raramnnm^ ADVERTISE IN I THE BEST I SLOVENE NEWSPAPER 1 ^ j Commerical Printing of 1 All Kinds 1 ^'iiiiiiiiniiiiiiiiiNioiiiiiimiiiH.....iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiii Vol. XXXVIII.—leto xxxviii. Jl NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^iiiiiiiiiiitsiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiacjHimiiiiiiciiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiE};; i OGLAŠAJTE V i i NAJBOLJŠEM I SLOVENSKEM I ČASOPISU I , * I Izvršujemo vsakovrstne i tiskovine rLiiaiiiimiiniiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiicjiiniiiiniiciiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiir^ CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 15, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 51 Zadnje vesli Gorkeje pa tudi manj stanovitno vreme kot včeraj bomo imeli anes. Najvišja ' temperatura neva bo 66 stopbij, najnižja 35 ^ splošno pa vetrovno in oblačno z nevihtami popoldne. Na clevelandskih cestah je bi-<> do sedaj do smrti povoženih ljudi, lansko leto ob istem ča-pa 31 ljudi. Zadnji povoženi Je bil Eric Daniel Berglund, star stanujoč na 19100 Ren-^'ood Ave. Povožen je bil na vo-§alu Canterbury Rd. in Lake Shore Blvd., ko je bil na pohi na delo v Eaton Mfg. Co. Ko gremo na počitnice: ali samo v stari kraj, ali tudi drugam? WASHINGTON, 14. marca—Amerikanci se bolj kot kdaj popreje zanimajo za potovanja v Evropo in za počitnice, ki naj jih prebijejo v Evropi. Tu se ne dela razlika ! med narodnostmi. Značilno je, da so potniške letalske in paroplovne družbe okupirane, vsaj po rezerviranih sedežih v naprej. Leto 1955 znači v tem pogledu rekord in po-višek rezerviranih sedežev kar za 16 odstotkov. Za potovanje se je torej treba pravočasno prijaviti. Sezona na višku bosta meseca junij in julij in se priporoča, da če kdo •more napraviti potovanje ali izlet preje ali kasneje, naj to stori. Za potovanje Slovencev v sta/ Mddred Charvat, ki je bUa "siU2l)ena v pisarni unije C.I.O evelandu, in tam ukradla ali pa PoneverUa vsoto okrog $100,-> se je pred sodiščem po zagovorniku branila tudi s tem, da popolnoma zdrave pameti. Se-aj so izvedenci predložili sodni-u svoje strokoMio mnenje, da je red za svoje dejanje popol-odgovorna. V mestu Buffalo, N. Y., je ™ I^mil Decina iz- hn svojim a\tomo- kiT' s hitrostjo, urn 70 milj na blok ® tja kaka dva dekr ™ tri male ^M^-solarke, ranil dve drugi potoma povzročil J'alne škode, dokler Srm z,,,' r ie poslopje, v katel škodoval j« po- HiUs, Pa., v bližini tomahM je enako voznik av-nom ^ oblast nad vola- V. oz je zavozil v hišo dru- žinp v ski sobi^^-^^*' ^ družmr •^fugo pa ranil. Obe deklici ko pobil do smrti eno hčer %' pa ranil. 01 ko Л televizijske prenose, le n'i presenetil avto, kateri Haprei je zadel, zdrvel Ustavi/ kjer se je zjutraj bi morala ek-atomslT^ ^ puščavah Nevade Komi . šesta po števUu. v 2ad^'- ^ atomsko energijo je nnci trenotku radi vreme-odložila. ri kraj obstoja dvoje izbir: Ali naravnost v stari domači kraj, ali po ovinkih, da se spotoma ogledajo tudi drugi kraji in druge dežele. Zadnje smo mi večkrat priporočali. Kdor bi se odločil, da na poti v staro domovino obišče tudi druge kraje, tem nudimo nekaj podatkov o stroških preživljanja: V Londonu stanejo stroški na dan 10—30 dolarjev; višina stroškov je seveda odvisna od tega kako posameznik