Telefon M. 74.
Poaamna številka 10 h.
P« ;;«4II fjrfjonian:
ta
4«lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6,50, mesec , 2 , 20,
V tiprsvništvu prejoman:
za
velo leto naprej 20 K — h ool leta „ 10 , — , Sel.rt , , 5 , — »
mesec
1,70,
7,t pošiljanje na dom 28 h n» mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina [in Inserate ■prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefraukovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niflkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. iivzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 5.
V Ljubljani, v sredo 8. januvarija 1902.
Letnik XXX.
Učiteljske zahteve.
»Slomškova zveza« jo povabila deželnega in državnega poslanca gosp. dr. Žitnika, da na sestanku poroča o »učiteljskih zadevah v deželnem in državnem zboru.« Ker je bil isti dan deželni zbor, je gospod poslanec omejil svoj govor na dve vprašanji, ki sta na učiteljskih shodih že nekaj let na dnevnem redu.
Prvo vprašanje se tiče zboljšanja gmotnega stanj3, a drugo jasnega in primernega disciplinarnega zakona.
Prvo vprašanje je državni šolski zakon prepustil deželam. Te naj skrbe za učiteljske plače, a država, oziroma vlada nameščaj učitelje. Pravice torej ima vlada, dolžnosti deželni zbor, oziroma dežela. Znano pa je, da so vse dežele preobložene s stroški za deželno kulturo, ceste, dobrodelne zavodo itd. To jo vzrok, da dežele doslej ni3o mogle v isti meri ustreči učiteljskim željam in zahtevam, kakor bi bilo opravičeno in potrebno. Vsak delavec je vreden svojega plačila. In ljudski učitelj, ako se leto in dan vestno trudi z vzgojo otrok, pač zasluži svojemu stanu primerno plačilo. Kranjski deželni zbor je v zadnjih dvanajstih letih dvakrat uravnal učiteljske plače ter jih tudi nekoliko zboljšal. Prepričan sem, pravi govornik, da bi bil deželni zbor v višji meri zadostil učiteljskim željam, ko bi to dopuščale v resnici žalostne deželne finance. Zato je splošna želja vseh deželnih zborov — tudi kranjski je sklenil resolucijo — naj bi država določila primerno svoto v pokritje učiteljskih plač. To vprašanje torej ni še konečno rešeno; dežele in država bodo morale iskati novih virov, da se uravnajo učiteljske plače primerno potrebam in razmeram.	v
Popolnoma neosnovano pa je hujskanje gotovih krogov, da je kat.-narodna stranka v deželnem zboru nasprotovala učiteljstvu. To bi bila morala storiti, ko bi jo vodila samo strankarska, politična načela. A to se ni zgodilo, marveč jo iz prepričanja obakrat glasovala za to, da se učiteljstvu zboljša gmotno stanje, v kolikor dopuščajo deželna sredstva. Pač pa smo opetovano naglašali,
da sedaj veljavni ljudsko šolski zakoni ne ustrezajo razmeram, ker šole na deželi in ono po mestih merijo po enem kopitu. Iz raznih vzrokov pač nihče od šole na deželi ne more istih vspehov zahtevati, kakor od mestnih šol. Dalje tudi ne kaže, da bi vrat na nos že v vsaki vasi ustanavljali nove šole ali razširjali v večrazrednice, dokler ne vemo, s čim naj dežela pokriva vedno rastoče stroške za razne potrebščino. To pomisleke so pač poslanci izražali, toda vsled tega se jim ne sme očitati sovraštvo do ljudske šole. Preje bi se moglo to trditi o drugih, ki so pred leti prav črno slikali vspehe ljudske šole in naglašali, da dežela že »svojo srčno kri preliva« za šolstvo. Deželni zbor bode torej moral resno razmišljati o tem, kako naj dežela uredi svoje gospodarstvo, da po razmerah ustreza na vse strani.
Drugo pereče vprašanje jo j a s e n d i-sciplinarni zakon za učiteljsko osobje. Govornik obširneje poroča o dotičnih razpravah v državnem zboru. Letos so vsenemški poslanci Schreiter, Ka-sper, Pacher in tovariši predložili poslanski zbornici izdelan načrt disciplinarnega zakona. Utemeljujoč ta načrt naglašajo, da so učitelji na milost in nemilost izročeni samovolji šolskih oblastev in raznih polit strank. V koliko je to istina, pravi govornik, nočem preiskavati, ker bi zašel v politiko, ki pa je izključena na tem zborovanju.
Drugi načrt disciplinarnega zakona je poslanski zbornici predložil bivši dunajski učitelj, sedaj soc.-dem. drž. poslanec Seitz s svojimi tovariši. V formalnem oziru se ta načrt no loči od Schreiterjevega, a v bistvu pa presega že vse meje, ker zahteva, da bodi učitelj v besedi in pisavi, v šoli in izven šole popolnoma prost, v kolikor dopušča kaz. zakon.
Oba ta načrta sta se izročila v presojo šolskemu odseku, ki je meseca oktobra in novembra v več sejah razpravljal o njih. Govorili bo in označili svojo stališče zastopniki vseh strank, v imenu slovenskih poslancev govornik, v imenu hrvatskih pa posl. Peric. Seje, katerih se je vedno udeleževal naučni minister dr. vitez Hartel s sek.
načelnikom Berntom, so bile večkrat vsled vsenemških in soc.-dem. provokacij jako burne. Vsi govorniki brez izjeme pa so naglašali, da ne zadoščajo za disciplinarno postopanje obstoječi zakoni in da jo odlok naučne upravo meseca oktobra 1877 na dež. šol. sveto glede dolžnostij in pravic učiteljev večinoma vže pozabljen. Zastopniki poljskih, čeških in drugih avtonomistiških poslancev pa so ob enem naglašali, da imajo deželni zbori, ki vzdržujejo ljudsko šolstvo, pravico rešiti to vprašanje. To je torej zopet kamen ovire.
Konečno je meseca novembra od odseka izvoljeni poročevalec grol S t ii r g k h na podlagi glavne razprave sostavil načela, po katerih naj bi se rešilo to vprašanje. Načela so v bistvu ta: Sedanje disciplinarne določbe no zadoščajo, ker so premalo jasne. Treba je disciplinarnega zakona, po katerem bodi okr. šol. svet preiskovalno sodišče, dež šol. svet razsodišče, a naučno ministerstvo prizivno sodišče. Vlada naj v tem oziru vsem deželnim zborom predloži popolnoma enak načrt disciplinarnega zakona. Dokler ta zakon ni v veljavi, naj se šolska oblastva strogo ravnajo po odloku iz 1. 1877.
Meseca decembra pa odsek vsled raznih vzrokov ni še dovršil razprave o teh načelih. Zgodi pa se gotovo po novem letu. Govornik izroči dotične načrte »Slomškovi zvezi«, s prošnjo, naj bi gg. učitelji v tem oziru poročevalcu izrazili svoje pomisleke, oziroma želje, da jih more ob ugodni priliki s svojimi tovariši zagovarjati na pristojnem mestu. (Živahno odobravanje.)
Italija in trozveza.
Znani novoletni govor francoskega poslanika v Rimu Barrero raznim diploma-tiškim krogom še sedaj no da miru. Najbolj vznemirjeni so kajpada italijanski vladni krogi, ker je zunanje časopisje tako naglo izrabilo Barrere-jevo izjavo proti obstoječi trozvezi.
