P? W^' ....... —-— fj.i PRVI SLOVENSKI UST V AMER1KL GESLO: ZA VERO IN NAROD - ZA PRAVICO iN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. wy. (No.) 162. CHICAGO, ILL., SREDA, 15. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER, 15, 1924. LETNIK XXXIII. Španija pred novo dobo. VFLIKE SPREMEMBE V ŠPANSKI POLITIKI NA VIDI-V KU __ NAJTEŽJI PROBLEM JE MOROSKO VPRAŠANJE, KI ZAHTEVA TAKOJŠNO REŠITEV. niji zahtevajo novih reform, IZ KITAJSKEGA BOJIŠČA. zlasti njene kolonije v Afri-1 _ ki. Ne samo, domače politic- g ne razmere ampak pred £etam. _ Amertfki in vsem kolomjske politične raz-, ejski momarji so RAZNE VESTI. MOSDLSKA KRIZA. Iz Jugoslavije. — Benton Harbor. — Tu- Angleška vlada ni zadovoljna kaj so prohibicijski uradniki spustili v morje prvih deset čolnov za lov na "bootlegger-je." Čolni so 75 čevljev dol- z mejno črto, katero je določila Liga narodov. ODNOŠAJI Z BOLGARSKO. —RAZGOVORI O SPORAZUMU SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV. • — — KAČAKI VEDNO PREDRZNEJŠI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. mere je treba reformirati, a-( ko Španija hoče, da bo v bo-^ doče imela mir. Revolucijonistični duh, ki se izkrcali. — Poročila o strašnem klanju. Sanghaj. — Mesto Šang- Carigrad. — Turška vlada gi in stane vsak od teh $35.- v Angori je sklicala posebno« 000. [zborovanje kabineta vsled na-' — Indianapolis. — Prija- satle krize radi meje v Mosu-I telji John McNamara, bivše-.lu- f ' ga unijskega poslovodja Lo-' Angleška grozi z napadom, cal štev. 22, ne morejo nabra-: nakar se Turki pripravljajo ti svote $20.000, kar bi se po- in pošiljajo čete proti meji. ' trebovalo za varščino, da bi Mustapha Kemal Pasha je se ga izpustilo iz ječe, kjer hitel v Angoro, kjer se udele-se nahaja ker je obdolžen suje zborovanja kabineta, ka-da je v zvezi s pisanjem gro- teri je neprenehoma na delu. je vstajal po Španiji lansko i ha j se je podalo pekingskim leto zopet vstaja v španskih'četam. Gen Lu Yung Hsiang, znnega pisma kateremu" je Vojaška oblast je vzela v svo-dušah in jih vede v vedno} in Ho Feng Lin, branitelja j sje(li]a ekspi0zija> ki je raz. je roke poštno in brzojavno večje nezadovoljstvo. Gene-j Šanghaja proti Kiangsu in: dejala poslopje Elks kluba. službo med Angoro in mejno Odnošaji z Bolgarsko. Sofijski list "Slovo" organ prinaša razgovor svojega dopisnika z našim zunanjim ministrom g. dr. Marinkovičem. Največ je bilo govora o odnošajih med našo državo in Bolgarsko. Marinkovič je izjavil, da so odnošaji popolnoma pravilni, i vendar pa želi, da bi bili boljši, kar je odvisno od Bolgarije. Za zboljšanje ni nobenih roplana namenjena v Karlo-vec, zgodila se je pa nesreča, ko je eden od letalcev padel četrt ure po poletu v koruzo, kjer je popolnoma zgorel. Pilot nadporočnik Pajevič in o-pazovalec podporočnik Lu-kanovič, sta k sreči odnesla samo par brazgotin. Roparski umor. Na cesti pri Splitu so našli truplo 70-letnega M. Bejiča iz ral Primo Rivera, ki je s svo- pekingski vladi sta ob peti u-jo železno militaristično roko', ri zjutraj dne 13. t. m. odpo-strahoval uporne elemente, je tovala na Japonsko. Cela čr- letos že mislil, da je dokončal s svojim programom. Toda počilo je v kolonijah in Moročani so odpovedali pokorščino in začeli vojsko proti Primoriverovi strahovladi. ta braniteljev je strta in zmagovalci so ukorakali v mesto. Med domačini je zavladalo veliko presenečenje in ner^d, Mrs. — Chicago, 111. Anna Stern, lastnica valske hiše na 1116 N. La Salle ceste, ki je stara 50 let, je sama obdržala nekega roparja, ki je prišel v hišo v ro- , . j .... . . , parskem namenu ter ga toli- tako da so bili primorani ame-', „ , - . , . & .V1 , r. t ko časa držala, da je prišla črto Turške pozicije v gorov- ov*r razen v psihološkem raz- j Neorič. Starček je bil umor- «f««A nad Mosulom ojačujejo, Položenju. Ti odnošaji pa ne jen in oropan, podvzeli so pa tudi še druge Podo dobri>. ?e se bo <*opu- riški, kakor tudi mornarji dru- « , . ., x , ■ ; gih evropejskih držav se iz-Sedaj uvideva spanski d.k- ^ ^^ red_ Mcbm. tator Primo Rivera, da z vojaško komando ne bo ukrotil revolucijonarnega duha, ki se z vedno odpornejšo silo po- žirali so se tudi prostovoljno tujezemci, v njih naselbinah. Očividec boja v poslednjih . .. , ~ , i ■ ji dneh, ko so zadnje Chihli če-lavlja v duši spanskega ljua- , ' r . _r • x~ . - te bile pregnane iz Shanhaik- stva in v veliko večji men se • j • i. - od .... , , .. , i wana, pripoveduje o strasnem iuu v duši njenega kolonijskega Cjjihli čete so imele'530 žrtev, vsled avtomobil- policija. — Policist Edward Felsner, je na policijski postaji se mrtev zgrudil na tla. Vzrok srčna napaka. Star je bil 56 let in je živel na 4042 Marmora ave., zapušča ženo. vojaške varstvene naprave, i ščalo organiziranje razbojni-Angleško vojno poveljstvo sklh čet na ozemlje ene dr-je poslalo turškim poveljni-1, žave z namenom vdreti v dru-kom pismo, o kateremu sedaj državo. O razpoloženju v turški kabinet razpravlja- Jugoslaviji pod novo vlado je o- Turške čete so dobile povelje naj držijo črto za vsako ceno. Angleški letalci venomer krožijo nad mejno črto. Marinkovič izjavil: Jaz mislim, da ne bomo imeli kmalo volitev. To je treba izvesti še le takrat, kadar bodo postav- 1 prebivalstva. Moročani hočejo svobodnih garancij sicer ne bo miru, ako tudi se španskemu diktatorju posreči s kanoni in puškami začasno prisiliti njih odpor h tlom. Njih odpor se bo pojavil z vedno hujšo silo, dokler ne bo zmagala in končno zatri-umfirala zahteva po svobodi in neodvisnosti. Zato pravi Primo Rivera, da je pripravljen izročiti via klanju. tri strelne jarke skopane. Prva dva sta bila široka, globoka in prazna, v tretjem so se pa nahajali vojaki s puškami in strojnicami. Ko so mukden-ske čete z vso fur j o v sklenjenih vrstah napadle prvi jarek misleč, da se v njemu nahaja sovražnik, niso mogle naprej in ne nazaj, tako jih Neko turško uradno poro- ]jena Jasna temeljna vpraša- čilo se glasi, da angleška via- nJ*a> ° katerih je treba ljud- . da ne sprejme po Ligi dolo- st.vo Pn volitvah vprašati za - V Cook okraju je bilo čene mejne črte in da 2ahte_ njegovo mnenje m kadar se januarja t. 1. do sedaj ze vaj0< da naj- Turčija