uživa življenje. Če si najame avtomobil, bo plačal za njega na dan $4.20, za gasolin pa 60 centov za galon. Francoski frank je nižji kot pa na primer nemška marka ali angleški funt sterling. To se pozna v Franciji, ko se izmenjajo ame- "vc urugi dolarji v francoske franke, mate- C« • , v vseh krajih v Franciji se bo z se m z%i( *.4: , , . - i uvevna uo sedem duiarjev na иад živelo dobro. Približno isto velja za Italijo. Italijanska lira je približno po polovici nižja od francoskega franka. Mnogo se govori o Zapadni Nemčiji. Nemška marka je razmeroma stabilna in visoka. Vendar se bo tudi tam potrošilo na dan od 1.50—10 dolarjev, kakor bo pač kdo skušal zajeti nemško življenje. poskus ^ d ^tavkZ!^^I% državah traja егђ telefonski družbi South- treh ..9^' drugi/ dan. Na Seja direktor!] a V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktor!ja Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se je udeleže. Vile rojenico Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Stanley Batis na 18017 Hiller Ave. in ju obdarile s krepkim sinčkom, ki bo v družbo dvema sestricama. Dekliško ime mlade matere je bilo Margie Tomazin. Mr. in Mrs. Damjan: Tomazin sta postala petič stari i oče in stara mama. Čestitamo! | Slike po seji V sredo zvečer se vrši redna | seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Po seji bo Mr. Andy Mirtich iz West Parka kazal lepe slike, katere je posnel | na svojem potovanju lanskd leto| v Jugoslaviji. Vabi se članice, dal se gotovo udeležijo seje, pred- AVTOMAT NEIZPROSNO SVOJA POTA! V Ameriki poznamo ceste, ki nosijo znano ime Turn Pike. Ta naslov ni brez vsebine. Ko vozimo s svojim avtomobilom, moramo nekaj plačati. Stvar sama je po eni strani zgodovinskega značaja, po drugi strani pa finančnega. Glavne ceste je treba namreč vzdrževati. Navadno pazijo na avtomobile nameščenci cestne uprave in če gre vse normalno, pa tudi vse pošteno, gre stvar naprej. Kaj pa če se voznik za; vse skupaj ne briga in riskira nevšečnosti, s tem da pobegne? Ali ga ni mogoče izslediti? Smo v dobi avtomatov. Cestna uprava New Jersey's Garden State Parkway je postavila avtomat. Tam je škatljica, v katero naj voznik da 25 centov. Lahko gre naprej, če je plačal. Pa če ni plačal? Avtomat—robot ga takoj prime. Najprvo se zasliši cvilenje, takoj se pokaže rdeča luč, potem signali za alarm, takoj nato avtomatična kamera fotografira pobegli avtomobil in se vidi na sliki tudi tablica s številko, tako da je izsleditev pobeglega voznika precej pri roki. Ameriške svoboščinifr—se dajo uživati v času atoma, avtomata le v okviru zakona. ZA KORISTI UUDSTVA Ali ZA VEIEKAPITAU USODNO GLASOVANJE V AMERIŠKEM SENATU DANES ALI JUTRI GLASOVANJE O ZNIŽANI DOHODNINI WASHINGTON, 15. marca—Danes ali jutri bo ameriški senat glasoval o predlogu o znižani osebni dohodnini. Spodnja zbornica poslancev je že sprejela zakonski načrt, da se dohodnina zniža za dvajset dolarjev in to za davkoplačevalca samega, kakor tudi za vsako osebo njegove družine, ki je od njega odvisna. Politični odbor demokratske stranke je vsled odpora v senatu stavil kompromisni predlog, da naj v bodoče in to s 1. januarjem 1956 plačuje davkoplačevalec osebne dohodnine 20 dolarjev manj za sebe, za tiste, ki so od njega odvisni, razen zakonskega druga, pa $10 manj. Do leta 1957 naj se podaljšajo davki na kor-poracije