V tej veliki stiski so prišli Italijanom na pomoč dunajski diplomatski krogi, ki objavljajo v raznih listih obširno izjavo, v kateri tolažijo italijanske vladne kroge, da
bodo i nadalje še lahko ostali v trozvezi, čeravno sklenejo kako prijateljsko zvezo s Francijo. Neko pogodbo s francosko republiko jo Bklenil svojedobno žo bivši italijanski zunanji minister Visconti-Venosta. Mogoče je ros, da želi poslanik Barrero, ki ima precej ozko zvezo z Gambetto, da bi se čim prej Italija odtrgala od trozveze in se zvezala edino le s Francijo. Tega namena, pravijo dunajski diplomati dalje, pa govor ni dosegel, ker jo koncepcija trozveze tako splošne defenzivne narave, da nikakor ne izključujo prijateljskega razmerja enega dela v trozvezi s kako drugo velesilo. Opetovano se je namreč že dokazovalo, da se tudi Avstro-Ogerska niti za las ni oddaljila od določil trozvezne pogodbe, ko je sklenila prijateljsko zvezo z Rusijo ter pogodbo glede Balkana. Diplomacija torej prav nič ne dvomi, da ostane trozveza i nadalje nespremenjena in da se kot taka po preteku sedanje dobo zopet nepremenjeno osnovi.
Gotovi krogi konečno tudi zatrjujejo, da je Francija stavila Italiji še nekatere druge predloge, katerih pa Italija, če hoče ostati i nadalje v trozvezi, ne more vspre-jeti; vendar jih pa sedaj še no odklanja, ker hoče s tem pritiskati na Avstro-Ogersko pri sklepanju trgovinskih pogodb.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
Pred nekaj dnevi smo pod tem naslovom po poročilih iz Sarajeva posneli razne vesti, glasom katerih se vrše resne priprave za bližnjo aneksijo okupiranih dežel, kateri ne bi nasprotovali ruski vladni krogi.
Sedaj so je pa oglasil dunajski »Frem-denblatt«, ki označuje vse take vesti kot neresnične in pravi, sklicujoč se pred vsem na razne ogersko in francoske liste, mej drugim tole : »Nekateri ogerski listi so posneli to vest po pariškem listu, ki se peča z baje bližnjo aneksijo Bosne in Hercegovine z Avstro-Ogersko in ob toj priliki navaja celo vrsto kombinacij o državnopravnih premembah v monarhiji. Ako kak francoski list, ki ni zadostno poučen o dejanskih in pravnih razmerah, ki pridejo v tem oziru v poštev, veruje takim pripovedkam, se seveda nihče no more čuditi. Ker se pa take
LISTEK.
Prvikrat z očstom k zomici.
Srbski spisal Lazar U. Lazarevič. - Poslovenil Darinko.
(Dalje.)
Moja mati joče še huje:
»Znam, Mitre, brate., reče ona nežno, »ali dušmani ti bodo odnesli. Pusti, brate, pri tej naši deci, tiste proklete karte! Ti znaš, da smo si z našimi rokami in s krvavim znojem pridobili ta krov nad glavo, pa da me katerikoli .izsesavci iztirajo iz mojega doma ?!«
»Pa kdo te tira?«
»Ne tira me nihče, brate, ali iztiral me bode, ako bodeš delal tako tudi dalje. To je od Boga prokleto rokodelstvo!«
»A jaz sem ti rekel že stokrat, da se mi ne vtikaj v moje stvari in da se mi ne jokaj brez potrebe. Saj mi ni vrana popila pameti, da potrebujem žene — Jvaruhinje!«
Moja plemenita mati na to molči. Duši se. Niti solz nima več. One teko skozi prsi, padajo na srce in kamenč.
Dan za dnevom preide, a on hodi vedno
le po starih potih. Donesel je često polne žepe denarja. Izgubljal je tudi. Prišel je često brez prstana, brez ure, brez zlatega pasa. Prinesel je drugič tudi po dve tri ure in po nekoliko prstanov. Nekoč ene čevlje, kožuh, drugič konjsko sedlo; potem zopet dvanajst srebrnih žlic; a nekoč poln sod rakije in vsakovrstnih drugih malenkosti. Enkrat privede zvečer vranca, ravno tistega našega.
Drugo jutro mu je kupil nov komat: jermeni so mu viseli še nižje od kolen in konci so ga bili po čeljustih. Vpregel ga je v voz in moško sedel vanj pa drvil skozi mesto: Rrrrr! da je kar zginil tlak pod nogami.
Mi smo se bili že potolažili, le mati jo jokala in skrbela. Kako da ne bi? Trgovina jo zanemarjena. Hlapec za hlapcem se odpušča. Vse gre kakor v nesrečni hiši, a denar se trosi kakor dež.
Slednjič začnejo, bogme, tisti njegovi pajdaši zahajati v našo hišo. Zapro se v veliko sobo ter nažgo luč; tu zvene dukati, kadi Be tobak, mečejo se karte, a naš hlapec Stojan ne prestane jim peči kave, (drugo jutro pa kaže nekoliko dukatov, katere je dobil za napojnino.) A naša mati sedi z nami
v drugi sobi; oči so ji rdeče, lico bledo, roke Buhe, tupatam vzdihne: »Bog ti nam bodi prijatelj!«
In tako se on z vsem odtuji od hiše. Vedno molči. Nikdar ne pogleda materi v oči, nas otrok ne boža, nikdar nam ne reče osorne besede, a šo manj prijazne. Vedno beži od hišo. Lo denarja nam daje, kolikor hočemo. Ako ga prosim, naj mi da, da kupim držalo, izvleče on po celo pest drobiža. Kupoval je vse najboljše jedi, kar jih je bilo v mestu. Moja obleka je bila najlepša v vsej šoli. Ali vendar mi je biio nekam tako težko, gledajočemu svojo mater in sestro; zelo ste so postarali, bili ste bledi, tožni, resni. Nikamor pod solncem nista hodili, celo na godovanje sta šli redkokdaj h komu. Pa tudi k nam so malokdaj zahajale ženo, edino le moški so dohajali in to tudi edino le oni »klači« in »razbojniki«, kakor jih je nazi-vala moja mati. Prodajalnica tudi ni delala »Mar naj jaz«, rekel je oče, »merim žito za dvajset par? Zato je čifut!« Mati no sme niti izpregovoriti več. Pravi, da je enkrat rekel:
»Si li slišala, ti, (razumi srbsko !) kar ti hočem povedati: Ako ti meni samemu šo enkrat izpregovoriš kaj o tem, hočem si
poiskati drugo hišo in se izseliti; a ti bodi žena, komur hočeš. Zapomni si dobro!«
Molčala je sirota, kakor oblita. Stiskalo so ji je srce, koprnela je dan za dnevom, a vedno molila k Bogu: »Bog ne zapusti me!«
No sedaj vidite, kaj bodo iz vsega tega!