izpraz- Jasno očrta razlika med poli- ne tisti del, kar pa po zatr- tiko sedanje vlade in politi-dilu Turčije, spada po vseji ko' kl Pozdravlja sedanja pravili le Turčiji. Turška vla-| opozicija Ta trenutek še ni da se zadovoljuje s tem kar1 nastopil. Dolžnost nove vlade je določila Liga, ako pa začne ie> da vstvarja demokratične Anglija s sovražnostmi, potem' naprave in da si pridobi zaupa seveda bo tudi od strani' Panje za stvarno politiko pri Turčije sprejeta kot taka. j vseh> kl Pošteno mislijo. Turčija je zadevo dala v, . ° pretres Ligi. » Razgovori o sporazumu. Ob priliki zadnjega biva- skih nezgod. — London. — Velika ponudba nagrade. Lady Mount-batten je pri neki priliki izgubila svoje dragulje, zakar je razpisala $8,750 nagrade tistemu, ki jih najde. — Beverly, Mass. — Mrs. Marion Risteen in George W. Plummer Jr., sta bila areti- Smrtna kosa. Umrl je dne 18. sept, v Novemu mestu posestnik in trgovec g. Mihael Mramor, star 60 let. -o- naprej iri ne nazaj, ihkc> jih | riummer Jr., Sta ona areti- -o--. U1V° je sovražnik postreljai toliko, Irana na podlagi obtožbe, da Roparji napadli vlak — plenJ "J a dr. Mačka in Predavca v J ^ ____ ^ _ - 1_ 21 Z ____I - ____ 1 _ — ! m t " T • 1 ^ ^^ "D n 1 n /1 II C»/\ C» fT 0/>a1i 1»0 ^t £T /"V da so napolnili prvi jarek s j sta ona dva umorila in odne-mrtvimi, ranjenimi in živimi | sla v bližni gozd truplo sodo v roke politični vladi, ka- vojaki, tako, da so ostae čete proga morilke, Mr. Risteena. prekoračile jarek preko tru-^ Mr. Plummer je vdovec. nik senator Smith W. Brook- mu viiaijuiiai ji ^juiui-aju, ' « — kdenske čete ne plenijo in natorjem države Iowa. < ■ , . ,. 1 večer vprizorili napad na o- Misijonarji poročajo. obsohrtfto nesloge cene vnaprej. Zato se poSgaftve ma po cenah onega dlfe. ko ml "AMERIKANSKJ SLOVENEC" IN "EDINOST." Prvi in najstarejši slovenski katolik. Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovijr leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in Africa. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. ženevski zborovalnici zastopnika Pija XI., ki je že v svoji prvi encikliki od 23. decembra 1922. dokazal, da sledi pacifistični politiki svojega velikega prednika, ki je ob agra-vaciji položaja v Poruhrju naročil kardinalu Pompili, da se naj vrše po rimskih cerkvah javne molitve za pomirjenje narodov, ki je v konzistoriju 23. maja 1923; govoreč kardinalom naslovil na vladarje in narode apel k miru in slogi. 1. julija 1923. je po De Gasparriju ter apostolskemu nunciju v Berlinu ter Monakovem sporočil oficijelnim nem- Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj; škim krogom, da zavrača nemško sabotažo, pasivno rezi- Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Telephone: Canal 0098, NAROČNINA: Za stenco ter presilr.i nacionalizem. Na drugi strani pa je odsvetoval zasedbo Poruhrja, opozarjajoč na brezuspešnost tega početja ! Čudno ! Prodrl je s svojim nazorom, da je tre-BL ba izvršiti moralno reformo naVodov ter posameznikov in da mora v mednarodnem državnem redu zavladati pravi-, ca. Narodi so po svojih zastopnikih v spokornosti spoznali Zedinjene države za celo leto ................U<» SVoje Politične zmote 5 akceptirali so via facti papežev pro- tem ste mu podrli srečo mir v srcu, v družini in v življenju sploh. Preje je delavec zadovoljen, potem postal nezadovoljen in srečen. Tak blagoslov pri; ja po Vaših naukih na del stvo. Zato rojaki idimo na d te dni, ko se vrši kampair za nove naročnike za kat' ški list A. S. in Edinost. K rojaki sram. nas je lahko ko ne bomo tekom tega čj storili toliko, da bi dosegli pr Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates oa Za Zedinjene države za pol leta ......$2.00 £ram' do danes pa ga še niso povabili h kakemu zasedanju. Za Chicago, Kanado in Evropo za celo let« ...$4-75 ki jih imajo medseboj . Mi pa vemo, da mora prej ali slei Za Chicago. Kanado in Evropo za poi leta......$250 pasti zacjnja ločilna stena; intrige laške diplomacij. aUBSCPIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year .'$2.00 rej° zrasti do neba; plehkoba svobodomiselnega žurnali- For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75, z^ia se v svoji moralni pritlikavosti ne bo mogla ustavljati For Chicago. Canada and Europe per half year $2^0. silnemu koraku velikana. "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office af Chi can-o HTinois "nder the Act of March 3. 1879."__ j Papeštvo velesila svetovnega miru.1 (Konec). Mannheimska "Volksstimme" piše 31. VII. 1914. o ljudstvu, ki je pripravljeno, da brani z zadnjo kapljo krvi proti sovražniku neodvisnost in veličino Nemčije." Prvo odliko pa si je pripela na svoje grešne prsi "Muenchner Post" z dne 6. avgusta 1914: "Deutschland ueber alles! To hoče tudi socialna demokracija . . Sheboygan, Wis. Poročevalci iz naše naselbine Prosveti, in Sloveniji, bi Pittsburgh, Pa. Ne morem si kaj, da ne bi spregovoril par besedi o "brihtnih" glavah pri Prosveti na Lawndale. Ničesar jih bolj ne jezi kot to, ako jim kdo na njih zavijanja stvarno in dokazljivo odgovori. Zadnjič so se skopali nad Glasilo K. S. K. J. ker je povedalo in dokazalo, zakaj se ni mogoče niti nepristranski jednoti združiti z N. S. P. J. I ako hoče ostati nepristranska. ! Zagrozili so, da bodo temeljito dokazali nasprotno, kar trebno število naročnikov pa doslej še niso. Toda ured- bi dobili prihodnje leto v nik A. S. in Edinosti jim je pa ji list in zraven dnevnik, še temeljiteje povedal narav- • vidite, kaj vse delajo slabi ča-j nost v obraz, da danes niso sopisi, zato ne mirujmo, amj več 6asi, ko bi se dalo v vol- pak delajmo na vso moč, da! čji obleki slepiti ljudstvo. To tudi mi dobimo svoj la' jim je na eni strani sapo za- dnevnik čimpreje. prlo, ker urednik jim je stvar-{ jno dokazal, kaj je njih na-j men. Na drugi strani pa so se^ skopali na slovenske patre! , frančiškane itd. To je njih j stara logika, kadar jih kdo( j do dobra obdela, da ne more- 7. oktobra štirideset-urna po. jo najti in dati stvarnega od-^božnost v slovenski cerkvi govora, tedaj začno na ne-J Marije Vnebovzete. Vse tri sramen način napadati duhov- večere so bile krasne pridi-' ne, pogrejejo kak star greh, ge. Najboljši