TRST, nedelja 2. junija 1957 Ob prvem koraku na poti k razorožitvi volilno kampanjo. Oglasila se bo dalje Italija in se marsikatera druga država. Zato je razumljivo, da je Stassen previden in zato počasen. In Sovjetska zveza? Tudi ona si postavlja vprašanje posledic. Katere in kakšne možnosti vidi pri tem v svojem bloku, ne vemo. Vemo pa, da je v zadnjih dneh Vorošilov obiskal Kitajsko in druge dežele v Aziji, da .ve pretekli teden Gromiko pod- enostavna. Stassen nima samo opravka s Sovjetsko zvezo, temveč v prvi vrsti s svojimi vojaškimi zavezniki v atlantskem paktu. Kot je znano so članice tega pakta na svojem zadnjem pariškem zasedanju sklenile in ponovno poudarile pravico do atomske oborožitve, če torej sedaj Stassen predlaga omejitev te oborožitve samo na tri velesile, je to v nasprotju s pariškem sklepom. Nato se postavlja vprašanje, kakšne bodo posledice takšnega prvega koraka — seveda v primeru če bo Sovjetska zveza na ameriške predloge pristala. Nekateri trdijo, da bodo posledice v prvi vrsti prizadele ravnotežje na evropskem Zahodu, kjer je na pr. Francija še vedno zapletena v alžirski vojni. Kaj bo rekel Adenauer, ki se ne boji le za svoj prestiž, katerega bi izgubil, ker mu že z delnim sporazumom ne bi uspelo rešiti vprašanja nemške združitve in ki je poleg tega zapleten sedaj še v V Nevadi je eksplodirala prva (tspomla-danska» ameriška a-tomska bomba. Na sliki vidimo oficirje držav atlantskega pakta med opazovanjem učinka- TNa drugi strani našega dnevnika preberite o tem obširnejše poročilo. . pisal sporazum z madžarsko vlado o desetih sovjetskih divizijah, ki o-stanejo na Madžarskem. Vprašanje prvega koraka ni torej prav nič enostavno. In kljub temu je prav v teh dneh verjetnost njegovega uresničenja morda doslej naj večja. Želeti je le, da pride vsaj do prvega pa čeprav neznatnega sporazuma, ki bi pomenil bojazljiv začetek in ki bi brez dvoma dal vzpodbudo za nadaljnje morda .prav tako bojazljive korake. Zato Je ravno prvi korak tako važen. Hkrati pa predstavlja resnično najmanj, kar lahko miroljubno človeštvo pričakuje od sedanjih odgovornih državnih voditeljev. Saj gre za velike stvari. Bodimo skromni in ne delajmo si utvar ter recimo, da bi bilo kar precej tudi če bi dosegli vsaj toliko, da bi nora oboroževalna tekma prenehala, želimo torej, da bi mogli prihodnjo nedeljo povedati, da so razoroževal-ci v Londonu storili nadaljnji korak k — prvemu koraku. mm Tako predstavlja socialdemokratski zaliodnonemški dnevnik «Telegraf» svojim čitateljem zadnji Adenauerjev obisk v ZDA, kjer sta z Eisen-hoverjem razpravljala o sedmih vprašanjih, med katerimi: o razorožitvi, nemški združitvi, evropski kolektivni varnosti itd. Sestanek je bil v Gettysburgu- Z rezultati razgovorov se bo Adenauer ponašal v predvolilni kampanji. TEŽKI DNEVI ZA ENOBARVNO VLADO — --------------------- Zoli se niti na KD ne more več popolnoma zanašati ako pred glasovanjem ne odkloni glasov desnice IZ VSEBINE Zaostalo šolstvo ‘ J v civilizirani ; državi * O SOVJETSKE LUTKARJU pomoč od neke dobro znane strani v parlamentu in javnem mnenju. Neka - agencija, ki izraža lnnenje Gonelle, kritizira Scelbov poskus, da spet lansira štiristrankarsko koalicijo, češ da gre sedaj za neko drugo vprašanje. Baza KD ne more brez pridržka sprejeti misli o enobarvni vladi, ki bi se držala, pokonci z odločilno pomočjo monarhofašistov, ko za to nitj ni kake nujne potrebe. Vse to Zoli ve, pravi omenjena agencija, kakor mu tudi ni neznano, da bi to dovedlo do blokov, ki bi si stali nasproti, kar bi koristilo komunistom; po vsem tem se sme misliti, da bo Zoli dal po- (Nadaljevanje na ' S. strani) med vrsticami namignil na Fanfanijevo razbijaško vlogo znotraj Pellove vlade. Misel, da se namerava e-nobarvna, demokristjanska vlada zateči k monarhofa-šiatom po pomoč, pa zlasti ne pusti pri miru pristaše leve struje v KD. Tako napada zvezo z desnico sindikalist Valsecchi v nekem listu iz Coma, medtem ko piše glasilo milanske KD «11 popolo lopnbar-do», da bi bila bitka prihodnjih mesecev mnogo lažji, če bi se KD predstavila z maksimumom svojega programa ter z lastnimi in popolnimi rešitvami najbolj nujnih državnih problemov. Te rešitve bi pripomogle odgnati sum, da je vlada nastopila bolj oprezno zaradi odločitve, da sprejme no. Upoštevati je tudi treba, da ni več tako daleč čas volitev, ko se bo treba predstaviti volivcem, ki se sicer dobro počutijo v centru, a ne marajo biti na desnici. išpelba je zelo nerad zapustil Viminal in tega bržkone še ni prebolel. Gotovo se ne bi branil vrniti se tjakaj, nasprotno, to je verjetno njegova velika želja. Pri tem ne pozna mnogo sentimentalnosti in hoče izkoristiti priložnost, ko se najbolj ponudi. Zoli je lahko vsega spoštovanja vreden mož, tudi v njegov antifašizem nihče ne dvomi. Toda če je tako neroden, da gre potem barantat s fašisti, zato da bo njegova vlada obstala — tednj je pač tukaj priložnost kiot zrela hruška. RESNIČNA ZGODBA A KJUJU PolUični pregledi, dnevne vesti, črtice, roman, zanimivosti, horosKop, moda, križanka, Fidko, šport itd 2. junja 1957, Aktualni portreti VITTORIO BARATTIERl sin italijanskega konzula * Chicagu, ki je 16. a-prll* letos pobegnil od doma. Mislili so že, da )e postal žrtev gangsterjev, v sredo pa so ga izsledili n« ulicah New Yorka. Mladenič je izjavil, da Je hotel sam zasluziti denar In dokazati svojo samostojnost, pri čemer pa ga očitno prav nič ni motila zaskrbljenost staršev. GOSPA REYNOLDS žena ameriškega poročnika Roberta Reynoldsa, zaradi katere je prišlo v Taipehu, v prestolnici Cangkajškove nacionali stične Kitajske, do priv groma proti Amerikan-eem. Množico je razjarilo dejstvo, da je ameriško sodišče oprostilo poročni ka, ki je ubil nekega Kitajca, kateri se je »pregrešil« s tem, da Je skozi okno gledal gospo Rey-nol, ko se je po kopanju brisala m DANIEL EIGNOLE 43-lelni profesor matematike, ki Je bil po uporu na Haitih izvoljen za novega začasnega predsednika republike Haiti SONALI GUPTA žena indijskega režiserja Harldasa Gupte, v katero naj bi se zaljubil italijanski režiser Rosseli-ni, mož znane igralke Ingrid Bergman. Rosseltm je to vest sicer odločno demantiral, toda dejstvo ostane, da je lepa Sonali zapustila svojega moza in se preselila v hotel kjer stanuje Rosselini ter da Rosseliniju še niso podaljšali vizuma za bivanje v Indiji Sedem dni v svetu V glavnem mestu Cangkajškove in «ameriške» Fortnoze so izbruhnile silne proti-ameriške demonstracije, katerih povod je bila — ženska, ki pa so dokazale, da so Američani bolj nepriljubljeni na Formozi kot pa —, Rusi na Madžarskem- Italija Predsednik vlade Zoli je v sredo obrazložil pred senatom in poslansko zbornico program svoje vlade. Izjavil je, da bo glavni posel njegove vlade upravni posel, toda vlada ne bo administrativna. Glede zunanje politike je izjavil da bo vlada »nadalje-vala razvoj konstruktivne politike miru v okviru atlantskega pakta in si prizadeval za evropsko združitev». Zoli je pripomnil, da je atlantski pakt osnova italijanske politike. V svoji bodoči akciji, pa bo vlada zahtevala o atlantskem paktu izvajanje čl, 2 in pravo politično-go-spodarsko sodelovanje. Poudaril je potrebo tesnega su- Ali Sekal, bivši podpredsednik alžirske skupščine. ki ga je kot kolaboracionista s francoskimi kolonialisti zadela smrtna kazen alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja- delovanja z ZDA in izjavil, da bo vlada imela dobre odnose z državami Sredozemlja, Afrike in Srednjega vzhoda. Glede Sueza je izjavil, da je treba «začasno ureditev nadomestiti s trajno#. Zolj je tudi dejal, da v Evropi ne more biti miru «brez združene Nemčije in brez odvajanja vzhodnih držav od Sovjetske zvezen. Kar se tiče notranje politike, je Zoli izjavil, da bo vlada vodila politiko trdnosti valute, skrbela za razvoj zaostalega Juga, politiko kvalifikacije delavcev, razvoja poljedelstva ter zmanjšanja stroškov v kmetijstvu, da bi italijansko kmetijstvo lahko bilo «dostojen partner z drugimi državami na evropskem skupnem tržišču«. JVa koncu je govoril o zakonih, ki so pred parlamentom. Omenil je reformo senata, ratifikacijo dogovorov o evropski skupnosti in Ev-ratomu in celo vrsto zakonov socialne vsebine, ki dolgo čakajo na rešitev. Prav na koncu je Zoli govoril o najkočljiveješem vprašanju a-grarnih zakonov. Izjavil je, da njegova vlada sprejema nedavne spremembe zakonskega načrta, da pa ne sprejema teze, naj bodo agrarne pogodbe trajne, t. j. da se te brez upravičenih razlogov ne morejo odpovedati (to tezo zagovarja levica). Na splošno pa so bile glede tega njegove izjave zelo meglene in dvoumne- Iz Zolijevega govora izhaja, da njegova vlada ne misli najti novih rešitev za stara vprašanja in njen cilj je, opravljati nujne tekoče posle in ne povezati se ne z levico ne z desnico. Zoli bi bil najbolj zadovoljen, če bi ga podprle stranke bivše vladne koalicije. S poudarjanjem, da misli ločiti državno industrijo od kapitalističnih delodajalskih sindikatov, je Zoli hotel zadovoljiti levico. S temj da ni zavzel jasnega stališča glede agrarnih pogodb in tudi ne glede deželnih avto no-mi], pa je'v veliki meri zadovoljil desnico. In to se je videlo tudi takoj po njegovem govoru, ko so komunisti, socialisti in socialdemokrati izjavili, da bodo glasovali proti vladi, medtem ko so se fašisti in monarhisti izrekli za podporo. Med debato v senatu je proti Zolijevi vladi nastopil tudi Scelba, ko je poudaril, ka bi bil moral Zoli najprej pozvati na solidarnost strank prejšnje koalicije, ali se vsaj nasloniti na stranke »demokratične solidarnosti*. Ce mu to ne bi uspelo, bi morali demokristjani zahtevati predčasne volitve. Oglasil se je tudi stari don Sturzo, ki je predložil resolucijo, v kateri pravi, da stranke, sk.upine ali posamezniki nimajo pravice vmešavati se v sestavo in delovanje vlade ter da ne smejo omejevati avtonomi- je in svobode poslancev. Dalje pravi, da se pravica predsednika republike. da izbere predsednika vlade, ne sme omejevati, kakor se ne sme omejevati pravica predsednika vlade, da izbere svoje ministre (s tem je Sturzo kritiziral Gronchija, ki je zavrnil prvo sestavo Zolijeve vlade). O nadaljnjem poteku dogodkov poročamo med običajnimi vestmi, ' Francija, Alžir Tunizija Vladna kriza v Franciji ie traja. Pleven, ki mu je Coty poveril «posvetovalno misijo«, je odklonil ponudbo za sestavo vlade. Prav tako sta ponudbo za njim odklonila demokristjan Pinag in Mol-let. Coty se je nato obrnil na demokristjana Pflimlina in ta je včeraj poročal Coiy-ju o dosedanjih posvetovanjih. Izjavil je, da bo skušal sestaviti vlado «narodne enotnosti», t. j. vlado, v kateri naj bi bile vse stranke razen komunistov in poujadi-stov. Ta vlada naj bi se sporazumela predvsem o nadaljnji politiki v Alžiru in i rešitvi nujnih finančnih vprašanj. Tako Pleven kakor Pflimlin sta poudarila, da je gospodarski in finančni položaj Francije hujši, kakor se je mislilo. Kljub temu poraznemu gospodarskemu položaju pa uradna Francija vztraja na svoji politiki v Alžiru in nadaljuje krvavo vojno, ki žre milijarde. Toda alžirsko osvobodilno gibanje nadaljuje odločno borbo in jo je preneslo tudi v Francijo. Preteklo nedeljo je bil v Parizu ubit emir Sekal, podpredsednik alžirske skupščine, edini član alžirskega posvetovalnega organa, ki je odklonil zahteve narodnoosvobodilne fronte, naj odstopi in prekine vezi s Francozi. Bil je med najvidnejšimi alžirskimi osebnostmi, ki sodelujejo s Francozi in ie bil celo član francoske delegacije v OZN, kjer je zagovarjal francosko politiko. V Alžiru samem pa se spopadi nadaljujejo in na obeh straneh pada vedno večje število žrtev. Te dni je prišlo v neki vasi do pra- M. BOLCIC (Nadaljevanje na 8. strani) JVovi francoski reaktor «CJ-805» za trgovska reakcijska letala za razdalje do 5000 km. Brzina je 25 do 30 odst- večja od tradicionalnih letal. Ali veš — da je koroški deželni »vet razpisal sprejenvne i*-pit« za prvi, drugi in tretji razred slovenske gimnazije v Celovcu? Izpiti bodo 8- julija t. 1. * * * — da je pred dnevt odpotoval iz Vatikana v Švico kardinal Valerio Vdleri z zaupno nalogo, naj se v Luganu sestane z nekim zaupnim predstavnikom moskovske vlade, ki bi rad poizvedel za vatikansko mnenje o vprašanjih v zvezi e pomirjenjem v svetu in o nemški združitvi? Razgovori to bili v Luganu. • « * — da je stari profesor Vittoorio Furlani odklonil vabilo italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Zee-china, češ da ne more priznati dejstva, da je Koper v inozemstvu s tem, da bi pristal odpotovati tja s potnim listom. * * * — da je vatikanska Svete Kongregacija cerkvenih redov zahtevala od britanske vlade na račun Sivih sester Sv. Križa (Kanada) odškodnino v znesku 1,150.000 kanadskih dolarjev zaradi škode, ki jo je ta cerkveni red utrpel, ko je britansko vojaško letalo treščilo na tar mostan Sivih sester Sv. Križa v Orleansu pri Otawi, pri čemer je bilo 11 sester ubitih. • * • — da je tudi letos odnesla »veliko nagrado«, ki j® vsako leto podeli kulturna u-stanova Charles Cro« v rižu, ljubljanska Opera, ki je za podjetje Philips posnela na gramofonsko ploščo opero sovjetskega skladatelja Prokofjeva «Zaljubljen v tri oranže«. Opero je dirigiral Bogo Leskovic. ■iiiiiinHiiiMiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiitM-itniiiiMiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiriniiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiMiiiniiiiiHiiiiiMimMiiitiuiiiiimiiiiniitiiiiiiiimimimiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiii NAD KALIFORNIJO ATOMSKI OBLAK Blazna tekma med ZDA in SZ Hruščev izjavlja, da ima SZ tako vodikovo bombo, da se je zaradi njene izredne uničujoče učinkovitosti niti ne upajo preizkusiti Atomska doba, v katero se človeštvo šele usmerja, prav ■zares ne daje prevelikih u-pov. Tako se vsaj zdi človeku, ko sledi dnevnim vestem. Pred dvemi, tremi leti so posamezni previdnejši znanstveniki opozafrjali celo na nevarnosti v zvezi z odlaganjem »atomskih smeti«, ki da bo ena izmed ovir za nagel razvoj atomske tehnike v mirnodobske namene. To je bilo pred nekaj leti, ko se je Je malo kdo zmenil za pozive prvih žrtev atomskega orožja — Japoncev, ki so že tedaj dvigali upravičen vik in krik proti atomskemu orožju. Danes pa se ta glas itije ie z vseh celin in najnovejši prihaja iz ZDA. In ker prihaja iz baje najbolj atomizirane dežele, so mu prisluhnili vsi. V četrtek bi se moral v minniiinm.i.uimmMK.iiiiimiuiiiiimiiimiimimiimiimrtiiHiMMiimiiuiiiiim.miiiiiiimiiiminiiiii.m NEKAJ STATISTIKE O ITAL. OSNOVNEM ŠOLSTVU Zaostalo šolstvo v civilizirani državi V šolskem letu 1953-54 je bilo v vsej državi 15.8 odst. repetentov - V 24 pokrajinah ni nobene šole za defektne otroke DAVID SIMMONS »jor ameriškega letal-va, ki bo skupaj s ka-tanorn Kittengerjem usal poleteti z balo->m v stratosfero do »i-ie 30.000 m, kjer bo roučeval pogoje na rajni meji zemeljske mosfere. Poskus bosta Vedla z letališča Ala; agorda v Novi Mehiki Včeraj je bil zaključen v vseh šolah redni pouk, do konca Šolskega leta bodo le še razni izpiti in redova-nja. Sola je pri nas gotovo preveč odmaknjena od pravega življenja, a tudi javnost se vse premalo zanima zanjo, za nje delovanje, za nie ustroj in njene u-skehe. Sola je vendar družbena ustanova, je torej last vseh, ne samo otrok in njihovih staršev, ter ne bi smeli tako ravnodušno gledati. kako si jo prilaščajo nekateri krogi. Po podatkih iz »Letnega šolskega stat. biltena« za šolsko leto 1953-54 je bilo v vsej državi 15,8 odst repetentov. Značilen j« velik odstotek ponavljavcev v I. razredu osnovne šole, kar dokazuje, da šola ni dobra, ali pa da starši n« razumejo pomena izobraz-be svojih otrok. Očitna je tudi velika razlika med štev.ilom zaostalih v severnih in južnih pokrajinah, Nadalje kažejo podatki, d* ni skoro nič poskrbljeno za defektne otroke. Saj je v Italiji kar 24 pokrajin, kjer ni niti ene šole za defektne otroke in hodijo v šolo kar skupaj z zdravimi, kar ovira redno delo v boli. In prav ti otroci bi morali/i-ineti pouk posebej. Nadalje je razvidno iz o-menjeuih podatkov, da velik del ltal-ijnndklh šolarjev ne doseže niti najmanjše stopnje šolske izobrazbe in neha hoditi v iolo že v tretjem, oziroma četrtem razredu. In to v tako visoko civilizirani državi kot je naša! V vsej državi je 28.800 šol s petimi razredi in 9607 šol, ki imajo samo tri oziroma štiri razrede. Občutno je pomanjkanje učilnic. Na 173.975 učnih o-seb pride komaj 142.221 u-čilnic. 