslavije.
Toda zelo žalostno, moteče in rušeče je, da so njihova dela, pisana natanko v stilu medvojnega belogardizma, domobranstva in kolaboracio-nizma, objavljena v publikacijah znamenite in spoštljive Mohorjeve družbe hkrati s prispevki poštenih, naprednih, uglednih domoljubnih Slovencev. To ni osnova za graditev in utrjevanje mostov, ki naj bi nas zbliževali, kajti dosodba zločina in izdajo - vsaj pri nas - še nista zastare-
la! Izdajstvo ostaja izdajstvo, četudi ga zatajiš ali preskočiš tako, kot je opisano pri Milošu Staretu, da je bi) „med zdomskimi (ne političnimi emigranti in narodnimi Izdajalci - op. L J.) Slovenci najbolj znani politični voditelj...", ki se je „pred partizansko zasedbo (spet ne osvoboditvijo -op. I. J.) Ljubljane... najprej umaknil (spet: ne zbežal) najprej vTrst..."
Tudi pojem o ,skupnem kulturnem prostoru' je občutljiv. Toda - to le mimogrede, kajti moj namen ni polemizirati o vsem tem. Ta uvod je bil potreben, da smo prišli do pisanja o škofu Rožmanu. Tisti Jezusov izrek, naveden v začetku, sem povzel iz konca zapisa, posvečenega 25-letnici škofove smrti (koledar 1985). Sicer pa je bilo v koledarjih 1984 in 1985-a ne le v njih - o škofu Rožmanu napisanega precej tudi ob 100 letnici njegovega rojstva. A seveda s stališča, da je bil zaslužen in pošten mož.
Če samo iz tega navedem nekaj odlomkov, ob drugačnih dejstvih najbolj zbodejo tile:
- Družba sv. Mohorja v Celovcu se je častno oddolžila spominu škofa-
trpina. Izdala in založila je obširen v rdeče platno vezan življenjepis, ki nam govori o njegovem življenju in trpljenju... Tri knjige o škofu je napisal dr. jakob Kolarič. Torej - škof je bil trpin, bil naj bi po krivem obsojen predvsem kot narodni izdajalec, o čemer pričajo njegovi lastni spisi, spomenice in medvojni dokumenti njegovega tabora. V Kolaričevi bledi in neprepričljivi knjigi, ki je preračunana tudi na pozabljenje o škofovih delih med okupacijo, ni navedeno ničesar, kar dokazuje, da je bil škof sodelavec okupatorjev in narodni izdajalec. Spet zamolčljivost in potvorba zgodovine. Nekaj tega celo poglavitnega, kar Kolarič ni hotel uporabiti, bo navedeno v tem spisu, nič si ne bo treba ,izmisliti', kot je prerokoval ocenjevalec Kolaričevih knjig leta 1978.
- Že ob začetku vojne, ko smo bili zasedeni..., smo bili Slovenci osamljeni Ztasti med časom, ko seje pri nas začeta komunistična revotucija pod oznako OF, je to bita postediea, da je bit za nas Stovence najbotj tragični stučaj naše narodne zgodovine, ki je sptoh kdaj obstajat. Tako seje pričeta med nami bratomorna revotucija. Naš škof dr. Gregorij Rožman je
ostat vedno in v vsakem primeru na svojem mestu, kot Kristusov apostot in je bit nam Stovencem vedno in povsod v pomoč in totažbo...
Zares smo tahko biti mi Stovenci ponosni, ko smo v najbotj tragičnih časih imeti vetike in dobre osebe, ki so bite ob naši strani vedno in povsod (vse podčral I. J.).
Takoj se vprašamo: katerim in kakšnim Slovencem? Torej: pri nas po njihovem ni bilo nobenega narodnoosvobodilnega boja, saj ni niti besede o tem. Bila je samo bratomorna revolucija, a ne boj proti okupatorjem in njihovim domačim pomočnikom? In škof Rožman je bil vedno borec za vero in Kristusa, velik in dober v pomoči in tolažbi in zato smo nanj ,lahko ponosni'.
Kako vse drugače bi bilo, če bi bilo to res, a bilo je čisto drugače. In to berejo številni verniki po svetu? Le zakaj ne bi verjeli, ko pa ne poznajo prve škofove podobe!
- Zato seveda ni čudno, da v spomin škofu Rožmanu vznikajo različne prireditve in posvetive. Tako tudi denarni nabirek z Rožmanovim imenom, kjer je prav gotovo veliko dobromislečih ljudi nasedlo, ker niso seznanjeni s škofovo preteklostjo.
(se
Peca - njene sončne in senčne strani
Miadina iz Ceija na Peci
Že vrsto tet obstoja med Sociatistično zvezo iz Cetja in Stovenskim prosvetnim društvom „Edinost" Piiberk izmenjava otrok. Poieti gredo otroci iz našega kraja ietovat na morje, pozimi pa pride cetjska miadina k nam, da se teden dni na Peci vadi veščin zimskega športa. Poteg tega pa je ta teden smučanja na Peci tudi nagrada vsem tistim miadincem, ki so biti v cetjskem oko-tišču odtičnjaki tamkajšnjih šot.
Kot vsako teto, tako tudi tokrat predsednik društva Joško Hudt skrbi za organizacijo in vsestrankso dobro počutje mtadih iz Cetja. Čeprav mu ne teži ..trkanje" na vrata, je pa ktjub temu njegovi prošnji vsak rad ustre-get in prevzet zaupanega mtadinca.
V soboto se je pred Posojilnico ustavit avtobus iz Cetja z najavtjenimi mtadinci, ki so preptašeno in boječe gtedati skozi okna v negotovosti, kdo jih bo vzet v svojo oskrbo in kako jim bo što. Verjetno so biti med temi mta-dimi tjudmi iz cetjske regije tudi takšni, ki so biti prvič od doma in pri nas na Koroškem. Prepričani pa smo, da se bodo, kot prejšnje skupine, hitro znašti in se počutiti kot doma.
Izmenjava mtadine pa ima še dodatno vtogo, spoznati našo mia-dino in seznaniti se z našim vprašanjem v zamejstvu. Seveda jim je znano, da tukaj živimo tudi Slovenci, ki detamo in ustvarjamo ter se borimo, da bi preživeti trdo zimo, ki traja že skoro 1500 tet. Mtadi gostje iz Slovenije bodo gotovo skrbeti zato, da bodo navezani prijatetjski stiki s koroškimi brati trajni in trdni. Vese-titi se bomo, če bo tekom teta poštar prinese! kako dopisnico od tega ati onega mtadinca, ki je bit nekoč na
smučanju na Peci, kar bi pomenito, da ni pozabit našega kraja in naših ljudi.
Našim mtadim gostom in Cetja želimo, da bi se v objemu gore kratja Matjaža dobro počutiti in da bi odnesti vsak v svojem srcu detček Korotana, da tukaj še prebiva slovenski rod. Naša vroča žetja pa je tudi, da bi bito smučanje na Peci brez nezgod ter da bi se mtadi zdravi in srečni vrniti svo-
Letalska nesreča
Prejšnji petek se je v megti v pobočju Malega Obirja raztreščilo nemško privatno tetato. V nesreči sta zgubita živtjenje dva državljana ZRN. Razbitine tetata z obema žrtvama so našti šete dva dni kasneje. Sprva so domnevati, da se je nesreča zgodita na območju Svinške ptanine in so bite reševatne akcije osredotočene na to območje. V nedetjo pa je helikopter odkrit (zaznat signate razbitega tetata) mesto tragedije pod vrhom Matega Obirja.
jim roditetjem. Za njihovchvarnost prt smučanju skrbijo učitetji tgorTopote, Ateš Šega in Aijana Kovač. Še enkrat dobrodošti in na svidenje prihodnje teto.
Peca terjata človeško žrtev
Čeprav je zimski šport nekaj izredno tepega in koristnega za naše zdravje, ko uživaš čare gorskega sveta pri smučanju, so pa po drugi strani s tem zimskim športom povezane tudi nevarnosti.
Našo goro Peco z njenimi tepimi smučišči poznajo daieč naokoti in ni čuda, da je privabita v svoje okritje tudi mtade smučarje iz Čehostovaške. Brezskrbno so se smučati po smučiščih kratja Matjaža in uživati tepote teh krajev. Tragičen konec tega užitka pa je imeta Vera Mazurova. Prejšnji četrtek, ko se je izkušena smučarka dričata v dotino, jo je tako nesrečno zanesto s smučišča v gozd, da je na posledicah padca umrta. Vsa prizadevanja zdravnika, ki je nudit prvo pomoč, so bita zaman.
Vest o tragični smrti mtade Čeho-stovakinje se je raznesta na vse strani, tako da smo biti vsi močno prizadeti ob kruti usodi tega mtadega čtoveka. Namesto potna tepih spominov iz naših krajev, seje vrnita oziroma sojo prepeljati mrtvo v njen domači kraj.
Peca pa se je še botj otožno zazrta na vse njene tragično umrte žrtve, ki so iskati na njej lepoto, mir in razvedrita.
ikej
Pri Leitgebu spet vre:
Deiovna mesta so ogrožena
V nekdanjem podjetju Leitgeb v Sinči vasi (od teta t982 sta posestnika Turnauerjeva skupina in zahocnonemški kapitalist Lin-denberg) že spet vlada strah. Potem ko sta nova posestnika zaprta 30. 9. 1983 žago, so odpustiti 60 detavcev. Ne samo detavce na žagi, temveč tudi že nekatere iz drugih delov podjetja. Ostati pa so morati podpisati, da se strinjajo z redukcijo svojih ptač. Za nekatere izmed njih je znašata ta redukcija kar do 4500 šilingov mesečno.
Areat, na katerem je bita prej žaga, pa je vzet v najem spet isti Lindenberg - tokrat kot privatni tastnik. In ta Lindenberg si je postavit v podjetje stroj, ki ga je dobit od drugega zahodnonem-škega fabrikanta Schirba, ter začet s produkcijo vlaknatih rogoznic (Fasermatten). Imet je sedem
nastavtjencev, obratovat pa je komaj mato več kot dve teti, kajti januarja 1986 so ta obrat zaprti: Zadotžen je bit z 92,7 mitijona šitingov, izravnava ni bita izvedljiva, zato je obrat v stečaju, nastav-tjenci pa na cesti. Prizadetih pa je še nad 50 detovnih mest v manjših podjetjih, ki so Lindenbergu dovažata surovine.
Kako naprej?