govor pa so ime-poročilu. Vi se niti ne zaveda-! kakega duhovnika pa mislijo, j Ii zadnji večer oreč. g. Oman te, koliko vi lahko škodujete! Pa smo jih ugnali. Ta takti-} iz Newburga. S prepričeval temu rojaku z vašim brezmi- ka ie morda dobra za vaškejnimi besedami so dokazali le ne mo- Pozdrav J. Golobic. Collinwood, Ohio. Tukaj se je vršila od 5. do zastopi kerjev _ _______ _____________ ___ ....._ _ omogočili svetovni pokolj. In ni jih bilo sram storiti isto tu- Prosiveti d?e sept. ki ga j kaže nasprotno dobi za na- dopisnice Prosvete di 2. decembra 1914. Liebknechta, ki ni glasoval, so izlo- sleditj ki nt n H . demokracije je bankrotiral. Da-. ž ika z avtomobilom> - Po., nepa prirejajo P roti vojne dneve ko nikdo na vojno ne j ročPevalec pravif da je vzrok t misli m ko so jih drugi prisilili k temu mišljenju. Pred de-|nesreče pogled župnika na o-1 setletjem so dejstva vpila k dejanjem, danes pa so tudi go-|kno palače naših šolskih se-von m ponesrečeni sprevodi odveč. jster, ali kot jih on naziva us- Edino iz Rima je prišlo oznanilo miru in sprave in brat- j miljenih sester, v isti sapi pa stva. Ne bomo se zaustavljali ob okrožnici "Ad beatissimi že zopet trdi, da je bil župnik Apostolorum Principis" z dne 1. novembra 1914., ki kon- Pijan vsled česar se mu je ta čuje s prošnjo: "Daj nam miru, Gospod, v naših dneh. Pri- nesreča dogodila, prošnjica pa nam bodi Ona, ki je rodila kralja miru." Bi- °b koncu pravi poročeva-lo bi odveč poudariti, da je grozila Benediktu XV. itali- večkrat na pota, z raznim prigovar- je skoval neki J. P. poroče- grado čisto novo svilnato ru- naravnost dokažejo sami s janjem in slabim tiskom. To valeč v zadevi nesreče našega dečo ovratnico. svojo pisavo, da so veliki ne- so ljudje v ovčjih oblekah, Navzoči pri nesreči. otesanci in umazanci. Norče- j znotraj pa so zgrabljivi vol- —-o----, vati se iz Boga, vere, cerkve, kovi, je povdaril pridigar. Joliet, 111. duhovnikov itd. ter o njih u- Obenem so č. g. pridigar 0-— Kmalu zatem, ko sem mazano pisati ne dokaže prav stro obsojali špiritizem. Tudi Vam poročal v zadnjem po- ničesar, kakor to, da so taki s tem slepilom se nekatere sle-ročilu, da je razpisana na-; dopisniki naravnost poživi-; pi, ki obenem še celo hodijo grada $25.00 za najdbo njeni. Ne rečem, da sociali- v cerkev in prejemajo sv. za-trupla utopljenega Joseph' zem nima izobraženih pri- j kramente. nevedoč, da je to lec, da mesto bi Korevca, so našli mrtvo truplo blizu mesta Ottawa, 111. se obsodilo I Voda ga je vrgla na površje janska maščevalnost, ko je ob obletnici vojske kriknilo žuPnika se Pa obs°Ja P<>ne- jn ljudje so ga zapazili, ko je njegovo očetovsko srce: "Naj bi že nrenehalo to klnmV ki frecenega jojaka, da ga je tako plaval na površju obrnjen z obrazom proti dnu. Ob- ta slučaj dobro poznan naj 'Naj bi že prenehalo to klanje, ki , , r> , T Xe Iet° dni onečaščuje Evropo. Bratska kri je, ki se preliva ^N P°"j 'Osebam ki je po suhem in po morju. Naj se ne reče, da ni mogoče p or a v- useoam, ki je nati strašnega lazprtja brez orožja," da bi nagnilo vladarje in narode k mislim miru. Kdo si je še drznil dvigniti besede miru, ko so tisoči in tisoči padajočih preklinjali vojsko ? # / In še so generali gnali v klavnice, ko je Benedikt XV. izdal 1. avgusta 1917. mirovno noto poglavarjem bojujo-cih se držav, ki vsebuje popolnoma konkretne in praktične predloge za mir. Najvažnejše točke so: 1. pa odgovori poročevalec sledeča vprašanja : Ali se ni takrat vrstilo tam nad sto avtomobilov in li v taki gneči ni možno, da se pripeti nesreča najbolj previdnemu vozniku ? Ali je dovoljeno se voziti po stranskemu . i tlaku-saidwallk — s kolesom ? veščena je bila ottawska policija, ki je nato truplo poteg- ne nila na kopno. Truplo bodo stašev. Imel je znanstvenike .božji rop. može, pa kljub vsej svoji uče-j p0 govoru so bile pete lita-nosti doslej ni še noben doka- nije in potem procesija s zal ,da ni Boga. Kajti vedno Najsvetejšim. Pri procesiji je več dokazov nudi vesoljni, naredila najlepši vtis na nasvet, da je Bog, kakor da ga vzoče mladina. Dečki so bili ni. In če ga ti niso mogli, je oblečeni v minestrantske ob-dokaj nezmiselno, ako misli leke, deklice pa v lepa bela kak kranjski umazani primoj- j oblačila, ki so trosile cvetje j gotovo prepeljali v Joliet,; dušovec, da ga bo ta doka-jpred Najsvetejšim. Potem je. kjer bo najbrže pokopan. ,zal. Taki ljudje bi celo imeli bil blagoslov z Najsvetejšim — V nedeljo so imeli v cer-]velike težave dokazati, da i-kvi sv. Janeza člani tretjega' majo kak odstotek jprave pa- Materialno silo orožja naj nadomesti nravna moč , pravice. Določi naj se sankcija proti državi, ki ne bi hote- J" policijski^načelnik la v mednarodnih vprašanjih podvreči se razsodišču ali ne ^ sprejeti njegovih razsodb. v. 2' Glede Poravnave škode in vojnih stroškov ni druge rešitve, kakor popoln in vzajemen odpust. 3. Vrnitev zasedenih ozemelj. Vodilne misli te note so indentične z Wilsonovimi ■ zahteva miru brez aneksij in kontribucij je skupna z zahtevami boljsevikov leta 1917.-18. Podrobna vprašanja v okvirju teh točk dajejo še danes misliti izbranemu cvetu ev- prepovedal vožnjo dvema o-sebama na enim kolesu in izjavil komur se v takem slučaju dogodi nesreča je odgovoren sam za njo? Rojak pa ie imel na sprednjem delu kolesa 8—9-letnega fantička, kar je povzročilo nezgodo. A-li ni bilo res tako Mr. J. P. ? Mi, ki nam je celi slučaj do dobra znan ne trdimo, da ga ropskih državnikov v Ženevi. Iz globoke zahvalnosti so po-, ■ ■■ stavili Benediktu XV. velik spomenik v Carigradu — moha '-"e Boj? kaznoval zato, ker je medanci! Krščanska Evropa pa brusi nože, izvršuje škan-dale v pozabljen ju na svojega največjega dobrotnika reda sv. Frančiška veliko po- ln potem smo zapeli zahvalno pesem. Bilo je prijetno za vse navzoče. Škoda, da se niso te pobožnosti mnogoteri u-deležili, ki bbdo morda, pred-no pride drugi čas take milo-, sti že dali slovo temu svetu in bodo že sojeni od Njega, ki meti v svoji glavi. Kdorkoli meni j i vo slavnost. Slavili so čita njih bedastoče, sklepa, da pomembno obletnico svojega jse umazani dopisniki v Pro-obstanka. Bila je slavnostna: sveti večkrat pošteno kregajo procesija in