31.754 učnih oseb je brez svoje učilnice. In če upoštevamo, da je najmanj 66.000 takih, ki so bile sezidane pred 90 leti, in da so 27.000 učilnic preuredili iz nekdanjih vojašnic, samostanov in drugih poslopij, si lahkto predstavljamo, kakšno je šolsko delo v njih. Seveda je tudi pri tem razlika med Severom in Jugom. V Piemontu sta le 102 učni osebi brez u-čilnice, na Siciliji pa 8030. In Očno osebje! Poleg 163.400 stalnih učiteljev (di ruolo) je še 116.212 nestalnih. To so taki, ki imajo s-icer potrebne šole. le stalnosti. ne, in poučujejo eno leto v enem kraju, drugo leto v drugem. Gotovo je, da tako menjavanje ne vpliva ugodno na njih delo, saj v tako kratkem času ne morejo spoznati ne ljudi ne razmer. Zlasti pa ne morejo navezati ožjega stika s starši svojih učencev. V državi je tudi precej zasebnih šol. Po večini so v lokah cerkvenih ustanov in v njih poučujejo večidel duhovne osebe. To so šole vseh stopenj: od zabavišč in otroških vrtcev do srednjih in visokih šol. Vprašanja, ki smo jih zgoraj le nalkazali, sio taka, da bi jih bilo treba še bolj razčleniti in osvetliti. Kajti tudi naša, slovenska šola, je postavljena na podobna načela, in ne bi smeli bit' prav mi zadnji, ki bi o tem povedali svoje mnenje. To tudi za našega, slovenskega otroka, gre! Nevadi v ZDA izvesti nov atomski poizkus. Zvezna komisija za atoipsko silo pa je v sredo objaVija kratko vest, da se napovedani poizkus preloži na poznejši čas, kajti «vremenske razmere tega poizkusa ne dopuščajo«. To uradno poročilo pa nima najmanjše zveze z resnico. Da so se gospodje iz omenjene komisije premislil, jih je k temu prisililo njihovo lastno javno mnenje, ki je začelo na 'sebi preizkušati, kaj pomeni strah pred atomskim izžarevanjem. Značilna goba, ki se po atomski eksploziji dvigne v zrak, se je po torkovem poizkusu v Nevadi proti predvidevanju »strokovnjakov«, razdelila na tri dele in vsak o-blak je ubral svojo »nepredvideno« pot. Eden izmed njih jo je ubral proti Kaliforniji, ki je zelo na gosto naseljena in ljudi se je lotila prava panika. Geigerjevi števci so zabeležili izredno intenzivno radioaktivnost, kar dokazuje, da je oblak močno radioaktiven, to se pravi za zdravje izredno nevaren. Brž ko so ljudje zvedeli za to, se je začel pravi preplah in ljudstvo je od odgovornih oblasti zahtevalo pojasnila. Prvi ukrep komisije je bil odložitev novega že napovedanega poizkusa, drugi pa «opravičilo», da se je oblak radioaktivnega pepela tokrat razširil nad mnogo večje področje kot kdaj koli prej. Ker tako prvi ukrep, kakor tudi »opravičilo« nista zalegla, je komisija izdala tudi nekaj izjav, ki naj bi ljudstvo pomirile, vendar brez učinka, kar je povsem razumljivo. Kljub opozorilom velikih znanstvenikov, da naj »e človek ne igra preveč z atomskimi poizkusi, ker ie ni v stanu kontrolirati nuklearne reakcije, so nuklearni fiziki, ki delajo za voj- sko, možato zagotavljali, da poizkusi ne ^predstavljajo nobene nevarnosl!, "'Ver so pod strogim nadzorstvom. Angleški fiziki pa so celo rekli, da bo njihova prva vodikova bomba na Božičnih otokih predstavljala še mnogo manjšo nevarnost, ker da jim je uspelo omeji-, ti področje, na katero so atomski pepel seseda. Pozneje pa so rekli, da prva njihova bomba niti ni bila prava vodikova bomba, pač pa, da je bila šele druga petkova, prava vodikova bomba. Pa naj bo kakor koli, zadnji atomski, poizkus v Nevadi je dokazal, da so strokovnjaki še daleč od tega, da bi mogli posledice atomskih eksplozij kontrolirati in ko se je zadnja bomba raztrelila. se je,značilna goba »nepredvideno« razdelila v tri velike oblake, katerih najvišji je segel nad 9090 m visoko in se v širini 321 km usmeril proti Tihemu oceanu. Drugi atomski oblak pa je segel okoli 6000 m visoko in veter ga poganja severno od Idaha proti Montani. Tretji oblak pa, ki je bil najmžji -r 3000 metrov, je prišel v področje neke nevihte, katere dež je del radioaktivnega pepela spral na tla na področje mesta Reno v Nevadi, oblal* pa je nadaljeval pol proti San Franciscu in Oaklandu. In odtod alarm vse pacifiške obale ZDA in predvsem v St*'n Fraoriacu. kateremu neposredno grozi prvi atomski oblak. Da Fa ta alarm ni vsakdanja stvar, se vidi po tem, da so vse radijske po^Uje , v Neva,-di in Kaliforniji vse od tedaj, ko so je raznesla vest o atomski nevarnosti, začela oddajati -vsakih deset minut pozive ljudstvu, da «neVarnost ie ni . tako blizu«. To pa, kot se zdi, ni zaleglo in nekateri ameriški časopisi' sd ie v sre- do začeli objavljati pozive in člankg, v .Jcaterih se zahteva takojšnje prenehanje atomskih poizkusov. Neka organizacija iz New Englan-da pa je celo razširila o-krožnico, v kateri zahteva od EisenhoWerja, naj stori vse, kar more, da je poizkusi z atomskim orožjem takoj prenehajo. In tako se številnih protestom, ki se čedalje bolj množijo po vsem svetu, pridružuje tudi glas ameriškega javnega mnenja. In to kljub temu, da posamezni znanstveniki skušajo nevarnost, ki človeštvu preti, o-malovaževati. Zadnji med temi je profesor na zueri-škem vseučilišču dr. Scher-rer, ki je v četrtek Izjavil, da povečana radioaktivnost zaradi nuklearnih poizkusov ne pfedstavlja nobene nevarnosti, ker da je tako majhna, da ne more škodovati. Toda prej smo videli, da se tudi strokovnjaki uštejejo. Zato dr. Seherrer-ju niti njegovi sodelavci n* verjamejo preveč. Za kcnec bomo navedli še najlepšo tovrstno »zanimivost«. V petek kj-Utrij,.-SO , številne agencije objavile izjavo, ki io je dal Hruščev. HrušČev1'je''rekel, da ittiajo Sovjeti tako močno vodikovo bombo, da se je ne upajo preizkusiti, kajti. Sibirija je za ta poizkus preblizu naseljenim krajem. Edini kraj za ta poizkus bi po njegovem bil Severni tečaj, to se pravi Arktika. Toda toplota, ki bi jo povzročila razstrelitev, bi bila tolikšna, da bi se na Arktiki stopilo toliko ledu, da bi se voda oceanov tako dvignila, da bi prišlo do velikih poplav. Kot vidimo, se blazna tekma med dvema »atomskima velikanoma« nadaljuje, in čeprav so Američani nov poizkus v Nevadi preložili na poznejšo dobo, njihovi vojaški krogi izjavljajo, da se bo atomsko oboroževanje z nezmanjšano silo nadaljevalo in da bodo vse ameriške vojaške enote — do slednje divizije — že do konco prihodnjega leta oborožene z a-tomskim orožjem. — de so odkrili doslej t) Jugoslaviji že nad 200 ležišč urana? * * * — da je škof v Brindisiju Carlo Ferrar v začetku maja razposlal vsem dekletom svoje škofije v starosti med 19. in 35. letom vabilo na ciklus konferenc, ki so bile v Areni di Fasano v Mono-poliju v dneh med 12. in 19. majem. V teh vabilih med drugim beremo: »Slišala boš izredno lepe stvari o zadevi, ki tebe osebno močno zanima. Teme »o: »Za poroko so potrebni trije«, «Brivlačen načrt«, »Tvoje telo je umotvor«, «Domek, ki bo ves moj«, «Bodočnost V d'r\iy.ihi, ''Wl bo edino moja«. Škofovo pismo nadaljuje: «0 temah bodo preda- vali ljudje, ki se na stvari spoznajo. Vsak večer bom na konferencah tudi jaz prisoten.« To je tekst vabila, iz katerega bi se dalo sklepati, da so tudi v teh vrstah ljudje, ki se spoznajo na «tvoje telo, ki je umotvor«, * * * - da se je v petek v Za-padnem Berlinu neki Kreutz-berg našemil u Hitlerja in se v avtomobilu poleg šoferja SS-ovca in dveh visokih nacističnih častnikov vozil po mestu ter s stegnjeno roko pozdravljal množice. Policija je moža prisilila, da se je preoblekel, on pa se je izgovarjal, da )e bila to le pustna šala, ki je dan po Vnebohodu v navadi. V ta n amen je tudi navajal napis na avtomobilu, kjer je bilo rečeno, da je prišel Hitler iz pekla le na 24-urn t dopust. toda drugi napis v avtomobilu, ki j* bit verjetno namenjen bol j intimnim znancem, se je fll®' sil: »Tovariši, vztrajajte, pri’ šel bo dan, ko se vrnem!* ¥ za hlšoi S E BRISAČE . RJUHE BLAZIN* SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. V s E za šport-ribiča, morsko rtbartenfe i AVTOMA SKl ABAK ATI POUVODNE PUŠK E RIBARSKE PAt.lCE MUHAKJCE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Laitnik: U. DELI A SCHIAVA - THST, Ul. Geppa 2 — Tel 23-4»9 HašiC 11 ^ II I I flBlAVNI CA T K S T Ul. F Crispi 15 Telefon Q52U I I Zunanji minister ZSSR Gromiko in zunanji ministet Madžarske Horvath pod pisujeta sporazum o bivanju desetih sovjetskih ditizij na Madžarskem. Mina „Ei Ussaro" ic TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DOMAČIM PRŠUTOM. — 3 — 2. jun j* 19^7 OB GOSTOVANJU RUSKEGA LUTKARJA SERGEJA OBRAZCOVA Umetnost in obrt Bil Sem črnec; kaj naj v Ameriki pomeni življenje ubogega črnca? Bil sem mešanec, pravili so mi Jonny. Materi je bilo ime Minnie; pela je mornarjem v pristanišču. Spominjam se oljnatih madežev na zelenih valovih in mornarjev, ki so stali na soncu z rokami v žepih in se smejali. «Minnie,* so govorili, edamo ti penny, če pokažeš noge.* In mati je nasmejana vrgla glavo nazaj in dvignila krilo. Jaz sem se tedaj skril za svitke vrvi in sem gledal oblake, ki so se počasi, počasi pomikali po nebu. Jonny so mi pravili in bil sem črnček, sam in žalosten. Zelo rad sem poslušal pesmi mornarjev. Stali so v gruči, eden izmed njih je igral harmoniko, drugi pa je pomaknil kapo na oči in s ploskanjem prstov ponazarjal plesni ritem. Lepe so bile tiste pesmi. — Peli so: Onstran morja je Mary bele polti ko mleko, v hiši med pomarančevci čaka na me. Tedaj Sem zamižal, pa sem zagledal hišico med pomarančevci in na oknu Mary, ki maha z roko v pozdrav. Pesem me je ganila, pa sem začel po tihem jokati. Potem je mati umrla. Nekega večera, ko je bila pijana, je padla v morje. Obležala je na čereh. Videl sem * jo, pozneje, kako je ležala v oljnati kaluži in ji je curek krvi, ki ji je pritekel iz nosa, zamazal velike bele zobe. Takrat sem bil star devet let in sam ne vem, kako sem živel. Večkrat mi je kdo vrgel kos kruha. Pred krčmo v pristanišču so postavili zame zarjavel lonec z ostanki in jedel sem zvit na tleh. Horacij, gostilničar, je včasih prišel na vrata in me je gledal. Tedaj sem se z vsem telesom pomaknil bliže k loncu in glavo sklonil še niže nadenj. »Mešanec je,* je dejal Horacij ženi nekega dne, 'verjetno sin podleža, belega mornarja.* Nisem vedel, kaj pomeni mešanec, razumel sem pa, da je bil moj oče belec in to me je nenavadno prizadelo. Tisti dan sem se klatil po pristanišču in zamaknjeno gledal v mornarje, ki so i-meli rdečo kožo, na čelih pa svetle šope las. «Pojdi proč!* mi je nekdo dejal, ampak jaz sem se samo smejal. Morda je bil prav on moj oče. Če bi imel belega očeta! Mornarja, enega tistih visokih, ki so tako prekanjeni in tako lepi. Rad bi jih vprašal: «Kateri od vas je! moj oče? Jaz sem Jonny in iščem očeta, belca. Očeta, ki bi me vzel s sabo čez morje.* Ta misel me je neprestano vznemirjala. Pozneje, po dolgih letih, pa sem razumel, da oče, belec, ki odide, ne da bi Pustil sled za sabo, ni dosti več vreden od očeta črnca. Ko sem zrasel, sem delal v pristanišču. Pomagal sem razkladati zaboje, Pleskal sem čolne, mazal s smolo brzojavne drogove, spal pa sem v skladišču za žagovino. Prihranil sem si nekaj denarja In sem kupil kitaro! Valovi so enakomerno udarjali ob pomol, jaz pa sem sedel na majhnem zidu, s katerega so mi visele noge v prazno in sem Pel in igral. Vse zvezde na. nebu so se vrtele, se križale in puščale za sabo sled ko kometi, od ene-On konca do drugega, luna pa je pela z dostojanstvenim glasom in se po-Pasi, počasi pomikala po nebu. Sčstnajst let sem bil star takrat, imel sem kitaro in luno za prijateljico, skoro vsak večer. Zmerom sem bil sam. *Kdo igra?* je vprašal nekoč iz teme moški glas. Potem je stopil iz sence. Videl sem belo srajco in bel obraz. Za, njim se je Prikazala tudi ženska, be-*a od nog do glave. *čr-nec,* je dejal, »ne vidiš, je skrit v temi?* In se je zasmejal. Tedaj sta se približala. «Igraj,* mi je dejal moški. In igral sem, zato ker sta bila tako lepa, lepo oblečena, in ker zame ni bilo več ne lune ne zvezd, ampak samo o-nadva, ki sta mi ukazala, jaz pa sem storil. Potem sta se prijela in začela plesati, uigraj,* sta rekla, kadar sem prenehal. In igral sem. Bilo je že pozno, meseca ni bilo več. Nebo je polagoma bledelo in rosa mi, je zmočila lase. Morje je bilo sivo, brez valov. Končno je ženska vendarle sedla in. se zleknila po tleh. «Dovolj,* je rekla, »ne morem več.* Moški je legel zraven nje, jaz pa sem gledal. Bila sta bela in lepa. Srečen sem bil, čeprav so me od dolgega igranja boleli prsti. Potem se je dvignil na komolec in se sklonil nadnjo, da bi jo poljubil. Dolgo sta se poljubljala, jaz pa sem ju gledal. Nenadoma pa je dvignil oči iznad nje. «Kaj gledaš, pasji sin! Izgini, če ne ti razbijem gobec!* Mislil sem, da sem napak razumel. Nisem se ganil. Ko pa se je grozeč dvignil s tal, sem skočil z zida in sem se spustil v tek. Kitaro sem držal v roki in sem tekel, tekel. In tako sem polagoma zasovražil belce. Da je bil moj oče eden izmed njih, mi ni bilo prav nič mar, zakaj jaz sem se rodil črnec in sem živel tako kot vsi drugi črnci. Nekaj let sem se zabaval s tem, da sem jim stikal po denarnicah, pljuval v obraze in zarisoval z nohti črte po hrbtih njihovih žensk. Kakšen užitek, videti kri na tistem belem, in poslušati, kako kričijo! Potem so me nekoč našli, ko sem z rokami stiskal vrat nekega belca, in so me obesili. To noč se moje telo, o-bešeno na kol, pozibava v vetru. Slišim morje, daljno, ki toži. Bil sem ubog mešanec, ničesar nisem zakrivil. O-trok, poslušal sem, čepeč za vrvmi, pesem o Mary bele polti in dostikrat sem jokal. Rad sem imel luno in muziko in nisem nikoli mučil živali. Zdaj sem ob vznožju visokega kola in ne morem stran. Gledam svoje črno telo, ki niha sem in tja. Strah me je mojih nog, ki so tako dolge in gole — z razprtimi togimi prsti. Kmalu se bo izza oblakov prikazala luna. Okrog sebe ima rdeč obroč. Hotel bi, če bi mogel, še kdaj zaigrati na kitaro in jo gledati: gledati jo, pa peti in jokati. Ampak moje telo se pozibava v vetru in ne morem proč od tu ... ELSE TOTTI Mark Tobey Ulica v San Franciscu C e ga gledamo ponoči, ko izgubi svoj realni pomen, nam kaže pošastni aglomerat neštevil-ne slučajne lepote obrisov ter reke odbite in lomljene svetlobe ... Ceste postanejo ritmične perspektive črt z nanizanimi lučmi... Frank Lloyd VJright Obrazcov je velik lutkar, toda v neki točki njegovega razvoja je obrtnik prerasel umetnika - Lutkarstvo je tudi za odrasle ljudi (Dopis iz Ljubljane) V romanskih jezikih kažeta naziva za umetnika in o-brtnika isti izvor, kar ima svoj globoki smisel. «Artista in »artigiano« sta, postavim, v neposrednem sorodu z «ar-te». Zato govorimo v vsakdanji govorici o kuharski »umetnosti«, o »umetno« izdelani uri ali o krojaču, ki da je v svojem poslu pravi »umetnik«. Kaj to pomeni? To pomeni priznanje, ki ga dajemo posebni ročni spretnosti in znanju. Brez tega tudi pravi umetnik v svoji stroki ne more izhajati. Saj marsikateremu umetniku o-čitamo, da slabo obvlada svojo «obrt». Toda medtem ko nas obrtnik zadovolji, če je pri svojem poslu čim spretnejši, pa zahtevamo od umetnika znatno več — zahtevamo, da naj gori v njem še posebna iskra, ki naj pre-žarja njegovo delo, mu daje pečat enkratnosti, ga dviga nad vsakdanjost. Cemu ta uvod? Kdor je gledal lutke Sergeja Obraz-cova, je začel nehote razmišljati o delu tega nespornega umetnika tudi s te plati. Obrazcov je velik kot u-metnik in velik kot obrtnik. Svojih zadnjih stvaritev nam ni pokazal, toda v neki točki njegovega razvoja je o-brtnik vsekakor prerasel u-metnika. To pa ne umetniku ne umetnosti ni v prid. Ljubljančanom se je predstavilo kledališče Obrazcova letos 21. maja popoldne najprej z «Nenavadnim koncertom«. Predstava je bila res nenavadna. Na odru Mestnega gledališča je odstrla zavesa drug, manjši oder. Na tem odru in pred njim je potekala predstava — pravzaprav vrsta točk — v načinu varieteja ali music-hal-la s stalnim conferencierom. Kaj vse smo videli in slišali! Pravi pravcati pevski zbor z dirigentom in umetniško grivo, koncertne točke s čelistom, pianistom, sopranistko, krotilca levov, dreserko psov, ciganski zbor, moderni plesni par, čarode-ja-iluzionista in še vrsto drugih nastopov, kar vse je spremljal z duhovito besedno vezavo impozantni con-ferencier. Skoraj vsaka točka je bila satirično ošiljena in naperjena na podobne točke podobnih prireditev. Gledalci spričo nevajenih lutk, ki odpirajo in zapirajo oči in usta, dvigajo prsi, opravijo sleherni gib, skoraj niso prišli do sape. Vse se je odlično zabavalo, se smejalo in spet strmelo. Vsaka točka je bila tako nenavadna, tako popolna, tako presenetljivo «resnična», da se je zdelo na koncu kar prav, ko je conferencier povedal: »Mi nismo ljudje, mi smo lutke.« Ko se je zavesa strnila in je zazvenel dolgotrajni aplavz,, ko se je v ljubljanskem deževnem večeru glava ohladila,' pa si začel premišljati s svojo lutkarsko pametjo: Vse je bilo čudovito, toda — ali ima pri toliki tehnični popolnosti, pri takšni »avtomatizaciji« lutk umetnost še kaj prostora? Ce lutka naredi vse, kar lutkar hoče, kje naj poprime fantazija? Nehote se človek spomni izložbe iz let pred vojno, kjer je lutka čevljarskega vajenca s pregibanjem «Pester Večer» Pevka ustnic in mežikanjem delala reklamo za Schmollovo pasto . . . Banalna misel, brez dvoma, a pride ti sama od sebe. Avtomat, zanimivost, ki vzbuja nasmeh — a kdo bi rekel, da je kaj v žlahti z umetnostjo? Pač, takšno u-metnost baje obrajtajo «A-meričani« ... Ali je Obrazcov šel v tej svoji smeri naprej, ne vem. «Nenavadni koncert« je nastal namreč pred 1948. Ni dvoma, da je obrtnik v njem zatajil umetnika! Zvečer istega dne je O-brazeov sam posegel še dlje nazaj in v svojevrstni seansi pokazal svojo razvojno pot. Nastopal je deloma v družbi svoje žene, ki ga je spremljala na klavirju. Predstava nam je bila nekoliko nenavadna, posebno še, ker smo že 1951 dobili v slovenskem prevodu njegovo knjigo «Igralec in lutka«. Kdor je knjigo prebral, «K1T AJSKI GORKI*,LAHKO MTAJSKI «Resnična zgodba o A Kjuju» zbirka kitaj sirih novel Lu Hsina Šest novel kaže vsaj po obliki zgodba nam je po mentaliteti na močne vplive glavnega junaka evropske književnosti/ le ena in po čudni primerah tuja Slovenci komaj poznamo kitajsko književnost. Zato je Državna založba Slovenije izpolnila veliko vrzel s tem, da je izdala ((Resnično zgodbo o A Kjuju«. To je zbirka sedmih novel, ki jo je napisal tu Hsin. Lu Hsina imenujemo »kitajski Gorki«, lahko bi mu pa tudi rekli »kitajski Cankar«. Meni se zdi, da bi bil drugi naziv celo bolj upravičen. V kolikor ne gre na račun prevoda, ki ga je po angleškem in ruskem prevodu priredila Mira Miheličeva, moramo zapisati, da se med Lu Hsinovimi novelami počutimo kot doma. IIIIIIIHIMIIIIIIIMMHIfMimiHttlllllllllltllllllUIIIIIIMHIIIIIIIIIHIIIIMItllHIIIIIItlllllllllHIIIinillll Perspektiva Estctfcki užitek. .— znotraj nosilnega stebra elektro- voda. Prva, najdaljša novela, po kateri nosi zbirka tudi naziv, pripoveduje o vaškem dninarju A Kjuju, ki je živo utelešenje lastnosti, katero so še do nedavna pripisovali vsem Kitajcem. Ta lastnost je: do šibkih bodi trd in neizprosen, močnejšim pa se prilagajaj in dopuščaj, da s tabo delajo, kar se jim zljubi. V nadomestilo pa se v porazih in ponižanjih potolaži in umiri z «moralnimi zmagami«. A Kju tudi dejansko tako dela, dokler po naključju in ne da bi se sploh dobro zavedal, ne konča na morišču. Njegovi sorojaki z brezčutnostjo komentirajo to smrt, in Joo je pisatelj nekoč nekaj podobnega videl, ga je to tolikanj pretreslo, da je leta kasneje zapisal: »Brezčutnost je mnogo hujša od umiranja za boleznijo.