in takozvane trošarine, ki jih plačujemo na potrošnjo blago. Danes zjutraj so stavili napo-"^ - ~! ved, da bo M senatorjev glasova-j padnoevropske države in se jej lo za demokratski predlog, 46 pa i poskus obnesel. jo gospodarsko teorijo zastopal tudi tedaj, ko je bil predsednik republike. Znana je njegova obljuba, da bo vsak Amerikanec imel dva piščanca na mizi in pa dva avtomobila v svojem garažu. Velika depresija je njegovo izrazito kapitalistično načelo postavila na glavo. k //■ v'. Politični krogi priznavajo, da gre v senatu za eno najbolj vročih debat, katerih izid bo imel velike posledice tudi pri volitvah leta 1956. Vse v privatne roke! Bivši predsednik Herbert Hoo- proti. Senatorjev skupaj je 96, ni pa vedno slučaj, da so vsi navzoči pri glasovanju. Dva demokrata senatorja in to George iz Georgije in Byrd iz Virginije, čeprav demokrata, sta proti demokratskemu predlogu. I Od republikancev naj bi bila za j ver, ki je znan izza časa velike demokratski predlog dva, morda eden. Glasovanje bo vaekako več kakor na kocki. Politično vzeto so demokratje pripravljeni izvajati svoj program, pripravljeni pa tudi na to, da s posameznim zakonom ne uspejo. Pri volitvah leta 1956 bodo v slučaju negativnega izida lahko nastopili s parolo, da so hoteli znižati bremena ljudstva, pa so jim to preprečili republikanci. Odhod v domovino „„ g__________. . . . j Nocoj odpotuje v New York, vajanju slik pa lahko prisostvu-j gg уо jutri vkrcala na ladjo • —XI—'Queen Mary, s katero odpluje proti stari domovini, splošno poz jejo tudi nečlanice Pozdravi Pozdrave iz lepe Californije pošiljajo Mr. in Mrs. Frank in Mary Gregorich, Mr. in Mrs. Ludwig in Rose Sanabor ter Mr. in Mrs. Frank in Pavla Prudič. Gregoricheva se nahajata na obisku pri Sanaborjevih. depresije, je na čelu posebne komisije, ki naj reorganizira federalno upravo. Herbert Hoover GERALD LOWKY Včeraj zjutraj ob 6.45 uri je preminil v St. Luke bolnišnici Gerald Lowry, star 43 let. Stanoval je na 14211 Coit Rd. ter je delal 20 let na clevelandskih poštnih uradih, večinoma na University Circle. Rojen je bil v Cle-velandu ter je služil v drugi svetovni vojni. Tukaj zapušča soprogo Chri- STAVKE ALI MIR V INDUSTRIJI? krajih So bili pretrgani t«;- 'efon .1 • " 1"«^ jo Saw Družba dolži uni-Vfaf pa odločno za- Uipti- da bi bili krivci dani. Petrolejska ladja, na-Kita- ^ tovorom vred celinski dp. prišla v kitajske vo- di, g Kajšek na Formozi trli] kapitan ladje premis-Voj..^ <^rugo mer in bo to-Sft odložil drugod. Bal ' ^ ladja bila zaplenjena. Ођ podpredsednik Nix- L Po'vratku iz Južne s predsedniškimi ^ 1^56. Republikanec v posvaril, da stran-Pred ^ more postaviti ^'Pan republike v kakem »nage, razen če zopet seJihowep P^'nhower. Torej Ei- V ameriški telefonski službi je, kakor smo včeraj kratko poročali, nastopilo stavkovno gibanje v devetih državah pri podjetju Southern Bell System. V Detroitu se pogajajo o novi mezdni pogodbi v avtomobilski industriji. Gre za dva giganta, za General Motors in za Forda. Pri ostalih avtomobilskih podjetjih mezdne pogodbe poteče jo šele v poletju. Pri General Motors in pri Fordu gre za prvi poskus, da dobi ameriško delavstvo garantirano letno mezdo. Ford v Cleveland!! s svojimi tovarnami v Brook Parku zaposluje okrog osem tisoč delavstva. Družba je imela v kratkem razdobju že dve stavki. Delavska