člani, ki so v tret- s svojo lastno pametjo. Jaz jem redu že 15—20 let so do-item ljudem ne zamerim. Ti bili za spomin posebne spo-' mislijo kako se postavijo, a- vlada nebo in zemljo minke. V tem redu je v naši ko vidijo svojo budalost na-j Pozdrav vsem čitateliem naselbini tudi več naših roja- tiskano v kakih "rdečih caj- Amer. Slovenca in Edinosti! kov in rojakinj, kar je vse tengah," ter ako tam zabav-' john Mesec. hvalevredno. ljaj.o čez duhovnike. "Čakaj,, _0_ — Politične akcije tukajš- jaz jim bom še pokazal — Žrtev poklica, nih politikarjev so dokaj ži-' saJ smc) v "fraj kontri"! Tako vahne. Zadnjo soboto je nastopil v tem mestu kot govor- Iz zasede pa so pripravljali Italijani napad na suverenost papeštva. V londonskem paktu aprila 1915. so od Anglije in Rusije izsilili točko, ki izključuje papeževo sodelovanje pri mirovni konferenci. Prostozidarstvo laške politike se je zbralo pred restavracijo odločujoče sile papeštva, v nemoči pred njegovo moralno velesilo. Drugič je padel na italijansko politiko madež hinavskega zločina. Sedaj so sklenili v Ženevi zastopniki narodov nekake pakte o mirovni politiki. Ali kako je mogoče, da ni bilo v lames Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. član S. N. P. J., ampak vzrok nesreče je rojakova neprevidnost. Da je to istina nam jamči rojakova izjava in pripoznanje, da je sam kriv, kar je izjavil na licu mesta nesreče. Da pa vam je ponesrečeni rojak naročil dati to pojasnilo v javnost mi dvomimo, v kolikor mi poznamo tega rojaka ima pač več pameti kot pa jo je v tem vašim skrpanim nik sam illinoiški guverner; katerega račun vse to gre. To lidira za zo-Pe urednik, ki dopušča, da ta- Len Small, ki kandidira petno izvolitev. Nastopil si domišljujejo taki dopisniki, i .Trije banditi so naPadii Toda nekdo drugi je, na trgovca v trgovini na W. Cullerton cesti v Chicago, 111. Roparji so se nahajali IL^px. je ke umazanosti v svet priha-^0 sotrjenem ropu že v avto tudi kongresman Yates in se-l Listi, ki znajo samo ve-1da *>i m odpeljali proč, lr ko nator McKinley. Govorili soj ro- Boga in duhovnika napa- {\m *tc?\T nasproti policist kakor političarji govore na- dati so jako slabi delavski iijMichael Murtaugh ki je zadati. S tem, da se taji Boga. njl ^enotek zapazil kaj se je norčuje z vere in duhovnikov godilo ter zahteva, da se naj se presneto slabo bori za zboljšanje delavskega vprašanja. To ne da delavcu trpi- vadno, da vsak obrača vodo na svoj mlin — Vreme imamo zadnje dni zopet bolj gorko. Ako bo tako kaj dalj časa, bomo i-meli letos jako pripazno Indian Summer. Poročevalec. (Kanadski roman.) Dva tedna po nesrečnem srečanju z ježevcem so se začeli dnevi daljšati in soln-čna toplota je postajala vedno večja. Zadnji sneg je naglo izginil. Povsod so se odpirali popki in zvončki so kazali iz orumenelega listja in trave svoje bele glavice in naznanjali, da je slednjič le prišla pomlad. Prvi teden je volkulja Sivka šla nekolikokrat s Kaza-nom na lov. Ni jima bilo treba iti daleč. Močvirje je bilo polno male divjačine in vsak dan ali vsako noč sta imela sveže meso. kulja Sivka ostala doma. Kazan je ni silil. Nagon mu je rekel, da se nekaj novega pripravlja. Šel je na lov, a se ni preveč oddaljil. Vrnil se je z belim zajcem. Nekaj dni je preteklo in zgodilo se je, da je neko noč, ko se je Kazan vrnil s plenom domov, volkulja divje renta-čila. Kazan je ostal zunaj brloga in držal zajca v žrelu. Strmel je v temo, kjer je ležala volkulja. Slednjič se je vlegel pred vhod. Kmalu pa je ves razburjen vstal in odšel. Vrnil se je šele zjutraj. In Naslednji teden pa je vol- kot nekdaj na Sun Rocku je duhal, duhal. Kar je plavalo meso, ki ni bilo Kazanovo ali po zraku, zanj ni bila skriv-J mladičevo. Tudi Kazan ni bil nost. Približal se je volkulji! nič manj nemiren in pozoren. CiiTi*^ i« „ T •__1 xt.-J._- j_______i 1 podaj o; v odgovor pa dobi dva strela iz revolverjev ban-ditov, katerih eden zadene po* nu niti enega samega centa licis^a v usta in dru^ Pa v f priboljška pri njegovem de- da se mrtev zgrudi na tla. lu. Pač pa ravno nasprotno. S; Rop1arjl so Pobegnili, odnesli protiversko gonjo ste spravili1 ?? }e kar je veljalo že marsikaterega ob vero in s zlvlJeinJe Pogumnega polici-_________sta> kateri zapušča ženo m Sivki in ta ni rentačila. Lizal jo je in ona je nežno cvilila. Nato je pa njegov gobec zadel ob nekaj drugega, ki je slabotno dihalo. Ta dan Kazan ni šel na lov. Bohotno se je vlegel na soln-ce, z odprtim žrelom, v znak velikega zadovoljstva. XXI. Barijeva vzgoja. ^ Drama na Siin Rocku je bila oropala Kazana in volkuljo Sivko rodbinske sreče in nista pozabila žalostnega dogodka. Pri najmanjšem šumu se je Niti trenutek ni nehal paziti, toda mir je razprostiral svoja krila čez močvirje v solnčni luči. V okolici Kazana in Sivke je bil samo tihi whiskey-jack, (Vrsta north-landske šoje z velikimi očmi.) nekaj drugih ptic, ljubke gozdne miši in mali hermelini. Kazan se je slednjič pomiril. Večkrat je šel v temo du-hat svojega sina. Indijanci, ki se imenujejo Dog-Ribs (Pasja rebra) in ki prebivajo malo proti zapadu-bi ga gotovo imenovali Ba-ree (ali Bari), kar znači v njih e| jeziku obenem "brez brata in SPRtrp" in "ir^lA-i; i___t vso skrbjo. Rastel je, kot vol-^tri otroke kovi, silno naglo in ne počasi kot pes. -o- Kdor mnogo želi, je večji Čez" teden dni je že koba- firomak, kakor tisti, ki malo cal do Kazana, ^e vlegel medjirna' njegove predne šape in tuj * * mirno zaspal. Prvič, ko se je' Kadar hodijo otroci na se- to zgodilo, je bil Kazan v veliki zadregi. Pol ure se ni premaknil in slednjič je prišla volkulja Sivka vsa srečna li-zat ubeglega mladiča. Ko je bil star deset dni, se je začel igrati s kosom zajčje kože. Neko lepo Dopoldne pa je .spoznal solnčno luč. Skozi luknjo v drevesni škor-ji je pokukal solnčni žarek v brlog in zadel ob tla 1 menj dan. imajo trgovci dober zagrabiti: a od sedaj naprej je vedel, kaj je solnce in luč. Naslednje dni je hodil k odprtini brloga in tu je videl isto luč. Bleščalo se mu je ia mežikal je z očmi in boječe se je vlegel na prag velikega sveta, ki ga je imel pred se-poleg .boj. Volkulja sama se je vle- ta in. Barija. Ta je začel začuden igla zunaj v solnce in pokli-, ker; strmeti v zlati trak. Kmalu pa cala mladiča. Tako se je Bari volkulja Sivka tresla in zače-[ sestre*T in pa "volčji pes' !fa na^ko«« ,anividn^raaVlso"i ^ Bil i. ^ °b0j% , Me skušal ^ti se z njim, kot j navadil na sohično luč, ki j raXa« "vsako1 diflVa'Te ma« n^vaTa" ll^T'Alt^0 "Vi? PriSrČn° ^ s« jc m^u negovaia z razumel, zakaj ga ni mogel brog mu ni/več ugajal. -AMERIKANSKI SLOVENEC99 IN "HlMT.