« — V isto zvrst — norčevanja iz slabosti svojih rojakov — spada tudi novela »Vihar v skodelici čaja«. Zmeda, ki je nastala, izvira iz vesti, ka je cesar zasedel prestol in da bodo zato spet morali nošiti kite. Ta mali, nepomembni dogodek, povzroči silen 'vihar v malem podeželskem svetu, pri vsem tem se pa končno pokaže, da sploh nii prišlo do nobene spremembe. Druga vrsta novel je melanholičnega značaja. Tako «Kun A.i-Ki» ni napravil niti najnižjega državnega izpita, čeprav je zelo izobražen in pameten: zato tudi m dobil ndta najnižje državne službe. Eri tem pa je diober, ljudski, a to pri ljudeh ne najde odmeva. Zaničujejo ga in se norčujejo iz njega, dokler tragično ne konča. Se kakšno leto pozneje o-meni gostilničar njegov dolg, potem pa ga ob koncu leta zbriše. Komaj na bolj pomemben način je bil nesrečnež izbrisan tudi iz življenja. — »Moj rojstni kraj« je novela, v kateri pripoveduje avtor o svojem povratku po 20 letih. V rojstni vasi se snide s prijateljem Zuntu-jem. Nekoč sta se igrala skupaj, bila enaka in neločljiva. Toda Zuntu je ostal na vasi, pripovedovalec pa je odšel v mesto, kjer je študiral. In zdaj ga Zuntu naenkrat nagovori »Gospod!*. Pisatelj ne more razumeti in s čudnimi občutki zapušča rojstni kraj. — ((Žalovanje za preteklostjo« obsega Cuan-Senove zapiske. V teh zapiskih pripoveduje junak o svoji ljubezni, ki jo je po lastni krivdi, malomarnosti in brezčutnosti zavrgel. Spominjamo se podobne zgodbe Dostojevskega. Cuan-Senu je ostalo le ((prazno življenje, ki ga je kupil z resnico«. Tu pisatelj uporablja tudi nedoločeno izražanje, tako značilno v moderni književnosti, posebno pri Hemingwayu. — Končno je v »Papirnatem zmaju« o-budil otožen spomin na grdobijo, ki jo je bil nekoč prizadejal svojemu bratu. Toda brat se tega ne spominja več. In junaiku ostane občutek melanholije, zelo podobne tisti, s katero se tolikokrat končajo kratke povesti Čehova. Vseh šest novel kaže — vsaj v obliki, v kateri so nam predstavljene — na močne vplive evropske književnosti. Marsikateri ljubitelj Cankarja bo enako vzljubil tudi njegovega daljnega duševnega brata. Edina izjema je ((Resnična zgodba o A Kjuju«, ki nam je zelo tuja, in to ne samo po mentaliteti glavnega junaka, po čudnih primerah, ki niso poslovenjene, ampak samo prevedene, ampak predvsem po načinu pisateljevega pripovedovanja, ki nam dejansko da le čutiti originalen svet, ki se je oblikoval v dolgih obdobjih. Vsa ta pisateljeva mentaliteta je ozko povezana z njegovim življenjem. Po šolah v Nankingu in na Japonskem se je vrnil v domovino, kjer je izbruhnila revolucija, ki je strmoglavila mandžursko dinastijo in oklicala republiko. Toda meščanska revolucija iz 1911. leta ni izpolnila pričakovanj: ni rešila ne nacionalnega ne agrarnega vprašanja. Se več. Anarhijo so izrabili naj-reakcionarnejši elementi in prevzeli oblast. To je bila mračna doba, j^d so okrog Šanghaja tulile lokomotive, ki jih je Cangkajšek kuril z živimi in mrtvimi revolucionarji. V tej ((brezmejni puščavi«, v kateri ni kaj, na kar bi položil roko«, je Lu Hsinu «nekaj razbijalo v ušesih in dolgo, dolgo za tem je izbruhnilo. Bilo je zateglo tuljenje, tuljenje ranjenega volka, ki kriči v puščavi iz globine noči...« «Le kako naj še upam, je še zapisal, da bi po štiri tisoč letih še srečal pravega človeka.« («Blaznežev dnev-nik»). Rešitev je Lu Hsin odkril v načelih, ki so vodila Oktobrsko revolucijo. Postal je revolucionar. In to v dejanju in besedi. Njegova hiša je postala pravo zatočišče. »Nimam sablje.« je medtem pisal, «samo čopič. A tega ne izpustim za vse zlato sveta!« Da bi čimbolj prodrl med ljudi, se je v književnosti: oprl na živ pogovorni jezik. Lu Hsin ni dočakal osvoboditve. Smrt ga je doletela v trenutku, ko je legla na Kitajsko največja tema. Toda dobrih deset let pozneje je dočakala večjo svobodo, kot jo je kdajkoli poznala. FRANC SEVEHKAR (Za «Knjigo 57» in «Pri-morski dnevnik») Molierov Tartuffe (Knjižnica Kondor) Kot osma knjiga zbirke Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšla komedija «Tartu)le» v prevodu Otona Zupančiča. Čeprav smo to delo imeli že v knjižni izdaji pred vojno, pa je vsekakor prav, da je prišla na trg nova knjižna Izdaja. Zbirka Kondor je namenjena mladini in prav tej naj bi nova izdaja slovite Molierove komedije prišla v roke. Zbirka Kondor ima namen posredovati mladim bralcem, predvsem srednješolski mladini, izbrana dela iz domačega in tujega slovstva. Komedija »Tartuffe« sodi med najboljša Molierova dela, ki so znana po vsem svetu. Zato je vsekakor treba, da jo poznajo vsi, posebno še izobra- ženci. Nova knjižna izdaja pa ima posebej za mlade bralce napisano dodatno besedo izpod peresa Bratka Krefta. Tu v kratkih dognanih ugotovitvah razlaga nastanek, zgodovino in pomen te komedije o svetohlincih in licemercih. Preprosta zgodba o svetohlincu Tartuffu, ki se vtihotapi v hišo pobožnega Orgona, da bi si pridobil njegovo hčerko in z njo tudi njegovo imetje, predstavlja mojstrsko grajeno dramsko delo, z izklesanimi značaji oseb in je zato skoraj nekako vzor pravilno grajenega odrskega dela. Oprema izdaje novega Mo-ličra v slovenščini je okusna in enaka ostalim knjigam te zbirice, Sl. Ru. ((Pester večer« mu je bila seansa Obrazcova samo ilustracija, nič več; povedal in pokazal je namreč točno tisto, kar je pred leti zapisal v knjigi. Za Obrazcova je značilna solistična lutka. Z njo je začel, ob njej se je razvil, ona mu je najbrž še danes najbolj pri srcu. Da je prehodil svojo razvojno pot, je moral v izoliranost tedanje Rusije — bila so leta po prvi svetovni vojni — kakor nekoč Robinzon na svojem otoku sam dognati vse tisto, kar so v stoletjih pred njim že dognali zahodno- in srednjeevropski lutkarji. To je z začudenjem ugotovil leta 1923, ko je mogel prvič potovati v inozemstvo. Brez dvoma je Obrazcov odličen lutkar. Do potankosti pozna izrazno moč vsake svoje lutke. Vsaka točka je majhna umetnina. Vendar je to lutkarstvo za majhen, izbran krog. Zato je bila razumljiva njegova zadrega, ko je 1930. prevzel umetniško vodstvo Lutkovnega gledališča pri Centralnem inštitutu za umetniško vzgojo v Moskvi. Zanimivo je, da Obrazcov ni znal, mogel ali hotel navezati na starodavno ljudsko izročilo ruskega Petruške! Sel je rajši svojo pot. Spričo svojega daru je mogel vtisniti lastni pečat vsemu sedanjemu ruskemu lutkarstvu. Današnje rusko lutkarstvo je lutkarstvo O-brazeova. To je uspeh močne umetniške osebnosti, ki jo je po srečnem naključju podprl z vso avtoriteto in z vsemi svojimi možnostmi dobro organiziran državni aparat! Kot tretjo predstavo so odigrali gostje v Ljubljani 25, maja popoldne »za otroke« slavno igro o »Aladino- vi čudežni svetilki«, katere premiera je bila v Moskvi že pred drugo vojno, 1940. Snov igre je znana iz «1001 noči«, kaže nam ljubezen A-ladinovo do prelepe princese Budur. V njej je pokazal Obrazcov. kako je mogoče z več vzporednimi i-gralnimi policami ali pregradami in z odstranitvijo odrskega okvira razbiti stari o-marni oder ter tako dati lutkovnemu prizorišču nele prostornino, marveč tudi nove možnosti. »Aladinovo svetilko« je namenil Obrazcov prav za prav odraslim, z njo je ustvaril, kpkor pravi O. Leohidov, nekakšno svojo u-metniško proklamacijo. Istega dne zvečer so ruski lutkarji ponovili »Nenavadni koncert«. To dejstvo vzbuja vtis, da so hoteli tej zvrsti svojega ustvarjanja dati pri nas poseben poudarek. Efekt pred vsem drugim? To obžalujemo, kakor nam je žal, da nam je pokazal Sergej Obrazcov samo nad 10 let star spored. Ni želeti, da sledi slovensko lutkarstvo Obrazcovu v načinu, ki mu je dal pri svojem ljubljanskem gostovanju tako izrazit poudarek. «Automatizacija» lutk je slepi tir, je konec umetniškega lutkarstva. Manj obrti in več umetnosti, to je pravi cilj, dasi je solidna obrt potrebna. Pač pa naj tudi o-bisk Obrazcova pripomore Slovencem do spoznanja, da je lutkarstvo tudi. zadeva za odrasle ljudi! drnk. Dva filma ali čuden okus občinstva Tukaj ne mislimo posebej poročati o dveh filmih (v mislih imamo «Zadnji ples Romea in Julije« ter »Princeso Sissi«), ki smo jih Imeli priliko videti ta mesec v Trstu. Ob njih nas zanima nekaj drugega. Prvi film je pravzaprav fiimska priredba baleta Sergeja Prokofjeva «Romeo in Julija«. V filmu «Zadivji ples Ro-mea in Julije« smo videli delo Prokofjeva v izvedbi moskovskega baleta. Vendar to ni bila zgolj na trak posneta gledališka predstava, temveč pravi fiim. Verona se nam je pokazala v prekrasnih barvah in impozantni arhitekturi. Da je bila glasba Prokofjeva izvajana z največjo dovršenostjo, niti ni treba poudarjati. Dogajanje samo je bilo tako sproščeno, da je bil dostikrat sploh zabrisan vtis. da gre za balet, torej M plesanje, in kljub temu »mo čutili, ka/ko se vsak najmanjši gib pokorava glasbi. V*e to prav tako pri množičnih scenah kot pri igri solistov. In kaj bi morali povedati, če bi se hoteli ustavljati ob kreacijah posameznih glafnih' plesalcev! Ce bi v filmu ne bilo drugega kot nastop Ga-line Uljanove. prvakinje moskovskega baleta, bi .:k95;,-?-5w£-JCiJc-31.JC*-5r?c■£;}£.gjg. j nisalnf’ Jizfad,SHf.o°brnJlaJ^,.1?jemu _in steS^a roko po f-. '/;č I I I Cornell WooIrich: B »i« § I Mi V m I i s i i i I I ju « a ZBOGOM, NE Y0RK (Prevedla M. S.) V četrt ure bi me moral dohiteti, če bi bil lahko šel na naslednji vlak. Toda pomisliti sem morala na tamkajšnjega biljeterja In Rafo ni imel niti enega poniklanca, moral je menjati pedesetdolarski bankovec. Sedaj sem se spomnila na nekaj, kar sem videvala polovico svojega življenja in ni imelo zame nobenega pomena. Neki karton, obešen po vseh biletarnah metropolitanske železnice. Opozarjal je potnike, da je blagajnik primoran vračati ostanek samo iz dvo-dolarskega bankovca. Ne spuščajte se v zločin, nimate v žepu nekaj drobiža, mi je noro šlo skozi možgane. Ne vem, če je bilo tisto popoldne res tako mrzlo na Pennsylvanski postaji, toda moje roke so bile ledene in tudi želodec in srce. Segala sem po raznih ilustracijah in napeto sem jih morala držati, zato da mi niso drhtele v rokah. Stirindvajset minut do štirih, triindvajset, dvaindvajset. Končno je uradnik Informacijskega urada stopil k meni. «Ali sem vam lahko s čim na uslugo?* Na neki način šem mu bila hvaležna. Nekoliko so mi pomagale tiste njegove besede. Ublažile so mojo notranjo napetost. Toda ne mnogo, samo nekoliko. »Z možem sva domenjena tu. Zdaj bi bil moral že priti.» «Majhen oddih?* «Ne, ne, nisva se še odločila. Ali je kakšen prehodni vlak v prihodnji pol uri?* »Deset minut do štirih. Da le ne bi našel novih ovir! sem prosila. Da bi le prišel!* Nisem vedela, kam naj se obrnem. Morda na postajno kupolo qad mojo glavo, skozi katero se je precejala svetloba. Uradnik je govoril dalje. «Kam je rekel?* je trdo vprašal. «V Atlanto in tam se lahko menja...* Narahlo sem vztrepetala. «Tako daleč je.» čez čas me je pustil moji usodi. Bila sem preveč raz- pisalni mizi. »Nadaljujte, nadaljujte, prosim'* še siai* NaPirr!ffneKfnK1,*Ho6,em reči- v k,ltere kraje bi lahko Ne morem * £ oklicala: «Rafo! Ne pusti me same! 2 ^ ga več prenašati!* Moral sem si dati roko na usta, da bi potlačila tisti nemir. Četrt, ure odkar sem ga zapustila. V ogledalu da se vrneU tak° CUdn° SlV’ *Moj bog’ daj* *Hri vprašal- Zvonimira Kučarja, s katerim je kmalu odpotoval na Reko. sNa Reki*, mi je nato pripovedoval deček, ssem postal član nove družine. Dobil sem mačeho, s katero se je Kučar poročil po smrti žene, ki naj bi bila po njegovih trditvah moja prava mati. Vsi so bili i menoj zelo prijazni, posebno pa »oče*. Nekega dne, dobro se spominjam, me je prišla obiskat teta Ljubica, katere seveda takrat nisem poznal. Po tem o-bisku je »oče* postal zelo razdražljiv in nekeaa večera me je odpeljal v kozino, od koder sva odšla proti Trstu, kjer so naju zaslišaH in zaprli v taborišče pri Sv. Soboti in kjer smo jedli makarone brez mesa.* «Fanta ne bi nikoli našli,* je nadaljevala Ljubica, «da ni neki novinar «Politike* objavil dečkovo sliko iz dubrovniškega zavoda za vojne sirote, ki je končno našel svojega očeta. Bila sem ravno na zagrebškem velesejmu, ko mi je prišel v roke ta časopis. Presrečna sem bila, toda hkrati zaskrbljena zaradi opisa tega neznanega Kučarja, ki si je prisvojil našega otroka. Deček na sliki je bil lahko samo naš, toliko iskani Stevo. Telefonirala sem na Reko in se domenila za sestanek s Kučarjem. Razgovor je bil zelo oster in ni mi nreostalo drugega, kakor obrniti se na oblasti. Zahtevali so dokumente, s katerimi naj bi dokazala, da otrok ne pripada Kučarju, čigar prva žena sploh ni imela otrok, ampak da je to sin moje padle sestre Milene. Ko smo pripravili vse potrebno, je bilo na žalost prepozno. Kučar je zapustil Reko, dom in ženo ter z otrokom pobegnil v Italijo. Sedaj je bilo vsem jasno, od kod anonimno pismo, lažni dokumenti in odvzem otroka iz zavoda. V Ameriki žive namreč sorodniki Kučarjeve prve žene, ki bi bili Steva posvojili in mu prepustili bogato dediščino. Tako je prišlo tudi do bega v Italijo. V Trstu je bil dečko dvajset dni, kasneje so ga odpeljali v Južno Italijo, toda italijanske sodne oblasti so na osnovi dokumentov. ki so jih prejele iz Jugoslavije, dečka izročile jugoslovanskemu konzulatu, dočim je Kučar ostal v taborišču. S tem se je zaključila žalostna Odiseja vojne sirote, ki je končno potem, ko je prepotoval dve državi in videl slabe in pokvarjene ljudi ter spoznal toliko grdobije sveta, le našel svojo družino, po kateri je s tak& silo ves čas hrepenel. DORICA MAKUC Krokodil te bo! »Moj rod izhaja iz a-ragonških Borgijcev, toda j&S sem tudi divjak.* Noben izrek ne bi mogel moža, ki je z Van Goghom in Cčzanom tvoril veliko trojico francoskih impresionistov in ki je z re-volucionarnast.jo svoje u-metnosti prepojil tudi svoje življenje, bolje pred-»taviti. Konec s staro, na-dušljivo, s »civilizacijo za* »trupi j eno* Evropo: to je bila odločitev, ki je spremenila življenjsko pot Paula Gauguina in ga pri tekanju paradiža pognala čez polovico zemeljske oble. Podoba je, da je Gauguin za kratek cas ta paradiž tudi našel, v onih dveh letih, ki jih je prebil na Tahitiju; v oni čarobni romanci, ki jo je doživel z maorsko deklico Tehuro. Dve kratki leti — potem so skopneli nje-fovi prihranki in oglasila se je bolezen. Spomladi 1893 se je vrnil v Pariz. Toda bil je že drugačen človek. Spoznal je »Tahiti, njegovo zemljo in njen vonj*, spoznal je nove,--»preproste in tako srčno dobre ljudi*. O tej njegovi spremembi govori skoraj 60 slik in biografska »kipa »Noa-Noa*. Otočanka Tehura je bile zanj poosebljenje, stare, neokrnjene modrosti naravnih bitij. »Vse je dobro, kakor je,> se je zdelo, da govori njen nasmeh, in celo stari, modri maorski rek iz njenih ust »Človek mora u-mr*tb da premine*, Gau-jutna ni preplašil. Polagoma se je slikar iz Francije naučil Tehurine- ga jezika in zdaj njej nasmešek ni bil vec edini medij, s katerim mu je govorila. V svoji knjigi «Noa-Noa» pravi Gauguin: »Zdaj, ko lahko razumem Tehuro, ki v njej še sni-va duh njenih prednikov, se trudim gledati skozi to otroško dušo, razumeti njene misli in najti sledove daljne preteklosti. Zastavljam vprašanja in ta vprašanja ne ostajajo vsa brez odgovorov. Možje, ki jih je naša civilizacija močneje prežela, so stare bogove nemara pozabili. Toda v mislih žena so bogovi našli pribežališče.* Zmeraj znova povprašuje Gauguin po maorskih mitih. In neke noči mu Tehura pove legendo o rojstvu starih bogov, o nastanku sveta. Gauguin jo dobesedno zabeleži v svoji «Noa-Noa*, kakor mu jo je posredovala Tehura. Vendar: mar jo je Tehura res pripovedovala? Francoski umetnostni zgodovinar Renč IIuyghe je tej legendi v opombah k faksimilni izdaji Gau-gutnove knjige «Stari kult Maorov* odvzel nekaj romantičnega sijaja. Ne da bi si Gauguin to genezo božanstev sam izmislil, gre za to, da te legende ni slišal iz ust mlade Te-hure, marveč jo je poznal že, preden je prišel na otok Maorov. Huyghe ni zamolčal vira svoje ugotovitve. Takole pravi: Ze v Evropi je Gauguin zasledil pisanje J. A. Moerenhou-ta, ki je bil dolga leta konzul Združenih držav Amerike na Oceanskih o-tokih. Temu konzulu je na moč zaupal zadnji »Krokodil te bo!» Afriška mamica ne more huje zagroziti porednemu paglavcu, kakor če mu reče: »Krokodil te bo! Krokodil te nesi!* Strah pred krokodili je afriškim domačinom tako v kosteh kot noben drug strah, žival ali človeka krokodil zgrabi z močnimi čeljustmi in ga drži čez sredo, kakor mi držimo cigareto med prsti. Žrtev opleta z vsemi štirimi, a to Je krokodilu le prijetna igra, ki še povečuje njegov tek, želodčne žleze kar v curku izločajo sokove, ki bodo kmalu objeli nežno meso. Po afriških jezerih in rekah je vse polno nevarnosti, a ena najhujših so krokodili. Na pol se vgrez-ne v rečno ali jezersko blato ali pa se zarije med bičevje in tam potrpežljivo čaka svoje žrtve, človek ali žival se bliža, a krokodil se ne gane. Dobro zna izbrati mesto za lov, kjer se njegov hrbet ne bo prav nič razlikoval od okolice. Nič hudega sluteča žrtev se bliža, vse bolj bliža. Krokodil pa leži, niti z očesom ne trene, a vsaka mišica v njem je napeta kot struna. Žrtev Je prišla v primemo razdaljo. Zdaj! In že je po njej. Kot blisk jo zgrabi z neznansko močnimi čeljustmi in ji zasadi v meso galerijo o-strih zob. Krokodil začne na vso moč tolči z repom po vodi in gre s plenom proti globini. Tam mirno in z vso naslado použiva, kar Je ujel. Ljudje, ki pri jedi nimajo teka, radi jedo v družbi s kakšnim prav ješčim človekom, ker jim ta vzbuja tek. Najbolj izbirčen in mrlevzal človek bi začel jesti ko volk, če bi videl, s kakšno slastjo žre krokodil. Ce je lova precejšen kos, se krokodil nasiti, dvakrat, trikrat se oblizne, potem vzplava in se zopet približa obrežju. Zdaj bo spodobno in pobožno prebavljal. še kako pobožno: celo solze toči, ko prebavlja. To so znamenite krokodilove solze. Zdaj je čas za lovce na krokodile. Strah Afričanov pred krokodili je tisočleten, star pač toliko, kolikor je staro človeštvo, a veliko mlajši kakor krokodil-stvo, kajti krokodile je gospod bog poslal davno pred človekom na ta svet. Ob bregovih jezera Ruk-wa v Tanganlki se bije strašen boj med domačini in krokodili. Človek se je otresel podedovanega strahu pred tem vodnim roparjem in je zato še maorski svečenik in mu malo pred smrtjo ob razvalinah nekega templja povedal tudi to legendo. To je bilo leta 1831. Moe-renhoutovo «Potovanje k Oceanskim otokom* je izšlo leta 1837. Ko se je Gauguin desetletja kasneje, 1891, odpravil v deželo, o kateri je mislil, da je paradiž, se je zelo razočaral: svečenikov ni bilo več in tudi v zavesti ljudstva stare maorske sage niso več živele. Kar mu je resničnost odrekla, je Gauguin nadomestil s svojimi sanjami in spesnil v oni čudoviti noči pripovedovanje lepe Tahure, ki se zdi tako naravno in resnično. Gauguin je svojo iluzijo rešil — mi jo poskušamo rešiti, ko pravimo: »Zakaj ne? Cernu naj b! Tehura te legende ne poznala in mu jo povedala?