Neki večer pridejo vsi tisti drugovi. Ž njimi pride tudi neki Pero Zelenbač, trgovec s svinjami, ki, pravijo, trguje s Pe-što. Navihal si je brke, laso je razprečkal, a oblizke si je pustil celo do lic. Debel v licu, trebušnat v telu postavil si je nekak klobučič po strani, a preko telovnika mu je visela zlata veriga, ravno taka, kakor jo je imel prej očo. Na roki jo nosil prstan, bli-ščal se je, brale, tako, da so ni dal gledati. Gugal se je pri hoji, govoril na debelo in zamolklo, a vedno se smehljal z onimi malimi, kakor žolč zelenimi očmi, da te je prijemal strah, kakor pred kačo.
Prišli so oni, pravim. Stojan gre takoj k ognjišču tor peče kavo!
Vžgali so štiri svetilko. Tobakov dim udari kakor iz dimnika. Pili so kavo, molčali kot Turci, slišal si le drsanje kart in cvenk dukatov.
To je bila strašna noč 1 (Dalje prih.)
vesti, katerih izvora in tendence ni težko uganiti, širijo v zadnjem času tudi po časopisju na Dunaju in v Budimpešti, čutimo se dolžne, opozarjati opetovano na že večkrat povdarjano uradno izjavo, po kateri Avstro-Ogerska brezpogojno vztraja na načelu statusa quo na balkanskem poluotoku, in moramo vsled tega kot popolno neosnovana zavrniti vsa nasprotna poročila.«
»Fremdenblatt« je torej iznova dokazal, da naša monarhija še noče prevzeti v popolno last Bosne in Hercegovine, akoravno bi temu nasprotovala po dosedanjih izjavah samo Nemčija. Te se pa seveda pri nas najbolj boje.
Argentinsko-čilenski razpor.
Londonski list »Central Ne\vs« ve poročati iz najzanesljivejega vira, da je razpor mej imenovanima republikama definitivno poravnan. Argentinska vlada je namreč sprejela predlog republike čile, naj se takoj prične zaznamovati meja prepornega ozemlja Ultima Esperanza na način, kakor to predlagajo zastopniki Čile. V dolgotrajnem sporu je torej zmagala ta republika mirnim potom in je že tudi preklicala svoje odredbe glede poziva vojnih rezerv in drugih vojnih priprav. Vest o mirni poravnavi preporne zadeve so dobili iz Buenos-Ayresa tudi mnogi drugi interesirani krogi.
Položaj na Filipinih.
Vojska med Amerikanci in Filipinci traja že od 4. februv. 1899, a konca te vojske Se danes ne more nihče napovedati. Redne Aguinaldove armade sicer res ni več, Amerikani so zasedli gotova mesta, otočju bo blagovolili nakloniti civilno vlado in precejšen del pokrajin podredili civilnim guvernerjem, toda vse to ne ovira vstaškega generala Malvarja, da ne bi s svojimi vsta-škimi krdeli nadaljeval boja s številno močnejšim nasprotnikom. Pa tudi če pade sedanji vstaški general, imajo vstaši še dovolj sposobnih mož za vodstvo dolgotrajne vojske. Teren na Filipinih je tak, da izborno služi domači vojski, navdušenje mej domačini pa preskrbi vedno dovolj vojnih moči, orožja in denarja. Nade je torej dovolj, da bo sedanja vojska povzročala Amerikanom še leta in leta velike preglavice in jim grenila nekdanjo špansko posest.
Filipinci vseh strank, mej temi tudi takozvani vladinovci, odklanjajo kar najodločneje sedanjo vladno obliko, marveč zahtevajo, da se Filipini kot popolno samostojno ozemlje sprejmo v zvezo scvero ameriških držav. Ostati hočejo podaniki slo-bodne države, ne pa podiožniki njim popolno tuje Amerike. Večina prebivalstva hoče imeti popolno samostojno republiko. Sicer je več tisoč prebivalstva prisiljeno podalo prisego udanosti, toda veljavnost te prisege smatrajo samo tako dolgo, dokler se ne izpolnijo njih želje.
Glavni vzrok, da se z enako srditostjo vodi boj proti Amerikanom, obstoji torej v tem, da zahtevajo Filipinci popolno samostojnost, biti hočejo gospodarji v lastni hiši in nič drugega. Prebivalstvo se nikakor ne upira želji Amerikanov po izkoriščanju Fili-pin, marveč si želi razvoja trgovine in obrti, ker bo to domačinom kot poljedelcem in sploh celi deželi v veliko korist. Biti pa nočejo sužnji v koloniji kake zunanje države, in proti temu se bodo borili do zadnjega.
Boj se bode torej nadaljeval, rekli bi, brez konca, ker se ne uda noben vojskujoči se del. Amerikani bodo morali i nadalje zmagovati, ne da bi dospeli do konečne zmage.
Kitajski (lvor v — Pekinu.
Včeraj se je okolu 2. are popoludne kitajski dvor vrnil v Pekin. Lesarja, cesa-rico-vdovo, princa Cuna in mlado cesarico bo nosili v nosilnicah. Spremljalo jih je mnogobrojno vojaštvo. Pred nosilnico cesarjevo so korakale čete Yuan Sikaija. V prepovedanem mestu sta cesar in cesarica vdova stopila v tempel in pokadila s ka-dilom. Ko sta cesar in cesarica zapustila tempel, priklonila sta se pred ondi zbranimi tujci. Potem se je sprevod pomikal k dvorni palači.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. januvarija.
Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Župnija Horjul je podeljena čast. gosp. Mihaelu Barbotu, župniku v Beli cerkvi. — Vsled smrti župnika Josipa V o -glarja v Sodražici je imenovan za žup-nega upravitelja te župnije tamošnji kapelan g. Frančišek Traven.
Imenovan je zdravstveni asistent pri deželni vladi v Opavi, g. dr. Karol 6obm, za zdravstvenega koncipista za Kranjsko in prideljen okr. glavarstvu v Kočevju na mesto v notranje ministerstvo pozvanega koncipista g. dr. Seemanna.
Visok obisk. Knez Windiaohgratz in vojvoda Meklenburški sta v nedeljo doBpela v Litijo in se z vozom odpeljala v Wagen&-berg, kjer se udeležita lova.
Potresna posojila. Z raznih stranij nam prihajajo pritožbe, da so bile prošnje za odpis potresnih posojil, oziroma za olajšave pri vračevanju neugodno rešene. Stvar pa je ta: Kolikor je nam znano, so mnogi vložili svoje prošnje že leta 1900 ali pa začetkom leta 1901. Vlada in deželni odbor pa do 28. marca 1901 nista imela dovoljenja, da bi odpisavala posojila ali olajšavala vračevanje. Se le dne 28. marca 1901 je sklenil državni zbor, da naj vlada glede potresnih, brezobrestnih in triodstotnih posojil dovoljuje kar največje olajšave in tudi v vseh ozira vrednih slučajih odpisuje posojila. Kdor torej po 28. marcu ni vložil nove prošnje, ta sploh ne more pričakovati odpisa ali daljših obrokov. Tega pa mnogi niso vedeli in zato se Čudijo ali celo hudu-jejo, ker so z novim letom dobili plačilne naloge za prvi obrok. Torej naj vsakdo, kdor more dokazati vsega uvaževanja vredne razmere za odpis ali podaljšanje obrokov, vloži čim preje novo prošnjo potom okr. glavarstva, oziroma mestnega magistrata ljubljanskega. Mi upamo, da bode slavna vlada z ozirom na soglasni sklep državnega zbora dobrohotno uvaževala utemeljene prošnje. Intencija državnega zbora in osrednje vlade je bila, kakor smo dobro poučeni, da se mala posojila do 400 kron revnim hišnim posestnikom sploh odpišejo, kar pa se večinoma ni zgodilo. Ob enem pa opozarjamo merodajne faktorje, naj prilično pouče ljudstvo v tem oziru, da si olajša svoja bremena.