unija ima sedaj na mizi resolucijo, da skliče posebni sestanek delavstva, ki naj odloči po pravilih unije ali gre delavstvo na splošno stavko ali ne. nana Jennie Dagarin iz 6907 St. Clair Ave.; aktivna društvena in kulturna delavka. Dolgo let se je udejstvovala pri pevskemu zboru Zarja in dramskemu zboru Ivan Cankar, ter je preigrala' nešteto vlog v splošno zadovoljstvo posetnikov, ki jo bodo gotovo pogrešali. V domovini namerava ostati za stalno. Tam ima še brate in sestre kot tudi mnogo drugih znancev, med katerimi se bo zopet udomačila. Pred svojim odhodom je naročila najlepše pozdrave vsem prijateljem in društvenim delavcem, s katerimi je sodelovala, ter se vsem iskreno zahvaljuje za velikodušna darila, s katerimi so jo obdarili za odhodnico. Več o Za "big business!" Ameriški federalni zakladni tajnik Clevelandčan George Humphrey je nastopil ponovno zoper znižanje osebne dohodnine. Ta zadene ljudstvo na,splošno. Humphrey je zaskrbljen, ko gre za ameriške javne dolgove. Če bi prišlo do znižane dohodnine j je pristaš ideje absolutne svo-l stine, rojena Zupane, ki je hči bode privatnega kapitala; logič-i Mrs. Frances Zupane, dva brata no je za to, da naj se federalna! in eno sestro. Pogreb se vrši v če-vlada ne vtika v gospodarsko! trtek zjutraj ob 10. uri iz pogreb-^iyljenje Amerikanca. Federal-1 nega zavoda j Flynn-Froelk na na vlada je izza dobe Franklina i 13104 Euclid Ave., v cerkev sv. Roosevelta morala poseči v gos-1 Jožefa in nato na pokopališče podarsko življenje, je morala j Calvary. postaviti razne urade, ki so vr-j * šili kontrolo nad ameriškim gos-; Zadusnica podarstvom. Sicer bi iz depresije j V četrtek zjutraj ob 8.20 uri ne prišli ven. Hoover sedaj pred-i se bo brala zadušnica v cerkvi sv. laga, da naj se federalna vlada i Vida ob 21. obletnici smrti Ger-odpove vsem tem kontrolam, od-, trude Možina iz Addison Rd. loži pa tudi federalno jamstvo za j * razna zavarovanja in recimo Žalostna vest Mrs. Josephine Renko iz 1105 E. 66 St. je prejela iz stare do- bančne vloge. Federalna vlada, kakor znano, podpira vlagatelje,_______^ ^ katerim garantira do višine $10,-1 jnovine žalostno vest, da ji je 000. Federalna vlada je zaintere-j umrl brat Frank Zadnik, doma $20 na splošno, bi v federalno! girana v gradnji novih hiš, naj vasi Dolnje Vreme št. 31, p. blagajno prišlo nekaj čez dve mi- j javnih zgradbah, je obvezana do I vremski Britof pri Divači, Slo-lijardi manj dohodkov. Ta vso-1 ameriških farmarjev, se mora j Primorje. Umrl je 2. ta Humphreya boli. i vtikati v vprašanje posojil, pa, februarja za srčno hibo v sta- Toda poslovni človek Hum-1 tudi v vprašanja cen. j rosti 78 let. Tam zapušča ženo phrey ni bil zaskrbljen lansko le-j Herbert Hoover je zračunal, j Uršulo in hčer Dolfo, v Clevelan- ■ da znašajo obveznosti v obliki |(Јц gina John Zadnik na Prince to, ko je republikanska admini stracija znižala davke na ameriške industrijske in pridobitne družbe, pa tudi davke na dobičke delničarjev! Demokratje so ponovno pov- raznih jamstev $244,000,000,000. Tem obveznostim naj se vlada odpove, vse pa izroči v roke privatnemu kapitalu. Razumljivo, da bi s tako reorganizacijo od Ave. in sestro Mrs. Renko ter v Indianapolis, Ind., sestro Mrs. Agnes Rajer. Bodi mu lahka domača gruda. CLEVELAND SE MODERNIZIRA Danes ima mesto Cleveland novo prevozno sredstvo: Rapid Transit. Beseda rapid pomeni hitro, gre torej za hitrejši prevoz potnikov. Gre za svojevrstno železniško progo, ki bo družila cle-velandski vzhod z zapadom in bo potnik prišel iz skrajne vzhodne postaje Windermere na osrednjo postajo Union Terminal v 18 minutah. Enako bo potrošil časa, ko bo šel na skrajni zapad Cle-velanda. Vlaki, ki bodo sestojali iz enega do pet vagonov, bodo odhajali vsakih pet minut. Postajali bodo 30 sekund na postajah. Voznina bo dvajset centov, tedenski li- stek $2.50. Za otroke od šestega do 11. leta bo voznina 13 centov. Rapid Transit je poklicala v realnost pač potreba, pa tudi konkurenca z modernimi prevoznimi sredstvi, v prvi vrsti z osebnimi avtomobili. Osebni avtomobili delajo veliko konkurenco tudi sedanjemu javnemu avtobusnemu prometu, ki pa ne odgovarja vsem potrebam. Vprašanje Rapid Transita ni najnovejšega datuma. Danes je postal dejstvq. Pričakujemo, da se bo to sredstvo obneslo, kar kaže tudi zgodovina velikih ameriških mest, ki so v tem pogledu prednjačili Cle-velandu. na premožne sloje, bi bilo vsaj pravično, da se zniža osebna dohodnina za šibkejše sloje. Bilo J--------------------_ . . bi pa tudi v prid splošnemu ame- tem kot tudi o svojem potovanju j trgu, če bi se zvišala bo ob prvi priliki sama pisala iz j moč splošne ameriške de- domovine. Potuje s posredova- j jQ^ne moči. Čim več denarja je njem agencije August Kollan-1 na razpolago, tem bolj se oživi der. I trg. To so poskušale razne za- V VZHODNI NEMČIJI NI HRANE! Vzhodna Nemčija, ki je sedaj pod sovjetsko kontrolo, je bila v bivši skupni Nemčiji znana kot dežela veleposestnikov Junker-jev, ki so bili v konservativni Nemčiji politično zelo merodaj-ni. Zapadna Nemčija je bila vedno bolj industrijska, kot pa Vzhodna Nemčije. Pridelek rži in krompirja v Vzhodni Nemčiji je bil svetovno znan. Toda tudi v Vzhodno Nemčijo se je plazila industrija. Kakor javljajo poročila iz Vzhodne Nemčije, tudi komuni stičnega izvora, je prebivalstvo j cijo, ko so šli v Vzhodno Nemči-te zone začelo z nakuf)Ovanjem! jo milijoni zavojev z živili. darjali, da če so se znižali davki! padli številni federalni uradi in I Prestal operacijo . _v______VJ 'иПл тгсл -1 ТГ RVlTtP.riik. % f T_______ Т:)л4-1гл1 zalog potrebnih živil in to v taki meri, da so zaloge pošle. Vzhodna nemška priznava sama, da njen gospodarski načrt ni uspel, ker ni bil izveden, da mora biti prebivalstvo pripravljeno, da se mu bodo znižali obroki na sladkor in na moko, da pač položaj zahteva, da se sprijaznijo C, tem znižanjem. Poleg kopičenja hrane se prebivalstvo Vzhodne Nemčije zalaga tudi z milom. Leta 1953 j vlada v Washing-tonu začela in izvedla veliko ak Hoover vzame v roke svinčnik, pa izračuna, koliko bi federalna blagajna prištedila tudi s tem znižanjem. Herbert Hoover znan kapitalist in industrijalec, lastnik rudo-kopov, ki se udejstvuje v raznih Mr. Jerry Petkovšek, ki vodi znano trgovino s perutnino, Euclid Poultry na E. 185 St., je srečno prestal operacijo v Grace bolnišnici. Sedaj se zdravi na svojemu domu na 28519 Lake Shore Blvd., kjer ga prijatelji podjetniških družbah, je to svo- obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila, ki jih je prejel. Anton Jankovich v bolnici Snoči je bil naglo odpeljan v Euclid-Glenville bolnišnico splošno poznani kulturni in društveni delavec Anton J ankovich, (splošno znan kot večni popotnik), stanujoč na 16108 Grove-wood Ave. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu, da bi se kmalu zopet zdrav vrnil na svoj dom. Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnil domov Mr. John Komin iz 877 E. 73 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval! KONGRESNIKI— POD VODO Ameriška podmornica Nautilus je prva podmornica, ki je gnana na atomski pogon. Poskuse ф1а v vodah Atlantika. Po dosedanjih poročilih so se vsi poskusi obnesli. Bistveno gre za pravo revolucijo v gibanju podmornic. Člani ameriškega kongresa so tudi člani posebnega skupnega odbora senata in spodnje zbornice, ki se peča z vprašanji atomske energije. Ti člani, tako republikanci, kakor demokratje, so napravili pameten sklep, da se osebno udeležijo vožnje Nauti-lusa in tvegajo isto, kar tvegajo mornarji na tej podmornici. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-53II — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 . 6-00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Jeat mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.01 _ 4.50 tmered as Second Class Matter April 26 th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879, 104 VLOGA KIPARJA MEŠTROVICA (2) Hrvat Ivan Meštrovič, morda največji sodobni kipar, poučuje na visoki šoli v mestu Syracuse, N. Y. Meštrovič je postal ameriški državljan. Je že prileten, toda delaven do skrajnosti. Pridnost ima včasih tudi uspehe, če pa je združena z genijalnim duhom, ima prav posebne uspehe. Tiste knjige, ki na kratko opisujejo življenje velikih ljudi, knjige imenujemo leksikone, imajo v svojih seznamih že ime Meštroviča. Seveda ker še živi, na kratko, s tem, da je bil rojen leta 1883 v Jugoslaviji in da je znameniti svetovni kipar. Ce odpremo tako knjigo leksikona, naletimo tudi na ime Rodin Francois Auguste Rene, s tem, da je bil francoski kipar, ki je živel v letih 1840-1917. Mi Slovenci v Ameriki se poslužjemo vseh kulturnih sredstev, da uživamo sodobno kulturno. Kaj pa je kultura? Izražanje človeške notranjosti v zunanji obliki. V naši notranjosti je mnogo neodkritega. Mnogo je med nami takih, ki znajo odkriti, kar drugi ne znajo. Saj veste tisto starodavno, da če gresta dva potnika skupaj, eden od njih vsako stvar zagleda prvi. Ko se odkriva naša notranjost, stremljenje našega duha, pa ni vedno enih in istih sredstev na razpolago. Moderna kultura išče vedno novih sredstev. Nekdo piše v obliki pesmi ali romana in povesti. Drugi iznaša našo notranjost v obliki petja in godbe. Tretji ji daje pečat v obliki stavb in kipov. Trdi se celo, da je najnovejša oblika izražanja naše notranjosti v plesu. Ce je kdo tolmač te naše notranjosti, si pač izbere pot, po kateri bo našo notranjost po njegovem mišljenju tolmačil. To je njemu prirojeno. Kipar Ivan Meštrovič si je zbral pot kiparstva. Imenovali smo ime Francoza Rodina. Rodin ni bil samo francoska, marveč svetovna zvezda v kiparstvu. Na njega so ponosni Francozi, na njega je ponosen ves kulturni svet. Hrvat Ivan Meštrovič, sedaj ameriški državljan, je izšel iz šole Francoza Rodina. Včasih pravimo, da ni učenec nad učiteljem! Ali to drži za vedno? Bodoča zgodovina bo pokazala ali gre za večno veljavno pravilo pmenjene-ga pravila, ko gre za Francoza Rodina kot profesorja in Hrvata Metroviča kot njegovega