* Huyghu pa ni do slepila Zakaj nikoli, ugotavlja zgodovinar, ne bi maorski svečenik neposvečenim ah celo ženam izdal kultnih skrivnosti. Za dni tedaj trmajsnetne Tehure je biJ poleg tega zadnji svečenik že skoraj 60 let mrtev. Kljub temu pa Gaugui-nova knjiga v bistvu ni izgubila na svojem čaru. Sama legenda ni potvorjena, postala je lepša ravno zaradi tega, ker jo je Gauguin zavestno položil na ljubljene ustnice. Tehura mu legende ni mogla povedati, toda šele o-na jo je v njem oživila. In maorski bogovi Evropejcu, ki jih je iskal z žejno dušo, te majhne prevare gotovo niso zamerili. bolj neusmiljen, a glavni vzrok tega boja je denar, ki čaka preživele borce. Iz obeh razlogov je domačinom lov na krokodile prava strast. V to krvavo obračunavanje med črnci in krokodili pa Je posegel beli človek, ker hoče zaslužiti z dragoceno krokodiljo kožo. Krokodile lovijo na dva načina.‘Ali plovejo po jezeru s precej močnim čolnom in streljajč nanj's harpuno, kar je pa silno težavno, ker je krokodil na hrbtu skoraj neran* ljiv, ali pa ga lovijo z mrežo. Ce krokodila zadenejo s harpuno, vržejo brž za njo laso in ga zategnejo krokodilu okoli vratu, potem ga pa vlečejo na suho. Da krokodil pri tem ne prosi usmiljenja, je razumljivo. Najnevarnejši je njegov rep, ki poseka in polomi vse, kar zadene. Ko ga imajo na suhem, ga pobijejo z neke vrste krampom. Treba je zadeti možgane, drugače mrcina ne pogine. Mesariti ga pa zopet ne smeš, ker je škoda kože. Drugi način lova je z mrežo. Z brega vržejo lovci mreže na mesto, kamor hodijo krokodili po obedu prebavljat in pretakat solze za svojimi žrtvami. Krokodili pri tem svečanem opravilu zagledajo na bregu ljudi, se brž potopijo, a so že v mreži, ki je pod njimi. Močne črnske mišice se napnejo in grdoba leze rada ali nerada iz vode. Kmalu je na suhem, toda živa in zdrava. A krokodil ni na suhem nič bolj usmiljen kakor v vodi, zlasti ce vidi v bližini neka bitja, ki od njih ne pričakuje nič dobrega. Res se bližajo s krampi in ga skusajo zadeti v glavo, da bi prišli do možganov. Koža se ne sme Tisočleten je strah A frač večja pa je želja po zasl jc tetino dragocenejša, z gunvno lotili težavne preveč poškodovati! Zlasti dragocena je koža na trebuhu. Naj se krokodil še tako premetava in naj še tako nastavlja > svoj svetlejši trebuh, pravi lovec na krokodile ne bo nikoli skusal zadeti žival v trebuh, ker bi s tem zelo zmanjšal vrednost svojega plena. Tudi opreznejši belci, ki lovijo iz varnega čolna in so opremljeni z raznim strelnim orožjem, ne bodo streljali na krokodila, ker bi krogla pre- anov pred krokodili, še uzku- Krokodilova koža Bradi česar so se črnci po-ga in nevarnega lova- drla ne le hrbtno, marveč tudi trebušno stran. Streljanje na krokodila tudi sicer ni priporočljivo, ker se krogla lahko odbije od rozeninastih lusk in zadene kakšnega drugega lovca. Krokodila je lahko odreti. Domačini so v tem kaj spretni. Kožo najprej namočijo v zelo slanj vod' s primesjo petodstotnega floridskega natrija. Tako lahko koza čaka dalj časa na podrobnejše stro- jenje. Ko je tako nasoljenih kož že dovolj, je treba misliti, kako peljati kože proti Nairobiju in potem do obale. Tu jih bodo vkrcali na ladje. Beli lovci se potem vrnejo k domačinom in neizprosni lov se nadaljuje. Črnci si bodo z lovom hladili tisočletno jezo nad krokodili in si bodo služili skromen, a nevaren kruhek, belec pa bo sanjal o rentah in o razkošni vili nekje na Angleškem. Krokodil bo sanjaril o črncu in o belcu in če dobi tega ali onega v zobe, bo zanj praznik m po takem prazniku bo zopet pretakal solze. nzv.no ur pozneje s ra g/Lii. potizolmehA' BLIZU VASI MEŠKA LEGOSOV ___ SMRT ! 'DVA &ELOUČM/KA' TKr/ S TOMAK» VKOM JE UJEC , . SIVEČA ČJJUL-J __' N5JHJ ' NdPnij STOJTE I RRi- NA ša m sporo- CILO-SlVEoA .ALI PA CA JE u Bil. in mu oven TNIČO U VGA DEL ■ PELJIMO GP K POGLA -K, w VBB3U • TO JE O VDA TNICA SIVEČA ČUVA / MOD DA JE PES KAR GO-■ UOPI I . MEDTEM' STA CBA 3ANO/TJT DPR20VALA INDIJANSKO i//)5 2 VISOKE SKALE ■ KMALU- ZATEM. PGOS/M 'čCZEM S TABO,KER '■ TE..NESE-) ŠE NI5EM IZ&UBIL ŠK/ VETER' DAM! SLEDIŠ DO j V MIRNO DOK TOR JA CALVERJA, kJEHJ u?on^c BOŠ NAŠEL TVOJEGA P°J9kJ° ? _ _ s/na r<č ?—v mano i M'iClEpR?DSLpZAL?'o^J se,JcJ£/ 8š!h8R*Lv&&3 8Ž, —v—SCT bojevnikov! /yfc \ IMENUJEM Stl If / J S/tNC.4JK ««•«• ■J P/ MOJ/ PRUATO.3, Hoda osebnega perila Moda perila je po našem prav tako važna od mode spomladanskih ali poletnih oblek in klobukov. Prav gotovo je moda perila manj muhasta, a zato nič manj pestra in zanimiva. 7ato smo se odločile, da ji danes posvetimo nekaj besed. Predvsem naj poudarimo, da živimo v dobi naglona, perlona in drugih podobnih tkanin. Ni čuda, če so se tovarne odločile za izdelovanje perila iz teh in podobnih tkanin, ki so prvič precej trpežne, razen tega se pa hitro operejo, posušijo, ni jih treba likati in so seveda tudi za oko zelo lepe. Prvo perilo iz naglona ni naletelo pri ženskah na navdušenje, ker so ugotovile, da koža pod njim težko diha in da se zaradi tega m nogo bolj potijo. Z nadaljnjim proučevanjem novih tkanin so topoma perila odstranile v glavnem tudi to pomanjkljivost in danes dobite v prodaji vse mogoče vrste nag- lon-perila, ki zadovoljuje o-kuse vseh žensk, poleg tega pa ni zdravju škodljivo. Perilo iz naglona ima razen tega še eno prednost — ženskam, ki ljubijo vse mogoče naborke in plisse-je, je namreč omogočilo, da si jih lahko privoščijo po mili volji, ne da bi jim jih bilo treba likati ure in ure. Danes lahko kupimo iz naglona prav vse — od steznika, pasu za nogavice, do najokusnejših nočnih srajc in domačih halj. Moda domačih halj iz naglona se je pravzaprav v večjem obsegu pojavila v našem mestu šele letos. In mislimo, da bo naletela na ugoden odmev med Tržačankami, posebno še, če se bodo pri njih cene prilagodile našim finančnim razmeram. Slišale smo, da se nekatere branijo perila iz naglona, češ da izgubi barva s pranjem svežino, oziroma da postane bel naj/ion bolj sivkaste barve. Nočemo vam dajati nasvetov, ker morda niti same n imamo dovolj izkušenj; cule smo pa že, da se perilo iz naglona ne sme sušiti na soncu. Poskusite, morda pam ta nasvet prav pride! Čeprav živimo v atomski dobi ter postaja tempo življenja vse hitrejši, ni izginilo iz mode perilo, ki so ga naše none in mame zelo cenile, to je perilo iz prave ali umetne svile, batisfa in drugih lažjih tkanin, okrašeno z zelo lepo ročno vezenino. Prav gotovo je sedaj, ko delajo vse mogoče vezenine razni moderni šivalni stroji, takšno perilo dražje, ni pa zaradi tega izgubilo svoje vrednosti. Zato objavljajo še vedno največje in najbolj razširjene modne revije risbe raznih ročnih del za osebno perilo, ki jih naše žene in. dekleta rade prerisujejo in ob prostem času napravijo. — ca PrTnioršlcT*(Timrfi)c — 5 — ?■ i“«J» JR kretnjo pred seboj. Obračal ml je hrbet, toda opazovala sem Ribanje njegovega komolca, medtem ko je nekaj polagal predse. Skrivaj ga je bilo težko imeti na vidiku. Oči sem skla njala nad ilustracijo in le od časa do časa sem pogledala eez njo. To so bili samo bežni, pretrgani hipi. Kupil je listek. Suknjič mu je postal ohlapen, nato ga je zaprl in nekaj vtaknil v žep. Vozne listke so izročali v Majhnih, podolgovatih ovojih kot tiste za gledališče. Potegnil ga je iz ovoja, pogledal okoli in iskal kos, da bi vrgel ovoj. cisto po pravilu, ki ea Newyorcani nikoli ne opazijo Moj bo v, kako je mogel tudi v tem trenutku misliti na red! Pred njim Je bila posoda s pitno vodo, s steklenico in pa Pernatimi kozarci, spodaj pa koš za odpadke, šel je tja, vrgel ovoj stran in me pri tem prvič pogledal. Samo za trenutek ir> ne naravnost, a s tistim pomembnim pogledom. Nato se Je obrnil in odšel v moško čakalnico, kamor mu nisem mogla vec slediti. . , Mislila serri, Čemu me je tako gledal, ko je ovrgel ovoj. ^fki uslužbenec je pravkar hotel izprazniti kos. To mi je dalo potrebno moč. Se pred njim sem bila tam, ne da bi Re zdelo kakorkoli sumljivo. Vrgla sem novec v avtomatični stroj in potegnila da vzvod. »Trenutek počakajte, prosim!* Obstal je tam in me zadeto pcslusal. Z naglo kretnjo sem napolnila kozarec, izpila vodo, zmečkala kozarec in ga vrgla x kos. Ko sem dvignila košev pokrov, som zagledala ovoj, odložila zmečkani kozarec, vzela ovoj in ga v roki stisnila. Od«ia sem na nasprotno stran in brez vsakega upanja *em poravnala ovoj. Noter je bil pedeset dolarski bankovec in v notranjosti ovoja je bilo komaj čitljivo napisano: »Dva Miami, mojega pusti nekaj časa pri vhodu.* Ne vem, kdaj in kako je utegnil to napisati. Razumela sem, da mu je moral nekdo slediti m da ni Utegnil kupiti sam voznih listkov. Vzel je vozni listek za kakšno drugo smer. Dobro je vedel, da se bodo pozanimali, kakor hitro se bo oddalil od okenca. Pogledala sem in res J® bil pred menoj nekdo v športni obleki. Morala sem storiti, kar mi je napisal. Morda je hotel •e to, da bi odšla in da bi ostal sam. Tega sem si bala boli kot aretacije. Toda za grlo je naju stiskalo in kdo bi se utegnil spuščati v dvome. Komaj se je tisti človek v športni obleki nekam odstranil, sem se približala okencu in potisni* 1» naprej petdesetdolarski bankovec. «Dva za Miami. Prosim, kdaj odpelje prvi vlak?* »Cez deset minut. Na petem tiru.* En vozni listek sem vtaknila v njegov ovoj in ga zale pila. Medtem ko sem pri vhodu pokozala svoj vozni listek, sem izročila ovoj. »Mojemu možu ga dajte. V nekaj minutah bo tu. Bojim se, da ne dobim prostora, če hitro ne vstopim,* sem rekla vratarju. 1 »Kako naj ga spoznam. Saj ne čaka name.* »Bo ze sam vprašal. Ali mi res nočete napraviti te usluge?* Nejevoljno je vtaknil ovoj v notranji zep svoje uniforme. Kot da me nekaj zadrzuje, sem stopala navzdol po stopnicah prav do tira. V tistem razvetljenem vlaku, pripravljenem na odhod, je bilo nekaj grozljivo stalnega. Bilo je, ko da greva na oddih, s katerega se ne bova vrnila. In bilo je skoraj ko da bi umrla. Včerajšnji dan in vsi včerajšnji dnevi so se zdeli tako strašno daleč. Vrsta sprevodnikov me je pošiljala od vagona do vagona, dokler nisem končno prišla do vagonov brez spalnega voza. Prvi so bili prepolni. Vstopila sem v zadnjega in prekoračila dolgi hodnik. Mesto sem dobila nekje čisto na koncu. Kupe je bil skoraj prazen in vzbujal mi je občutje osamljenosti. Dva človeka obsojena na beg. Od nikoder in nikamor. Nisem mogla obstati na miru. Vstala sem in se spet vrnila. Plašč sem pustila na svojem sedežu, da bi vsakdo videl, da je zaseden. Stoje sem gledala in napenjala oči proti stopnišču. Skupina sprevodnikov se je razšla in vsakdo je odšel na svoje mesto. Po stopnicah so hiteli še zadnji potniki. Pred sosednim zagonom je neki moški molil roze nekemu dekletu. Zavidala sem njuno mirnost in mislila, kakšen bo za naju svet brez New Yorka. Je razen Naw Yorka se kakšen svet? Mililo (ta sc ■•'-»ko »reč^a. ker morava otrok. In mi- slila sem: če bom še kdaj slonela v njegovih rokah, bom vedno mislila na to. Med nama bo kakor senca. In mislila sem -ti mi poljubljaš obraz, toda ubil si človeka. — še mnogo drugih nesmiselnosti mi je prihajalo na um. «Prosim, vstopiti 1» Zazvenelo mi je kot mrtvaški zvon Bil je najstrašnejši klic, ki sem ga kdaj koli slišala, obsedene je odmeval pod oboki, kjer je stal vlak. Sprevodniki so izginili in poskakali v Vagone. Tisti, ki je stal poleg mene, mi je rekel: »Povlecite se nazaj, gospa, okence moram zapreti.* Hotela sem, da bi ostalo odprto. »Ne, počakajte, počakajte!* sem rekla. Nekdo se je spuščal po stopnicah navzdol, po tistih, ki so bile tik pred vlakom. Stegnila sem roke, da bi ga pritegnila skozi zrak. Tekel je tako sključeno, da se je zdelo, da se bo zdaj zdaj spotaknil. Nad očesom je imel majhno prasko in obleka mu je bila po eni strani vsa zaprašena. Kravata mu je visela in nihala sem ter tja. In klobuk je bil izgubil. Sprevodnik ga je gledal z odprtimi očmi in Rafo je sopeč govoril, tako da ga je lahko slisal. »Strašno sem padel tam gori malo poprej zaradi naglice.* Toda plavkast madež je bil na eni strani in prah je bil na drugi Sprevodnik so je obrnil in odšel proti sosednemu vagonu, z robcem sem mu izbrisala prah in nekaj krvi, ki mu je kapala z obrvi. Zavezala sem mu kravato in -z dlanjo sem mu popravila lase. Nisem ga vprašala, kaj se je bilo tam gori resnično zgodilo. Tako me je bilo tega strah. Roko sem položila na no.ranja vrata, ki so držala na hodnik. Skianjala sem glavo, da ne bi opazili plavkastega madeža. Tesno drug ob drugem sva šla po hodniku. Na nasprotnem sedežu ni bilo nobenega. Sedla sva cim udobneje, tako da nama je zelen obrobni zamet segal skoraj do višine oči. «Sedaj sva lahko mirna,* je rekel, ko je prišel k sebi, »Mi“hm, da do jutri zvečer.* Do jutrišnjega dneva bova živela in bila skupaj. Ta čas ni bil vec najin, ukradla sva ga in si ga izposodila. Odslei bo vedno tako. J Ko je videl, kako se sklanjam in kako se skušam spet vzravnati, je rekel: «Poskušaj, da ne bi mislila. To je edina stvar, ki.se jo morava naučiti odslej. Sicer bova znorela.* Toda ni mi uspelo. Morda bi mi uspelo, če bi imela dovolj časa. io je bila najstrašnejša stvar, ki sva se jo naučila. In .. ’-*' «*•’*■ '---'d*'- "oti nnnovilo. Vsi so bili proti nama in vsakdo je bil najin sovražnik. Vrata so se odprla in tisti človek v športni obleki je vstopil v kupe. Tisti, ki je šel k biljetarni, brž ko se je bil Rafo odstranil. Niti dihati si nisva več upala. Stopil je proti nama do polovice kupeja, se vrgel na sedež in nama obrnil hrbet. Zajela sva sapo in ga motrila. Odslej ne bo nikoli drugače. Mimo naju so bežale gole tunelske stene. Zdele so se kot kamen, ki nima usmiljenja in naju slepo vodi nekam v neznano. A zdaj sva bila že na poti, ki si je nisem želela, in bog mi je priča, da si je niti on ni želel. Vrniti se nisva upala. Na mestu naju niso pustili, Potovati naprej pa je pomenilo toliko !»■/->f Hi ca ___________ . , » . . S sprevodnikom sva mu pomagala vstopiti. Vrata so mu uda kot bi se hotela uničiti sama s svojimi lastnimi rokami V rila po hrbtu in ga porinila na varno. Vlak je pričel drseti tistem tresočem se vagonu bi bila z groze polnim glasom naj-naprej. premikanje se še ni opazilo, toda koli ob tiru so se raje zavpila: «Kprn greva? Kam naju peljete?* že izgubljali. Zbogom New York in zbogom tudi nama. KONEC. KRIŽANKA leiu n n n m m n n ii m m n m n ii m Tininim .. VELJAVEN OD 3. DO 9. JUNIJA Dvojčka (od 21. 5. do 20. S.) Teden kaže izredno dobro. Ponudile se vam bodo najrazličnejše prilike. tako da je vse le vprašanje izbire. Nevoščljivi ljudje vas bodo skuša-li zadeti izza hrbta. Imejte odprte oči in ne bodo vam mogli škoditi. Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Srečni dnevi predvsem za zaljubljence. Ugodne možnosti za razčišče* nje važnega problema. Kljub temu pa bo. ste doživeli hude trenutke, predvsem na področju dela, toda to naj vas ne omaja, ker boste zmagali. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) S taktom in potrpežljivostjo boste dosegli cilj, ki ste si ga zastavili. čeprav vam zvezde niso naklonjene. Finančni položaj odličen. Inteligenca združena z delom vam bo omogočila ve- liko ustvaritev. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Ne skrbite za zdravje. Znaki, ki so te pokazali, bo- do v najkrajšem času izginili. Nepredviden obisk. Kritičen teden na področju dela, ker se boste morali spustiti v tveganje. Skušajte premagati slabo voljo. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Odlične perspek-] tive na področju ljubezni. Pomembna srečanja z vaznimi o-sebnostmi. Neobičajen dogodek bo prinesel srečo v vaš dom. Bodite objektivni in si ne pu-tite vplivati, Škorpijon (od 23. 10. do 22. 11.) Vaš ponos vam lahko škodi in če hočete preprečiti neprijetne prizore, bodite popustljivi. Nepredviden dogodek vas bo spravil v dobro voljo. Zadržujte svojo prenagljenost, da ne boste prišli v neprijeten položaj. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Teden kaže dobro. V sredi tedna manjše nevšečnosti, ki pa niso bistvenega pomena. Vit-5 ta okoliščin vas bo pripeljala do tega. da boste spoznali dejanski položaj zadeve, ki vas ze dalj časa muči. Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Neodločnost vam bolj škodi kot koristi. Svojo pravico zagovarjajte z večjo odločnostjo. Zlohni jeziki vam utegnejo škoditi, če jim ne boste pravočasno preprečili, da bodo umolknili. Pripravlja se potovanje. lakaj ste gazua- ) ker so Indijanci.ver je-jal i, kapetan ? Jtno razbija jeni, se pose- _ Lk—BNO PO IZO/NOrCNJO POCIA- 1/ApjEllECA SINA - POGLEJMO, KAR- PAZI. MOSOIJI TO■■■ PUSTI TEME.NCDCi . jaz sem pa/INTEL ' Gušto je pravil, da so šli na šolski iz Let v Rim. eSmose vozili dva dni in smo vidli Cerkve in kata Kombe in Kapele in iz Kopanine in papeža. Tako je blo Lepo! Ima lepe Sobe in v Cerkvah je samo zlato!* Kako je srečen gušto, ki je bil v Rimu! Tildi naša šola je šla na iz Let, ma ne tako daleč. Mi smo sli v Gorico in na grad. Od tam se vidi prav do jugo Slavje. Grad je star in ima notri se zdaj železne Viteze. Naša Uče-nlca je po Vedala, da so vsi grofi imeli take železne obleke. Je blo Lepo, samo smo bli Forte žejni tn nismo do bili nič za pit. ko ni nobene Gos tilne. Tijo, ki je šofer in ki je. nas vozil, je rekel: «Leti pa neč ne skrbijo za Tujski Promet. Kdo bo hodil v te kraje, če m nanka pijače/» Mi Bubct smo se napili pri Fontani, ma Tijo ni maral. »Se vodo bo človek pil na izletu/» In je rajši bil Žejen. Ma je tekla šjora Pepi-na na Mont po kapot; ko je začelo tako zebst. In naša mama je pa hitro vzela iz nafta Lina šjal, koje šla v Trst in je ves Tramvaj dišal od nafta Lina! *Taka Zima in tak Mras! Kaj bo s tega! Rečem vam, Botra, daje te zime kriva sama tista Bomba ses Atomov!