Kričanska ženska zveza je pri
včerajšnjem shodu po jako zanimivih govorih ob obilni udeležbi na predlog in utemeljevanje gdč. Amalije Povšetove sklenila ob priliki poroke princa Otona Win-dischgraetza z nadvojvodinjo Elizabeto, unukinjo cesarjevo, odposlati visokemu paru sledečo čestitko : Krščanska ženska zveza v Ljubljani pošilja prejasnima zaročencema povodom visokoistih poroke naj-spoštljivejše čestitke, izražajoč obenem čustva veselja krščanskega ljudstva na Kranjskem vsled preveselega dogodka.
Poročil se je danes na Dunaju gosp. Anton Foerster, klavirski virtuoz iz Berolina, z gospo Antoinetto vdovelo S a b e c iz Trsta, hčerjo senatnega prezi-denta najvišjega sodnega dvora Filipa A b r a m a in istega soproge Izabele. Čestitamo !
Zaročil se je g. Teodor C r n k o v i c , knjigovodja »Dioničke tiskare« v Zagrebu, z gdč. Amalijo Rudolf na Reki. Čestitamo
Na adreso mestnega šolsk. sveta.
Piše se nam: Po božičnih praznikih poslali smo otroke v šolo, a otroci prišli so zopet domov. Slavni mestni šolski svet bi prav storil, ko bi o slični priliki stariše prej obvestil potom časopisov, da otrok ni potreba pošiljati v šolo, in ista naznanila poslal tudi učiteljem. Toliko ozira smo upravičeni zahtevati !
V frančiškanski župniji v Ljubljani je bilo v preteklem letu rojenih 513, in sicer v mestnem oddelku 188, v Spodnji Šiški 167, na Viču 158. Mrličev je bilo 258, porok 172.
.Deseti brat" v Celju »Celjsko pevsko društro« priredilo bode 12. t. m., to je prihodnjo nedeljo, igro »Deseti brat«. Gotovo se zanima za to, danes že obče-znano in priljubljeno igro že ves inteligentni slovenski svet, in upamo, da tudi celjski okoličani ne bodo pozabili te predstave ob-
iskati. Prosimo tem potom vse tiste, ki berejo to vest, da svoje znance opozorijo na igro. Dobro bi tudi bilo, ako bi se v vsakem posameznem kraju kak navdušen narodnjak zavzel za Btvar ter agitiral, da bi se okoličani celjski v čim mnogobrojnejšem številu predstave udeležili. Vsakemu se nudi lepa prilika, videti to zares prekrasno narodno igro. Pripomnimo pa, da bode začetek točno ob polu 8. uri zvečer, če bi takrat tudi dvorana še ne bila napolnjena, ter prosimo vse obiskovalce, da to točnost uvažujejo, ker pozneje došli motijo igro in gledavce.
Iz Radovljice. Tu se je sv. Treh Kraljev dan ustanovilo »Katol. izobraževalno društvo«. Novemu društvu je do sedaj pristopilo 70 udov. V odbor so voljeni sledeči gg.: Vinko Resman, predsednik ; Valentin Dežman, podpredsednik ; Jožef Pavlin, blagajnik«; dr. Josip Jerše, tajnik; Josip Novak, Valentin Tepina, Leopold Vari in Janez Bulovec. K OBnovalnemu shodu je prihitel iz Ljubljane g. de. Krek. Hvala mu I
Domača umetnost. Slikar Iv. Grohar je izdelal hovo sliko presv. Jezusovega Srca za prem. g. knezoškofa ljubljanskega A. Bonav. Premil. g. knezoškof jo je daroval župni cerkvi v Begunjah na Gorenjskem.
—	Slikar Ludovik Grilc je restavriral Kiinlovo sliko sv. Frančiška Ks. pri sv. Jakobu v Ljubljani. Sedaj restavrira stare slike iz Frančiškove kapele pri sv. Jakobu.
—	Slikar Matej S t r n e n je restavriral že zavrženo Mencingerjevo sliko : smrt sv. Jožefa iz 1. 1741 za župnijo Šmarje.
Rudnik pri Sv. Ani nad Tržičem se ne opusti, pač pa znatno omeji delo v njem, ker je odpuščenih več delavcev in nadzornikov.
Efektno tombolo z 2500 srečkami po 10 v. je dovolilo ministerstvo prostov. gasilnemu društvu v skof|i Loki.
V Ljutomeru se zrak čisti. Pro-sluli uskok, poštar v Ljutomeru Fr. Mau-ritseh, je premeščen na lastno prošnjo v Feldbach.
Seja odbora meščanske godbe
vrši se jutri četrtek ob 7. uri zvečer v »Mestnem domu«.
Cesta Ljubno-Luče se je pri skupščini okrajnega zastopa Gornjigrad sprejela med okrajne ceste.
Z elektriške železnice prihajajo pritožbe o upeljavi blokov. Za vsak pas je določen poseben blok. Kdor ima opravka na raznih pasih elekt. železnice, bi moral torej nositi seboj celo biblijoteko blokov. Ali se ne morejo bloki praktičneje urediti?
Shoda obrtnikov je priredila v nedeljo in v ponedeljek tukajšnja čevljarska zadruga v Kranju in Tržiču.
Shod državnih slug iz raznih krajev Avstrije se je vršil te dni na Dunaju. Bavil se jo s stanovskimi zadevami državnih slug.
Kongres socijalnih demokratov v Trstu. Laški soc.-dem. v Avstriji so imeli te dni v Trstu svoj letni občni zbor. Sklenilo se je stranko nazivati »aocijalistiška delavska stranka v Avstriji" z dostavkom »laško adrijatiška sekcija«. Sklenilo se je pričeti z organizacijo kmetijskih delavcev in ustanoviti delavske zveze za delavce v lu-kah. Taktika stranke ostane dosedanja.
Predrzen tat. V Trbojah se je v nedeljo dne 5. t. m. med službo božjo oglasil v župnišču predrzen tat. Pri sosedu si je izposodil lestvo, po kateri je zlezel z dvorišča v prvo nadstropje, in sicer v okno, ki je na hodniku. Da je bil tat dobro znan v hiši, kaže to, da niti poskuSal ni s silo odpreti sobe v prvem nadstropju, ampak podal se je naravnost v pritličje v obednico, kjer je na mizi dobil ključ od zgornjih sob. Ko je še v obednici vse premetal in vzel gospodinji nekaj kronic, prižgal si je na mizi stoječo svetilko in šel v prvo nadstropje. Tudi tu je vse predalčke preiskal in odnesel vso gotovino, ki jo je gospod župnik imel — b'izu 400 kron, med temi tudi nekaj cerkvenega denarja. Pripravljen je bil najbrž odnesti le obleko, ker je prinesel seboj vrečo. Ko je pa našel dovolj denarja, pustil je vrečo in obleko ter odnesel le še ene nove hlače, nekaj medu in potice. Tudi hranilnih knjižic ni maral. Ko je tako svojo delo opravil, pustil je vse razmetano in odprto (sekiro je imel pripravljeno pri vratih) in je šel, toda ne več pri oknu, ampak od-
prl si je vrata na dvorišče, odstavil je lestev od okna in izginil v bližnjem gozdu. Vse iskanje orožnikov je osialo dosedaj brez-vspešno.