Koroška zveza, ki naseljuje podjetja in se pri njih udetežuje (BABEG) ter Turnauer menda skušata najti rešitev, kako bi podjetje prevzeta. Fabrikant Schirb, ki je stroj izdelat, pa se zdaj brani dati ta stroj tudi tem novim posestnikom v najem. In že je stišati, da to deta v interesu ameriškega monopolista, ki mu je dat
načrte za konstrukcijo tega stroja. Rešitev torej še ni mogoča, obstajajo te špekulacije.
Tudi Lcitgebovi detavci ogroženi!
To pa še ni vse. Tudi v podjetju Leitgeb so ogrožena detovna mesta, saj je sam generatni menedžer Taus 18. 10. t984, v pogovoru izjavit, da bodo v tetu 1986 tudi pri Leitgebu morati zmanjšati število detavcev. Torej še kar naprej vtada med detav-stvom upravičen strah, kajti spto-šna situacija gtede detovnih mest v okraju Vetikovec je obupna. Potrebna bo budnost in pozornost, tako detavcev samih, kakor tudi Sindikalne zveze in odgovornih potitikov, saj je Leitgeb dobivat že vsa teta dosti subvencij iz javnih sredstev.
Rožek - občni zbor KD Peter Markovič
V soboto so imeti prosvetaši Kutturnega društva „Peter Markovič" iz Rožeka v gostitni Pri Kosi na Ravnah svoj redni občni zbor, katerega sta se udetežita tudi predsednik' Stovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris in zastopnik Krščanske kulturne zveze Herbert Seher.
O dejavnosti društva sta poročala predsednik dipl. inž. Franc Kattnig in tajnica Margit Lesjak. Predsednik je med drugim naglasil, da društvena dejavnost sega nazaj v leto 1976, ko je še Slovenska prosvetna zveza v Rožeku predvajala filme ter da so pri prebivalstvu še posebno priljubljene prireditve koroški večeri in materinske proslave, ki zajemajo širok krog ljudi. O bodočih nalogah pa je predsednik povedal, da ima KD Peter Markovič skupno z dr. Galserjem. zastopnikom koroškega muzeja, načrt proučevati keltske izkopanine na Bregu.
Tajnica Margit Lesjak pa se je v svojem poročilu osredotočila na dejavnost od zuadnjega občnega zbora naprej. Posebno je izpostavila društveno razstavo o keltskih izkopaninah na Bregu, ki je bila v pro-
storih rožeške Raike ter nogometni turnir društev in ustanov občine Rožek, na katerem so zmagali prosvetaši ..Petra Markoviča", kar je nekaterim šlo kar precej v nos.
Naj še zapišemo, da je predsedstvo občnega zbora imel Tomaž Ogris in da je pri volitvah v bistvu bil potrjen stari odbor, ki ga sestavljajo: predsednik dipl.inž. Franci Kattnig, podpredsednik mag. Mirko Oraže, tajnica Margit Lesjak, namestnik Hanzej Lesjak, blagajnik Zdravko Schellander, namestnik Hanzi Kanzian, knjižničarki Dorica Lepušic in Gerti Valentinič ter pregledovalci računov - Nanti Hobel, Otilija Gabriel in Lojz Oraže.
Po oficialnem je bil še družabni del, v okviru katerega je predsednik predvajal filme o društveni dejavnosti, med katerimi sta bila še posebno zanimiva nogometni turnir in miklavževanje.
Zdrave in privlačne prijeme dela, ki se odražajo tudi v drugih špartah, kot so foto, film. šport itd. kar zelo olajšuje mohilizira-nje široke javnosti.
OJbirsko
V soboto 18. januarja je Atpski klub „Obir" na Obirskem priredit koncert s petjem in domačimi vižarji.
V Kovačevi dvorani se je zbrato tepo števito ljudi, ki so z vetikim navdušenjem slediti programu. Res škoda, da mešani pevski zbor z Radiš ni moget nastopiti na Obirskem. Zato pa je zapet moški pevski zbor „Franc Leder Lesičjak" SPD „Edinost" iz Štebna, ki ga vodi Janez Petjak.
Poteg pevcev so nastopiti obirški vižarji - trio Pavtič in harmonikar Janez Krivec. Zbrana pubtika v Kovačevi dvorani je nastopajoče nagradita z navdušenim aptavzom.
R. M.
Slovenska prvenstvena na Cerro Torre
Iz Patagonije v Južni Ameriki smo prejeli vest, da je slovenska alpinistična odprava po težki borbi dosegla vrh Cerro Torro (3128 m) preko 1100 metrov visoke še deviške vzhodne stene. Vzhodna stena Cerra torra je ena najtežjih na svetu, zato pomeni ta uspeh fantastično zmago slovenskega alpinizma. Zmagovalci te prvenstvene slovenske smeri so bili Janez Jeglič, Silvo Karo, Franc Knez, Pavle Kozjek. Peter Podgornik in Matjaž Fištrovec, ki je o vzponu tudi posnel 16-milimetrski film.
Slovenski alpinisti so iz slovenske metropole odpotovali 6. decembra. Bazni tabor na 600 metrov višine so postavili 11. decembra, bivak pod steno so izkopali 12. in z vzponom začeli 13. decembra lanskega leta. Vzhodna stena po kateri so splezali na vrh. ima težavnostno stopnjo od VH do V11I + ter tehnično oceno A3 in A4. Čas plezanja je trajal 35 dni. od teh pa je bilo 21 dni slabega vremena, kar je značilno za patagonske gore z njihovo geografsko lego (viharji) med Tihim in Atlantskim oceanom.
Vrh po severnozahodnem razu (prvi pristop na Cerro Torro leta 1959 - Avstrijec Toni Egger in ttalijan Cesare Maestri) so dosegli tudi ostali trije člani alpinistične odprave - Bogdan Biščak, Rado Fabijan in Matevž Lenarčič.
Slovenska alpinistična odprava je tokrat imela še posebno srečo, saj je vseh devet članov prišlo na svoj račun.
Tovarna OBIR
Razpis za delovno mesto
Iščemo sodelavca ali sodelavko s tekočim znanjem italijanščine in po možnosti s prakso v znanju trgovske dejavnosti.
Plača po dogovoru, pogoji za izobraževanje in napredovanje so dobri.
Delovno mesto v Reberci ali Celovcu
Pismene prošnje na: Tovarna celuloze OBIR. 9133 Miklavčevo.
Prireditve
*	V soboto *	S St) uri v Ijud-
ski šoli v Božjem grobu Prireditelj: KM Žvabek-Pliberk-Suha
#	V soboto ]. 2. 1986 ob 17. uri v šoli v Libučah
Prireditelj: MPZ Kralj Matjaž
ŠMIHEL
Igra: BABILON
v soboto 1.2. 1986 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihelu
Nastopa: igralska skupina iz Braslovč Prireditelj: KPD Šmihel
REBERCA
SEMINAR ZA DRUŽtNE-„NAUČ!MC) SE NOVO PESMICO*
v soboto 15. 2. 1986 od 9. do 18. ure v Mladinskem centru na Reberci Prijave sprejemata: KKZ, Viktringer Ring 26. tel : 0 42 22/51 25 28-23 ali 24 Referat za družino pri Katoliškem delovnem odboru, Viktringer Ring 26. tel.:04222/51 11 66
Prireditelja: KKZ in Referat za družine pri Katoliškem delovnem odboru
Krščanska kulturna zveza sporoča režiserjem, da imajo v torek 4. 2. od 15. do 19. ure možnost pogovora z režiserjem Francijem Končanom.
On je pripravljen konkretno svetovati pri študiju igre.
BELJAK
Predavanje:
^JEDERSKO ODLAGALIŠČE PRED NAŠIMI DURMI*
v sredo 5. 2. 1986 ob 19.30 uri v dvorani Gosser Briiu v Beljaku Predavatelj: dr. Herbert Požarnik - predsednik društva za varstvo okolja v Ljubljani.
Prireditelj: betjaški mirovni komite.
CELOVEC
SREČANJE MLADINSKIH, GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN
v nedeljo 2. 2. 1986 v telovadnici Slomškovega doma, 10. OktoverstraUe 25, od 9.30 do približno 17. ure.
Sledeče skupine bodo predvajale odlomek svoje igre:
Lutke mladje Toblja Florjan Zdenke, režiser Pavel Zablatnik Oder mladje - Kričal bi - Goedl/Houen, režiser Marjan Sticker Lutkovna skupina KPD ..Šmihel" Leteča žaba Lenčka Kupper, režiser Štcf Merkač
Igralska skupina KPD ..Planina" iz Sel MaksŽvižgač Krliger/Volker. režišer Franci Končan Lutkovna skupina dunajskih študentov -
Božanska komedija Izidor Štok, režiser Tine Varl
Oder Obace - Kurent - Cankar/Belina, režiser Franci Končan Gledališka skupina dunajskih študentov-Zm^j režiser Rudi Vouk Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
ŽVABEK
W V soboto 8. 2. 1986 ob 14. uri
PUSTOVANJE ZA OTROKE
v farni dvorani v Žvabeku.
Spored: petje - plesi - igre - krapi -Energija
Pridite v maskah!
Prireditelj: KOM Plibwrk - Žvabek -Suha.
# V soboto 8. 2. 1986 ob 19. uri PUSTOVANJE v farni dvorani v Žvabeku Spored:	Žvabeško-Suška kabelska
televizija, ..unegova" Mojca pripoveduje politične, kulturne, športne, verske novice; ansambel Energija Prireditelj: KPD „Drava"vŽvabeku.
Slovenski prosvetni društvi „Zar-ja" v Železni Kapli in ..Obir" na Obirskem vabita na
proslavo ob
siovenskem kulturnem prazniku posvečeno Valentinu Polanšku
v soboto 1.2. 1986 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Sodelujejo. Slavko Jug pesnik in podpredsednik DSP v Ljubljani, MePZ Zarja, Obirski ženski oktet, recitatorji SPD ..Zarja"
Počastimo slovenski kulturni praznik in domačega pisatelja s številno udeležbo!
PODJUNŠK! RiBiŠK! KLUB
(Šentvid v Podjuni)
vabi vse ribiče in prijatelje ribolova k sodelovanju v naši ribiški družini.
Prijave: Jože Krasnik. 9123 Šentprimož-tel.:l)42 37/22 78.