* «In sem cula, daso znašli zdej še ane druge bombe, ki jim rečejo Seks bombe! Le kašna Zima bo takrat, ko se bo taka Seks bomba razpočla! Oh, kaj smo do, čakali!* *Ma kaj pa delajo tisti Metrologi, da ne nardijo lepšega Vremena! Sej bi mogli vendar vedet, da je vre Maj! Zakaj pa jih plačavamo!* Skoraj skregale bi se ženske v Tranvaju zastran tega. Stric Vanek mi zmeram kaj pove: «No, fant, si sit zdaj, ko se te je lotila an-ka pod Goska! Samo tose vprašam, da kaj bi oni pisali, čene bi blo Tebe in komunistov!* Sej res. In tebe, pri Morski, in jugo Slavje. Te pozdravla Oven (od 21, 3. Z' do 20. 4.) Kontro- ! \ iirajte svoj zna- I čaj: z drzno-tjo J ne bo»te nič do- \' segli, zalo je na mestu samo ljubeznivost. Nekoliko hudi trenutki na področju dela, toda Sreča vas ne bo zapustua. Ni izk ijučeno. da se bo v vaše srce vrinila nova simpatija. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Imeli , boste lepo prilož- nost združiti pn-\k j !<-tno s koristnim. Počutili te boste odiicno in boste Premagali vse zapreke. Spremenite načrt, ki ste ga napravili, če nočete, da se vam bo posrečil. Z dobro voljo boste vse desegii. MEDTEM KO STA KAPETAN LEPOT /N MOSHiOnO JAHALA PO OZEMLJU G!A MOERTR , STA NALETELA NA INDIJANCA /Z PODU NlEStCALEA.CS, KLt JE BJJEZ MO tl PADEL NA TLA . STOPILA STA K NJEMU, DA BI MU NUD/L.A POMOČ, STA JU NAPADLA DVA BAND/TA, Mtcres in fi/ctc, k/ srp hotela INDIJANCA IZTRGATI IZ ROK. KAPETANA LE£0YA /n njegovega pomočnika AfOS,Q,UITB . NAPAD JZ BIL ODBIT /N„PA-TROLMENA’ STA ODPELJALA INDIJANCA /Z ZDRAVNIKU CAL . f PEKU SO Ml, OP ME BODO UBILI, CE NE BOM OOUOP/L I TODA ZBEŽAL SEM IN SKUŠAL ZABRISATI SLEDI U PID MUEBTO MOYER JE MEŠANEC IN TAKO MU N! B/LC' TEŽKO SLEDITI MOJIMI STOPINJAM^ ^ MOJ OČE, P06 L P IIP P „ NEBEŠKI VETCP’,JC SIT NAPADOV BLEDOUČNIKOV IN JE PRISEDEL MAŠČEVANJE... ONI SE HOČEJO POLASTITI NAŠEGA SREBRNEGA ‘ RUDNIKA, P Ml GA ME OD- vstopiMC ! (Nadaljevanje prihodnjič) francoski romanopisec: 70. medmet: 72. oblika pomožnega glagola; 74. vzklik bolečine (dva različna samoglasnika). REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Barl.ovlje 9. Nabrežina, 18. aliansen. 20. kresilen, 21. oddan, 22. KUD 24. kasta, 25. an (na), 27. moj, 28. potop, 30. len, 31. Ra, 32. Rapid, 34. Saragat, 36. Niger, 38. esej, 39. pe, 40. Kronos, 42, kopa, 43. cin, 44. men u, 46. Adamič, 48. lan, 49. pa- lisade, 51. enator, 52. val, 53. letala, 55. Ajas, 56. bi s; 58. oties, 60. korito, 62. ej, 63. pare, 6 4- danes, 66. rezanec, 68. Piran, 69. OM, 70. mož, 72. cimet, 73. jok, 74. ne. 75. silim, 77. jak, 78. penav, 80. oratorij, 83. Bazovica, 85. dominiran, 86, ponarodel. NAVPIČNO: 1- Bavarec, 2. Al, 3. rio, 4. kadmij, 5. ondod, 6. vsaj, 7. len, 8. J N, 10. ak. U. brk, 12. real, 13. Essen, 14. žitnik, 15. Ila, 16. ne, 17. Ankaran, 19. butara, 22. kork. 23. dogode, 26. nasipavan, 28. pa, 29. Panama, 31. repart-ran, 33. penalen, 34. senator. 35. Tomajec, 37. Golobar, 39-Pesek,., 41. Sinaj, 44. mil, 45. u-darec, 47. čas, 50. Elizij, 52, vodovod, 54. ataman, 57. Senegal, 59. semiti, 61. Onek, 63. pikavo, 65. Solon, 67. et, 68. ponor, 71. Žiri, 73. jeza, 75. sam, 76. mir, 78. Pan, 79. Vid, 81. ro, 82. ja, 83. bo, 84. ce. Ribe (od 20. 2. z do 20. 3.) Nekdo vam bo skusal J] vsiliti svojo voljo, toda ne pustite se in nadaljujte po začrtani poti. Pobrali boste sadove svoiega nedavnega dela. Ni toliko važno hiteti, kot priti na cilj. Zatorej mirno kri in vse bo dobro. Ml SMO DOLGOLASA SKUŠALI ŽIVETI V PRIJATELJ STVU Z BELCI. SEDAJ BOSTE VIDELI , KAJ NAPRAVIMO ž LJUDMI KI NAM HOČEJO 'š&Jafe UK. O A ST/ RUDNIK / Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. vsak dan se oziramo v nebo m vprašujemo, kakšno bo; 5. odvrnitev z grožnjami, preplaši-tev; 15. nebesna telesa; 16. mesec; 17. iz mesa, 18. osebni zaimek: 19. žensko ime; 20 večje obsosko naselje nad Gorico; 21. vrsta bonbonov; 22. še enkrat (vzklik); 23. predlog; 24. topel, žgoč, pekoč; 25. zemljevid, razglednica, igralni kartonček, vstopnica; 26. letoviški grad pod Ptujem ob Dravi; 27. izdelek iz lesa; 28. mesec; 29. ne veliko; 30. osebni zaimdk; 32. večji kraj v severni Hrvai-ski, nedaleč od slovenske meje; 34. obrtnik; 36. brez družbe; 37. kratica za akademski naslov; 39. srbsko moško i-me; 41. volku podobna krvoločna zver. ki najraje zre mrhovino; 43. industrijska rastlina; 44. skrajni konec suhe zemlje; 46. del obleke: 48. švedski fizik, ustanovitelj znamenitih mednarodnih nagrad; 50. dva v abecedi zaporedna soglasnika; 51. odposlanec, volilo; 52. kemična prvina (bomba!); 53. bojevnik; 54. grški bog ljubezni; 55. odstranitev zapisanega; 56. vhod. dohod; $7- grška črka; 58.* krajevni prislov; 59. aluminiju podobna kovina; 00. specialna elektrotehnična žica; 61. vrsta; 62. oznaka za na cistične oddelke; 63. znamka nemških fotoaparatov, 64. na stolu počivam, 65. 'epa; 66 zraven; 67. kratka moška suk- nja: 68. listnato drevo; 69. vez-1 mk; 71. eksotična cvetlica: 73. zensko ime; 75. vrsta gibanj; 76. sejem po predpisih kolobarja; 77. urejajoča uredba, predpis. NAVPIČNO: 1. živeči slo- venski pisatelj in odličen prevajalec («Gadje gnezdo«); 2. ovčje krzno; 3. števnik; s. osebni zaimek (glej 18. vod.), 5. drama Ivana Cankarja; 6. riževo žganje; 7. kurir; 8. zna k za prvino tehnecij; 9. prebivalec velikega kontinenta; 10. trg v Trstu; 11. prav ta, tista (pogosto rabljeno napačno v pomenu enaka1); 12. o-krajšano žensko ime; 13. števnik; 14. zaliv, ki je del Tr-žaškega zaliva; 16. slovensko mesto; 18. gradič pri Trstu, 20. v obliki kope: 21. sodobni slovenski slikar in grafik; 22. stara votla mera; 24. shojena pot v snegu; 25. nedoločena količina: gomila; 26. jeza, srd; 31. zanimanje: 33. drugo ime za ciklamo; 35. *rdo delam; 38. slovenski umetnostni in literarni zgodovinar, prešerno-slovec; 40, kemična prvina; 42. otok v otočju Južnih Spo-radov; 45. doba; 47. otok v Jadranskem morju; 49. mi-'kjtvgn. zal; 55. uganjena,- u-darjepa, rapjena (s strelom ali drugače); 56. opazovalci na prednjih stražah; 57. letalci; 59. ptica; 60. letošnji slovenski m jugoslovanski prvak v orodni telovadbi: 61. zanimiv, privlačen; 63. srbski narodni ples; 64. močnik; 65 Vodnar (od ®1. do 19. 2.) teden bo sel po olju. Nič sebaega ne re spreme Vodnar (od 21. Ves sel kot Nič po-mo-spremeniti vašega odnosa do ljubljenega bitja. Novi sporazumi in novi načrti se bodo lahko gladko izvršiti. Kijub temu pa morate biti previdni in oprezni. ANEKDOTE STVAR OKUSA Maric Twain se je v gosteh tekoč sprl z gostom, ki je pre-Pir naposled, ogorčeno zaključil z besedami; «Z norcem se Pravzaprav človek ne bi smel Prepirati.» Mark Twain pa si ni dal ®zeti zadnje besede: «I\aknr ’te pač opazili, sem nasprot-n*pa mnenja,» je odgovoril. SKLADATELJ IN PSIČEK Francoski skladatelj Rameau je bil nekoč povabljen k neki dami na čajanko. Sedela sta skupaj in se zabavala, psiček pa je nenehoma lajal. Nenadoma je planil skladatelj pokonci, ga zgrabil in vrgel skozi okno. Ko si je dama nekoliko opomogla od osuplosti, fe vprašala gosta; »Zakaj pa ste to storili?* »Ah, saj je bilo že nevzdržno! Kaj niste slišali, da je lajal popolnoma napačno.’* ie odgovoril skladatelj ogorčeno. PH5noršTcT"fnevrulc _ 6 — 2. junija 1957 Vreme včeraj: Na.jvišja temperatura 22.3, najnižja 13,1 zračni tlik 101/,5, vlaga 63 cdst.. morje sttoraj mirno, temp. morja 16,1. Vreme danes: Se vedno nestanovitno. Temperatura se t>o nekoliko dvignila. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 2. junija Marcelin, Velimir Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.48, Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 22.56. Jutri, PONEDELJEK, 3. junija Klotilda, Radoslava Ob odprtju tržnice za sadje in zelenjavo Nezadovoljstvo okoliških kmetov s skopo dodelitvijo prostora Kmetom in vrtnarjem so dodelili samo 200 kv. metrov površine, kar bo tudi v škodo potrošnikom Kmetje tržaške okolice, ki prodajajo v Trstu svoje sadje in zelenjavo ter druge pridelke. so zelo razburjeni zaradi krjvične docelitve prostora v tržnici za prodajo sadja in zelenjave na debelo, ki bo odprta 10. junija. Kakor smo že poročali, sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov večkrat posredovali na pristojnem mestu za zaščito interesov kmetov, ki dovažajo svoje pridelke naprodaj v Trst. Odbornik Cumbat je zagotovil, da bodo upoštevali upravičene zahteve teh kmetovalcev in vrtnarjev in je obljubil, da jim boc'o dali na razpolago 450 kv. metrov prostora sredi trga. Zdaj pa so določili niti polovico, • komaj 200 kv. metrov; ostalih 250 kv. metrov so dali na razpolago raznim trgovcem iz ^Tsta in Gorupe. Ogorčenje kmetov je popolnoma upravičeno, saj dodeljena površina nikakor ne more zadostovati potrebam kmetov, ki že leta in leta dovažajo v Trst povrtnino, zelenjavo, sadje itd. To pa ne bo škodovalo samo kmetom, pač pa tudi potrošnikom. Na tako malem prostoru bodo kmetovalci lahko postavili le majhne količine svojih pridelkov, ali pa bo ta prostor lahko' uporabilo le malo število tukajšnjih kmetov. Vsem pa je znano, da Tržačani nekatere pridelke najraje kupujejo od kmetov, tako mnogi trgovci na drobno, kakor tudi posamezniki, ker odpadejo razni prekupčevalci in cena je vsekakor nižja. Poleg tega pa moramo upoštevati, da je zlasti v poletnem času zelenjava, ki jo pripeljejo okoliški vrtnarji na trg, lepša in bolj sveža kot tista, ki jo pripeljejo od daleč. Prizadeti kmetje zahtevajo, da se upoštevajo njihove u-pravičene zahteve in da oblasti držijo čano besedo. Mimogrede pa naj še omenimo, da se je včeraj razširila govorica, ki je še bolj razburila kmete, da nameravajo kmete potisniti na odprt pro-ator. Upati je, da so take govorice neutemeljene, sicer bi ii lahko misiji, da kdor določa in odloča o dodeljevanju piest na novi tržnici, se hoče prav norčevati iz kmetov. ——«»------ Vabilo kmetom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita kmete in vrtnarje, ki prodajajo svo- je pridelke na trgu na čebe- ra# z Radia-Ljubljane ter naj-lo, na sestanek, ki bo v to- boljši radijski ansambli, ples-rek ob 9.30 v Ul. Zonta 2-1.. ni orkester Radia-Ljubljana Razpravljali bodo o vprašanjih glede dodeljevanja prostorov in otvoritvi nove tržnice na debelo. Tržačani Marezige vas vabijo! V prijazni istrski vasi, v Marezigah, bo danes popoldne ob 16 javna radijska oddaja »Za našo vas#, ki sta jo pripravila Radio-Koper in Ra-dio-Ljubljana s sodelovanjem zadrug obalnega pasu Slovenske Istre. V pestrem govornem in glasbenem programu bodo sodelovali člani kmetij- pod vodstvom Bojana Adamiča s solisti. Avsenikov kvintet, Vaški kvartet s pevcema Božom in Miškom ter domače godbe, pevci in neznani talenti. Celotni program, ki bo pred zadružnim domom v Marezigah, bo trajal približno dve uri in pol. Snemala bo ekipa ljubljanske televizije za svojo drugo slovensko televizijsko oddajo. V Marezigah bo danes tuči razstava kmetijskih strojev, orodij in naprav ter močnih krmil. Tržačani, jjridite danes na veliki kmečki praznik v Marezigah' Izpred avtobusne postaje v Kopru bodo vozili u-dobni «Slavnikovi» avtobusi od 9. zjutraj do 2 po polnoči vsake pol ure. Danes ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj#, Vrdelska cesta 7 Revija folklornih plesov Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11. (SPZ) od 10. do 13. ure ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane Šolska akademija v dvorani «1. maj> Ob zaključku šolskega leta so učenci svetoivanske, bar-kovljanske, katinarske in ro-janske osnovne šole priredili na stadionu «Prvi maj# skupna šolsko akademijo. Dvorana je bila nabito polna hvaležnega občinstva, ki je z velikim zanimanjem' sledilo izvajanju dolgega, a pestrega sporeda, ki je obsegal pevske točke, zborne recitacije, telovadni nastop, prizorčke ter balet. Akademija je bila odlično izvedena, kar je v prvi vrsti zasluga vseh nastopajočih, a nič manj tudi vseh u-čiteljev ,ki so se res potrudili, da je tako dobro uspela. Od danes v veljavi nov železniški vozni red V glavnem se razlike pri odhodih in prihodih vlakov nanašajo samo na nekaj minut skih zadrug in kmetijskih posestev, člani «Veselega veče- Zaradi nepopustljivosti delodajalcev \četrtek ponovno stavka vseh pekovskih delavcev Jutri bodo stavkali delavci v Tržaškem arzenalu Na stavko se pripravljajo tudi delavci gradbene stroke Na podlagi pooblastila delavcev je sindikat pekovskih delavcev pri novi Delavski zbornici CGIL izdal včeraj poročilo, v katerem izraža o-gorčenje delavcev spričo ravnanja pekov in njihovega stališča glede zahtev sindikalnih organizacij. Zaradi tega nerazumljivega stališča delodajalcev, pravi poročilo, so pekovski delavci prisiljeni ponovno stopiti v stavko, da poudarijo svoje nasprotovanje politiki zveze pekov, ki bi hotela povišati ceno kruha pred izvajanjem vsedržavne delovne pogodbe in sklenitvijo dopolnilne pokrajinske pogodbe. Pekovski delavci izražajo svoje zadovoljstvo zaradi sklicanja enotnega zborovanja, ki bo v četrtek, medtem pa poudarjajo, da je stavko zakrivila trdovratnost delodajalcev. Zaradi tega je treba pripisati krivdo za morebitne nevšečnosti prebivalstva zaradi stavke le delodajalcem. Kakor je razvidno, delodajalci še vedno vztrajajo na svojem stališču glede zahtev pekovskih delavcev, da bi tu- milHItUmMlIMlIiiHIIIIIIMIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIimimilllllllinilllllllllllllllllimilllllHI UH MIHIH Dogodki tedna Desničarski po ihVa Krščanske Oemokrac je Najvažnejši krajevni politični dogodek preteklega tedna sta biti dne javni zboro-vanji, tej sta ju organizirali p četrtek Krščanska demokracija in PSDl v kinu »Grattacielo* in ti kinu «.4r-cobaleno#. Obe zborovanji sta •e nanašali na rešitev občinske krize s sestavo enobarvnega demoknstjanskega odbora s podporo fašistov. Kot srno to že obširno poročali, so demokristjani poskusili dokazati svojim volivcem, da je bila to edina rešitev v sedanjem političnem sestavu občinskega sveta za učinkouito upravljanje občine. Obenem pa sta pokrajinski tajnik K D Belci in župan in;. Bartoli hotela z ne-prepričljivimi dokazi prepričati občinstvo, da se Krščanska demokraciju za rešitev občinske krize ni povezala s skrajno desnico in da se vse politično delovanje KL) opira na politiki »demokratičnega centra#. Toda iz njunih govorov je bilo razvidno, da bodo demokristjani vodili v občinski upravi takšno politiko, ki bo uživala samo podporo fašistov, monarhistov in liberalcev. In prav to povezavo z desnico jim je dokazal bioši podžupan socialdemokrat profesor Dulci na zbčrovanju v kinu sArcobaleno». Gospodarskega položaja mesta ni mogoče izboljšati samo z obravnavo navadnih občinskih u-pratmih zadev. Zlasti ne, če je občina pasivna, kot je tržaška, in če celotno mestno gospodarstvo preživlja največjo krizo v stioji zgodovini. Za kroniko moramo še povedati, da so si demokristjani v teku tedna razdelili odborniška mesta. Odbor pa bo lahko začel upravljali občino šele potem, ko bo nje-govo izvolitev potrdil pokrajinski upravni odbor, in sicer po 10. juniju. Sterne stavke Tudi pretekli teden je bilo na Tržaškem precej razgibano sindikalno življenje v znaku ostre borbe delavcev in njihovih sindikalnih organizacij proti delodajalcem, ki trmasto vztrajajo na odklonilnem stališču do upravičenih zahtev delavstva. V torek je bila 24-urna protestna stavka delavcev čistilnice Aguila, ki je bila enotna in je lepo uspela, saj so se je udeležili skoraj vsi delavci Ut uradniki. Delavci v tej čistilnici, ki so stavkali že teden prej, zahteva jo znižanje delovnega urnika ter sklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe, ki bi jim zajamčila nekaj izboljšav. V petek so stavkali delavci, ki so zaposleni v trgovskih tiskarnah tudi v Trstu kot po vsej Italiji. Do te stavke je prišlo zaradi prekinitve pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe, ker delodajalci niso hoteli pristati na zahteve delavcev glede povišanja prejemkov. Včeraj pa je bila štiriindvajseturna stavka upravnega in zdravstvenega osebju v ustanovi INADEL. Tudi ta stavka spada v vsedržavni o-kvir in je bila enotna, ker so jo napovedale vse sindikalne organizacije. Povod za to stavko pa je dalo zavlačevanje ureditve stalne namestitve delavcev, ki so pri tej ustanovi zaposleni že več kot pet let. V petek so delavci ladjedelnice Sv. Justa izvolili novo notranjo komisijo, v kateri ima nova Delavska zbornica CGIL dva predstavnika, Delavska zbornica pa tri. Tržaški kovinarji so se tudi pretekli teden na raznih sestankih in razgovorih pripravljali na kongres svoje zveze, ki bo v Trstu prihodnji petek, soboto in nedeljo. Delavci se namreč zavedajo važnosti kongresa spričo se datljih razmer in trde borbe, ki jih čaka za u-resničenje njihovih zahtev glede izboljšanja delovnih pogojev in prejemkov. Prosiva sto elmce ladjedelnic m Reslja V sredo so ob prisotnosti predstavnikov oblasti svečano otvorili 3. zasedanje, posvečeno ladijski tehniki. To zasedanje je bilo letos izredno pomembno, saj so na njem proslavili spomin Čeha Jožefa Reslja, ki je iznašel ladijski vijak in tako revolucionarno posegel v razvoj pomorstva. Hkrati so proslavili tudi stoletnico ustanovitve podjetja »Btabilimento Tecnico Triestino», ki se je 1930. leta združilo z ladjedelnico Sv Roka (ustanovljena 1857. leta) in ladjedelnico v Tržiču (1907) v »Združene jadranske ladjedelnice» (CRDA). To podjetje je izgradilo od ustanovitve pa do lanskega leta 1496 trgovskih in vojnih ladij najrazličnejših vrst in predstavlja enega izmed temeljnih kamnov tržaškega gospodarstva. di v Trstu veljala vsedržavna delovna pogodba in da bi sklenili novo dopolnilno pokrajinsko pogodbo za to stroko. Spričo tega bočo pekovski