Nove šolske table. Novo iznajdene in patentirane šolske table izdeluje A. Betz v Celju. Table so iz impregniranega lesa, obstoje iz dveh tabel, na enem prosto stoječem stojalu, ki se lahko razstavi in ki je lahko vsako šolsko dete z eno roko vlada, kakor jo potrebno, n. pr. ravno ležeče, višje, nižje, naslonjeno, obrnjeno, obe skupaj sestavljeni, kakor tudi stojalo s tablo vred z eno roko lahko prestavi. Table se dajo na vse strani obračati, so za vsako lego pripravne in prekašajo vse dosedanje table. Dolge so 140 cm., široke pa 100 cm., obe skupaj združeni sta dolgi 200 cm. in visoki 225 cm. Barvane so s temnim lakom in brez črt.
Ljubljanske novice. Nov gostilničar. Gostilno na Židovski stezi, katero e imel nekaj časa v najemu g. Rasberger, otvori gosp. Kenda. — Zabava ljubljanskih natakarjev se vrši jutri zvečer v ljubljanski kazini. Začetek ob polu 9. uri zvečer. — Domača obrt. Knjigovez g. Fr. B r e s k v a r seli danes svojo izborno urejeno knjigoveznico v prostore »Filipovega dvorca«. — Obsojena tatica. Angela Breznik, ki je g. Ivani Zakotnikovi v Iran-čiškanski cerkvi ukradla 400 K, je bila obsojena na tri mesece težke ječe. — Umrl je Ivan Kordisch, nadsprevodnik v pokoju in trgovec. — Nedvignjeni dobitki ljubljanskih srečk. Mej mnogimi ne-dvignjenimi dobitki iz prejšnjih žrebanj se nahajata tudi št. 70 102 in 71.763 z dobitkom po 50.000 K ter štev. 36.052 z dobitkom 30 000 K. — Brzojavna služba se je uvedla s 1. t. m. tudi pri poštnih uradih 3 in 4. — Tatvina. Na južnem kolodvoru je nekemu mornariškemu kadetu zmanjkalo plašča. — Večjo vojaško vajo je imela včeraj tukajšnja garnizija pod poveljstvom fml. pl. Chavanne okolu Iga. - Sen-zacijonelnavest se je včeraj širila po Ljubljani. Po vsej Ljubljani se je govorilo, da se je ravnatelj idrijske realke gosp. Pire ustrelil. Vprašali smo brzojavno v Idrijo in od tod nam je prišel odgovor, da o g. Pircu ni nič posebnega znanega.
Zdravje v Ljubljani. Od 22. do 28. decembra m. I. je bilo 25 novorojenih, 3 mrtvorojeni, 19 jih je umrlo, med njimi 1 za ošpicami, 3 za želodčnim katarom, 15 za različnimi boleznimi, med njimi je 6 tujcev, 10 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 14 za ošpicami, 1 za tifuzom, 1 za varicellami.
Afera Wallburg. Obravnava proti Staudingerju se bode vršila skoro gotovo na Dunaju, ker bo treba zaslišati večje število odličnih oseb. Staudinger trdi, da je falsificiral poročni list radi tega, da bi iz-vestni krogi predložili pravi poročni list. — Mati Wallburgova, Lavra pl. Skublitz, je sestra na Ogerskem živečega upokojenega uradnika Julija pl. Skublitz.
Razpisane učiteljske službe V Kapelah pri Radgoni je razpisana služba nadučitelja ter enega učitelja do Velike noči tega leta. Tudi na šestrazrednici v ot. Jurju na Ščavnici je razpisana do istega termina učiteljska služba. Na štirirazrednici pri Sveti Marjeti na Pesnici pri Mariboru je do dne 31. t. m. učiteljska služba razpisana.
Trst zapusti po 15. aprilu, kakor govore soc. demokrati, znani Kopač in odide na Dunaj.
Glasoviti Krstič je bil zopet te dni obsojen v zapor radi razžaljenja časti.
Samomor anarhista V ponedeljek sta bila aretirana v Trstu Fr. Oberosler in Karol Nigris, ker sta pela anarhistiško pesem o morilcu Caserijul Včeraj so dobili 17letnega Nigrisa na oknu njegove celice obešenega.
Hrvaška poljedelska banka. Predsednikom te za gospodarski razvoj hrvaškega naroda velevažne banke je bil soglasno izvoljen kanonik dr. Feliks S u k, podpredsednikom odvetnik dr. Marko pl. Antol-kovic, ravnateljem banko pa dr. Svetimir K o r p o r i c.
Pomožno društvo policijskih straž nikov imajo v Zagrebu. Ob novem letu dobi to društvo od vseh strani za bolne in umirovljene svoje ude mnogo darov. Ali
bi se ne moglo slično društvo ustanoviti tudi v Ljubljani. Slabo plačani redarji trpe J dovolj in vredni so večje podpore !
Slovenski pevoi v Ameriki. V Pu-
eblo v Ameriki se je ustanovilo slovensko pevsko društvo. Vodja petji je gosp. Mat. Jerman.
Rodbinam ponesrečenih Slovencev V Ameriki. Poročali smo o strašni železniški nesreči v Ameriki. Ponesrečilo se je j pri tej nesreči tudi mnogo Slovencev. Država Michingan, v kateri se je ta strašna nesreča pripetila, tirja v takem slučaju, da dotična železnica izplača za vsako izgub-ijeno življenje priseljencev gotovo svoto odškodnine onim, kateri imajo pravico pode-dovanja za njimi. Rodovine ponesrečenih Slo vencev naj bi v tem oziru storile primerne
korake.	^ ^
*
Hrvatski trgovački list je postal tednik in izhaja vsako soboto. Naročnina na leto znaša 8 kron.
Zlata poroka nadvojvode Rai-nerja se bode vršila 21. februvarija. Pri-pra»liajo se velike slovesnosti.
Tri milijone za kralja Menelika.
Abesmski kralj Menelili je pozval laško vlado, naj mu izplača tri milijone lir za izpuščene ujetnike in za odstop nekaj zemlje, kar mu je kralj Umberto obljubil. Kralj Viktor Etnanuel bode to svoto izplačal iz svoje civilne liste.
Poštni in brzojavni promet na Avstrijskem. Trgovsko ministerstvo je izdalo statistiko o tem za leto 1900. Število poštnih postaj se je tekom leta 1900 pomnožilo od 6065 na 6S95, število brzojavnih postaj od 5371 na 5474. Pisem je bilo 727-7 milijonov, poštnih kart 328 1 milijonov, tiskovin 112 3 milijonov, vzorcev 25'3 milijonov, postnih nakaznic 32 7 milijonov, dalje pošiljatev z vožnjo pošto 52 3 milijonov. Brzojavk je bilo 15 1 milijonov. Na telefonu je bilo 94 1 mil. pogovorov. Osobja pri poštnih in brzojavnih uradih je bilo koncem 1900. leta 41.488 oseb (1899. leta 40.813 oseb. Pošta, brzojav in telelon so dali državi 1900. leta 107,718.310 kron dohodka, stroškov je bilo 98,411.819 kron, torej je imela država koncem leta 1900 od te stroke prebitka 9,306.491 kron.