* Socialna Razmotrivanja KRŠČANSKI SOCIALIZEM IN SV. FRANČIŠEK ASIŠKI. (Dalje.) Na moje ugovarjanje, da pomeni moderni kapitalizem čisto določen gospodarski sistem, ki se od drugih prejš-nih sistemov bistveno razlikuje, so mi sicer priznali, da nih državljanov, se da govoriti o nekakem gospodarskem mehanizmu, kakor to imenuje Rathenau. Ali kijub temu in kljub mojemu ti jim svojo delovno silo, je v tem pogedu popolnoma brez vpliva in moči. Ta delitev ljudi v dva tabora, ne pomeni sicer sama na sebi še nič novega. Enake ali vsaj podobne razmere vidimo tudi v stari rimski ali grški dobi, kjer imamo na eni strani kopo bogatih svobodna 'drugi strani pa množico brezpravnih sužnjev. Toda razlika ob stoji v tem, da sloni sedanji družabni red vsaj na zunaj, ROBERT E. CROWE sklicevanju na znano, Som- formalno na svobodi in ena- bartovo delo (in Sombart, ko-1 kopravnosti vseh ljudi, dočim likor vem, ni socialist, še | niso imeli rimski sužnji nobe- manj pa socialistični voditelj nih človeških, kaj še politič- ali agitator) o modernem ka- nih pravic. Takratni družab- pitalizmu, je v glavnem ob- ni red je temeljil na odkritem veljala trditev, da je izraz nasilju, danes pa spaja orne- kapitalizem samo fraza, ki j njeni dve skupini ljudi, kapi- dejansko ne pomeni nič več in [ talistov in delavcev, v poseb- nič manj kot izrastke bogast- no celoto, gospodarski trg, na: va. na katerem se svobodno me- ^ , , . i • njavajo, kupujejo in prodaja- Ta debata, ki sem jo tu sa- .J * * i j - j 1 , Z 4. u jo poleg blaga tudi delovne mo v glavnih potezah opisal, j j\ 1 je izredno jasno pokazala, kolika nevednost vlada celo vi Nadalje bistvene poteze naših najbolj izobraženih kro- j modernega kapitalizma, ka-gih o stvareh, ki jih imamo kor jih Sombart navaja, so: neprestano na jeziku in o ka-■ 2.) moderna menjalna in prometna organizacija, 3.) splošno in dosledno uve- terih neprestano govorimo. In vendar ni nobenega dvoma, da je predpogoj zato, ako ho- ljavljeno stremljenje po čim Čemo zavzeti nasproti moder- večjem dobičku ter zaradi te-nim socalnim problemom pra- vilno stališče, popolna jasnost 4 ) kar najp0polnejši raci-glede modernega kapitaliz-; onaiizem a]i emotrenost v ma. Dokler nam ne bo popol- vsem gospodarstvu, noma očito, kaj je z njim, ali Tudi v tem p0giedu se morn to morda res samo beseda, derni kapitaiizem bistveno s katero slepomišimo ter vzbujamo brez potrebe slabo kri, toliko časa nam bodo razna moderna socialna vpraša-;zvano naturalno gospodarja vedno le uganka, toliko l gtvo Vsaka zasebna gospo-časa ne bomo vedeli nanje darska enota si je po večini drugega odgovora kot splos- yse važnejše potrebščine sane. praktične brezpomembne ma pridelovala, oziroma iz-*raze- delovala. Za trg takrat niso .J. ^ j; " proizvajali. Tudi obrt je bila _ Kaj je torej moderni ka- navezana skoro izključno na pitalizem ? Mislim, da se lah- j naročnike, skratka vsa pro-ko pri odgovoru na to vpra-1 dukcija te dobe se je ravnala neposredno po potrebah. Danes, v dobi kapitalizma, Znamenje časa. Policija iz Calumet City je našla v cestnem jarku tru- ZA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA ?l0 5.4 ^J*?™** G' ly-a iz 4814 Mgoon ave. E. Ljudstvu okraja cook. Chicago. Poleg trupla so naš- Vsak volilec slovenske narodno- H tudi revolver s katerim si sti je vitalno zainteresiran v ponov-j je končal Življenje. Vzrok sa-110 izvolitev državnega pravdnika i momora je brezposelnost, ka-Robert E. Crowc-a, ker on ie ne- kor tudi> ker gi je lansko )e_ ustrasen in njegovo poRumno zašle- . • j 1 j do van je zločinov, ki so se dogajali to Pri delu Ponesrečil, da je nad poštenimi državljani, zlasti že- izgubil prste desne roke, ni nami in otroci. mogel dobiti stalnega dela. -o- Kralj in norec. Poljski kralj Avgust Močni (1697—1733) ni prenesel nobenega ugovora. Samo dvorni norec Frohelich mu je smel včasih oporekati. Avgust je mislil, da bo njegovo kraljestvo tako močno in veliko, kakor je bila država Aleksandra Velikega. Čeprav je o svojih načrtih malo govoril, se mu je vendar zelo dobro zdelo, kadar ga je imenoval Froehlich "Aleksandra". Nekoč je pa norec to ime le preveč porogljivo izrekel, in raz-srjeni kralj je vrgel vanj tež-, ko umetnino. Ubil bi ga bil, da se ni norec o pravem ča-J su umaknil. "Gospod," je re-' kel Froehlich očitajoče, "ali! tudi norci ne smejo več resni-i ce govoriti?" Tedaj se je mo-' čni Avgust sramoval svoje jeze, postal je prijazen in vprašal norca: "Govori, norec, govori odkrito! Ti ne vrjameš v mojo veliko državo?" — "Vr- Radi njegove sposobnosti in gospodarskega vodstva urada državnega pravdnika je 011 znižal izdatke, kar pomeni precej za lastnike domov in davkoplačevalcev. Medtem, ko je preganjal verižni-ke, ki so se skrivali pred davki in skolektal več zakasnelih davkov, kot najsibo katerikoli drugi državni pravdnik v zgodovini okraja Cook, se je vedno .upiral, da bi preganjal lastnik*: malih domov in revnih ljudi v slučajih, v katerih davki niso presegali petindvajset dolarjev. DRŽAVNI PRAVDNIK CROWE ie sposoben in neustrašen preganjalec in zasledovalec, toda on ie tudi človek usmiljenega srca, ki pazi. da vsakdo dobi "Square Deal." kali: V prvi vrsti je sedel Lachner, in Buelow mu je precej z izzivaj očim nasmehom rekel: "Kaj ne, gospod Lachner, orkester je čudovito lepo igral ?" Lachner ga je debelo pogledal in je odvrnil: "No j a, orkestra, ki sem ga trideset let dirigiral, pač v teh dveh mesecih, kar ste tukaj, niste mogli skvariti." Prihranjen denar ima več spoštovanja, kakor podedovani. GRDINA IN SINOVI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 £. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 razlikuje od gospodarstva predkapitalistične dobe. Predvsem je obstojalo prej tako- lamem, gospod 1 Saj sem no- V njegovem uradu sodelujejo tudi *ec. nekateri naši ljudje in nekai vsake -o-- Poklon. Komponist Franc Lachner (1803—1890) je bil na vsak odgovor hitro pripravljen, obenem pa nič manj robat. Njegov naslednik na operi v Muenchenu je bil znani veli- Dividendni ček VSAK MESEC KUPITE "L" DELNICE 7.80% NA PRIHRANKE sanje kar mirno držim Som-barta in da mi ni treba šele iskati, kako bi v tem pogledu, pa je ravno narobe. Danes se nekaj novega povedal. Som- v vgeh panof?ah gospodarske-bart našteva med glavnimi, bistveni sledeče: znaki kapitalizma Moderni kapitalizem ga življenja, ki so organizirane po kapitalističnih načelih, narodnosti, kateri pazijo, da ljudje vsake narodnosti so pošteno postrežem. Od dveh flrugih kandidatov za u-rad državnika pravdnika se je skušalo nasprotovati državnemu pravd-niku Robert E. Crowe-u da bi bil ponovno izvoljen. Da bi volilce pregovorili so objavljali aretacije v mu- ... nicipalnem sodišču in s tem hočejo ki pianist in dirigent Hans pl. ustvariti nekak utis na ljudstvo, da Buelow. Nekoč je Buelow di-so vsi ti slučaji veliki kriminalni slu- ngiral neko Beethovenovo čaji. Mi bomo pokazali v seriji clan- •■ • , , kov pravo resnico, ki je ta. da za Simfonijo 111 SO mu Zelo plos- male prestopke proti mestnim postavam in regulacijam kot pri avtomobilskem prometu alt kai podobnega ne spadajo v področje državnega pravdnika. pač pa v področje i mestnega pravdnika, katerega dolžnost je. preganjati in zasledovati take slučaje. % Naprei se ža uvideva, da pri avtomobilskemu prometu bo vedno več aretacij, ker je avtomobilov vedno več na cestah. DVANAJST ekstra čekov vsako leto! Do teh pridete, ako investirate v pred prednostne delnice od Chicago Rapid Transit Company. Družba je pod vodstvom Mr. Samuel Insulla in njegovih tovarišev, ki obenem načelujejo znano Commonwealth Edison podjetje in znano The Peoples Gas Light and Coke Company. Investirajte v "L" delnice sedaj. Lastujte gotovi del tega naraščajočega podjetja, kateri ima v svojem obratu nad 1800 železniških "L" voz in prepelje nad 600.000 potnikov dnevno. Vsaka delnica je $100. v gotovini ali na obroke $10. na kup in $10. mesečno na delnico. Mesečne dividende se izplačuje po ceni $7.80 letno na vsako delnico. Za podrobnosti,, govorite z vsakim "L" zaposljencem, ali pa pošljite ta kupon za natančne podrobnosti in Vam bomo tudi poslali brezplačno kopijo uličnega v vodnika za v Chicago, ki ga izdaja Chicago Rapid Transit Companv. UTILITY SECURITIES CO. CHICAGO, ILL. 72 — W. Adams St. 4568 Broadway 409 — East 35th Street Louisville Milwaukee Vzemite iztis vodnika po mestu JOHN J. MORAN, Room 843—72 West Adams Street, Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke ▼ svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp., katera r.udi po 7 8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicagi. I Ime. . . Naslov. ^ ^ ^ ^ nh 4? ^ 4? 4? 4? HI? 4? 4? rj? fj^fjy fj? 4^ 4^ 4y Hi? 4? 4^ 4^ 4? ^C + Sledeče številke, ki jih podaja chi-j . caški policijski department pa poka-proizvaja vedno in skoro iz-; zujeio. da so se drugi zločini zmanj-| ključno le za trg. Ker ni zato šali. odkar je v uradu pravdnika Mr. Crowe. državnega deli ljudi, ki žive v njegovem potrebno, da bi posamezna sistemu, v dve ločeni skupi-; podjetja izdelovala že popolni. Na eni strani imamo raz-1 noma gotove in neposredno meroma majhno število tako-zvanih kapitalistov, to je lastnikov produkcijskih sredstev, porabne izdelke, se je v zvezi s tem izvedla do skrajnosti delitev dela. Cela velika in na drugi strani delovnega bolje pa množico | največja podjetja ne proizva-delavskegal jajo danes nikakih dovršenih 1923. do 31. av~. 1924. (pod Crowo- Stevilo tatvin v letu 1920. (pred Crowovo izvolitvijo) je bilo 5490. Število tatvin od 1- sept. 1923. do 31. avgusta 1924 (pod Crowovo administracijo) pa je bilo zločinov 2708. Število ropov v letu od 1. sept. ljudstva, ki nima ničesar ra-1 izdelkov, marveč se bavijo e-zun svoje delovne moči. Kapitalisti odločajo kot lastniki dino-le s predelavanjem surovin v polizdelke, ali pa z iz- neobhodno potrebnih produk- polnjevanjem takih od ene do _ ' ■ l t i v i • ______• ! rlniirra ofnnn la />ol Atnarrn rvv*A_ cijskih sredstev več ali mani neomejeno, kaj, koliko in pod kakšnimi pogoji se bo proizvajalo, delavstvo pa, ki je pri-morano, če hoče preživljati sebe in svojo družino, vdinja- druge stopnje celotnega produkcijskega procesa. -o- Ali je tvoj sosed že naročen na A. S. in Edinost? — Pridobi ga, da se naroči! gJuiimumaimiMiiHnuiiiimninHimiiiinaiiiiimuiiam n NAZNANILO C. občinstvu, kakor tudi rojakom, ki potujejo skoz Chicago naznanjam, da sem odprla Prvi slovenski hotel "SLAVIJA" NA 1921 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL-, kjer je občinstvu na razpolago 35 moderno opremljenih sob po zmernih cenah. Posebne akomodacije za potnike in njih družine. AGNES SPOLAR, lastnica. Tel. CANAL 2241. (S. 11—2) iioiuniimiuminimioiniimiuainmiimoi « i 5 ^nmiHiiincxwimiimnnmiiiinicaiiiiiimiiicsniHiftiiitniitiitiiiHini | Phone: CANAL 6516. I SLOVENCI! Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, | ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slo-j venski fotografist. ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST '1147 — W. 18th St., Cor. May St. CHICAGO. vo administracijo) je* bilo 1583. Stev ilo tatvin različnih vrst se ie dogodilo v letu 1920. (pred Crowovo dobo) 5252. Število sličnih tatvin v letu od 1. sept. 1923. do 31. ave. 1924. se je dogodilo samo 685. Število avtomobilskih tatvin v letu 1920. (pred Crowovo izvolitvijo) 6003. Število avtomobilskih tatvin od 1. sept. 1923. do 31. avg. 1924. pa je bilo samo 3868. Naš prihodnji članek bo razpravljal z rekordom državnega pravdnika Crowe-a v kriminalnih sodnijskih slučajih. Državni pravdnik Crowe ie bil popolnoma pravičen in nepristranski v zasledovanju Loeh in Leopoldo-vega slučaja. On je demonstriral za pravico in s tem pokazal, da poseduje zmožnost v drugem proti vsakemu pravdnemu zasledovalcu v tej deželi. On je enak vsem ljudem, s katerimkoli pride v dotiko. On ni napravil še nikdar kakega razločka glede narodnosti, vere. ali barve in vsaka narodnost, ki sodeluje pri naraščaju te~a velikega kozmopolitan-skega