delavci v četrtek ponovno stavkali. Njihov sindikat pa je popolnoma pravilno in u-praviceno pred stavko opozoril javnost, kje je krivda. Kakor smo že večkrat poročali, očitajo pekovski delavci ’ svojim delodajalcem, da nimajo nikakega razumevanja za njihove upravičene zahteve in poudarjajo, da bi bilo vsako povišanje cene kruha neutemeljeno in krivično, ker imajo peki v Trstu nekatere olajšave, lei jih v Italiji nimajo, * * * Kakor smo že poročali, bo jutri v Tržaškem arzenalu e-notna protestna stavka delavcev, ki sta jo napovedali o-be sinčikalni organizaciji. Delavci bodo zapustili delo ob i3.30, ob 14 pa bo pred vhodom v ladjedelnico zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga priredi FIOM. Do stavke je prišlo zaradi trdovratnega stališča vodstva podjetja, ki noče sprejeti delavskih zahtev po znižanju delovnega urnika, o zvišanju letnih nagrad in doklade za navadna dela. Poleg tega pa delavci zahtevajo tudi za delavce zunanjih podjetij enake pogoje, kot jih imajo delavci v arzenalu. * * « V ponedeljek 10. in v torek 11. junija bodo ponovno stavkali delavci zicarske stroke, ker delodajalci kljub splošni stavki te stroke, ki je bila 23. maja, niso še nikakor popustili in še vedno vztrajajo na odklonilnem stališču do zahtev delavstva. Tudi ta stavka spada v vsedržavni o-kvir in bo enotnega značaja, ker so jo napovedale vse sindikalne organizacije. Na Tržaškem je nad 6(,ou delavcev zicarske in mizarske stroke-Stavke 23. maja se je udeležilo 95 odst. delavstva. Do te krepke sindikalne akcije je prišlo Zaradi prekinitve pogajanj z delodajalci za sklenitev nove delovne pogodbe, ki bi morala urediti vprašanja akordnega dela in izplačil nagrad za zvišano produkcijo. Omeniti je treba, da bo prihodnja stavka že tretja, saj so delavci te stroke stavkali 24 ur 13. maja, nato pa 23. maja. -----«»---- Gosp. delegacija FLRJ na poti skozi Trst Včeraj popoldne je potovala skozi Trst v Rim jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom pomočnika predsednika odbora za zunanjo trgovino Lenarda Popoviča- Člane delegacije je na postaji pozdravil jugoslovanski generalni konzul Mitja Vošnjak. V Rimu se bo delegacija pogajala tudi o sporazumu o obmejnih izmenjavah. Pri tem gre predvsem za obnovo konvencij, ki jih je podpisal v Beogradu odvetnik Storoni. «»—— Konec pouka na vseh šolah Konec šole — da, prav konec šole! In če bi se tega od' rasli ne spomnili, bi zadostovalo gledati in opazovati nasmejane obraze šolarjev, ki so včeraj zapuščali šolska poslopja. Skoraj štiri mesece pocitnic, to ni kar od muh! Seveda se začno počitnice samo za one, ki so se vse leto res pridno učili, ki se jim ni treba bati spričeval in pa za vse tiste, ki nimajo raznih izpitov. Ti se bodo seveč a Še potili in učili. Potem nastopijo tudi zanje počitnice. Sicer se bo pa o šoli, oziroma o šolskih prireditvah in razstavah v prihodnjih dneh še dosti govorilo. Vse šole so namreč naštudirale lepe Šolske prireditve, s katerimi so se že, ali pa se bodo postavile pred starši, ki bodo občudovali tudi lepo urejene razstave. In z zaključkom vse šolskih proslav in razstav nastopijo resnične počitnice in z njimi kopanje, igranje, smeh in veselje! Posebej naj še omenimo slovesen zaključek šolskega leta na klasični in realni gimnaziji, na učiteljišču in trgovski akademiji. Na teh šolah so dijaki 5. višjega razreda z nageljčki v gumbnicah izročili ključe dijakom, ki bodo prihodnje leto zasedli njihove prostore, zvečer pa so bile valete, ki se danes ponoči, ko to pišemo, še niso zaključile. ----«»—— Poziv tržaške PSDI predsedniku vlade Zoiiju Pokrajinsko tajništvo tržaške federacije PSDI je zahtevalo, naj vladni generalni komisar Palamara pozove predsednika ministrskega sveta senatorja Zolaja, naj vključi v izjavo, ki jo bo dal pred glasovanjem v parlamentu tudi nekatere pomembne obveznosti do Trsta. V svoji spomenici so socialdemokrati orisali najvažnejša gospodarska in socialna vprašanja, ki zadevajo naše mesto: ustanovitev deželne avtonomije in široko tržaško samoupravo, ohranitev avtonomnega conskega proračuna, odobritev zakonskega načrta o prosti coni, obnova tržaške mornarice, okrepitev železniških zvez, intervencija IRl za gradnjo velikih industrijskih objektov, ureditev položaja uslužbencev bivše ZVU in vprašanje beguncev. Ob obletnici ustanovitve republike pa je PSDI naslovila na prebivalstvo proglas, v katerem poudarja, da se bo odločno borila za obrambo republike in za uresničenje u-stave. --------«#—— Važne razprave pred prizivnim sodiščem V kratkem bo začelo delovati tudi prizivno porotno sodišče. Na seznamu je 12 razprav, ki so vse bolj ali manj zanimive. Za nas bo brez dvoma najbolj zanimiva prizivna razprava v zvezi z obsodbo škedenjskih antifašistov. Kakor je znano, je porotno sodišče avgusta lani obsodilo Josipa Rutarja, Alfreda Prunka, Ivana Hrovata in Giulia Bensiia na 20 let zapora ter oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Mira Stepančiča, Benjamina Sancina in Vinka Plečnika. Prvim je bila kazen pomiloščena. Vsi so vložili priziv proti krivični razsodbi sodišča, ki ni hotelo aplicirati čl- 6 memoran duma, pa čeprav je priznalo, da je šlo za političen zločin. Za sedaj še ni znano, ali bodo o tem prizivu razpravljali v prvem roku zasedanja to je do avgusta. Med važne razprave sodi tudi obravnava v zvezi s prizivom, ki ga je vložilo pet furlanskih partizanov proti obsodbi oziroma dve umni o-prostitvi videmskega porotnega sodišča. Gre za Bruna Tra-vanija in Stanislava Bradali-ča, ki sta bila s pomilostitvijo kazni obsojena na 20 let ječe, in za Ardita Fornasira, Leopolda Maniasa in Bruna Pagotta, ki so b.li oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe, da so sogeloviji pri poboju II fašistov 30. aprila 194,4 v Pordenonu. Na vrsto bo končno prišel tudi priziv Marija Križmanči-ča, ki zaradi obsodbe na 16 let zapora (3 leta mu je sodišče pomilostilo) sedi že pet let v koronejskih zaporih. Na seznamu zasedanja prizivnega porotnega sodišča je tudi primer bivšega narednika civilne policije Alda Sal-sanija, ki je bil lani julija meseca oproščen samo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe poskusnega umora svoje bivše sostanovalke, Danes je stopil v veljavo nov, poletni železniški vozni red. Od starega se bistveno ne razlikuje, saj se razlike pri odhodih in prihodih vlakov nanašajo v večini primerov samo na nekaj minut. Novi železniški vozni red je prirejen tako, da upošteva predvsem zahteve potnikov, ki potujejo na daljših progah in morajo presedati na raznih postajah, da dobijo čimprejšnjo zvezo z drugim vlakom. Pri vlakih, ki gredo skozi tržaško postajo, velja to predvsem zad Orient ex-pres, ki bo po novem železniškem urniku prispel iz Ljubljane v Trst namesto ob 13.30, šele ob 14.05. medtem ko bo proti Ljubljani odpeljal ob 16.10, namesto ob 15 48 kot doslej. Objavljamo nov železniški vozni red, pri čemer pomenijo okrajšave v oklepajih naslednje: P — potniški, B — brzi, R — »rapido#. ODHODI Za Opčine in naprej: 0.10 Ljubljana, Beograd (B), 5.37 (P), 6.58 (P), S.48 Ljubljana (B), 13.45 (P), 16.10 Ljubljana, Beograd, Istanbul (B), 17.50 (P). 20.07 (P). Za Benetk| in naprej: 6.00 Milano (R), 6.20 Rim, Milan, Turin, Zuerich (BJ, 8.30 Rim, Milan, Pariz (B), 10-05 (P), 12.53 (R), 13.30 (P), 14.42 Milan, Pariz (B), 16.48 Bari (B), 17.00 (P). 21.05 Milan, Genova, Turin, Ventimiglia (B), 22.05 Rim skozi Mestre (B). Za Videm,- 4.00 (P), 5.25 (P), 6.30 Trbiž — od 30. junija do 28. septembra — (BJ, 6.37 (P), 8.20 Trbiž (BJ, 8.43 Trbiž, Dunaj, Amsterdam (B), 9.45 (PJ, 12.20 (BJ, 12.28 (P), 14.22 (P), 16.20 (P), 17-35 (P), 19.10 Trbiž, Dunaj, Muenchen (BJ, 20.16 (P). 21.50 (P). Za Portogruaro: 5.13 (P), 18.27 (P). Za Tržič: 7.15 (P) — ne vozi ob nedeljah. Za Cervignano: 19.30 (P). PRIHODI Z Opčin, Ljubljane: 5.30 Beograd, Zagreli, Ljubljana (BJ, 7.05 (P). 11.39 (P), 14.05 Atene, Beograd, Ljubljana (B), 17.18 (P). 20.02 Ljubljana (BJ, 21.44 (P). Iz Benetk: 7.40 Turin, Milan (BJ, 8.25 Rim (BJ, 9.40 Ventimiglia, Genova, Turin, Milan (BJ, 12.20 (R), 13.50 (P), 15.27 Pariz, Milan (BJ, 19.11 (R), 20.28 Pariz, Milan Rim (BJ, 21.26 Milan (R), 22.55 (P), 23.45 Zuerich, Turin, Milan, Rim (BJ. Iz Vidma: 0.15 — samo ob praznikih in nedeljah od 29. junija do 29. septembra ~ (B), 1.0 5 (B), 7.20 (P), 8.10 (P), 8.32 (BJ. 9.24 (P), 9.48 Muenchen, Dunaj, Trbiž (BJ 11.50 (BJ, 15.10 fp), 17.00 (P), 17.38 Trbiž (ff), 19.53 (P), 21.19 (P). 22.16 Amsterdam, Dunaj, Trbiž (B), 23.02 Trbiž — samo od 29. junija do 27. septembra — (BJ. Iz Portogruara: 7.30 (P), 18.50 (P). Iz Cervignana: 6.23 (PJ. Iz Tržiča: 18.11 (P) — ne vozi ob nedeljah. | Kulturne prireditve | su» (Rage au corps), Francoise faktorja MARCUN, UL. PIE1A mo pozabiti na resno glasbo. Dne 10. junija bo v Avditoriju velik koncert Ljubljanske filharmonije s solistoma Deanom Bravničarjem ter Damjano Bratuževo. Na sporedu bodo Haydn, Čajkovski, Borodin in pa domači skladatelj Pahor, od katerega bomo slišali zanimivo in res lepo suito »Istranka#. ki se 'naslanja na priljubljene narodne motive iz Istre. Ljubljanska filharmonija je trenutno na veliki turneji po Italiji, ki jo bo od Brescie preko Rima dovedla do Palerma. Na povratku pa se bo u-stavila še za naš koncert v Trstu. Pokazali bomo z obilnim obiskom, da naša tržaška publika, v prvi vrsti slovenska, prav nič ne zaostaja za italijansko v ljubezni do glasbe. Podrobnosti bodo sledile. ( ŠOLSKE PR1KH1IITVK ) Mavhinje: Osnovna šota priredi danes ob 17. uri v dvorani g. Terčona pravljično igro «Sirota Jerica#. Sesljan: Osnovna šoia priredi zaključno akademijo danes ob 17. uri. Na sporedu so šaloigra, pesmi, recitacije. Salež: Osnovna šola priredi danes ob 16. uri telovadni nastop z recitacijami in petjem. Na sporedu je tudi »Zamorec# in šaljivi prizori. Zgonik: Osnovna šola priredi zaključno prireditev na cerkvenem dvorišču 9. junija ob 19. uri. Na sporedu: »Kekec# - pravljična igra v treh dejanjih. Nabrežina: Osnovna šola prenese prireditev, naznanjeno za 30. maj. na dan 9. junija. Spored: «Sneguijč:ca». Pri- četek ob 19. uri v kino dvorani. Stivan in Medja vas. Združeni osnovni soli priredita 9. junija ob 18. uri v meajevaški šoli zalidjučno prireditev z bogatim sporedom: igre, ša-loigre, recitacije in petje. Gabrovec: Osnovna sola priredi v šolskih prostorih 19. junija ob 16. uri prireditev. Na sporedu «Dva gluha# in razni prizori. SempolaJ: Osnovna šola priredi 9. junija ob 16. uri v šolskih prostorih stiridejan-ko »Pepciko#, ritmične vaje in pesmi. RAZSTAVE DEŠKIH IN ZENSKIH ROČNIH DEL Nabrežina: 2. junija, Stivan: 2. junija. Mavhinje: 2. junija. Slivno: 2. junija, Gabrovec: 9. junija, Razstave bodo v šolskih prostorih ter bodo odprte od jutra do večera. f DA ROVI IN PRISPEVKI SNG DANES ob 18, uri: na Konto-velu. John Steinbeck »Živi plamen«. V TOREK 4. junija ob 20,30: v Skednju »Živi plamen«. V PETEK i. junija ob 21. uri: v Avditoriju v Trstu premiera »Žalujoči ostali«, komedija v treh dejanjih. Spisal Branislav Nusič. prevedel Josip Vidmar, za Trst predelal Mikula Letič, režiser Modest Sancin, scenograf Jože Cesar VERDI V SREDO ob 21. uri. koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodsl zom dirigenta Efrema Hertza. N sporedu so Bachove, Mozartove in Beethovnove skladbe. TEATRO NUOVO DANES ob 17. uri: R. Paggia-ro »Mnoge src in ena koca«. c radio Prvi ciklus predstav »Planinske rože# je zaključen. V enem mesecu, od 23. aprila do 25. maja, je bilo 10 predstav. Najbolje obiskana je bila druga v Avditoriju (650 oseb) in zadnja v Križu (skoraj 600 oseb). V načrtih so še predstave v Nabrežini in v Bregu ter mogoče še kje. vse na prostem. Ob «Planinski roži# ne sme- Namesto cvetja na grob pok. Lučke Harej por. Košuta darujeta Alma in Sonja Regent 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ivana Panjeka daruje Valerija Kocjančič 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. očeta Alme Reschitz daruje Valerija Kocjančič 1000 Ur za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. očeta Alme Reschitz daruje Ema Starčeva 1000 lir za Dijaško Matico. ( RAZNA OBVESTILA ) Pevski zbor Prosek-Kontovel bo Imel Jutri 3. junija nujen sestanek. Vsakdo naj prinese s seboj osebno izkaznico. Tržaški filatelistični klub L Košir«. Danes 2. t. m. od 10. do 12. ure bo v prostorih kluba, Ul Roma 15-11., običajni sestanek Delile se bodo zadnje novosti. IIIIUIIIIIIIIIIIIIimilllltlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIitHIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. junija se je v Trstu rodilo 8 otrok, 1 mrtvorejen, poroki sta bili 2, umrlo pa je 6 oseb, POROČILI SO SE: prodajalec Cesare Perusco in gospodinja Nella Sterle, inženir Mihael Ivanov in bolničarka Helene Sme-taniktn. UMRLI SO: 84-letna Giovanna Atsčhko vd. Cedolin, 76-letni Leo Rosemberg, 81-letna Domemca Kulvio vd. Fragtacomo, 70-letna Giovanna Rossi vd. Grassi, 58-letnl Josip Cibic, 81-letna Rosa Fituelli. OKLICI: delavec Dante Melle in baristka Giulia Lari, težak Mario Dudine in gospodinja An-na Cassio vd. Minuto, uradnik Dario Valdi in gospodinja Fran-cesca Napolitano, pilot Aldo Ca-gnoni in učiteljica Lidia Capria-ti, industrijski izvedenec Marcel-lo Mauri in gospodinja Laura Sgur, težak Sergio Soban in uradnica Fulvia Zorin!, mehanik Rodolfo Tiveron .n šivilja Vit-toria luricich, zobozdravnik Fuvn Hansen Westervoll in uradnica Nerma Fiocco, trgovec Orazio Loi in učiteljica Marinella Gia-noglio, trgovec Carlo Morselli In gospodinja Anna Monaro, mesar Egidio Lamprecht in bolničarka Ernesta Uršič, težak Lutgi Guštin in gospodinja Mana Dodich, poslovodja Mario Cecotti in gospodinja Valnea 'lrampus, težak Francesco Prelazzl in gospodinja Ada Bibalo, uradnik Amedeo Pa-ludetto in uradnica Angela Ber-tocchi, univerzitetni asistent Lui-gi raftata in učiteljica Grazia Rosa, prodajalec Francesco Ma-gnarvi 'n učiteljica Ada Plchianz, električar Giovanni Fuligno in gospodinja Maria Schiavone vd. Zanm, radiotelegrafist Claudio Amadeo in gospodinja Alma Grando, natakar Pietro Romani in gospodinja Anita Flego, balist Vittorlo Ballarini m frizerka Nivea Sterle, agent CP Flo-riano Strucchelll in gospodinja Liliana Revere, uradnik Antonio Lalumera in bolničarka Elena Radin, delavec Giuseppe Dodich ln gospodinja Božena Lazar, že- lezničar Adelmo Luigi Modesti in gospodinja Caterina Lidia Puppm, karabinjer Salvatore Pl stone ln gospodinja Rosina La Kata, uradnik Italo Ferrante in učiteljica Vincenza Regine, uradnik Bruno Zarotti in gospodu”« Antonia Divo, težak Romano Po-cecco in šivilja Linda Ruzzler, pomorščak Livio Plani in gospodinja Antonia Benolich, upokojenec Giuseppe Candito in gospodinja Emilija Krizanac, banč ni uradnik Umberto Ielussig in gospodinja Fulvia Gon, uradnik Antonio Massarotti in učiteljica Lina Gregorutiti, elektromehamk Attillo Bellini In uradnica Lu. ciana Luciani, radiotehnik Mario Potocco in šivilja Anna Dilva Zomaro, železničar Enrico Gigli In gospodinja Edda Rosset, po. morski strojnik Claudio Lauro m uradnica Anna Maria Tamaro, NEDELJA, 2. junija 1957 TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska od. daja; 9.30 Mozart: Divertimento št. 2 v D-duru; 11.45 Smetana: Dva stavka iz godalnega kvarteta v e-molu; 12.00 Oddaja za najmlajše — Lida Debelli: »Zgodba o poredni pikapolonici#, igrajo člani Radijskega odra; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Chopin: 24 preludijev; 15.36 Melodije iz revij' 16.00 Beethoven: Prome- tejeva bitja; 16.40 Orkester Dino Oiivteri' 17.00 Mešani zbor iz Skednja; 17.20 Plesna čajanka 18 00 Mendelssohn; Koncert v e-molu za violino m orkester op. 64; 18.30 Koncert sopranistke Anite Mezčtove; 18.47 Orkester Xavier Gugat; 19.00 Haendel: Concerto grosso v c-molu; 19.15 Trst od 16. stoletja do Napoleona; 1930 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Mozart: «Don Juan# opera v dveh oejanjih (1. dej) 22.10 Športni komentar; 22.20 Zabavna glasba; 22.50 Večern ples; 23.30 Polnočna glasba. 1 R S T I. • 14 30 Operna glasba; 16.30 Poje Luciano Tajoli; 17.00 Reportaža z nogometne tekme; 18.00 Kolesarska dirka po Italiji; 18.15 Simfonični koncert; 21.15 Tombola, variete- 22.45 Koncert čelista Luigija Salve in pianista Renata Josija. KOPER Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 6.30. 1230. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 6.00-.7.15 Spored iz Ljubljane 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: Med bertoškimi zadružniki — Kmečki praznik v Brdih — Pokušali smo kraški teran; 8.30 Spored lahke glasbe 9.00 Oddaja za beneške Slovence 9.20 25' češke popularne glasbe 9.45-10.15 Spored iz Ljubljane 10.15 Glasbena medigra; 10.30 Sosedni kraji in ljudje: V Borštu, ko so češnje dozorele; 10.45 Narodne v priredbi Matije Tomca poje moški zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel p.v. Mi lana Fertota; 11.15 Koncert oper-ne glasbe; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po 7t' ljah; 15.10 Za prijetno popoldne 15 30 Z mikrofonom po Primor-ski: Blago potuje iz Kopra v svet: 16.00-19.00 ln 19.30-233)0 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 292,1 m. 212,4 ■ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 22.00, 7.35 Zabavne melodije; 8.30 Otroška predstava — Milica K tek: Murenček s cvetne poljane 9.21 Slovenske zborovske skladbe in samospevi; 9.45 Se pomnite tovariši... — Beno Kotnik; Od tam, kjer je padel Malgaj; 10.15 Kar radi poslušate (pisan glasbe ni spored); 11.10 Lahek orkestral, ni koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Franz von Suppe: Odlomki iz operete «Boccaccio» (izvajajo solisti ljubljanske Opere, Ljubljanski Komorni zbor in orkester Radia Ljubljana, dirig ra Lovro Matačič); 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas: 14.00 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo; 16.00 Radivoje Markovič: Bogovi se smejejo (vtisi reporterja s potovanja po Daljnem vzhodu); 16.30 Glasbeni mo zaik; 17.30 Radijska igra — Mo-ličre: «Namišljeni bolnik# (ponovitev); 18.30 Melodije za dobro voljo; 19.00 Zabavna glasba; 20 Malo od tu in malo od tam (za bavna glasbena oddaja); 21.1 Dela Marijana Kozine Igrajo: ALBERTO SORDI, PEPPINO DE FILIPPQ, A L DO FA8BUI, GINO CERV) V ponedeljek ob 18. uri ponovitev Istega filma TRST • Ul. Moreri 7 Telefon it. 28 373 POŽAR ARTEMID TOVORNI PREVOZI kraje, v vse tudi r inozemstvo lOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOODGOOOOOOOOOOOOO 39. GEORGES SIMENON | Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba | le Iz predala je potegnil samokres in se prepričal, ali nabit. Colombanl ga je gledal s porogljivim nasmeškom. »Upam, da pojdeš z menoj.