Obsojen, ker ni rešil žene. V Min-^apolis, Mifin., je bil te dni od sodnika Elliotta obsojen na dvanajst let težke ječe z napornim delom v državni kaznilnici ker ni storil nobenega poskusa, da bi rešil iz ognja svojo ženo. Ker je ista našla smrt v požaru, se je Pickettova brezbrižnost smatrala kot direkten umor.
O ruski in nemški armadi razpravljajo sedaj razni časopisi. Po številu prebivalcev Rusija zamore postaviti v boj še enkrat toliko vojakov kakor Nemčija, ker Nemčija ima 57 mil., a Rusija 140 mil. prebivalcev. Ako bi od 57 mil. šlo na Nemškem v vojno 5 %, bilo bi vojakoy 2 850.000, a v Rusiji pa po istem merilu 7,000.000. V skrajni sili more imeti Nemčija po 15% 8,550 000 vojske, a Rusija po istem merilu 21,000.000 t. j. za 12,450.000 več! Običajno se vzame v vojni 2-3% od moškega prebivalstva, torej ima Nemčija 3, a Rusija 7 milijonov vojske. Francoska ima v mirnem času 616.475, v bojnem času 4,372.000 vojakov torej Rusija in Francoska v vojnem času skupaj 11,372.000 vojske. Trojna zveza Nemška, na papirju 4.350000. Av-atro-Ogerska 1,872.000, Italija 3,261.000 (na papirju), bkupno trojna zveza 9,483.000 proti dvojni zvezi, ki ima skupno 11.872.000 vojakov Trojna zveza ima skupaj 137 mil. prebivalcev, dvojna zveza pa milijonov.
"niVer,Zalni. ,aorum Kakor posne 3™? nekfe? ll8t°v, je amerikanski (!) zdravnik prof. Novy iznašel serum, ki vspešno deluje proti kugi, legarju, koleri in drugim boleznim. Doslej je pBrofJ. Novy precej vspešnih poskusov napravil na živalih, a pravi, da se bodo ti vspehi pokazali tudi na ljudeh.
Milijoni za zdravilišče. V Londonu je dal anonimni milijonar kralju Edvardu na razpolago 4,750.000 K za ustanovitev vzornega zdravilišča za jetične.
Kulturi sovražni emir. Novi afga. nistanski emir je imel nagovor na svoje podložne in je zagotavljal, da bode storil vse proti naklepom tujcev in bode z vso silo preprečil, da bi prišli v deželo brzojav, železnica, trgovina in misijonarji.
Društva.
(Pevskega društva »Ljub-1 j a na«) pustna veselica pod naslovom »IV. Velika tnaškarada na obali Ad-r i j e« vrši se v nedeljo 19. t. m. v »Sokolovi« telovadnici »Narodnega doma«. Podrobnosti naznanijo se prihodnjič. Eventu-skupine naj se blagovolijo naznaniti pmmeno ah ustmeno odboru in sicer kakor
hitro mogoče, da se zamore po časopisih razglasiti. — II. Zabavni večer. oz. božič-nica na sv. Štefana dan, ni bila radi slabega vremena tako dobro, kakor prvi obiskana, vendar je bila pa zabava krasna in prijetna, šaljiva pošta, tombola, petje, komičen prizor »Ponesrečena glavna skušnja« in božično drevesce z nebroj lučicami te:' razdelitev daril z drevesca med otročiče je razvnela veselje vseh do viška. Torej z eno besedo
—	lepo je bilo.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani) je napravilo s svojo novoletno veselico občinstvu prav lep večer. Zlasti vrlo je rešil svojo nalogo pevski zbor pod vodstvom g. Al. Sachsa. Pri pesmi „Posvetilo" smo v resnici občudovali pevce, ki so se tako vtopili v duha pesmi. Gveterospev „Ti-čica gozdna" je bil prednašan s prav finim nuansiranjem; v zboruy „Pastir" sta se odlikovala zlasti solista. Štiri zbore so morali pevci ponavljati. Društveni predsednik, preč. g. profesor J. Gnjezda, je v svojem nagovoru dobrotnikom in prijateljem rokodelskega društva voščil veselo srečno novo leto. Zadnja točka vsporeda je bila igra „Sv Trije kralji", ki jo je po Vilh. Moli-torju predelal dr. M. Prelesnik. Občinstvo je zadovoljno zapustilo dvorano z željo, da nas vrlo društvo kmalu zopet povabi v svoje prijazne prostore.
(Slovenska šolska Matica.) Odbor tega društva je imel 28. dec. 1901 sejo, v kateri se je vse potrebno ukrenilo, da izidejo letošnje knjige do konca januarja 1902. Društvo ima dozdaj 3575 K dohodkov, med iemi 439 K ustanovnine. Stroškov je 529 K, torej je na razpolago 2607 K in obresti. Določijo se nagrade pisateljem, uredniku in tajniku. — Ker se bodo knjige razpošiljale le poverjenikom, naj isti pobero poštnino od posameznih članov. — Letošnjim knjigam se določi nastopna prodajalna cena: Letopis 1-60 K, Slovenski jezik 2 — K, Zgodovina 2-— K, — Vzame se hvaležno na znanje, da je deželni odbor kranjski na od-borovo prošnjo pripravljen deliti nagrade pisateljem slovenskih učnih knjig, ki jih bode izdajalo društvo. V prvi vrsti se bodo izdale metodiške knjige za učiteljišča, priredi pa se tudi nova izdaja Woldfich-Erjavčeve „So-matologije", ki je v zalogi „Slov. Matice" že pošla, in ki je to društvo ne namerava več založiti. Specialne metodike pa izide najprej „Slovenski pouk", za katerega bode poseben odbor določil načrt. — Prihodnje leto izda Matica: Letopis, nadaljevanje Zgodovine in učne slike k Čitankam. Načrt za te učne slike izdela g. ravnatelj bchreiner.
—	Matica bode začela zbirati tvarino za iz-danje etimologiškega, sinonimiškega in fra-zeologiškega slovarja na podlagi Čitank in Pleteršnikovega slovarja. — Končno se določi oblika diplomam za ustanovnike.
(Bolniško in podporno društvo pomočnihin zasebnihurad-nikov za Kranjsko). Odbor omenjenega društva naznanja, da je tč. predsednik g. Fr. Kandare javil svoj odstop ter prevzame njegove posle tč. namestnik g. Voj-teh Vidmajer.
(Slovanska čitalnica v Ma r i b o r u ) priredi dne 2. svečana t. 1. v slavnostni dvorani »Narodnega doma« sijajen ples.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Wolf razkrinkan.