mesta in okraja Cook je zastopana v njegovem uradu Ljudstvo okraja Cook bo napravilo. ako obdrži sodnika Crowa dobroto samo sebi, ako izvoli ponovno za državnega pravdnika sodnika Crowa neglede h kateri stranki da pripadajo To zato. ker on ie mož velikih zmožnosti, vsem enako pravičen in posvečuje svoj čas resnično za blagobit in korist občinstva Vi ste dolžni samemu sebi in Vaši družini voliti za državnega pravd-nika ROBERT E. CROW A in nato pripravite tudi Vaše prijatelje. iOe. S. 15) 4* + + + * + + + + + * + + * + + + + + + + + + * * + * * * * + + + + + RAZPISANE NAGRADE povodom Velike jubilejne kampanje IC« S* K« J« KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. A.) B.) C.) D.) E.) F.) STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE ČLANE (ICE): Za vsakega novega člana (ico) odrastlega (aktivnega) oddelka prejme član(ica), ki prosilca predlaga $1.00. Za vsakega novega člana (ico) mladinskega oddelka prejme član(ica), ki ga predlaga 50c. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski: 1. nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. jul. do 31. dec. t. 1. pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. III. nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski oddelek: PRVA skupina društev, broječa do 100 članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. DRUGA skupina društev, broječa od 100—20(X članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODPORNI ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! * * * * * * * * * + + + * * * * * * * " A M ERI KAN SKI SLOVENEC" IN "EDINCttlV koroške meje, kjer ga je pričakovala vojska koroških stanov, da mu pomaga in pridobi celjsko last po Koroškem. X. Pa kakor govoril, Tako je res"- storil: Prišel je na pir. S. Jenko. Bil je lep poletni večer, ko je jezdil Gregor na strani Krištofa Lambergarja v družbi mnogih drugih vitezov pro- _ ti domu. Sreča mu je sijala z obraza. In kaj bi ne, ko mu je XT . v . . ,-1 šlo vse tako pogodu! Ko se je poslavljal od 2ige Lamber- Neizrečeno je užalilo to njen dekliški po- Benediktu, nos* onf marala zanj' °n nef"VPraSa P° nJGJ' B°g da ostane do smrti v Gornjem gradu, in preprosil ga je bil. ne daj! Obrnila je pogovor na drugo stran družbo bQ in kakQ vegelo A Vitovec je vendar zmagal cesarja, je dejala zrna- P pJoveIjllik J Krištof ga je popraševal, kako bi se dal goslavno. Stric je menil, da se ni konec vojne; a nje to ni J* ' . t * Gregor ie komai odeovarial strašilo, ker je bila prepričana, da bo zmagala kneginja, najlažje napasti samostan a Gregor je komaj odgovarja!, xT- • • j • un» ' utopljen v sladke misli. Tovariši pa so bili glasni in dobre ki zapoveduje takim junakom. Njej je nad vse ugajalo bur- .. , . . , , uu , . , . , v. • , - 11 ! V. • ____Tuvju0 volje, da se je vojna tako hitro končala, in da gre cesarju no življenje, ki se je bilo pričelo v Gornjem gradu. Utidbe J' J . J . ' ,, ,. J , i. v , - , - i * vse tako lepo izpod rok. V Radovljici so hoteli prenočiti so se popravljale, zivez dovazal, vojaki se vezbali po dvo- . . ... v. , , xt • -i nSi tm n pri Lambergarjevem sorodniku. riscih in pred samostanom. Vse je govorilo o junaštvih O- p -Kako smo se na zasukali?" ie deial mlad iezdec in strovrharjevih in zvitih naklepih Vitovčevih in nepotrpež- K^ko smo pa zasukali je dejal mlad jezdec m v , , i j , i • • i r*ii-o c r.r.inn' postal s konjem. Dozdaj je bil tukaj zahod, zdaj se pa zari Ijlvo čakalo vsako sredo sla, ki je prihajal iz Celja s polnc^ ^ ,J . torbo dobrih novic. Kako rada bi bila Tajda v Celju, kjer lieb0 na tej strani . se toliko zgodi vsak dan! I Tovariši so obstali in gledali in gledali in menili, da to Starost pa ne ve ceniti prijetne razburjenosti, ki jo po-, vzroča nagel tek dogodkov, želi si miru, in da bi enolično lezli dnevi, kolikor ji je še prisojenih. Benediktu niso polnile srca vesele rfade; bal se je bodočnosit, ne toliko zaradi sebe, kolikor zaradi nečakinje. ..........J! . Cesar pa se je jezil v Ljubljani na gornjegrajske me-^f1 mece 111 ustavijo. Takoj spozna med njimi Kn- nihe in čakal, da se mu pokore. Važen posel ga je zadrae-^^ ™^ sorodnika, Gasparja, brez slema, vsega okr-val ondi; Ustanavljal je škofijo ljubljansko In pridno pi- ni večerna zarja, ampak ogenj, požar, in ugibali, kje da bi gorelo. Pognali so konje. 2ar je rasel na vse strani, in ko so jezdili skoz prvo vas, so slišali kričanje ljudi, da gori Radovljica. Zunaj vasi pa jim pribeži naproti v največjem neredu tolpa konjikov. Ne vedoč, kaj to pomeni, izdero šaril v Rim kardinalu Eneju Silviju in papežu, in v Dunajsko Novo mesto opatu cistercijenskemu, ki naj bi odstopil bodoči škofiji faro sv. Petra v Ljubljani in v zameno dobil faro mengiško. Prešel je teden, iz Gornjega grada še ni bilo ne poslanca, ne poročila; čakal je cesar še en teden, potem pa mu je pošla potrpežljivost. Zbral je okrog sebe veljake kranjske dežele in jim razložil, da je ustanovitev škofovske stolice zagotovljena. "In če velja kaj moja beseda pri svetem očetu," je dejal, "bode prvi škof ljubljanski moj zvesti Žiga Lamber-gar. Da se bode mogla pa vzdržati stolica, ji odkažemo dve graščini iz celjske dedine, Goričane in Gornji grad." Opomnil je nekdo, da sta oba grada še v celjskih rokah, a cesar se je nasmehnil in menil, da se je treba ravnati po Norimberžanih, ki ne obesijo nikogar, dokler ga nimajo. "A Goričane," je dejal, "vzamemo gredoč, ko pojdemo nad Radovljico. Gornji grad bode pa osvojil v mojem imenu gospod Krištof Lambergar, in varuh bodi ondi moj rešitelj Gregor. Menihi naj si pa poiščejo po drugih samostanih zavetja." * Prve dni meseca junija je ostavil cesar z velikim delom kranjske vojske Ljubljano in se napotil proti Kranju. Grad Goričane, čigar zarastle razvaline se vidijo še dandanes nad novim škofovim gradom, so vzeli vojaki z naskokom. Nekaj dni se je mudil cesar v Kranju in potrdil meščanom stare pravice, katere so pa ti dvesto let pozneje tako uspešno skrivali pred zvedavim Valvazorjem, da še dandanes ne vemo kaj prida o njih. Sredi meseca junija je stala cesarska vojska pred Radovljico, ki jo je branila precej močna celjska posodka. A ni se mogla ustavljati dolgo. Mesto je padlo; cesarski so