CELOVEC
PRAZNOVANJE DON BOSCA-koncert
v petek 3). L 1986ob !9.30urivModesto-vem domu v Celovcu Prireditelj: Modestov dom
Pustna prireditev
ZA NAJBO! JŠE PUSTNE KRAPE !N LETOS PRVtČ NAGRADO ZA NAJVEČ !) KRAP
nadebeličetrtekh. 2. I986 ob20. uripri Kovaču na Obirskem Ženske pridite in prinesite krape, vsako čaka nagrada!
Zabavali bodo: trio Pavlič, obirski vižarji in harmonikar Lenci Kučnik.
Prireditelj: Alpski klub ..Obir"
8« let kulturnega dela v našem kraju
Slovensko prosvetno društvo Šentjanž v Rožu vabi na
KULTURN!VEČER
v soboto 1.2. 1986 ob 21). uri pri Gašparju v Podsinji vasi
Zaigrali bodo šentjanški tamburaši, ogledali si bomo video-film o Šentjanžu in Podsinji vasi nekdaj in danes.
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" vabi na
OBČN!ZBOR
v petek 7. 2. 1986 oh 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Slovensko prosvetno društvo ..Obir" na Obirskem vabi tra
PUSTN!PLES
vsoboto8. 2. I986 oh20. urivgostilni
Kovač na Obirskem
Igra ansambel TINETA STARETA
Zveza slovenske mladine. Krajevno zdru-ženjeŽeleznaKaplavabina
SMUČARSKE DNEVE NA VEHK! P!AN!N! v času od 13. do 16. 2. 1986 Prijave in informacije: Posojilnica Železna Kapla.tel.:042 38-231
Slovensko prosvetno društvo ..Srce" iz Dobrle vasi vabi
NA EH MSK! VEČER filmski posnetki domačega kraja (Hanzi Lomšck)
v nedeljo 2. 2. 1986 oh 19.31) uri v kulturnem domu v Dobili vasi
CELOVEC - Uni-ehib: V spomin Kalu Valentinu in Samuelu Bckettu igra v nedeljo 2.2. 1986 ob 20.31) uri v celovškem Uni-cluhu italijanska gledttliška skupina ..Granhado" s komadom ..Cicless" (žvečilni gumi). Komično-absurden spektakel.
Ob premieri odra miadje KDZ:
Kriča! bi - predstava, ki daje misliti
Oder mladje Koroške dijaške zveze je v ponedeljek vabi) na svojo prvo premiero v letošnjem )etu. Režiser Marjan Stickerjezmtadimiigraici naštudira) igro Kriča) bi, ki so jo č)ani Odra m)adje prirediti po predtogi Petra Goedeta in Herberta Houena. Izvirni naslov igre je „Tu se ne da nič drugega kot pisati pisma".
Čtani skupine so besedilo posrečeno prenesli na naše razmere - konkretno na zgodbe dijaka slovenske gimnazije, ki s svojim upornim obnašanjem dela težave staršem in vodstvu šo)e, ki ga s pomočjo psihiatra spozna za nenorma)nega. Z vidika duševno bolnega dijaka pripoveduje svojo zgodbo, ujet v mreže bolniške postelje.
To kar je počel, res daje vtis po neuravnovešenem dijaku, ki se prvo-kantno obnaša napram staršem in vodstvu šole in pedagogom. Predstava je hrupna, kričanje glasno -glasba, ki so jo spretno vpletli v dogajanje - tudi. Toda od prizora do prizora gledalec spoznava, da napake niso le pri mladem fantu, ki pač ne doma in ne v šoli ne more uveljaviti svoje osebnosti, temveč se izpoved igre vedno bolj obrača v smer starejših in na račun okostenelih vzgojnih metod v šoli. Dogajanje je razburljivo, stavki, izgovorjeni na račun starše in šole, niso blagi, ampak krepke obtožbe, v katerih ne manjka prostaških besed. Pri tem je kajpada osred-
Raziskave o slovenskih študentih
Projektni sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Franc Merkač je pretekli teden seznanil člane Kluba slovenskih študentov v Gradcu z rezultati raziskave o slovenskih študentih, ki jo je opravil v preteklem letu. Iz podatkov sledi, da se velika večina slovenskih študentov osredotoči le na nekatere študijske smeri, čeprav posamezniki študirajo tudi zelo različne predmete odnosno stroke. Bistvene razlike med usmeritvijo slovenskih študentov in splošnoavstrijskim trendom opažamo zlasti pri izbiri teološkega študija, kjer prednjačijo slovenksi študentje in pri izbiri tehničnih predmetov, kjer je splošnoavstrijski trend izrazito močnejši. Pri izbiri študijev pravnih, socialnih in gospodarskih ved, pri medicinskem študiju ter pri izbiri študijev filozofskih in naravoslovnih ved pa ni bistvenih razlik.
Klubskega večera se je udeležil tudi dr. A. Malte. Pogovor med študenti in obema sodelavcema inštituta je poleg navedene problematika obsegal zlasti še možnosti aktivnega vključevanja slovenskih študentov v raziskovalno dejavnost Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu.
nja tarča ravnatelj šole, ki je pač odgovoren za to, je fant moral v umobolnico, od koder ni več poti nazaj, odnosno, da na šoli vladajo take razmere.
V igri gre za krepko pretiravanje, je pa tudi povedano, da je pač treba udariti zelo močno in povedati glasno, da kaj zaleže. Vse je bilo seveda le igra, ki pa je zelo resnična, resnična v
tem, da današnja mladina ni več pripravljena sprejemati starih kalupov vzgoje, kjer je obsolutna poslušnost pogoj za dosego zastavljenih ciljev. Tu se nič ne sramujejo resnico povedati naravnost vsakomur: staršem, ravnatelju, župniku, pedagogu in še komu.
Besedilo igre gotovo nima umetniško estetkih ambicij, zato je bila glasba dobrodošlo dopolnilo, je pa zadelo bistvo tam, kjer je naša občut-
ljivost največja, namreč nas same. In to daje misliti, in upati je - tudi primerno ukrepati. Isto velja za nastopajoče, ki s predstavo niso želeli postavljati posebnih estetskih dosežkov, ampak je bil njihov edini cil šokirati. To pa so dosegli v polni meri, tu je treba izreči vse priznanje, uresničili so bistvo teatra, družbo opozarjati, vzgajati...
K uspehu predstave je vsekakor pripomogla domislena scena in vsa potrebna tehnika. To ugotavljamo zaradi tega, ker se čestokrat dogaja obratne- Tudi prostor (klet Slomškovega doma) je zelo primeren za take predstave. Ambient je dajal občutek profesionalnega eksperimentalnega teatra, ker je vse potekalo brezhibno. Iralci Anamarija Debevc, Bojan in Kristijana Grilc. Barbara Jop. Rezika in Romana Kanzian, Karli Kassl, Pepe Kropivnik in Jozej Sticker so nastopali v posameznih vlogah; Mirko Gudeman, Marko Štern in Jozej Sticker so prispevali glasbo; pesmi je napisala Rezika Kanzian, osnutek za sceno je izdelal Štef Potočnik; za tehniko pa je skrbel izkušeni Miha Dolinšek.
Člani Odra mladje so za to priložnost izdali tudi prikupen gledališki list s prispevki dijakov, pedagogov in funkcionarjev. Predstava je nastala ob podpori Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze.
Objava
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske pokiice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
VPISOVANJE DEKLET IN FANTOV v
I. razred 3-letne strokovne šole za ženske pokiice in v 1-letno gospodinjsko šolo
od K), do 28. februarja 1986
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni.
Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1986. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53/343
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v triletno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 4. julija 1986. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
V šolskem letu 1986/87 bo tudi zvečer po končanem pouku možen prevoz z avtom skozi Rož. Učenkam iz Šentjanža. Sveč in Svetne vasi bo s tem omogočeno. da se v šolo in nazaj lahko vozijo.
Vodstvo šole
V .s/ovens/d zHHHsmem' //feraftfr/ aa/c/cmc preče/ opozori/ na c/ogo gra.sT'<? tm/verze pr/ pr/pratah /a pr/ izvedb/ o&apac/je Jagos/auZ/e po /;/f/er/'ev;7; čefa/t, .spom/aJ/ 7947. /caa. Preč/ nedavn/ra pa je /z^/a A:r/dčaa pab/Z/cactja z aay/o-cora ..Obatejaa /rdajaca aeaA/ce zaaao.sd", k/ /z več zora//; /cofov cMraedppe po/prefe/do zgodovino grač/ce aa/verze.
/Va gra.s7d aa/verzZ so podobno /cof aa drag/b avs/r/js/d/t aa/verzad priprav//#// pof aac/zraa razaa aemč/coaac/oaa/Mf/čaa Aadeaf-f/ca zdražeaja /a aac/z?aa aa/doajea/
aprav/ deže/e. /;ae doceafa 77er-ataaaa /b/er/n je fe.sao povezaao z de/ovaajea; pefe ko/one v .S/ovea/-j/. Pod vodsfvoa; graš/ce aa/verze odao.sao ajea/b /a.sd/fafov /er e/s.s-poz/far aa /sorod/ccaa so zače//pr/-prav/jad /a ,.znanstveno afeate/je-vaf/" oPapac//o dago.s/av;je. Graška aa/verza je doaia/a v ce/of/ /zpo/ajeva/a aac/sf/čae c///'e. O.seb-/je aa/verze, /c/ rež/ata a/ b//o po vo//7, je atora/o zapa.sda' aa/verzo.
Tčaj/ga ..G/aaejaa frdajava nemške zaaaojd", /c/ jo je Zzda/a zedoz-ba za kr/f/ko dražbe (Ver/ag jar Ge.se//.sc/a;j'fs/cr/a7cj aa drobao
Dokumentacija o viogi graške univerze v času nacizma
aa/verzdefa/ de/avc/. Po.sebao aac/oaa/Zsf/čao je b//a a.sa;cr/eaa dfadeafsZca at/ad/aa graške aa/ver-ze, /c/ je nsfrabova/no de/ova/a aa drage dfadeate /a .se vd//ačeva/a fad/ v pr/pravo /a Zzvedbo raza/d afeafafov. Afor//c/ .so pravdoraa /zg/a/d'vrajd/ajefaatvZc/jačZ//v proa'av.sa7j.sZ:c vo/aske /a drage jbrafac/je. Pojaateza/ znanstvenik/ aa/verze .so adf/vao do/ //e-ga/c/ podpira// aac/zea:, po prev-zeraa ob/a.sf/ pa .so zavze/Z fad/ vod//ae po/ožaje aa aa/verz/ fer v
op/.saje per.soaa/ae .spre/ae/?;be aa graški aa/verz/ v /ef/d aac/sf/čae v/adav/ae fer ze/o dr/f/čao poroča o poraaajd/j/v/ deaac:j*/dac//7 aa/-verze po /efa 7945. /sfevda/ avforj/ govor/jo o pofreb/ d/rde /a g/ob//e aaa/Zze de/a gradde aa/verze v /ef/d /9AS-/945 fer z/a.sa opozarjajo aa predvojao aeaiddoaac/oaad.sačao a.s/aerjeao.sf dfadeafov /a osebja aa/verze fer aa vp/Zv aac/sf/čae aase/aosd da/eč v povojaa /efa.
dram.