* To je bilo lepo od Maigreta. Zadeva je spadala v njegovo pristojnost, saj Je on odkril tolpo iz Pikardije in bi bil lahko pridržal zaključek sebi in svojim možem; s tem bi si bil prlštel eno točko več pred varnostno policijo. «Imaš samokres?* »Zmeraj ga imam pri sebi.* Stopala sta čez dvorišče in Colombani je pokazal enega izmed policijskih avte ibilov. »Ne. Bolje je taksi. Manj pozornosti vzbuja.* Izbral je enega z ''ozačem, ki ga je poznal. Sicer so ga poznali skoraj vsi izvoščki. »Pelji v Ulico Longchamp! Po njej pelji zelo počasi!* Hiša, kjer je stanovala Francine Latour, je bila v sredini, nedaleč od slovite restavracije in te se je komisar brž spomnil, ker je tam že nekajkrat Drav imenitno jedel. Tedaj je bila ura dve po polnoči in je bilo vse zaprto. Treba je Dilo določiti mesto, kjer bodo čakali. Maigret je molčal in je bil zelo potoren. »Pelji zopet nazaj po ulici,* je naročil vozaču, «ustavil se boš ko bom povedal. Luči naj ves čas gorijo, kakor da čakaš klienta.* 6 T^ksj je bil slabih deset metrov od hiše. V senci vrat neke druge hiše so opazili inšpektorja. Medtem je čakal na pa Jauvier s tovarišem v temnem stanovanju mlade igralke’ Maigret Je dal ustaviti taksi tik ob pločniku. Z zobmi je držal pipo, od katere se ob takih prilikah ni mogel ločiti. Mirno je sedel ob Colombaniju. Tako so stali tri četrt ure. Zdaj pa zdaj je švignil mimo drug taksi, kakšen ponočnjak se je vračal domov v eno izmed sosednjih palač. Naposled se je ustavil pred vrati palače neki taksi in iz njega je z mladeniško živahnostjo skočil človek, se sklonil nazaj v avto, da bi pomagal izstopiti spremljevalki. «Tu je!» je zamrmral Maigret. Preračunal je vsak svoj gib. Že nekaj časa je držal vrata pri taksiju priprta in je imel roko na ročici. Z nepričakovano prožnostjo se je pognal iz vozila in skočil na moža prav v tistem trenutku, ko je ta segel v žep po denarnico in se je sklonil, da bi pogledal na taksimeter. ženska je kriknila. Maigret je pritisnil moža za ramena in ga s svojo težo podrl, da sta se oba zavalila po pločniku Udaril je z brado ob njegovo glavo, a kljub temu ga je skušal zagrabiti za roke, ker se je bal, da zločinec potegne samokres. Medtem je bil pri njiju Colombani in je brez razburjenosti in preračunano brcnil Romuna v glavo. Francine Latour je še vpila in klicala na pomoč. Stekla je k vratom in besno zvonila. Pritekla sta se ona dva inšpektorja in borba je trajala še nekaj trenutkov. Maigret se je kar zgubil v tem klobčiču. Vstal je zadnji. «Kdo ranjen?* V svetlobi avtomobilskih luči je opazil, da ima krvavo roko. Avarescu se je držal naprej, ker so ga stiskale ročne spone in iz nosa mu je curljala kri. Njegov obraz je kazal krvoločno divjost. ♦Pasje dušel* je zaklel. Eden od inšpektorjev se je hotel maščevati za psovko, a Maigret ga je ročno zadržal. «Pusti, naj izpljune strup! Druge pravice tako nima več!* Kmalu bi bili pozabili na Jauviera in njegovega tovariša zgoraj v temnem stanovanju, kjer bi bjla lahko ostala vse do jutra, ker je bilo tako ukazano. X. Policijski ravnatelj je s tako toplimi besedami čestital Maigretu, da bi se bila v sodniku Comčlianu gotovo zbudila zavist, ko bi ju bil slišal. «Sijajno ste opravili, dragi prijatelj! Zdaj mi napravite pa še eno uslugo: pojdite in naspite se! Zjutraj bomo že sami poskrbeli za vse ostalo. Ste dali poklicati oba postajna načelnika?* Prvi je bil načelnik postaje v Godervillu in je 19. januarja-videl izstopiti iz vlaka nekega človeka, drugi pa v Mouoheru in je videl vstopiti istega človeka nekaj ur pozneje. «Zadevo je prevzel Colombani: zdaj sta že na potu.* V uradu je bil Antoine Avarescu. Sedel je in molčal, srepo je gledal okoli sebe in se čudil, da ga nihče ne zaslišuje. Tam je bila tudi Francine Latour. Po vsej sili je hotela posredovati, ker je bila še zmerom prepričana, da gre za pomoto. Kakor damo otroku slikanico, da ga umirimo, tako ji je Maigret odprl pred očmi Avarescti.ievo mapo. Zelo pazljivo je prebirala listine in tu pa tam zbegano pogledala svojega ljubčka. «Kaj boš zdaj?* Je vprašal Colombani Maigreta. »Telefoniral bom sodniku in potem pojdem spat.* «Hoceš, da te pospremim?* «Hvala, ne bi rad, da se še ti zamuiaš.* Colombaniju ni ušlo, da mu Maigret nekaj skriva. Res je vozaču v taksiju glasno povedal svoj naslov, čez nekaj minut pa ga je preklical: »Vozite ob Seini proti Corbeilu!* Danilo se je. Zgodnji ribiči so že zasedali mesta po obali, ki jo je ovijala jutranja megla. Prvi vlačilci so ?e stali pred zapornicami in čakali na prosto pot, dim iz njihovih dimnikov se je vil pod nebo, JJi ga je obžarjala rahla jutranja zarja Ko je taksi pustil za seboj Corbeil, je Maigret naročil vozaču: «Poiskati morava majhen hotel nekje bolj v bregu* Kmalu sta dospela do tja. Nad Seino se je dvigala terasa vsa zasajena z drevjem, okoli in okoli so bile lične utice. Ob nedeljah so se izletniki kar tepli za te utice. / TRST, nedelja 2. junija 1957 Leto XIII - Št. 131 (3666) Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 It. *, H. nad. — TELEFON »3-»M IN 14-131 — PoStm predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2» — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MAL1 OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 2U>*a Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tl*a, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - l . Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Pflimlin išče enotnost strank za nadaljevanje vojne v Alžiru Resolucija demokristjanskega kongresa o Alžiru in pogoji SFIO za sodelovanje v vladi - Alžirska narodna fronta poudarjala so dogodki vMelouzi simbol surovosti kolonializma PARIZ, 1. — Pierre Pflimlin je danes poročal predsedniku republike Cotyju o svojih dosedanjih razgovorih. Po razgovoru s predsednikom je Pflimlin izjavil, da je ugotovil, da obstaja v političnih skupinah »volja po enotnosti* in da bo zaradi tega nadaljeval začete napore. «če je potrebno poizkusiti spravo, in upam, da bom pri tem uspel, je nadaljeval Pflimlin, je očitno, da bo morala biti moja glavna skrb učinkovitost: ni več čas kompromisov, potrebno je predvsem misliti na rešitev vprašanj, ki so potrebna za rešitev dežele.* Pflimlin ima namen sestati se s številnimi osebnostmi, da sestavi končni program. Poleg tega se bo razgovarjal z načelnikom glavnega štaba francoske vojske generalom Elyjem. Svoj program misii Pflim-lin pripraviti do jutri zvečer V ponedeljek pa bo sestanek državnega sveta socialistične stranke, ki bo razpravljala o morebitnem sodelovanju v vladi. Na vprašanje novinarjev, ali je po njegovem nujno potrebna udeležba socialistov v vladi, je Pflimlin odgovoril: »Zaželena je vlada na najširši enotni podlagi, toda za sedaj ne morem prejudicirati svojih nada!jnjih razgovorov* V poučenih krogih zatrjuje jo, da so socialisti postavili štiri pogoje za sodelovanje v vladi: 1. takojšnja ratifikacija pogodb o iCvratomu m skup-rem tržišču (to je v svoj program vključil tudi Pflimlin). 2. Nadaljevanje sedanje politike v Alžiru (Pflinuin je v svojem stališču bolj liberalen. Zavzema se za neke vrste federacije za Alžir). 3. Novi davki (s tem v zvezi je pred desetimi dnevi Molleto-va vlada padla). 4. Nobeno «razredčenje» programov o socialnem skrbstvu, ki jih je uvedla Molletova vlada. Nedvomno bo te pogoje državni svet tocialistične stranke v ponedeljek odobril. Mnogo teže pa je. da bi jih Pflimlin sprejel brez sprememb. Kongres demokn-stjanov v Biarritzu pa je ob zaključku debate o Alžiru sprejel reso lucijo, ki med drugim zahteva: 1. Parlament in vlada naj ob razpravi o zakonu o posebnih pooblastilih v Alžiru raz pravljata o sredstvih za izboljšanje zatkonov na tern področju. 2. Sprejmejo naj se vsi ukrepi, da se učinkovito zapre alžirska meja s Tunizijo m Marokom. 3. Brez Odlašanja naj se odobri zakon, ki naj zagotovi vsem Alzircem popotno enakopravnost in ki r.aj določi temeljno razliko med skupnimi interesi republike m posebnimi interesi alžirskih departmajev, zato da se omogoči temeljita decentralizacija Alžira v oikviru republike. 4. Preneha naj se »s pretiravanjem pri akcijah proti upornikom*: krivci naj se strogo kaznujejo, hkrati pa naj se sprejmejo ukrepi, «da preneha obrekovaina kampa- •iiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiMniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii Mac Millanove izjave o jedrskem orožju nja, ki žali čut vojske in naroda*. 5. Francija naj ne pusti najmanjšega dvoma, kar se tiče nepristojnosti OZN v zadevah, ki so izključno francoskega notranjega značaja. Pierre Pflimlin je oil na kongresu ponovno izvoljen za predsednika MRP s 489 gla sovi od 496' delegatov. Kongres je odobril tudi resolucijo, ki izreka Pflimlinu vso podporo pri naporih za sestavo vlade ter podporo MRP vlaidi, ki naj vključuje vse »republikanske in narodne stranke*. V Marseillu je danes 300 policijskih agtntov izvršilo preiskavo v predelu mesta. Kjer živijo povečini Alzirci. Aretirali so 82 oseb. Delegacija alžirske narodne fronte v Tunisu pa je o položaju v Alžiru objavila sledečo izjavo: »Po padcu francoske vlade je minister rezident Lacoste ustvaril v Alžiru o-zračje, ki naj upraviči njegovo navzočnost v Alžiru. Na ta način hoče potrditi svoj sloves »močnega moža*, ki je lahko kos izrednemu položaju. S tem hoče povezati svojo politiko z bodočo vlado. še preden se ta sestavi. Svet bo pravilno ocenil barb ustvo in surovost te spletke. Po močnem bombardiranju vse alžirsko-tunizijske meje, ki je prisililo na tisoče Alžir-cev in Alžink, da iščejo zaščito pri tunizijski vladi i.i prebivalstvu, nadaljuje izjava, po umoru 50 Alžircev v Biskri, po umoru drugih id Alžircev v Tebesi m ugrabitvi 300 talcev. bo dogodek v Melouz,, kjer je bilo 300 mrtvih, osta: v spominu Alžircev kot simbol surovosti kolonializma, ki mu bije posleanja ura.* Pariški tisk obširno piše o krvavih dogodkih zadnjih dni. Začela se je ostra polemika o odgovornosti za pokole v Alžiru in za včerajšnji spopad ob tunizijsko-ilž.irsk: meji. Predstavnik alžirske osvobodilne fronte je izjavil,' da so 303 prebivalce v Molonzi pobili francoski vojaki. Kar se tiče napada francoskih vojakov ob alžirsko-tunizijski meji, pa zatrjuje francosko zunanje ministrstvo, da so prvi napadli Tunizijci, in da so se Francozi »samo branili*. Bulganinov obisk na Finskem MOSKVA, 1. — Moskovski radio je sporočil, da bo uradni obisk Bulganina in Hrušče-va na Finskem trajal od 6. no 13. junija. Spremljali ju bodo med drugimi zunanji mini»tc>-Gromiko, minister za kulturo Mihajlov, predsedniic odbora za državno varnost general Serov ter pomočnik za zunanjo trgovino Kurnikih. Agencija «Tass» je nocoj oddajala izvlečke razgovora, ki ga Je Bulgr.nin imel prve dn: maja s dkupmo sodelavk ameriškega radia in televizije. »Maršal Buiganin gleda v prihodnost z optimizmom*, pravi med drugim agencija, ki navaja nato naslednje izjave Bulganina: »Mislim, da je jasno vsem. da je zadnja vojna povzročila mnogo nesreč, in težko je verjeti, da bi človeštvo lahko računalo na nov spopad. Zenske morajo prispevati k vzpostavitvi vezi prijateljstva ni zaupanja med našima dvema državama in k razvoju medsebojnih stikov. Povejte vašemu ljudstvu, da smo proti vojni in da bomo napravili vse, kar bomo mogli, da jo preprečimo*. LONDON, 1. — V poučenih krogih izjavljajo, da bodo tri zahodne države odgovorile prihodnji teden na note, ki jim jih je Sovjetska zveza pcslala 19. aprila v zvezi s Srednjim vzhodom. Mac Millan pa bo v kratkem času odgovoril na Bulganinovo pismo, v katerem se ta zavzema za izboljšanje angleško-sovjetskih odnosov. V okviru delnega sporazuma o razorožitvi Predlog ZDA za omejitev vseh jedrskih Senator Mansfield pa je za ukinitev poizkusov samo in predlaga konferenco štirih WASHINGTON, 1. — V govoru, ki ga je imel pred študenti »Clarke College* v Dubuque, je demokratični senator Mike Mansfield med drugim izjavil: «Mislim, da bi morala v kratkem biti konferenca na najvišji ravni, in zdi se mi, da ima svet pravico pričakovati od državnih poglavarjev velikih držav, da se sestanejo vsaj enkrat vsaki dve leti in proučijo vprašanje vojne ali miru.* Mansfield, ki je vpliven član senatnega zunanjepolitičnega odbora, je predlagal, naj bi bil dnevni red bodoče konference med predstavniki štirih velesil omejen na eno samo vprašanje. Kar se tiče jedrskih poizkusov. se je senator Mansfield izrekel pro*i temu, da bi ZDA enostransko prelkimle te poizkuse. »Predlagam, je dejal dalje, da skušamo doseči sporazum s Sovjetsko zvezo in Veliko Britarii’0 o prekinitvi po- izkusov z bombami, ki presegajo določeno moč. Gre za važno vprašanje, in državni poglavarji bi morali skupno iskati sredstva za sporazum o omejitvi ali popolni ukinitvi poizkusov z vodikovimi bombami, ki so talko močne, da predstavljajo grožnjo za človeštvo z radioaktivnostjo, ki jo povzročajo* «New York Times* pa objavlja danes vest iz Washimg-tona, v kateri zatrjuje, da so ZDA sklenile pogajati se o o-mejitvi poizkusov z jedrskim iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiimiiiiiiiiiiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tunizija v odl z ostanki sij k Burgiba je na pogrebu žrtev francoskega barbarskega napada izjavil, da je Tunizija začela akcijo za umik vseh francoskih čet TUNIS, 1. — Ministrski predsednik Burgiba je danes sporočil, da je Tunizija zahtevala od Francije začetek pogajanj za umik francoskih čet s tunizijskega ozemlja. To je Burgiba sporočil v govoru ob pogrebu žrtev včerajšnjih Incidentov. Sporočil je tudi, da od danes dalje ne bodo francoskim četam v Tuniziji dovoljeni nobeni premiki, če ne bo tunizijska vlada dala prej pristanka. — Burgiba je nato dejal, da LONDON, 1. _ Predsednik | je njim težko ravnati kakor britanske Vlade Mac Millan nam.a je danes izjavil, da je Veli-1 Kar se tiče notranje politika Britanija, s tam da je po-lke, je Mac Millan pozval na stala jedrska velesila, pridobila ne samo bolj učinkovito obrambo, pač pa tudi možnost preureditve svojih oboroženih sil, tako da bo lahko prostih na tisoče_ mož, ki jih bodo lahko uspešno uporabili v industriji. »Dokler ne bo dosežen konkreten sporazum o razorožitvi, ne more biti nobenega u-panja, ča bomo lahko tekmovali z velikim številom vojaštva, na katero Sovjetska zveza lahko računa.* je izjavil nato Mac Millan, ki je dodal, da nova obrambna politika, ki temelji na jedrskem orožju, omogoča državi, da olajša dosedanje breme v državnem gospodarstvu. V svojem govoru je Mac MUlan govoril tudi o proizvodnji m o notranjem gospodarstvu in je dejal, ča viada ne bo več dovolila, da bi se v Angliji vrnil položaj »temnih dni* med dvema svetovnima vojnama, ko je vladala brezposelnost in zastoj proizvodnje. Mac MUlan je nato govoril o vzrokih, zaradi katerih je vlada sklenila ublažiti omejitve v trgovini s Kitajsko. «Ta odločitev, je dejal Mac Millan, ne izhaja iz simpatije za komunizem ali za kitajski komunistični režim, pač pa iz dejstva, ča se je zdelo pametno ne ravnati s Kitajsko drugače, kakor Amerika in Velika Britanija že zdavnaj ravnata s Sovjetsko zvezo. Angleška politika je v tem, da tem komunističnim državam odreka strateške proizvode, ki bi lahko povečali vojaško moč teh držav, toda ne odreka jim tistega, kar ne spada v ta sektor. Prepričan sem. da bodo naši prijatelji Američani razumeli vzroke našega koraka, čeprav sodelovanje mec' sindikati in delodajalci in je izrekel prepričanje, da avtomatizacija ne bo povedala brezposelnosti. Kritiziral je zatem laburistični program o izvajanju politike nacionalizacije, če laburisti pridejo na oblast Britanski listi pa danes obširno pišejo o eksploziji angleške vodikove bombe. Pred poskusom je znanstveni ravnatelj Cook izjavil, da bo po eksploziji padla na zemljo »relativno majhna* količina radioaktivnega prahu. Izjavil je tudi, da bodo vse eksplozije, ki ?o sečaj v programu, izvršene v zraku, V Tokiu pa je danes večja skupina študentov protestirala pred britanskim poslaništvom proti omenjenim poskusom. Sovjetska agencija Tass je danes brez komentarja poročala o novem angleškem poskusu. Razgovori med Anglijo in Egiptom KAIRO, I. — Kairski radio javlja, da je voditelj egiptovske delegacije pri razgovorih z britansko delegacijo v Rimu Zakl izjavil, po svojem današnjem razgovoru s finančnim ministrom, da je Velika Britanija pristala ra delno deblokado egiptovskih računov n da sedaj obe delegaciji poročata svojima vladama. Pozneje se bodo razgovori nadaljevali. List «A1 Akbar* piše, da je nadaljevanje ra/govorov v veliki meri odvisno od Angležev, KAIRO, L — Kairski lisi »Akhbar E1 Yom» piše, da bodo čez en teden francoske ladje ponovno plule skozi Sueški prekop. je nedopustno, da tuje čete še dalje bivajo na ozemlju neodvisne države in da na to ozemlje prinašajo vojno. Dodal je, da bo Tunizija, če bo potrebno, predložila vprašanje navzočnosti teh čet mednarodnim organizacijam. V svojem govoru je Burgiba dalje izjavil: «Brzdati moramo svoje živce. Izrekam priznanje Tunizijcem in Al-žircem, ki so se obvladali in pokazali zaupanje v vlado. Dobro vedo. da bo vlada znala, kako naj napravi svojo dolžnost z uporabljanjem tistih metod, ki so ji omogočile, da je mirno dosegla svoje smotre. Mi nismo za represalije. Toda začenjamo bitko za evakuacijo. Nismo v vojnem stanju s Francijo, pač pa z ostanki sil kolonializma.