Dunaj, 8. januvarija. Velikansko senzacijo vzbuja razkritje „Trautenauer Wochenblatta" o Wolfovi aferi. Ta list poroča, da je Wolf leta 1898 neko deklico, hčerko strankarskega svojega prijatelja dr. Tscbana, izrabljajoč njeno navdušenje za vsenemškega prvoborite-lja Wolfa, zapeljal. Wolf je bil takrat že oženjen. Zapeljal ie hčerko dr. Tschana s tem, da je deklici zagotavljal, da je s svojo ženo jako nesrečen in da se bo od žene ločil. Wolf je užival popolno gostoljubnost in zaupanje dr. Tschana, ki je "VVolfu tudi dal na razpolago svoj kredit, da je Wolf mogel priti do svojega cilja. Ko je deklica vsled nasledkov pričela obupavati, ji je Wolf svetoval po kaz. zakonu prepovedano sredstvo in ji naposled tudi svetoval, naj se s svojim zaročencem dr. Seidlom spravi v grešno razmerje in tako dr. Seidla napravi odgovornega. Wolf je prosil deklico, naj ga ne izda, ker bi sicer nemška stvar, za katero tudi ona planiti, mnogo trpela. Obljuboval ji je, da jo bode tudi potem obiskoval, ko bode že poročena, in je bil ž njo tudi nadalje v intimnih odnošajih. L. 1901 je Wolfov pobratim dr. Seidl poročil to deklico m Wolf je bil celo tako predr-
zen, da je poroki prisostvoval kot poročna priča, ter je bil tudi boter prvega otroka dr. Tschanove hčere. Wolf v da-dašnji „Ostdeutsche Rundschau" priob-čuje dolgo izjavo, iz katere sledi, da so ga ta odkritja zadela globoko v meso.
Dunaj, 8. jan. (0. B.) Budgetni odsek je danes zopet pričel z razpravo o državnem proračunu. Na predlog načelnika dr. Kathreina, kateremu je pritrdil tudi finančni minister, se je sklenilo, da se bo o proračunu za leto 1901, ker je ta doba že potekla, razpravljalo formalno ravno tako, kakor o proračunih prejšnjih treh let. Nato je odsek rešil nekaj manjših poglavij.
Dunaj, 8. jan. Naučni minister dr. vitez Hartel je prosil sv. očeta za narodnostno razdelitev čeških škofij. Sv. oče je odgovoril, da bode zaslišal škofe, ki imajo pri tem prvo besedo.
Dunaj, 8. januvarija. Vest, da nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo v kratkem odpotuje v Jeruzalem in Egi-pet, ie neosnovana.
Dunaj, 8. jan. Deželni zbor nižje-avstrijski je skoro soglasno dal dovoljenje za najetje 285 mil. posojila od strani mesta Dunaja ter potem zaključil zasedanje.
Dunaj, 8. jan. Demonstracije vse-učiliščnikov proti dvornemu svetniku dr. Exnerju so se ponovile in bodo skoro gotovo trajale toliko časa, da Exner odloži mesto referenta v naučuetn ministerstvu. Zelje medicincev glede novega reda pri rigorozih se niso upoštevale.
Budimpešta, 8. jan. Član ljudske stranke drž. poslanec Molnar je umrl.
Budimpešta, 8. januvarija. „Pesti Hirlap" je priobčil neko pismo iz Novega Jorka, o katerem trdi, da ga je pisal Kecskemety. V pismu obljubuje Kecskemety, da bo poslal ves defravdi-rani denar nazaj, ako ga ne bodo kaznovali in ako se ustavi vse kazensko postopanje napram uradnikom. Policija razglaša, da to pismo ni Kecskemety-jevo, ampak samo poskus, da bi se policija zvodila na napačen sled.
Berolin, 8. jan. Prusko ministerstvo je sklenilo pripustiti realce k študijam na univerzi in k skušnjam in to ne samo k medicinskim, filozofiškim, ampak tudi k pravnim študijam, ne da bi bilo treba realcem kake dopolnilne skušnje.
Berolin, 8. jan. (G. B.) Državni kancler grof Biilow je otvoril deželni zbor in prebtal prestolni govor, ki se peča samo z vprašanjem o krepljenju nemštva v vzhodnem delu Prusije. Vlada bo izpolnila vse tozadevne dolžnosti.
llim, 8. jan. V Porte pri Penerole so vsi gostilničarji zaprli gostilniške prostore radi davčnih razmer.
London, 8. jan. Marki Ito je odpotoval v Pariz.
Washington, 8. jan. Vesti, da so bolgarski roparji izpustili mis Stone, se zopet dementirajo. V vladnih krogih se domneva, da je mis Stone že več tednov mrtva.
Kapstadt, 8. jan. Tu se priredi v 1. 1903 mednarodna razstava.
London, 8. jan. Iz Johannesburga poroča lord Kitchener: Mej četami generala P1 umerja in Buri se je 3. in 4. t. m. vnel boj. Bure sta vodila Botha in Opperman. Del Plumerjevih čet ima velike izgube. Padlo je 18 mož, 5 častnikov in 28 mož je ranjenih. Buri so se morali umakniti z raznih pozicij in imajo 9 ubitih. — V minulem tednu je bilo ubitih 36 Burov, 9 ranjenih, 261 ujetih, 72 se jih je udalo. (In Angležev ?)
Umrli ho:
5.	januvarija. Marija Kotnik, delavka, 22 let, Sr. Petra cesta 23, jetika. — Ivana Prohinar, uradnega sluge hči, 7 ur, Tržaška cesta 13, življenjska slabost.
6.	januvarija. Jera Markič, gostija, 80 let, Flori-janske ulice 14. ostarelost.
7.	januvarija. Ivan KordiS, trgovec, 68 let, Emon-ska cesta 4, srčna hiba. Stanko Bervar, sprevodnika sin, 7V, meseca, Vodovodna cesta 28, bron-chitis capillans.
Žitne cene
dn6 4. januvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
PSenica za pomlad......K) 918	do	9-19
Rž za pomlad........' 7-73	„	7-74
Koruza za maj-junij.....„ 5'75	„	6'76
Oves za pomlad.......„ 7-77	,	7 78
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april.......K	8'97	do	8-98
„ „ oktober........8-16	„	816
EU za april.........7 45	,	7 46
Oves za april..........7 50	.	7-52
Koruza za maj.......„	5 44	,	5-45
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaSka...... K	8-80	do	9 55
južne žel.......„	9 00	,	9-32
Rž ..........7-50	,	8-60
Ječmen ........„	7 20	„	850
„ ob Tisi ........6-75	„	7-75
Koruza ogerska, stara.....„	5-60	„	5-70
„ „ nova.......540	„	5'50
Cinkvant , stara ..........660	,	7-00
, , nova . . . . „	610	„	6-40
Oves srednji..........7-85	,	8 00
Fižol............7-75	„	10-75
Meteorologldno porodilo.
tfiSina nad morjem 306'2 m. sreda;; zračni tlak 736 0mm
4 X	Ca« opazovanja	čtaiuje barometra T mm.	Tomve-rutura po Oltijo	V«tr»rl	Nebo	11-3»!
7	9 zvee.	745 2	2-0	sr. jzah.	jasno	
8	7. zjutr. 2. popol.	747-5 7468	-16 50	si. jzah. si. svzh.	jasno a	00
Srednja včerajSnia temner8tur» 2 0°. normal«: —2 7'
Tržne cene
Tedensko
od dne 29. decembra
v Ljubljani.
poročilo
do dne 4. januvarija.