Razstave v Cetovcu in na Dunaju
Na likovnem področju se talno kaj dogaja. Razstave potekajo, včasih celo vzporedno, ena za drugo. V Kulturni taberni Pri Joklnu razstavlja (do 26. 2. 1986) svoje Perorisbe Čhristof Šubik.
Minuli torek pa je v Galeriji Freund v Celovcu bila odprta razstava našega mladega, a uspešnega umetnika Rudija Benetik, kjer se predstavlja z novimi risbami in skulpturami. Z umtenikom smo v praznični številki našega lista objavili obširen pogovor o njegovem delu in načrtih, zato nas veseli, da je spet stopil pred javnost in prsenetd z novimi deli. „Moje risbe so male luštne igrače" pravi umetnik, Hans-Peter de Longueville iz Stuttgarta pa o Benetikovi umetnosti med drugim pravi: „To kar je meni, ko sem prvič videl dela Rudija Benetika padlo v oči, je, da sem takoj in spontano zaznal njihovo lahkotnost. To je od znotraj prihajoče veselje, hkrati pa tudi tista zelo strnjena vsebina izpovedi." Razstava Rudija Benetika v Galeriji Freund v Celovcu, Wiesbad-nerstraBe 3, je odprta (od torka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18.30 ure, ob sobotah od 10. do 12. ure) do 15. februarja 1986.
Ne v Celovcu, marveč na Dunaju so pod pokroviteljstvom poslaništva SFRJ tudi v torek v Galeriji Spectrum (MahlerstraUe 1) odprli razstavo slikarja Borisa Zaplatila. Slednji se tam predstavlja s slikami, izdelanimi v akrilnih barvah in s tapiserijami. Zaplatilovo razstavo je možno ogledati v času od 11. do 18. ure in sicer od torka do petka, ob sobotah od 10. do 12. ure.
V torek, 4. februarja 1986 bodo „Kleine Galerie" na Dunaju odprli razstavo Vinka Hlebša, ki jo je galerija pripravila skupno z jugoslovanskim Kulturnim in informacijskim centrom na Dunaju. Razstava bo trajala do 25. februarja 1986, obisk je možen od 10. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Franc Petek	46
SPOMINI
Posrečilo se mi je, da smo dr. Hafnerja spravili kot koncipijenta k socialdemokratskemu advokatu v Celovcu dr. Wittncrju. Tako smo tudi s socialnimi demokrati ohranili določene stike. Socialni demokrati pa so imeli interes svojemu advokatu pridobivati tudi slovenske kliente. Spominjam se, da je dr. Hafner leta 1934 še bil pri meni v Velikovcu, to je bilo tedaj, ko je grof Thurn iz Železne Kaple imel tukaj v tako imenovanem -Braunes Haus« v Velikovcu veliko heimsvehrovsko zborovanje. Grof Thurn je namreč bil svak heimvvehrovskega komandanta Starhemberga: Starhembcrgova sestra je bila Thurnova žena. Slovenska stranka oz. Bitimi in njegovi ljudje so seveda takrat sodelovali z Dolffussom in njegovo VF in so se želeli tudi hcim\vehrovccm priključiti. V tej zvezi je tudi bil poslan dr. Hafner na zborovanju v Velikovec. Ko ga je pa grof Thurn zagledal, se mu je izrazil nekako takole: "No prav, da ste prišli sem, bomo pa imeli tolmača, če bo to potrebno.« S tem je seveda hotel reči, da kakega predstavnika slovenske politične organizacije pri tem zborovanju ne potrebuje, kvečjemu lahko uporabi njegove osebne sposobnosti. Hafner seveda v teh pogojih na zborovanju ni hotel ostati, prišel je k meni in mi svoj doživljaj povedal. Bilo je jasno, da za Slovence kot take pri Heim\vehru ni prostora.
Tudi potem, ko je VF postala edina dovoljena politična stranka, je Politično društvo še obstajalo naprej vsaj na papirju.
Čeprav nisem bil več deželni poslanec, so me na splošno še naprej smatrali za nekakšnega predstavnika Političnega društva za Slovence na Koroškem. Starc mi je večkrat predlagal, naj društvo likvidiramo, jaz pa sem to absolutno odklanjal. Dejansko seveda nismo mogli ničesar delati, vendar smo odklonili, da bi se sami razpustili. Pri tem je šlo namreč v prvi vrsti za vstop v Va-terliindischc Front. Ta organizacija je predvidevala članstvo brez razlike narodnosti itd. in krščanski socialci so bili interesirani na tem, da bi Slovenci kot tradicionalno katoliško usmerjeno prebivalstvo v to fronto vstopilo in jo s tem bistveno okrepilo na Koroškem, kjer so liberalni oziroma nacistični elementi bili zelo močni. Hoteli pa so, da bi Slovenci vstopili ne kot skupina, marveč kot posamezniki. Jaz pa sem pri tem, ko sem vztrajal, da se politično društvo ne razpusti samo od sebe, nagovarjal slovenske politične politične aktiviste, ki so se nagibali k Vaterlandische Front, naj se vendar v to Fronto, če se že morajo vanjo vključiti, včlanijo kot Slovenci, kot posebna skupina in da jih mora VF kot take tudi priznati.
Kljub temu, da s Starcem nisva bila več poslanca, sva imela vendarle še določeno vlogo. Bila sva še vedno akreditirana na manjšinskih kongresih in ni nihče ugovarjal temu, da ne bi smela hoditi kot predstavnika manjšine na kongrese. 2e zato sva določen pomen imela tudi pri obravnavanju vprašanja, kakšno naj bo razmerje med manjšino, ki je pač de faeto obstajala še naprej, in pa med VF.
Starca nisem niti za trenutek izpustil izpred oči, da se ne bi kaj dogovoril brez moje navzočnosti. Ko je Dolifuss bil v Celovcu, je sprejema! v hotelu Moser razne deputa-cije in tedaj se je namenil k njemu tudi Starc.^ Jaz nisem hotel Starca pustiti samega tja, saj je Politično društvo navznotraj vendarle še veljalo kot nekakšna centrala, čeprav ne vodilna. Res sva se h kanclerju odpravila skupaj, toda Dolifuss meje popolnoma prezrl, niti z besedo in ne s pogledom se ni obrnil name. Sploh ni prišlo do tega, da bi kar koli spregovoril z njim. Kolikor se spominjam, sta s Starcem govorila o organizaciji stanovske države in o vlogi, ki bi jo v njej lahko imeli Slovenci.
Pozneje sva s Starcem šla še enkrat na Dunaj k Doll-fussu pa do njega še prišla nisva. Glavno vprašanje tistih dni je bilo, kako naj manjšina opredeli svoje razmerje do stanovske države. Jaz sem še vedno poudarjal in v določeni meri tudi Starc, da so Slovenci kot manjšina skupina zase, ki se tudi v teh razmerah ne more sama od sebe likvidirati. V vrstah katoliško usmerjenih Slovencev ni bilo popolne enotnosti, novo Katoliško akcijo so sprejemali le mladi, starejši duhovniki pa nikakor niso bili pripravljeni kar tako opustiti stališča, da ima manjšina svoje posebne interese. Mladi pa so pojem manjšine odklanjali. Seveda to odklanjanje ni bilo takoj sto odstotno, saj še slovenske stranke niso mogli kar likvidirati in konec koncev so morali imenovati še dva slovenska poslanca v stanovski deželni zbor. Skratka posebna slovenska politična zavest je bila še premočna, da bi manjšino lahko kar sto odstotno vključili v VF tako kot je to zahtevala.
(5enada//u/e)
Vojan Arhar
Čarodej
No, !e dobro me pogtej!
Jaz sem staven čarodej, ves v kragutjčkih, cincirlin, v kar že)iš, te spremenim.
Totstobrad, poskošnih nog, radost trosim naokrog, pri otrocih sem doma, smejimo se, kar se da.
Še odrasiim, ena - dve, giavo zmešam in srce, rdečenos, širokih ust, vem, poznaš me, saj sem -
PUST!
Oče peče krofe
Pred pustom je bilo. Z očetom smo bili sami doma. Oče je pogleda! brata in še mene in reke!: „Vesta kaj? Za pusta so krofi, ne?" Oba sva prikima!a in v mislih že hrustala velike, rjavo rumene in dišeče krofe. „Kaj, ko bi jih spekli mi? Mama ima tudi brez njih dovolj dela," se je razvnel oče. Po kratkem posvetu smo se odločili, da se sami lotimo tega dela.
Oče ni imel nobenega strahu pred peko, češ da je vendar kot otrok vedno opazoval mamo pri peki. Z bratom sta si dala na glavi papirnati kapi, da bi bila čimbolj podobna mojstru Ivačiču, jaz pa sem imela čast plezati po lestvi na skedenj in iskati kurja gnezda. Ko so bila jajca na mizi, smo jih začeli ubijati v veliko skledo. Pravzaprav se je dela lotil oče. Nikakor mu ni uspelo ločiti rumenjaka od beljaka, pa je

po petih neuspelih poskusih delo prepustil meni. Brat je sejal moko skozi veliko sito, da je bil bel kot mlinar. Ko se je otresel, se je vsa belina preselila na tla. Potem smo mesili in mesili, testa je bilo več kot preveč. Če bi še sosedje prišli ponj, bi ga ravno dovolj ostalo. Oče pa je bil zelo ponosen na ustvarjeno gmoto in je rekel: ,.Zdaj pa tole še razvaljamo in spečemo pa bo."