jo utrdili iznova, preskrbeli z živežem in vojaki pod poveljstvom Gašparja Lambergarja in spremili cesarja do valj enega "Rišite se!" jim je klical. "Vitovec dere za nami." In pokazala se je v bližini tropa oklopnikov z naperjenimi kopji. Marsikateri junak je prebledel, ko je slišal to novico; konje pa so obrnili vsi in odjezdili naglo proti Jesenicam. In res, komaj je bil odšel cesar iz dežele proti Beljaku, je pridrl za njim zkozi Črni graben Vitovec, ki je bil dobil vojakov z Ogrskega in Hrvatskega. Upal je, da dohode cesarja še pred Radovljico; a mesto je bilo že v cesarskih rokah Razkačen je ukazal takoj naskok, in ni mu odpovedala sreča. Mesto je bilo zopet njegovo, cesarska posadka deloma ujeta, deloma pobita ali razkropljena. Ko je zopet utrdil mesto, je drl za cesarjem na Koroško branit celjske gradove. To1 • j i i , j . Pariz. — Bivši predsednik - , I V 7 V* b0fat0 dedlno- ,n trl de"j francoske republike Millerand zele, Štajerska, Koroška in Kranjska, so čutile vse nad- j et st n ,itižno are_ loge brezobzirnega bojevanja. V cesarskem imenu so napa-| no, na čelu svoje stare stran- ke nacijonalnega bloka, katera je preorganizirana pod i-menom "Liga združenja." Stranka ima neki dnevnik kot svoje glasilo. Ko so vprašali Milleranda ako je kaj resnice na temu, je dejal: Jaz ne rečem da je in da ni." IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) nem polju 80 kg težko medvedko. -o- Težka nesreča na cesti. Dne 18. septembra je povozil tovorni avto, last tovarne za konzerve na Vrhniki, kolesarja orožniškega narednika Antona Cujeca. Po izpovedi prič je krivda na strani kolesarja. Zadobil je nevaren pretres možganov, kakor tudi notranje poškodbe, katerim bo najbrže podlegel. -o- Usoda pijanca. Kočijaž Luka Zdravkovič1 znan nasilen prijanec v Beogradu, se je zopet enkrat pošteno napil. Ko je prišel domov je pričel pretepati družino, nakar pride orožnik. Pijanec pa hoteč orožniku iztrgati puško se ista sproži in zadene pijanca v trebuh, da se je mrtev zgrudil na tla. -o- Izvoz sladkorja. Ker ceni poljedelsko ministrstvo našo produkcijo sladkorja v tekoči kampanji na 120,000 ton, kar je pač nekoliko previsoko, bo preostalo par tisoč vagonov za izvoz. Zato so se začela pogajanja s sosednimi državami glede izvoza, tako z Grčijo, kamor bi izvozili 20,000 ton, Albn-i nija bi vzela 5000 ton in Bol-j garija tudi 5000 ton. K temu, se pa pripomni, da Bolgarija! ni več importna država zaj sladkor, ker ga sama za sebe dovolj producira. -o- Millerand zopet kandidira. "Dragocen rubin v zlatem o-kovu je ubrana glasba —. Smaragd v zlatem prstanu je pevski zbor. * * * Boljši je osel, ki me nese, kakor konj, ki me vrže. * # * dali Štajerci, Korošci in Kranjci celjsko last. Vitovec jo je branil v imenu celjske kneginje, pravzaprav pa zase. V vednih bojih so previhrale njegove čete vso Kranjsko, pre-dirjale vso Koroško in podile nasprotnike iz celjskih pokra- jin. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku : Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA. Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. ,217 ST. CLAIR AVE. r » "V w Najstarejši slovanski trgovec z železnino v mestu chicago je: A. M. Kapsa 2000 blue island, ave , chicago, ill. Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine. strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-.lje garage ali hiš. 1500 drugih različnih 1 predmetov v zalogi- Naše cene so naj-1 nižje! Blago dovažamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. & P.) CLEVELAND, OHIO. Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St. MRS NICHOLAS GOETTERT i Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem Hrvatom in i And. Glavach EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY Cenjenim rojakom v Chicagi in o-kolici se toplo priporočaij* Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe. Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon Številko: CANAL: 5889 1844 — W. 22nd Place CHICAGO. 2046 W. 23. Street, CHICAGO, ILL. (S.) VELIKI ANCl-EŠKI WEBSTER-JEV BESEDNJAK — WEBSTER'S STANDARD DICTIONARY 760 strani. 840 posameznih slik in celih ilustrovanih strani. Knjiga je-sestavljena za vse ljudske šole. uporabna za dom, pisarne in splošno rabo. Vsebuje stotine novih besedi, razlag, izgovarjav itd., 12 posebnih encyclopedicnih predmetov z razlago itd. Najnovejša popravljena in povečana izdaja z zarezanim indeksom. Priporočamo jo zlasti šolam. u-radom in posameznikom. Cena $1 10 SL0YECI UMETNIŠKI FIT0GRAF1ST NenH»ceK 1439 W. 18th Street IZBKLUJB NAJBOLJŠE |U h KB! *vo; poklic vkši 2b s 9*-lbtno izkušnjo! azsvetlite Vašo klet! | Tekom jesenskih dni je klet jako po-pularen prostor v hi- 0 ši. Tja se spravlja mmi razne stvari za zimo. WA In kako je pusto, a- £ ko v kleti ni svetlo- 0 be. — In zakaj bi =] delali v temi ? Po- H kličite nas, da vam ^ razsvetljimo vaše | POZOR! Cenjenim društvam v Chicagi in okolici naznanjam, da sem kupil dobroznano NARODNO DVORANO na Racine in 18-ulici. Prenovil sem vse dvorane za seje, kakor tudi veliko plesno dvorano. Zatorej se priporočam cenjenim društvam, kakor tudi cenjenemu občinstvu za obilen poset. Postrežba točna in solidna! POZOR! j i i Frank Mubi B temne kota in jih na- redimo za vas prijazne in koristne.. mm Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se po- govorimo 8 FIDELITY ELECTRIC CO. H H FRANK SCHONTA, lastnik. _j »049 we»t a and Street, Chicago, I1L Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po nai cenik. (9—27. 10—1.) , (lastnik) 1800—1802 — So. Racine avenue. Kovali & Sons ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočale v naklonjenost! PLESNO VESELICO ki jo priredi DRUŠTVO SV. IVANA KRST. št. 13, D. S. D., V nedeljo, 19toga oktobra 1924 V ŠOLSKOJ DVORANI, na Lincoln in 22. Street. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Vstopnice v pred prodaji 35c. pri vratih 50c. TIKETI SE DOBIJO PRI: Andrew Glavach, 1844 W. 22nd PI. in Frank Horvath, 1832 W. 22nd St. IGRALA BO NAŠA PREKMURSKA GODBA. Za lačne in žejne goste, kakor tudi za plesa željne bo dobro preskrbljeno, tako da bo vsakomur žal, kedor ne bo prišel. Ne pozabite torej dne 19-toga oktobra, ter Vas uljudno vabi O D B O R. /