		K	h				K	A
Goveje meso I. v.	kg	1	3'J	Pšenična moka 100 kg			28	50
» » II. »	»	1	10	Koruzna >	»	>	1(1	60
» » III. »	>	1	—	Ajdova »	»	»	29	—
Telečje meso	»	1	35					30
Prašičje » sveže	>	1	50	Grah, > .	.		—	50
» » prek.	>	1	80				—	20
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, > .	.		—	20
Maslo . . . .	>	2	40	Ričet, » .			—	—
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . .	100	kg	19	60
Mast prašičja . .	>	1	50	Hž ...	>	»	15	—
Slanina sveža	»	1	3u	Ječmen . .	»	>	14	—
» prekajeua	»	1	60	Oves . . .	>	»	17	—
Salo . . . . ,	»	1	30	Ajda . . .	»	>	14	40
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo,	>	>	16	—
Mleko, liter . .		—	20	navadno	>	»	15	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	»	>	14	—
» kisla .	<	—	80	Krom pit	>	>	4	40
Med.....	kg	1	20	Drva, trda ,	m3		9	—
Piščanec . . .		1	20	> mehka,	>		5	80
		—	40	Seno, 100 kg			7	—
				Slama, » >	#		6	—
		—	—	Stelja, » »	•		—	—
rkho venecijanske in Španske. Najcenejše ima
ittuuv, v zalogi tvrdka brata eberl v
LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	22 11—6
Ciril-
Mefodov
stenski-
sklcidni
koledar

28 2-1
O

v lični moderni obliki s podobo slovanskih blago-vestnikov v barvah.
Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več.
Dobiva se v *rgovinah * Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku.
Spretna «««« prodajalka
4 3-2 želi takoj vstopiti.
Evcntuvalno gre tudi za blagčtjničarico.
Pismene ponudbe pod št. 105 poste restante Ljubljana.
&J0 a Fiifli
za popravo šole v Dobrničah, osobito stropov s 17 traverzami, cenjeno na 3500 K, bode
na dan 4. februvarija 1902 dopoldne
Obrisi in proračun so v pregled pri krajn^m šolskem svetu v Dobrničub. Sprejemajo se tudi pismeiie ponudbo z 10% varščine.	27 2-1
Stanovanje v najem.
Na Dunajski cesti št. 60 je s feb ni v ar i jem t, J. oddati čedno stanovanje: 2 sobi, kabinet, velika kuhinja in shramba za jedi. Na razpolago je tudi perilna kuhinja. *
L	..V V -"-		V. • • ..'■? A- ■ ,7 -v					
								
PT KTa dan poroke ^
se v polici za zavarovanje otrok	26 1—1
zavarovalnega društva za življenje in rente
Mm i
pogojena dota Izplača brez ozira na prvotno določeno zavarovalno dobo.
Po smrti onega, ki zavarovalnino plačuje, kateremu se pa ni bilo treba zdravniško preiskati dati (oče, mati itd), ako je zavarovanje vsaj že tri leta trajalo, ni potreba nikomur več plačevati zavarovalnine. Vkljub temu pa ostane polica v popolni veljavi.
Prospekti in tarifi tudi za vse diuge kombinacije zavarovanja za Življenje in rente dobivajo se brezplačno pri
generalnem zastopništvu za Kranjsko .,(*l«bus-a"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 73 (J. Valentindič).
Dame in gospodje iz boljših stanov Iščejo se kot zastopniki. Nestrokovnjaki se natančno poučujejo.
Razglas.
25 3—2
V Ilirski Bistrici na Kranjskem se bode prodajala konkurzna zaloga blaga
iz konkurza trgovca Aleksandra Ličan en bloc — to je po čez — ponudbenim potom onemu, ki bode največ ponudil. Zaloga sestoji iz aptcerijukega in manufakturnega blaga, dalje iz železnine, moke in žita, in je ta zaloga blaga iz trgo\ine v Ilirski Bistrici po sodni cenitvi vredna 15.031 K 29 h in od gori navedene zaloge ločena zaloga blaga iz trgovine v Dolenjah 1917 K 4 h.
Za vsako zalogo blaga poslati je posebej pismeno ponudbo najkasneje do 20. janu varija 1902 upravniku konkurzne mase brez kavcije.
Kupnino jo plačati takoj po sprejemu ponudba v gotovini upravniku mase in si upravnik mase izrecno pridrži pravico posamezne ali vse ponudbe sprejeti ali ne, ne da bi moral za to navesti razloge.
Sprejem ali zavrnitev ponudbe naznanila se bodeta pismeno najkasneje do 1. febru-varija 1902.
Popisni in cenilni zapisnik in zaloga blaga more se ogledati do 20 januvarija 1902 med sodnimi uradnimi urami v Ilirski Bistrici. Uprava mase morebitnim kupctm ne jamči ni za mnc žino, ni za kakovost v cenilnem zapisniku navedenega blaga in kupec mora takoj po sprejemu svoje ponudbe na svojo nevarnost in troške prevzeti zalogo blaga.
Upravnik konkurzne mase:
Dr. Alojzij Žnidarič,
c kr. notar v Ilirski Bistrici.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijajtova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerMveniR paramenfov.
-tn)o lztleluj'! cele ornato, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajllne burze,
0 ln v,s® za službo 1,(IŽJ° potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil-r.alem m zlatem vezenju Prevzame tudi na očila na bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo .z pristnega platna. Vporablja samo dobro blagu, cene po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-
		
mm —ts—	Hi	
^ fllojzij Krauf
uljndno naznanja otvoritev svoje
odvetniške pisarne
v ^cimnil^a
v liiši gosp. Kende, kjer je poprej bila pisarna rajnkega dr. Temnikerja.
7 3-2
mmm	w®mmmsimmmmm	mmmmmm
		
jas		ms&
fet "		............ )m i n
„Grand Prix".
IV a j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.

1145 21-18
^^°	Vsak dan jih izdela
tovarna
V^	40.000 parov!
Edini kontrahenti: MesstorfF, ISehn «fc C©., Wien, I.
V Ljubljani so na prodaj pri J. S. Benedikt, Ernest Jennlkar, A. Kasch, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Lentgeb, Karol Kecknagel, A. Schaffer, F. M. Schmltt, Fr. Szantner itd.
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1, nadstr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
11 0 |2
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 22
m
fm
t

-s2Sffi KrJMjiS MM	V W<»
W ^ stif M • 't v<1ŽLKfHA^ Žffif v ^-iLt^ ^liž* ^-i IV ^ I iA-l M	H1;1 ^Sjii4	JM'-115 ^ikJ*	^^^''■IK:^ ^iki^ Hii^ ^iJii^MKf MM*	^JB/^ '"iiif '''"It^*''1 !
-mm
P. 11.
Velecenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino v Mariboru prodal in da sem
v Ljubljani na Marijinem trgu štev. 1
z novim letom pričel na novo založeno
trgovino s suknenim, manufakturnim in modnim blagom.
Opirajoč se na moje večletne direktne zveze s prvimi tovarnami v naši stroki, možno mi je vsakemu z dobrim blagom po najnižji ceni pošteno postreči.
Blagohotni naklonjenosti, kakor tudi k obilnemu obiskovanju moje trgovine se udano priporočam
s spoštovanjem
Franc I>oleiic.
Izdajatelj: Dr. Evgen Ltmpe.
Odgovorni vrednik : Ivrn Rakoveo.
isk „ Katoliške Tiskarne v Ljubljani,