Res smo razvaljali in s kozarcem oblikovali testo. Poiskali smo največjo skledo, jo napolnili z mastjo in kmalu je vroča mast zacvrčala, ko so se pekli prvi krofi. Potem je prišla soseda in nas opozorila, da smo pozabili dati nekaj malenkosti v testo; ne morem reči, da so bile ravno malenkosti, saj so bili krofi trdi kot kamen in skoraj tako tanki kot palačinke. Soseda je smeje rekla: ..Prihodnjič poskusite z mlekom, voda ni za krofe." Obsedeli smo ob veliki posodi neužitnih krofov in čakali na mamo. Ko nas je zagledala, se nam je od srca zasmejala.
Naslednji dan pa smo si zapeli: „Hopsa-sa, drajsasa, pustna nedelja. Lani smo krofe jedli, letos pa zelje." Od takrat dalje prepustimo peko krofov mami.
***
Se vam dopade konec? Bodo krofe pek/e vedno samo mame? A k' fo znajo fud/ mošk/?
Poskusne nap/sad nov zak//uček zgodb/ce m ga poš/pfe uredmšfvu.
V enem mescu komo na ofrošk/ stran/ nekatere /zmed vaš/k zak//učkov ok/av/k. Na de/o tore/'.'
Kaj je maska?
V pustnem času srečavamo povsod ljudi, ki nosijo maske. Kako to, da se ljudje tako radi skrivamo za maskami?
Maska nam nudi možnost prevzeti vlogo, moč, slabosti in slavo drugih. Z obrazom maske prevzamemo tudi kretnje in položaj drugega človeka ali bitja. Kot nosilec maske smo torej razdeljeni: hkrati smo mi sami in tudi že nismo (nedo drug). Iz te razdeljenosti izvira gotovo tudi čar, fascinacija maske.
Maska pa pomeni tudi premagovanje strahu. Človek, skrit za masko, se upa marsikaj, česar se brez maske nikdar ne bi upal napraviti. Zato tudi ni čudno, da so posebno na pedagoškem področju spoznali vzgojni pomen in možnosti igre z masko. Otrok se lahko skrije za masko in tako premaga razne ovire in bojazni.
Vsaka šema pa ima lastno življenje, po katerem se mora ravnati njen nosilec. To se pravi, da se mora nosilec čarovniške maske prilagajati potrebam, značaju in izrazu prav te maske, in to pri hoji in vseh gibih. To velja za vse maske.
Ker nudi maska človeku možnost za popolno spreminjanje, je igrala v preteklosti in igra tudi še danes važno vlogo v igrah in v gledališču. Zelo znani in priljubljeni so še vedno tipi italijanske „Come-die delbarte":	prebrisani
Arlechino, „pametni" Dotto-re, naivna Colombina.
Tudi v raznih šegah in navadah ima maska slej ko prej svoj pomen. Tu presega meje do onstranskega sveta in služi kot pomoč v boju z naravo in raznimi hudimi duhovi. Še danes sežigamo ob pustnem času slamnato pužo - zimo. S sežiganjem preženemo mrzlo zimo in vabimo toplo poletje. Marsikdo pa se še spominja pehtre babe z vilami in grdo masko; dedje in babice pa nam pripovedujejo, da so v davnih časih pehtre babe jahale po zraku ter kaznovale hudobneže.
Tudi še danes, ko so pustni sprevodi večinoma že skomer-cializirani, nam ta ali druga šema še da slutiti, kakšno moč daje maska človeku in kako lahko vpliva na nas in nas prevzame.
Ob dolgih večerih rad poslušam knjigo ali berem radio. Rekorder mi je kupil tudi očeta. V kaseti imam že polno omar. Včasih mi pa tudi pravljica pripoveduje babico.
Včeraj sem trak posnel na babico. Pripovedovala je o trebuščku, ki je pre-
trgal miško. Tako lepo je vrtela, da vedno spet pripovedujem posnetek. Danes je soba spet prišla v mojo babico. Belila si je pravljico, kjer bi jaz mogel dobiti tako neumno glavo. Pa sem jo pripovedoval, da mi je sama spomnila.
7 . Ogr/s
Uganke
#	Igel sto s seboj ima, šivati pa nič ne zna,
v klobčič zvije se žival, kdor nad njo ere. bo krvav.
(ŽEJ)
#	Če verjameš ali ne, čarodejka taka je: skoz zaprto okno skoči, šipa v oknu nič ne poči.
(ABOLTEVS)
#	Na nebu pripeta žareče bleščim se, ko z neba posvetim, vsa zlata smejim sc...
A dasi z neba se
vsa zlata posmejem kot krogla žareča, ni koga ne ogrejem...
(ANUL)
#	Človek sem in še prijeten -včasih tudi neprijeten.
Če me spredaj spremeniš, komaj jed za psa dobiš.
Še enkrat se spremenim in nad reko že visim.
V tretje še - kar rado gre -, prav močno sestradam te. (TSOG. TSOK. TSOM. TSOP)
P!odno in doigo deio goriških slovenskih planincev
SPD Gorica stavilo 75-tetnico
V	torek 28. januarja je Slovensko planinsko društvo Gorica v Italiji ohha-jaio 75-letnieo svojega rojstva, podobno kot je Slovensko pianinsko društvo Ceiovec v Avstriji iansko teto obhajalo svojo 85-tetnico.
Obe društvi sta biti ustanovljeni po drugi svetovni vojni. Torej imata podobni usodi in tudi podobni vtogi. Obe društvi namreč vzdržujeta med seboj ter s ptaninci večinskega in matičnega naroda prijatetjske stike. To pomeni, da dejansko tvorita most medsebojnega razumevanja in prijateljstva.
V	zvezi s tem jubitejem objavljamo čtanek predsednika SPD Gorica Vtada Ktemšeta in hkrati jubilejnemu društvu iskreno šestitamo z najbotjšimi žetja-
mt.
Sredi decembra je minito štirideset iet, odkar je bito obnovtjeno Stoven-sko planinsko društvo v Gorici, 28. januarja pa bo društvo stavito 75-let-nico ustanovitve. Dve pomembni obtetnici, ki ju vetja primerno obeležiti ne samo kot kronološki podatek, ampak in predvsem zaradi pomena, ki ga je SPD Gorica imelo in ga še ima v tem prostoru, na obrobju slovenskega ozemlja.
Težko je danes, po osmih in več desetletjih ugotavljati, zakaj je bila Goriška podružnica SPD ustanovljena razmeroma pozno, skoraj dve desetletji zatem, ko so v Ljubljani ustanovili osrednje SPD (1893) in precej let zatem, ko so v raznih krajih, tudi manjših krajih, na Primorskem nastale številne podružnice planinske organizacije.
V primorskem prostoru je bila kot prva ustanovljena Posoška podružnica v Tolminu (1896). V njej so bili včlanjeni tudi planinci in ljubitelji „turistike" tudi iz drugih krajev in tudi iz Gorice. V Gorici pa sta v letih pred prvo svetovno vojno delovali tudi sekcija italijanskega alpinističnega kluba (CA1) in nemško-avstrij-
skega planinskega društva (DOAV), ki sta med članstvom tudi imeli Slovence. Tako ali drugače, goriški slovenski planinci so začeli postavljati na noge lastno planinsko društvo šele proti koncu leta 1910. Ustanovni občni zbor nove (Goriške) podružnice SPD je bil 28. januarja 1911 v hotelu pri Zlatem jelenu, kakor razberemo na straneh Planinskega vestnika, ki je o dogodku poročal kmalu zatem.
„Nje ustanovni občni zbor (Goriške podružnice), se je vršil 28. januarja 1911 pri ,Zlatem jelenu' v Gorici.
Sklicatelj, prof. J. Zupančič, pozdravi v imenu pripravljalnega odbora navzoče in konstatuje, da vlada veliko zanimanje za novo podružnico, kar priča mnogoštevilna udeležba na prvem njenem zboru (čez 60). Pozdravi zastopnika .Soške podružnica S. P. D ' in zraža upanje, da bodeta obe podružnici složno delovali za povzdigo turistike na Goriškem ..." „Nato se voli odbor. Izvoli se per acclamationem za predsednika prof. Jakob Zupančič, za odbornike pa gg.: dr. Anton Brecelj,
dr. Jakob Pikuč, dr. Janko Pretnar, Anton Koritnik in Ivan Kravos..."
Člani Goriške podružnice SPD so bili takrat, kakor izhaja iz scenama objavljenega v PV ugledni goriški meščani, profesorji, politiki, gospodarstveniki. Predolgo bi bilo navajati vsa imena, ne moremo pa mimo omembe vsaj nekaterih: prof. Jaka Zupančič (ni prvi predsednik), prof. in geolog Ferdinand Seidl, dr. Henrik Tuma, dr. Josip Tomišek, ki je bil prav v času ustanovitve društva ravnatelj klasične gimnazije v Gorici.
Drugi občni zbor društva je bil 18. decembra 1911, tretji pa 10. decembra naslednjega leta, 22. decembra 1913 pa zadnji zbor pred izbruhom vojne. Dejavnost društva je med vojno precej zan,:*G, sedež pa so začasno premestili v Ljubljano, ob nastanku je društvo imelo 70 članov, leta 1914 112, v letih vojne pa je članstvo zdrknilo celo na 17 oseb. Ponoven vzpon se je začel leta 1919 ko je bilo v društvo vpisanih 66 oseb, leta 1922 pa že 136. Po tem letu pa se začne precej naglo propadanje, vsled političnih razmer na primorskem po prvi svetovni vojni. Podružnica je, kot kaže, ohranila sedež v Ljubljani, precej članstva pa je imela na Goriškem, kjer se je delovanje nadaljevalo vsaj do leta 1925-26, čeprav je bil na občnem zboru 19. januarja 1923 v Ljubljani sprejet sklep o formalnem razpustu društva, kakor poroča Planinski vestnik.
Ohranjena izpolnjena izkaznica z leta 1925 je dokaz, da je bilo društvo, z organizacijskega vidika v tem letu še
živo. Kmalu zatem je bilo, tako kakor številna druga društva na Primorskem, formalno razpuščeno z ukazom prefekture. Čeprav kratkotrajna, je bila dejavnost pred prvo svetovno vojno sila pomembna. Društvo si je že kmalu po ustanovitvi določilo delokrog: Brda, Banjšice, Trnovski les (gozd) do Gornje Trebuše in črte Poldanovec - Krnica - Vitovlje, severni rob Krasa do Dornberka čez Trstelj do Zdravščine, izven teh meja pa Kaninsko pogorje. Tu so pričeli markirati steze, nastala je zamisel o gradnji planinskih postojank, v samem mestu pa se je krepila organizacijska dejavnost tudi s prirejanjem raznih družabnosti.