učenca. Ivan Meštrovič je po našem mnenju najvišji predstavnik oblikovalca gotove hrvaške, pa ne sežemo predaleč, če trdimo, da jugoslovanske kulture. Pisec teh vrstic je imel svoječasno priliko biti v družbi z Meštrovičem v Beogradu, kamor je Meštrovič iz Zagreba rad pohajal v družbi župnika iz Zagreba dr. Rittiga, ki se je v zadnji svetovni vojni tudi priključil Osvobodilni fronti. Ivan Meštrovič je ustvarjal v bivši Jugoslaviji trajna oela, ki jih zob časa ne bo snedel. Meštrovič pa je imel gotove politične poglede na Jugoslavijo; ni bil ne skrajni hrvaški seperatist, ne politični jugoslovanski centralist. Z osebo Ivana Meštroviča se je bavil tudi pokojni Lojze Adamič. Karakteriziral ga je dobro. Po našem mne-r.ju je osebnost Meštroviča nadvse prikladna, da v imenu vseh Jugoslovanov pove globoko besedo v katerekoli obliki tudi vsem Amerikancem. Nam se zdi, da se je splošno jugoslovansko življenje v Ameriki v letih po vojni preveč izgubljalo na strogo poli-ticnem polju. Nam se tudi zdi, da je bil ta pojav povsem razumljiv. Revolucija doma in protirevolucija in tal%o dalje Ш tako dalje, vse to je rezalo v praktično življenje in prav živo v človeško meso. Je pa po našem mnenju zopet čas, da obrnemo svoje oci na sedanje kulturne potrebe, na tipično življenje v menki, v kateri živimo in služimo svoj kruh, pa da tej men i v tekmi z drugimi narodi pokažemo, kaj smo na splosno vzeto kulturno zmožni. Kipar profesor Ivan Meštrovič je naravnost od usode poklican, da tolmači veličino duhovnih Jugoslovanov tudi v Ameriki. 2e obstojajo njegova kiparska dela, na primer v Chicagu. To ni dovolj! Usoda zahteva od Meštroviča naj tu v Ameriki ne bo luč pod mernikom! L C PEVCI ZBORA JADRAN VABIJO NA 35-LETNICO CLEVELAND, Ohio — Pridni pevci in pevke zbora Jadran nas zopet vabijo na njih proslavo, in sicer to pot bodo proslavili 35-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki imajo na programu za svoje prijatelje in prijateljice zelo zanimivo opereto "Valček ljubezni," za katero so se pevci in pevke dolgo pripravljali. To opereto podajo v nedeljo, 20. marca na odru Slov. del. doma na Waterloo Rd. Zbor Jadran je odsek tega doma in desna roka ob priliki raznih priredb. Podpisanemu je poleg zbora Zarja najbolj poznana zgodovina Jadrana, ker živim v območju tega zbora, to je v sredini Collin-wooda, in sem že marsikateri dopis spisal v dobrobit Jadranovih koncertov, operet in drugih zbo-rovih priredb. Moja srčna želja je bila, da bi tudi ob priliki 35-letnice napisal kratko vabilo, akoravno v tej moji težki bolezni, ki me je napadla pred kakimi dvemi meseci in pol, prav težko pišem. Med težko obolelimi podporniki in dopisniki zbora Jadrana je menda tudi naš zavedni kultur- Zarjani vabijo na koncert CLEVELAND, Ohio—Prav z veseljem opažam te dni prve znake ljube pomladi. Ne bo dolgo, pa bodo trate zelene, okrog hiš pridnih Slovencev pa že kukajo iz tal tulipani, zvončki, itd. Robini se že v parih veselo pomenkujejo vrh dreves kje si bodo spletli gnezdeče spet. Pa tudi tovorne ladje je že opažati na našem jezeru, ki prevažajo avte iz Detroita. Vse to je vehk znak, da se bližamo pomladi, oziroma pomladanskemu koncertu Zarje. Program zbora Zarja bo to pot v dveh delih. Prvi bo v slovenščini, drugi del pa v angleščini, tako da bodo prišli vsi—stari in nladi na svoj račun. Pa tudi mi, kar