* Pogreba sedmih Tunizijcev, ki so bili včeraj ubiti pri francoskem napadu, so se udeležili tudi poslaniki Maroka Libije, Egipta in Iraka. Na številnih tunizijskih cestah. ki vodijo na alžirsko mejo, so danes postavili cestne bloke. Promet civilistov je bil prost, medtem ko so francoska vojaška vozila morala imeti posebno dovoljenje tunizijskih oblasti. Premikov francoskih čet pa ni bilo. Predsedstvo tunizijske vlade je danes sporočilo, da je bilo pn včerajšnjih incidentih ubitih sedem tunizijskih vojakov, ranjenih pa štirinajst. Glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Hajeri, ki je bil hudo ranjen, pa je bil danes operiran. Francoski oddelki v Tuniziji, ki štejejo skupno 25.000 mož, so danes v vojašnicah. Ves tunizijski tis* zahteva takojšnji umik francoskih čet. ......... Težki dnevi za enobarvno vlado (Nadaljevanje s I. strani) trebna pojadhila v svojem odgovoru po debati. Prav ta zahteva po pojasni-lih, ki se vedno bolj pojavlja v širokih plasteh stranke, daje misliti, da je v stranki sami vedno večja opozicija proti dejstvu, da bi morala desnica podpirati vlado Ce torej Zoli v svojem končnem govoru ne bo jasno odklonil glasov fašistov in monarhistov, tedaj se mu lahko zgodi. da bo ostal brez nekaterih ministrov z Gonello na čelu. Toda Nenni zahteva v svojem uvodniku v jutrišnjem »Avanti!*, naj Zoli odkloni glasove desnice ter poziva večinsko stranko, naj se vendar opredeli, da se bo tako izognila tega, da bi jo opre- deljevali monarhofašisti. 2e več se je krožilo okrog vprašanja opredelitve KD, ki je resnični in edini problem italijanskega javnega življenja; sedaj pa je ta opredeli- tev neizogibna in neodložljiva. Scelbova pobuda, ki je takoj naletela na odmev in v-dobravanje pri Saragatu, pa je pustila liberalce manj navdušene. Ti smatrajo to Scel-bovo pobudo za malo reail- stično. Pač pa so danes liberalci po skupnem sestanku vodstva in parlamentarnih skupin objavili, da vlade ne bodo podpirali, kar pa je bilo več ali manj že vnaprej znano. Monarhisti so po tajniku svoje parlamentarne skupine sporočili, da jih nič ne bo odvrnilo, da ne bi vlade podprli. «Ce se boje naše opredelitve, tedaj naj vedo, da bomo to vlado opredeljevali vedno bolj*. Tudi misinj se trdno drže odločitve, da bodo podpirali Zolijevo vlado. Maršal Messe pa je na kongresu zveree italijanskih bojevnikov izrazil solidarnost z desničarskimi strankami, ki sedanji vladi popolnoma zaupajo. (Na kongresu je govoril tudi predstavnik «ne-odrešenih dežel Istre in Dalmacije* Odenigo.) Pn današnjem nadaljevanju debate v senatu je najprej govoril socialdemokrat Gram-zotto Basso. Bil je zelo polemičen nasproti KD, mogoče celo bolj kot se za dovčerajš-njega prijatelja večinske strank? spodobi, tako da nazadnje nista bila popolnoma neumestna medklica senatorja De Luca (KD), ki je najprej dejal; «Prej vam je bilo vse prav, sedaj vam je pa vse narobe*, pozneje pa je sredi ‘govora Gramzotta Bas-sa vprašal: »Toda kdo je zgodovinar vaše stranke?*. Govornik je napadel tudi socialiste, češ da so pomagali manevrom katoliških integraii-stov. Republikanec Amadeo ig povedal, kako je prišlo do odločitve, da se njegova stranka odcepi od vladne koalicije, ko je bil vedno bolj očiten razdor zaradi agrarnih pogodb fn avtonomnih dežel. Potrdil je, da bodo republikanci še nadalje v opoziciji. Demokristjan Januzzi je — očitno proti včerajšnji Scel-bovi trditvi — dejal, da se bo Zolijeva vlada opredelila s programom in ne z 'glasovi, ki jih lahko prejme od koderkoli. Tu ga je Zoli prekinil: »Vendar so meje*. «Na meje mislite vi,» je odgovoril Januzzi. Tu pa je skočil pokonci tudi fašist Franza, ki je naslovil na Zolija opomin: »Predsednik Zoli, nikar preveč ne napenjajte vrvi! Je neka meja za vas, toda je tudi neka meja za nas*. Tudi neodvisni levičar Mole je govoril proti vladi. A. P. Bitka za povečanje proizvodnje v FLRJ BEOGRAD, 1. — Na posvetovanju zastopnikov občinskih in okrajnih ljudskih odborov in organizacije ZK bitoljskega in ohridskega okraja je maršal Tito poudaril, da se vprašanja ne morejo reševati samo z graditvijo tovarn, tam kjer niso za to pogoji, niti s stalnimi dotacijami, temveč da je potrebno izkoristiti druge možnosti. Ni kraja v Jugoslaviji, kjer ne bi bilo možnosti za gojitev nekaterih kultur. Potrebno, je le razbiti konservativno pojmovanje kmeta, da mora na vsak način pridelati žito. čeprav niso, za to pogoji, pridobiti ga je treba in pomagati mu. da goji to, kar najbolje uspeva. Tito je poudaril, da vodi Jugoslavija sedaj splošno bitko za intenzivno obdelovanje zemlje in za povečanje proizvodnje. Razvoj kmetijstva je za Jugoslavijo življenjska potreba, kajti pokazalo- se je, da industrija ne rešuje vse. Ugotovil je. da je nepravilno vzporejati predvojni položej s sedanjim. Pred vojno je Jugoslavija izvažala žito v škodo oskrbovanja ljudstva Makedonije in Crne gore, Hercegovi-. ne in drugih krajev, ki je zato moralo jesti koruzni kruh. Poleg tega pa se je danes prebivalstvo iz Jugoslavije povečalo za nekaj milijonov v primeri s predvojnim. Jugoslavijo bo v kratkem imela okrog 20 milijonov prebivalcev. Zato je potrebno razvijati kmetijstvo, da bo prehrana prebivalstva neodvisna od uvoza. orožjem m to za poizkusno dobo. «Ta sklep je bil sprejet, piše list, na vztrajno zahtevo predsednika Eiseijhoiverja, naj ZDA pridejo SZ naproti »na pol poti*, zato da se doseže sporazum o razorožitvi. V ameriških obveščenih krogih zatrjujejo, da bi bile ZDA pripravljene predlagati SZ nekatere omejitve o jedrskih poizkusih kot del začetnega sporazuma o razorožitvi. Zatrjuje se, da sta Eisenhower in Stassen pripravila n-ičrt. ki vsebuje med drugim predlog, naj se ZDA in SZ obvežeta, da se bosta med seboj obveščali o vseh večjih premikih oboroženih si’. Niso znane podrobnosti glede omejitve jedrskih poizkusov, ki naj bi jih predlagal Stassen. Zatrjuje pa se, da namerava predložit; svoje načrte v zvezi z atomskim orožjem, zato da «preizkusi dobro vero* Sovjetske zveze. Ameriški delegat v razoroži-tvenem pododboru Allan No-ble je izjavil, da sedanji britanski poizkusi na Božičnih o-tokih predstavljajo minimalno nevarnost za zdravje človeštva. Izjavil je zatem, da se lahko upa, da bo na sedanjih pogajanjih v Londonu dosežen vsaj delen sporazum o razorožitvi. «V imenu svoje vlade, je dejal Noble, sem stavil predloge, da bi se dosegla v prvem času poprejšnja registracija in opazovanje poizkusov, pozneje pa omejitev teh poizkusov in (končno njih popolno prenehanje. Mislimo, da bi poprejšnja registracija pri OZN bila prvi korak in da bi Američani enako kakor mi sprejeli ta predlog. Toda Sovjeti ga do sedaj niso sprejeli.* Moskovska »Pravda* objavlja članek svojega londonskega dopisnika, v katerem pravi, da je možnost sporazuma o razorožitvi odvisna od zahodnih držav. Zatem obtožuje ZDA, da »delajo mnogo hrupa za nič* v zvezi z nekaterimi svojimi predlogi o razorožitvi, ki so jih imele predložit v Londonu, »a so jih opustile pod pritiskom kanclerja Adenauerja*. Nato dodaja dopisnik, da sovjetski predlogi od 30. aprila odpirajo pot za delno zmanjšanje razorožitve ob upoštevanju interesov vseh prizadetih. Aretacije v Španiji MADRID. 1. — Policijsko ravnateljstvo je danes objavilo poročilo, v katerem potrjuje, da sta bUa aretirana Victor Bradera Cortazo in Enrique Tierno Galvan, profesor na univerzi v Salaman-ci. Poročilo potrjuje tudi, da je bil aretiran Raul Moredo Leoncio, sodelavec prof. Tier-na na univerzi. Dalje potrjuje poročilo prejšnje vesti, da je Javier Satrustegui sodeloval pri tajnem razdeljevanju «prevratnih brošur*, ki so pri hajale iz tujine. MiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHimiiiMiHiiiiiifiiiiiiiiiHiiifnHiiHmiHiHMiiiimiiiiiiiMtMiMiiiMiMMiiiMmiiiiiimiHimiiiiiHiiiiitiiimiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiHHmiiiiiiiiiinifiiiiiHiiiiiitiimii (Nadaljevanje z 2- strani) vega pokola, ko so člani o-svobodilne vojske pobili vse moške zaradi sodelovanja s Francozi. Tudi za to medsebojno obračunavanje Alžir-cev pade vsa krivda in odgovornost na Francijo■ Toda predsednik republike Coty je v zvezi s tem dogodkom potioril po radiu in pozival »civilizirani svetn, naj taka dejanja obsodi. Zakaj pa Colj/ molči, ko se ves civiliziran svet zgraža nad grozodejstvi francoske vojske v Alžiru m nad mučenjem ujet-nikov? To je francoska zadeva, poudarjajo v Fravaiji. Vse kaže, da začenjajo Francozi propagandno ofenzivo, da bi svetovno javnost odvrnili od svojega početja. Ne samo to. Pač pa so pojavlja sum, da so pokol izvršili francoski vojaki, oziroma domači hlapci francoskih kolonialistov, in ga Francozi sedaj prikazujejo kot «grozodejstvo alžirskih banditov*, da bi s tem diskreditirali alžirsko narodnoosvobodilno borbo, češ da alžirsko ljudstvo ni vse za osvoboditev izpod francoskega jarma. Pri svojih akcijah gredo tako daleč, da celo vdirajo na tunizijsko ozemlje, kjer so taborišča alžirskih beguncev, ter zaslišujejo tamkajšnje prebivalstvo. V petek je zaradi tega prišlo do hude-g i spopada med tunizijskimi in francoskimi vojaki. Ti so hoteli preprečiti predstavniku tunizijskega zunanjega ministrstva, da na kraju samem izvede preiskavo o položaju alžirskih beguncev, da nato poroča OZN. Fradcoski vojaški oddelek je obkolit dve vasi in zažgal nekaj gospodarskih zgradb. Pri spopadu sta bila ranjena dva funkcionarja tunizijske vlade, .več vojakov, ubitih pa sedem tunizijskih vojakov. Tunizijska vlada je odločna protestirala pri glavnem tajniku OZN. Tudi zaradi tega naj bi se Caty obrnil na civiliziran sveti 7 dni v svetu Libanon Za razmere na Srednjem vzhodu so značilni tudi dogodki v Libanonu, kjer je te dni prišlo do protivladnih demonstracij (n spopadov, pri čemer je padlo več človeških žrtev. Opozicijske stranke so vladi poslale ultimat, s katerim jo pozivajo, naj odsto, pi. Sestav i naj se nepristranska vlada, ki naj izvede volitve, katere so določene za naslednje dni. Opozicijske stranke očitajo sedanji vladi in tudi predsedniku republike Samunu, da ne dela za interese libanonskega ljudstva in da je povezana z zahodno imperialistično politiko, zlasti kar se tiče Eisenhoiverjevega načrta za Srednji vzhod. Vlada je na ultimat odgovorila s tem, da je s policijo iH vojaštvom nastopila proti demonstrantom ter aretirala številne voditelje opozicije. Vladi je sicer za sedaj u-spelo zadušiti glas ljudstva, ki zahteva neodvisno politiko, toda vprašanje je, za kako dolgo. Trgovina s Kilajsko Velikega pomena je sklep britanske vlade, da ublaži o-mejitve v trgovini s Kitajsko. Ta sklep je v petek sporočil v spodnji zbornici zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je povedal, da bodo od sedaj veljale za izvoz na Kitajsko enake omejitve, kakor veljajo v trgovini s Sovjetsko zvezo in z državami sovjetskega bloka. Predstavnik britanske vlade je v zvezi s temi ukrepi izjavil, da se bo angleški izvoz na Kitajsko podvojil v primerjavi z lanskim. Ameriška vlada je želo neugodno reagirala na britanski sklep in je v uradnem poročilu poudarila, da so «ZDA nezadovoljne s stališčem Velike Britanije*. Nasprotno pa je imel britanski sklep ugoden odmev v drugih zahodnih državah, zlasti v Kanadi, na Japonskem, v Zahodni Nemčiji Franciji in Italiji. Pričakuje se, da bodo te in druge države sledile britanskemu zgledu m sprostile svojo trgovino s Kitajsko. Posebno so z zadovoljstvom pozdravili sklep britanske vlade britanski gospodarski krogi, ki se jim sedaj odpira možnost nove trgovine. Saj so z nevoščljivostjo gledali, kako so’ nekatere države, predvsem t Švica in Švedska, osvajale kitajski trg s predmeti, ki jih iz Anglije niso smeli izvažati v to državo. Pa tudi ameriška podjetja so našla način za izvoz svojih izdelkov in angleški trgovci, ki so potovali na Kitajsko, so s presenečenjem opazili večje število ameriških izdelkov, za katere je veljal embargo (ki je bil v veljavi od časa korejske vojne). Odslej bodo Angleži lahko izvažali med drugim tudi orodne stroje, električne stroje in generatorje, motorna vozila, lokomotive, vagone in drugo. sklep britanske vlade je vsekakor pozitiven sklep, ki prispeva k politiki razbijanja blokovske politike. Gospodarsko sodelovanje vedno ugodno vpliva tudi na pomirjanje in je uvod v sodelovanje tudi na drugih področjih. Zato poudarjajo politični opazovalci, da je ameriška politika na Daljnem vzhodu doživela svoj drugi udarec (prvega je doživela na Formozi): Pripominjajo, da jo čaka Še tretji hujši udarec, če ne bo pravočasno spremenila svoje politike do Kitajske. Arabsko-azijska skupina v OZN že pripravlja za jesensko zasedanje skupščine novo akcijo za končno priznanje pekinške vlade in Wa-shtngton mora vsekakor razmišljati, ali ne bo korak Velike Britanije (ki je pekinško vlado že priznala) vplival tudi na spremembo celotne dosedanje politike do Kitajske. Prejšnji teden smo pisali o Adenauerjevcm obisku v ZDA, kamor je pohitel, da bi prepričal ameriško vlado o svoji tezi, da je treba vsak sporazum o razorožitvi povezati z vprašanjem združitve Nemčije. Poročilo o razgovorih kaže, da pri tem ni popolnoma uspel, pač pa je pristal na tezo, naj se šele potem, ko bo dosežen prvi delni sporazum, skliče konferenca štirih, na kateri naj bi razpravljali o združitvi Nemčije. Adenauer O razorožitvi pišemo na drugem mestu in zato omenjamo le, da smo prejšnji teden napisali, da prihaja Stassen v London z novimi navodili. Govorilo se je o novem načrtu, toda o tem ni še nič znanega. V krogih ameriške delegacije govorijo bolj o «novih idejah*, ki jih bo Stassen polagoma obrazložil med pogajanji. Ameriški državni tajnik Dul!es pa je na zadnji tiskovni konferenci poudaril, da je bolj kakor začetni sporazum sedaj važno, da se naglo nekaj začne in da se zadeva premakne z mrtve točke. Vse kaže, da je Adenauer pristal na ameriško tezo, kar pričajo tudi njegove izjave na tiskovni konferenci ob povratku v Bonn. Med drugim je izjavil, da sedanje napetosti v svetu ni mogoče hitro odpraviti in da je potrebna daljša doba enega ali dveh let. Zato se »trinja, da bi z izvedbo prvega dela razorožitve, k' bi utegnil trajati eno ali dve leti, ustvarili zaupanje, ki je nujno potrebno za nadaljnje sporazumevanje. Posledica tepa zaupanja bi bila nova konferenca štirih o Nemčiji kat uvod v drugi del razorožitve. Politični opazovalci poudarjajo, da te izjave kažejo, da je zahodnonemška vlada opustila svoje dosedanje stališče. Tudi kanclerjeve izjave o Sovjetski zvezi, ko je poudarjal potrebo razumevanja, kažejo, da Adenauer računa z upodnim izidom londonskih razgovorov o razorožitvi, kar bo prineslo nove momente v mednarodno dogajanje in njegova vlada ne bo mogla mimo tega. TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Riva Grumula st* B-I • Telefon 37-004 UVAŽA: Vsakovrstni les, drva * za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST, UL. CICERONE ». Tel. 38-136, 37-725; i'ele«r.: IMPEXPORT - TRIESTE I Z V A Z A: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje URAD «M. A. R.» OPČINE, VAM JE NA RAZPOLAGO: NARODNA UL. 47 za vse administrativne zadeve, najemnine, posredovanja kupčij, prodajo premičnin in nasvete za davčne prijave (Vanoni) ter sodne zadeve, za DOKUMENTE: potne liste, karnete, patenti-ne, vojne škode itd. — prevaja v vse jezike Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA P. CRISP1 14 - TEL. 53-582 ULICA DELLE MILIZIE II — TEL. 56-518 m* m AUTOVIE CARSICHE PROGa TRST - BAZOVICA - PADR1CE - GROPADA• TREBČE Odhodi s postaje Trg l.iberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH; ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10. 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40. OB PRAZNIKIH: ob 7:25, 8.30, 10., 11.. 12 30, 13.10, 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45, 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Ltbertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 18.10, 15, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 1 3.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30 18 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhod s Frnetičev OB DELAVNKIH: ob 8.20 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20 14, 14.20, 15.15, 16.30, 15.50, 18.20, 16 50, 17.35, 16 18.50 19.2.0, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10 PROGA TRST ■ BLOK PESEK Odhod s Trpa Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45. 13.10, 17,30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 1730. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05 PROGA TRST - KOZINA • HEHPELJE Odhod s Trga Liberta ob 7.30 m 13.10. Iz Herpelj ob 9. uri m 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOMJO ■ BOLJ UNEC DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35. 7.25, 10.20, * 12.05, 13.05, * 16.35. 17 05 * 18.05, 18 35, 19 20 20.45. 22 35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35* 14.35. 16 05, 17.05 18.15, 19.35, 20.40. 22 05 N. B * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA 'TRST - DOMJO • KICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ub 7.35, 1035, 12.20, 1335, 18.05 19.20, — ■ 935 |4.o5 18.20, 19 35, 22 50. MACKOVLJE OB PRAZNIKIH: ob PROGA TRST ADAMIČ Odhodi e postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 1330. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22 30 PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi • Trga Libartd OB DELAVNIKIH: ob 18 15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST • PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20. 6.40»*, 7., 7.22** 7.40. 8.07** 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 1015, 10.30*. li 02, 11.20»* 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 14.15», 14-45* 15.16*. 15.45», 16., 16.20 16.40. 17., 18.30**, 18.50, 19.20»* 19.40, 20.05 21.40, 22.15*, 22.45*, 23.20. OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31. 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut. * Odhodi s Trga S, France&co *• Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavlj*' jo v Podlonjerju. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtocistername tudi t> inozemstvo. informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-371. 1720. 17.40**, I*-20.30. 20.52, 21-10