Društvo je bilo pravno priznano in je uživalo, tako kakor podobna društva, ugodnosti za prevoz po železnici. Goričani so takrat radi odhajali na zimske počitnice v Bohinj. Zamimiva je lepo ohranjena abonmajska izkaznica Franca Vogriča z napisom v nemškem in slovenskem jeziku, dokaz, da smo goriški Slovenci v letih pred prvo svetovno vojno že uživali pravice, ki jih v demokratični Italiji terjamo že skoraj štiri desetletja.
Za obdobje 1925-1945 ni na razpolago veliko podatkov. Društvo je bilo formalno razpuščeno, vendar dejavnost posameznikov in manjših skupin tudi v tem času ni zamrla. Planinci so tudi v spremenjenih pogojih obiskovali gore, večkrat pa so bili prav izleti priložnost za organizacijsko in politično dejavnost.
Z osvoboditvijo, maja 1945, so se ustvarili pogoji za formalno obnovitev društva. Po daljših pripravah je bil v novembru leta 1945 sestavljen iniciativni odbor z nalogo, da pripravi ustanovni, oziroma obnovitveni občni zbor. Pobudi se je odzvalo
veliko starejših planincev, dober je bil odziv mladine. Obnovitveni občni zbor je bil 16. decembra v dvorani Ljudskega doma (Trgovskega doma), kjer se je zbralo nad 80 planincev. Odobrena so bila društvena pravila in izvoljen prvi odbor, ki so ga sestavljali Lambert Mermolja, Ferdinand Roiich, Sanko Lupine, Stanko Medvešček, Smil Hvala, Danica Poberaj, Ludvik Zorzut, Franc Marušič, Franc Ivančič, Jože Čotar, Valerijan Bratina, Stanko Baša in Anton Vimpolšek. Že ob ustanovnen občnem zboru je društvo imelo 114 članov, nekaj tednov zatem, 6. januarja 1946, so pripravili prvi izlet na Sv. Katarino, teden dni zatem na Sabotin itd. Priredili so tudi prvi izlet na sneg. Število članstva se je v drugem letu podvojilo, razširila pa se je dejavnost društva, ki v bistvu traja neprekinjeno že štiri desetletja, čeprav je bilo vmes nekaj težjih obdobij. Tako recimo leta 1947 po razmejitvi, ko je društvo izgubilo veliko članov, ki so živeli na območju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji. Ti so kasneje dali pobudo za ustanovitev PD Nova Gorica. Tudi kasneje je bila zmeraj premoščena. Na ustanovnem občnem zboru je bil za predsednika izvoljen dr. Lambert Mermolja, kije to dolžnost opravljal do julija 1948. leta. Zatem so odgovornosti opravljali Ferdinand Roiich, Karlo Kumar, Bernard Bratož, Slavko Rebec, Jožica Smet in Valdo Klemše. V zadnjem času skuša društveno dejavnost uravnavati skupina mlajših planincev, ki polaga veliko pozornost pridobivanju mlajših članov preko zimskošportne dejavnosti, zelo uspešen pa je speleološki odsek društva „Kraški krti", ki svojo dejavnost razvija predvsem na Goriškem krasu.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA
Petek, 31.1.: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev:
Domači pesniki v Podjuni Sobota, 1.2.: Duhovni nagovor (misijonar Ciril Demšar)
Voščila (Danica Urschitz)
Nedelja, 2. 2.: Anton Nagele 75 (Dr. A. Feinig)
Ponedeljek, 3. 2.: 80 let SPDŠt. Janž
Torek, 4. 2.: Otroška oddaja: Ali veš? Ali znaš? (Mlada Podjuna) Sreda, 5.2.: Dr. France Prešeren: Krst pri Savici
Večerna: 21.00-22.00 Slov. kulturni praznik-Valentin Polanšek Skupna slovesnost SPZ/KKZ -ORF - Veliki javni studio (Časovno premaknjen posnetek) Četrtek, 6.2.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 7. 2.: Dijaki 3.-A razreda (Ivica Kampuš) Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu predstavljajo svojo šolo.
AVSTRtJA 1
Petek, 31.1.: 9.00 Poročila - 9.05 In v tubo piha Huber -9.30 Ruščina-10.00 Šolska TV - 10.30 Dr. Seltsam ali kako sem se naučil ljubiti bombo -12.00 Poročila in ozadja - 17.05 Niklaas, mladenič iz Flandrije - 17.30 Jaz, Christian Hahn - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes
-	19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar -
21.15	Nick Knatterton-21.20Jolly Joker
-	22.05 Iz tovarne sanj - 23.30 Leavin on a jetplane-0.15 Poročila.
Sobota, 1.2.: 9.00 Poročila-9.05 Angleščina - 9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -10.35 Charlie Chan v Rio -11.35 Nauti-lus - 11.50 VVengen: smuk za moške -
13.15	Poročila - 14.35 Moja hčerka živi na Dunaju - 15.55 Jakob in Elizabeta -
16.00	Mumini - 16.25 Obiskovalci -
16.55	Mini-ČVS - 17.05 Pametni osel -
17.30	Mr. Merlin - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem - 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads
-	18.50 Župnik Josef Moosbrugger odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Družabne igre z Joachimom Fuchsbergerjem - 22.05 Gledališče groze - 23.45 Zahodno od Santa Fe-a-0.10 Poročila.
Nedelja, 2. 2.: 9.55 VVengen: slalom za moške -11.00 Ura tiska -12.00 Orientacija- 12.30 Mogočne reke - 12.40 VVengen: slalom za moške -14.50 Lunino tele
-	16.30 Tao Tao - 16.55 Bravissimo -17.40 Prometni klub za otroke - 17.45 Klub seniorjev - 18.30 Mi - 19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori župnik Richard Schwarzenauer - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Ognjeni orkan - 21.45 Šalom - 21.50 Sedem dni športa - 22.10 Zemlja živi - 22.55 Nočni studio - 0.00 Poročila.
Ponedeljek, 3. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 In v tubo piha Huber-9.30 Tu sem jaz človek... - 10.00 Šolska TV - 10.30 Moja hčerka živi na Dunaju - 11.50 Zrak -
12.00	Tirolski gorski kmetje -13.00 Poročila - 14.00 Tarzanovo maščevanje -
15.25	Homo technologicus - 15.45 Voščila -1 6.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS - 17.05 Calimero -17.30 Heidi
-	17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pone-deljski šport - 21.08 Kuharski mojstri -
21.15	Cagney & Lacey-22.05 Terra X: V senci sonca Inkov - 22.50 Poročila.
Torek, 4.2.: 9.00 Poročila - 9.05 In v tubo piha Huber - 9.30 Angleščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Lunino tele - 12.10 Ponedeljski šport - 13.05 Poročila -
14.00	Balduin, plavalec na suhem -15.25 Homo technologicus - 15.45 Voščila -
16.30	Tudi pošaliti se je treba - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 AIDS: svetovna kuga - 21.15 Dallas - 22.00 Maska San Marca - 22.45 Galerija - 23.15 Oba - 0.05 Poročila.
Sreda, 5.2.: 9.00 Poročila - 9.05 In v tubo piha Huber - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Don Camillova velika bitka - 12.10 AIDS: svetovna kuga -
13.05	Poročila -14.00 Freddy in milijonar
-	15.30 Homo technologicus - 15.45 Voščila - 16.30 Vremenar - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Don Kihot - 17.30 Kamen Marca Pola -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Derrick - 21.15 Ognjeni orkan - 23.20 Nastop za nastop - 0.20 Poročila.
19.55	Vreme - 10.00 Vojna: Smrtonosna igra med narodi, kanadska dokumentarna serija -21.15 Pod krinko, ameriška nanizanka-22.00 Dnevnik-22.10 Fellinijev Rim,italijanski film.
Sobota, 1. 2.: 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban smuča-8.20 Pesmi in zgodbe za vas
-	8.35 Oživele strani, nanizanka TV Skopje - 8.55 Otroške zabavne pesmi - 9.25 Miti in legende - 9.40 Rana ura zlata ura, dokumentarni film - 10.10 Roža čudo-tvorna, jugoslovanske otroške pesmi -
10.20	Potovanje skozi osončje: Planet Zemlja - ,10.50 Slovenski ljudski plesi -
11.20	Ščepec širnega sveta-11.50 VVengen: svetovni pokal v alpskem smučanju -smuk/M/, prenos - 13.10 Vojna, ponovitev dokumentarne serije - 14.10 Poročila -14.15 Kjobenhaven: EP v umetnostnem drsanju - moški prosto, posnetek -15.00 Kjobenhaven: EP v umetnostnem drsanju
-	plesni pari, vključitev v prenos - 17.00 P J v košarki - smelt Olimpija: Partizan, prenos-18.35 Na zvezi-18.55 Kratki film - 19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna -19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Na gori daj dam, kabaret Svetlane Makarovič-21.00 Zrcalo tedna - 21.20 Čajnica, ameriški film-23.20 Poročila.
Nedelja, 2. 2.: 8.20 Poročila - 8.25 Živ žav - 9.20 Sokoli - 9.55 VVengen: svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom/ M/, prenos 1. teka - 11.25 Domači ansambli: 25 let ansambla Mihe Dovžana
-	12.00 Ljudje in zemlja - 12.40 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom/M/, prenos 2. teka - 13.30 Ipavci, nadaljevanka - 14.30 Kjobenhaven: EP v umetnostnem drsanju - revija, prenos -
17.05	Pop(ek) moje dežele, glasbena
oddaja - 17.35 Poročila - 17.40 Kapitan Lahkonogi, ameriški film - 19.20 Cik cak
-	19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.50 Vreme -
20.00	Sivi dom, nadaljevanka TV Beograd - 21.00 Športni pregled - 21.30 Slovenci v zamejstvu - 22.00 Poročila.
Ponedeljek, 3. 2.: 8.40 Periskop: Ekolo-gija-9.10ŠportnikBili-9.35Kje, kam, kako med počitnicami - 9.40 Pusti me na miru, dokumentarno kontaktna serija TV Zagreb - 10.40 Kaljenje Pavla Ptetikosa, drama TV Beograd - 11.35 Risanka -
11.55	Crans Montana: svetovni pokal v alpskem smučanju - superveleslalom/M/
-	13.00 Pikica in zajček, avstralski risani film - 16.20 Poročila - 16.35 Svetovni pokal v alpskem smučanu - superveleslalom/M/, posnetek iz Crans Montane -
17.35	Otroci telovadijo - 17.50 Lutko-mendija, serija TV Novi Sad - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Videogodba
-	ponovitev -19.15 Risanka -19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka - 21.00 Omizje - 23.00 Poročita.
Torek, 4. 2.: 8.15 Periskop: Živali in mi -8.50 Športnik Bili - 9.15 Kje, kam, kako med počitnicami - 9.20 Poslednja oaza: Prebivalci - 9.55 Piancavallo: svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom/Ž/, posnetek 1. teka - 11.45 Od ohrida do herakleje, izobraževalna oddaja TV Zagreb - 12.15 Risanka - 12.25 Piancavallo: svetovni pokal v alpskem smučanju
-	slalom/Ž/, prenos 2. teka -13.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film -16.30 Poročila - 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom/Ž/, posnetek iz Piancavalla - 17.40 Tamburaši iz Rateč -
18.10	Sonce v žepu, pravljični portret Toneta Pavčka - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Murphijeva noč, TV film -
19.20	Cik cak - 19.24 TV in RA nocoj -
19.26	Zrno do zrna ^19.30 Dnevnik -
19.55	Vreme - 19.00 Supervitalin, TV drama - 21.35 Mednarodna obzorja -
22.20	Dnevnik.
Sreda, 5. 2.: 8.20 Periskop: Film - 8.50 Športnik Bili - 9.15 Kje, kam, kako med počitnicami - 9.20 Poslednja oaza: Ljubezen - 9.55 Valzoldana: svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom/Ž/, prenos 1. teka - 11.00 TV galerija: Dubrovnik, izobraževalna oddaja TV Zagreb -
11.24	Risanka - 11.30 Benji - štirinožni detektiv, ameriški film - 12.55 Valzoldana: svetovnipokat v alpskem smučanju -velelslalom/Ž/, prenos 2. teka - 16.30 Poročila - 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom/Ž/, posnetek iz Valzoldane - 17.40 Desetnica -
17.55	Ko se korenin zavemo: Pred viharjem, 1. del dokumentarne serije - 18.50 Obalnokraški obzornik -19.10 Risanka-
19.24	TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Atomska postaja, islandski film - 21.40 Portret-Dnevnik.
Četrtek, 6. 2.: 8.30 Periskop: Kolesarji -
9.00	Športnik Bili - 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami - 9.30 Poslednja oaza: Obstanek -10.00 Meštrovič v Zagrebu -
10.25	Risanka - 10.35 Dogodivščine psa goroja, japonski film - 17.30 Poročila -
17.35	Potovanje skozi osončje: „na!oga: posneti Luno" - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Delegatska tribuna - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna-19.30 Dnevnik-19.55 Vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -
21.10	Freud, angleška nadaljevanka -
22.10	Dnevnik.
Četrtek, 6. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 In v tubo piha Huber - 9.30 Dežela in ljudje -
10.00	Šolska TV - 10.30 Tatijevi krasni časi - 11.55 Mravlje - 12.15 Klub seniorjev -13.00 Poročila -14.00 Lassijeva največja pustolovščina - 15.40 Homo technologicus - 15.45 Voščila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS -
17.05	Sindbadove pustolovščine -17.30 Kraljestvo divjih živali -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pesmi štirih letnih časov -21.50 Spomini na človeštvo - 23.55 Poročila.
LJUBLJANA
Petek, 31. L: 8.30 Periskop: Jame - 9.00 Športnik 8ili-9.25Kje, kam, kako med počitnicami - 9.30 Pusti mi na miru, dokumentarno kontaktna serija TV Zagreb - 10.30 Ljubezen pri enajstih, drama TV Beograd - 11.30 Risanka -
11.35	Gremo naprej, jugoslovanski film -
13.00	Kje, kam, kako med počitnicami -
17.30	Poročila - 17.35 Oživele strani, nanizanka TV Skopje - 17.55 Sokoli, angleška nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Industrijsko oblikovanje, izobraževalna serija -
19.20	Cik cak - 19.24 TV in RA nocoj -
19.26	Zrno do zrna-19.30 Dnevnik-
D
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
:
a a a a a a a a : : a a a
a
a
'
a
a
a
a
a
a
a
:
N
a
a
:
a
' ! a
i
a
(D
>o
o
(3
C
(D
>
O
C
>
O
"O
a
a
a
a
a
a
a
a
!
a
a
a
a
a
i
a
a
a
a
a
a
a
a
D
o
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
n
a
a
o
a
	——	 Novega naročnika/novo na-	%	—— Drucksache		.
ročnico pridobil(a):	Tiskovina		
(ime in priimek)			
	P. n.		
(naslov)	SLOVENSKI VESTNIK		
(pošta)			
	Postfach/poštni predal 408		
	^	—		9021 Ktagenfurt/Ceiovec		
Kratke športne vesti - termini
W X!l. smučarski rekreacijski tek po poteh XIV. divizije bovnedetjo2. 2. 1986 s startom ob !0. uri. Dolžine progobsegajo5,8, 12in24km.
# H. Trnovski maraton - bo 9. februarja 1986 v Črnem nad Idrijo. Start bo ob 9.30. Predviden je med drugim sledeči program: maraton - smučarski tek na 42 km: mali maraton - smučarski tek na 21 km; partizanski tek TV-15 na 7 km za udeležence NOB; pionirski smučarski tek na 8 km (za pionirje in pionirke rojene 1971 in mlajši). Startnina 500,- din.. Prijave pismeno ali ob dnevu prireditve od 6.00 naprej pri vpisnih mestih pred hotelom „BOR" v Črnem vrhu nad Idrijo.
#	Smuk na Obirsktm - v nedeljo. 16. 2. 1986. ob 13.00 pri Cimpaserju. Tekmujemo v šestih skupinah Trening samo v soboto 13. februarja 86 od 14.00 do 16.00! Prireditelj Alpski klub Obir.
#	Breitensveg in Bergisel bosta v soboto in nedeljo kraja, kjer se bodo avstrijski smučarski skakalci borili za naslov državnega prvaka. Zahomčane bodo zastopali Franci Wiegele, Norbert Mortl in Pavel Erat. 4. in 16. februarja sledijo smučarski poleti v Vikersundu.
Smučarski dan v Biičovsu
Solarji ljudskih šol se pripravljajo na smučarsko prvenstvo, ki bo 5. februarja 1986 na Rutah, organizator bo $D Šentjanž. Tudi šolarji ljudske šole v Biičovsu so na Ogijevem bregu izbirali svoje najboljše, ki se bodo udeležili tega prvenstva. Najboljši fant je postat Daniel Užnik (8 let), najboljša pri dekletih pa Birgit Filipič (8). premagala sta celo starejše šolarje, izidi: Začetnice: 1. Heidi Sprachowitz, 2. Michaela Ebner, 3. Sabine Schoffman. Začetniki: I. Jiirgen Sprachowitz, 2. Kristijan Mischkulnig, 3. Peter Ess. Otroci!: 1. Birgit Filipič, 2. Karin Kruschitz, 3. Barbara Sablatnik. Fantje 1: 1. Daniel Užnik, 2. Armin Herzele, 3. Dieter Maier. Dekleta !!: 1. Manuela Eselbauer, 2. Silvana Kropfl, 3. Martina Sablatnik. Fantje H: 1. Andreas Walcher, 2. Martin Esel, 3. Gerald Potočnik.
Rute:
Mednarodna tekma cicibanov
V organizaciji Športnega društva Šentjanž bo jutrt soboto 1.2. 1986 mednarodna smučarska tekma otrok do 11. leta. Veleslalomske tekme, ki se bo začela ob 10.30 na Rutah, se bo udeležilo nad 150 (!) otrok iz Koroške, Slovenije in slovenskih špotnih klubov iz Italije.
Naslednja šahovska prvenstvena tekma:
v soboto, 1. februarja 1986 ob 15. uri v Celovcu
SG Toyota/Grie8er 1 - SŠZ Cartrans 1
^Izboljšati moramo deio z naraščajem"
Občni zbor Siovenskega atletskega kiuba
Redni občni zbor Slovenskega atletskega kluba zadnjo nedeljo v Celovcu je potrdil, da se je Klub v celoti stabiliziral in da je sedaj čas za temeljito organizacijsko delo v širino. Poleg ožjega odbora (katerega člane naštevamo v besedilu pod sliko) je na občnem zboru bil izvoljen tudi širši odbor, ki bo na podeželju skrbel za kontakt med klubom in navijači ter potrebnim naraščajem. Kajti na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da je delo z naraščajem v bodoče najbolj potrebno. V preteklem letu namreč ni bilo več možno organizirati skupnega treninga najmlajših. Zato se je vodstvo kluba tudi odločilo, da bo naraščaj vadil decentralno na treh krajih: v Blatu, Celovcu in v Šentjanžu.
Še naprej ima SAK cilj v tekočem prvenstvu doseči mesto med prvimi šestimi. da se lahko prvič v klubski zgodovini udeleži tekem za avstrijski pokal. Žal ga bo pri vsem načrtnem delu še vedno oviralo pomanjkanje lastnega športnega igrišča, saj trenutno ni izgledov z lasntimi financami priti do le-tega.
V širši odbor so biti izvoijeni:
Štefan Gregorič (za Globasnico), Helmut Grilc (Libuče), Franc Hašej (Dobrla vas), Franc Janežič (Šentjakob), Janko Kunčič in Franci Rulitz (za Gure), Seppi Loibnegger (Celovec), Ciril Oraže, Izidor Štern in Franc-Jožef Smrtnik, Janko Pipp, Franci Rozman, Helmut Smolnig (okolica Žitare vasi in Železne Kaple).
Odborniki SAK: (z ieve na desno) Aibin VVaidhauser, Matevž Wieser, predsednik SAK konzui Cirii Štern, Roiand Griic, Vinko Wieser, Eda Velik. Poteg njih so biii na občnem zboru izvoijeni v ožji odbor še: Miian Biažej, Leonard Katz in Andrej Kumer.
Avgust Serajnik (Šentjakob/Ceiovec), Peter Watdhauser (Borovlje), dr. Igor Ogris (Celovec), Karl Kulmesch (Ško-cijan), Gusti Zablatnik (Bitčovs), Janez Wutterj (Pokrče).
!z govora predsednika SAK Ciriia Sterna
,.SATČ naj' bo fo. kar pove ime, forej kar je Mo že rečeno; športno društvo kot dejavnik narodne
skupnosti na Koroškem. To pomeni, da ga tvorimo koroški S/o vena z namenom, da zadostimo potrebi narodne skupnosti po športni, posebej' še nogometni dejavnosti. SAK zato m' kakšna iast odbora, aktivno vključenih športnikov, čianov kiuba, ene ah druge organizacije, katerega koii sponzotja ah' kogar koii ampak vseh. ki jim je razvoj in obstoj siovenskega naroda na Koroškem briga skrb in dotžnosf...
..SAK posredno vrši neprecen-i/ivo informacijo o siovenski narodni skupnost. S svojimi športnimi nastopi po vsej Koroški dokumentira navzočnost sioven-ske skupnosti. Cenim, da je samo v zadnjem poiief/'u SAK zvabii k svojim tekmam preko 4000 nemško govorečb 7/ud/. Za večino teh je srečanje s SAK-om, z njegovimi igraici in navijači izziv, da ustvarijo doiočen pristop, aii da korigirajo na osnovi sovražne propagande usfva/jenomnenja do koroške narodnostne probiemafike. Dober nogomet in kuifivirano obnašanje naših 7/ud/ ima pri tem še poseben doprinos. Opažamo, da se je odnos nemško govorečih navijačev od začetka SAtč-ov/7i tekmovanj do danes bistveno spremenii. Ge smo takrat doživ-i/ah skoro izki/učno ie kon/ronfa-cijo, ki se je izražaia v izbruhih paroi nestrpnosti, se danes bii-žamo vzduš/u partnerstva, izbruhi' nestrpnosti se pojavi/ajo ie še posamič. Spominjam se vsaj dveh primerov iz zadnjih tekem na tujih igriščih, v nemško govorečih krajih, ko je domačin pomirii skupino, ki je začeia kričati paroie nestrpnosti in jo na iicu mesta infor-mirai o koroških Siovenskih tako, kot boi/e ne bi mogei nihče.
Skoki v Vrbi in Sapporu
V skakalni tekmi za Austria-cup so
zadnjo nedeljo v Vrbi Korošci osvojili dve zmagi. Christian Samitz je zmagal pri šolarjih I, Wa!ter Schwarz pa v spiošnem razredu. Predvsem pri starejših šolarjih (na 60-m skakalnici) pa so Zahomčani pokazali, da so tudi v avstrijskem merilu med boljšimi: med prvimi 16 so se uvrstili Christian Moser (6.), Hannes Frank (8.), Peter Rausch (11.) in Janko Zwitter (16.). Pri mlajših šolarjih (na 30-m skakalnici) pa sta bila Gunter Kaiser in Tomas Kuglitsch na 4. oz. 9. mestu. Pri mladincih se je Michael Truppe uvrstil na 19. mestu.
Ozdravljeni Franzi Wiegele se je v
prvi tekmi po svoji bolezni v Sapporu (na 70-m skakalnici) uvrstil na 44. mestu (120 točk). Zmagal je Nyka-nen. Miran Tepeš je bil 5., Andreas Felder 7. Na 90-m skakalnici je ponovno zmagal Nykiinen z ogromno prednostjo pred drugouvrščenim Vettorijem. Miran Tepeš je bil dobri 8., Franci Wiege!e pa kot drugi najboljši Avstrijec na 24. mestu.
Pavel Erat je minulo soboto v Wil-lingenu (ZRN) zmagal skakalno tekmo, ki šteje za evropski pokal.
Sankanje na Obirskem
Najprej je grozila nevarnost, da bo treba ponovno odpovedati sankaško tekmo na Obirskem, pa so jo pod dobri pogoji prosvetaši Slovenskega prosvetnega društva „Obir" le izvedli. Že decembra je slabo vreme preprečilo tekmo in tudi zadnji petek je najprej deževalo. Toda mraz je omogočil, da se je v nedeljo nad 60 tekmovalcev spustilo po Sobrovi cesti na Obirskem in srečno so izvedli 3. tekmo za Obir-pokal (in 13. sankar-sko tekmo SPD Obir). Najboljši rezultat dneva je dosegel Flori Miklau (SSK Obir) pred Izidorjem Karničarjem (AK Obir). Tekmovali so tudi gostje iz Tržiča.
Rezultati:
Športne sanitet: 1. Miklau Klaudija, 1.42.15; 2. Karničar Rudi. 1.46.92; 3. Miklau Adi. 1.48.47 (vsi SŠK Obir).
Športne Sanke tt: 1. Miklau Flori, 1.35.82; 2. Osojnik Fridi. 1.40.16; 3. Uršič Willi, 1.41.53 (vsi SŠK Obir).
Šolarke tt: 1. Kogoj Angelika, (SŠK Obir) 2.07.84, 2. Brumnik Frančiška, (SPD Obir)
2.20.38,3. Oraže Monika, (SPD Zarja) 2.24.00. Šolarji I: 1. Veršnik Igor, (Tržič) 2.01.72, 2. Furjan Izidor. (SPD Obir) 2.31.99, 3. Kogoj Toni, (SPD Zarja) 2.46.19.
Šolarji tt: 1. Smrtnik Marko, 2.07.69; 2. Miklau Adi. 2.07.78; 3. Ošina Paul. 2.09.24 (vsi SŠK Obir).
Mladinke: 1. Miklau Klaudija, (SŠK Obir) 1.53.28; 2. Olip Diana, (SŠK Obir) 2.03.32; 3. Paulič Marta. (AK Obir) 2.17.78.
Mladinci: 1. Haderlap Franc, (SPD Obir) 2.01.45; 2. Karničar Rudi, (SŠK Obir) 2.03.02; 3. Rigelnik Joži, (SPD Obir). 2. 14.72.
Spiošna ženske: 1. Oraže Irmi, (SŠK Obir) 2.17.54; 2. Bubalo Jelka, (Tržič) 2.19.14; 3. Ahačič Danica, (Tržič) 2.22.88.
Starostna ženske: i. Karničar Inge, (AK Obir) 2.02.73; 2. Kogoj Elizabeta, (SPD Zarja) 2.12.61; 3. Kogoj Rosemarie, (SPD Zarja) 2.18.73.
Splošna moški: 1 Karničar Izidor. (AK Obir) 1.49.56; 2. Haderlap Stanko, (SŠK Obir) 1.54.51; 3. Ošina Joset, (SŠK Obir) 1.54.85. Starostna moški t: 1. in najboljši dneva Miklau Flori, (SŠK Obir) 1.49.20; 2. Veršnik Rudi. (Tržič) ].51.27;3. JungJosefsen..(TVNSt. Marg.) 1.59.22.
Starostna moški tt: i. Čertov Rudoif, (TVN St. Marg.) i.55.77; 2. Stane Pepi, (SPD Zarja) 2.06.19; 3. Živkovič Engelbert, (TVN St. Marg.) 2.28.70.
Dvojice: 1. Veršnik-Veršnik. 1.56.39; 2. Karničar [. - Haderlap S.. 2.00.20; 3. Olip D. -Miklau K., 2.03.22.
Iščemo
sodelavca v komerciali Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov, priporočljivo:
znanje angleščine, zaželen: zaključek trgovske akademije.
Obrnite se na: Ferroimpex, Struga/Strau 27, 9162.
VESTNIK
Izdajatelj in naročnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Ruprech-ter-StraOe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 86 sndk a
Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10 tel. (0 42 22) 32 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Slovenski biijardisti že vadijo
Elektronski avtomati in eiektronske igre dobivajo vedno večjo konkurenco. Miadina igra spet vedno več s starimi in novimi družabnimi igrami, sem šteje tudi biijard. Ta igra s paiico in krogiami na zeienih mizah se začenja uveijavijati tudi med Siovenci na Koroškem. Ducat navdušenih Podjunčanov in Rožanov se je zbraio okoii Avgusta Serajnika iz Šentjakoba v Rožu in ustanoviio prvi Siovenski biijardski kiub. Trenuntno že v celovških biijardni-cah pridno vadijo, v soboto se bodo udeiežiii že prvega turnirja (1. in 2. februarja od 13.30 naprej, Cafe Meran, Ceiovec).
Na Koroškem je trenutno (sku-
paj s Slovenskim biljardskim klubom - SBK) dvanajst biljardskih moštev. Slovenski biijardski klub pa bo kmalu vadil vsak torek in četrtek zvečer v Mladinskem domu SŠD (Miskschallee 4, Celovec). In tudi izven rednega treninga obstaja možnost za vadbo v biljardiranju, saj bo možno igrati v Mladinskem domu od nedelje do petka v času od 16.00 do 21.00.
Ker je nabava biljardnih miz precejšnja investicija naprošajo čiani kiuba vse, ki imajo smisei ra razvoj samostojnih siovenskih športnih društev, da po svojih močeh podprejo ustanovitev kiuba. V ta namen so priioženi tej števiiki Siovenskega vestnika poiožnice, katerih se po možnosti izdatno posiužite. Hvaia v imenu bitjar-d isto v.
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „Stovenski vestnik" in prosim, da mi !ist pošiijate na naslednji naslov:
Ime in priimek_____
naslov
pošta
Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a) in prosim, da mi pošljete račun in položnico.
(kraj in datum)	(podpis)
Nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov
Z objavo naroč/7n/'ce smo v prejšnj/ gtev/7k/ S/o venskega vestn/ka zače/Z z nagradn/m tekmovanjem za pndob/vanje nov/Zi naročn/kov. K sode/o vanju pr/ tekmovanju vpr/dob/vanju nov/Zi naročn/kov vab/mo vsakogar.
l/sak nov/ naročn/k dob/ majbno nagrado.
3 posebne nagrade smo pr/prav/7/ za t/ste tr/, k/ bodo zbra// največ nov/b naročn/kov.
70 ve//k/b nagrad pa bomo razde//// z žrebom med osta/e, k/ so pr/dob/va// nove naročn/ke. Prav tako čaka sode/avce pr/ tekmovanju še vrsta drug/d nagrad.
Kot nov naročn/k v sm/s/u tega tekmovanja vej/a vsakdo, k/bo S/oven-sk/ vestn/k a// sam a// preko druge osebe naroč// /n najkasneje do 37. maja 7936 vsaj za eno /eto poravna/ naročn/no, k/ /etno znaša 250,- š///n-gov. /Varoč//o nam /abko sporoč/te z naroč//n/co (k/ jo objav//amo po/eg tega obvest//aj, v ob//k/ p/sma a// dop/sn/ce.
t/eč o posamezn/b nagradah bomo objav/// vpr/bodnj/b štev//kab S/o-venskega vestn/ka.