nas je prišlo čez veliko lužo, radi vidimo angleško igro ali opereto. Zarja bo podala opereto 'Trial by Jury," ki bo zadovoljila vsakega. Toliko miline in lepote je v melodijah, da je že :o vredno priti pogledati. • Prvi del programa tvorijo lepe pesmi, kot so; Iv. Zajčeva "Delavska himna," H. Sattner-jeva "Opomi^ h petju," A. Gru-mov "Venček'narodnih pesmi" in prelepa koroška pesem T. Košata "Vrbsko jezero." Te pesmi bo pel skupni zbor. Poleg tega boste slišali kvintet in v duetu Tony Peruška in njegovo sestro Jennie Fa tur (kdo ne bi poslušal ta dva?) Tony prihaja na vaje 16 milj daleč, prav iz Wil-loughby, kjer vzorno vodi svojo gostilno. Jenny je zopet predsednica Zarje in smo je vsi veseli. Je pač tako marljiva, vestna in skrbna za Zarjo, da vem, da tik pred koncertom še spati ne more. Slišali boste še nekaj drugih lepih točk, nakar sledi odmor in potem bo opereta "Trial by Jury," ki je v enem dejanju in bo trajala okrog ene ure. Prav lahkih in veselih src boste zapustili avditorij Slov. nar. doma na St. Clair Ave. po koncertu Zarje. Začetek koncerta bo ob 4. uri popoldne, po programu se ser-vira okusna večerja in igrala bo godba za ples v spodnji dvorani. Tudi tam bomo skupno prepevali, dokler ne bomo zadremali. Torej, še enkrat vas vse Ijud-no vabim na ta koncert v nedeljo, 27. marca. Ne bo vam žal. Na veselo svidenje! V nedeljo, 20. marca pa obiščemo koncert ob 35-letnici marljivih Jadranča-nov!— Frank Kukal. ni delavec John Lokar st. Kot je meni, tako je gotovo tudi njemu težko, ker se ne bova mogla udeležiti te zelo pomembne jubilejne proslave ob 35-letnici zbora Jadran. Vkljub vsemu temu pa želiva, da bi na tej proslavi napolnili dvorano do zadnjega kotička. Mi vsi vemo, da je situacija naših pevskih zborov težka, ampak še ne tako obupljiva. Ako bi pričeli podpirati našo kulturo vsi tisti, ki so jo do sedaj le malo ah pa sploh niso podpirali, bi gotovo mnogo vrzeli zamašili. Nadomestili bi one, katere je smrt pobrala skozi zadnja leta. Veliko je teh naših rojakov v širnem Clevelandu, Collinwoodu in Euclidu, katerih nismo videli mnogokrat, nekatere nikdar. Dobro bi bilo, da bi se vsaj delno prebudili in nudili svojo pomoč, da bi naša kulturna še živela. Zadnja leta je veliko naših aktivnih rojakov umrlo ali pa so postali vsled bolezni onemogli, da ne morejo zahajati na priredbe. Torej, z John Lokarjem, st. in drugimi zavednimi rojaki, vabimo cenjeno javnost, da napolnite dvorano Slov. del. doma na dan proslave 35-letnice zbora Jadran, to je v nedeljo, 20. marca. Priče-tek bo ob 3.30 uri popoldne. Ako se med tem časom z John Lokar st. kaj pozdraviva, se pa vidimo na tej jubilejni proslavi. Vaš stari prijatelj Anton Jankovich. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE NAJDALJŠI. PKEDOE V ZAGREBU Najdaljši predor v Jugoslaviji gradijo na gradbišču hidroelektrarne Gojak pri Ogulinu. Dolg bo nad 10 km. Nadaljevanje tega dovodnega predora pa bo predstavljal poševni tlačni cevovod, dolg nad 1 km, ki ga bodo prav tako skopali v zemlji, tako da bo cel predor meril nad 11 km. Ta največji predor v državi so začeli vrtati s petih mest. Vrtale! so se tudi skozi poševne jaške dokopali do glavne osi predora od koder nadaljujejo z vrtanjem proti vhodni in izhodni strani predora. Tako so znatno povišali število delovnih mest. Dela na gradbišču hidroelektrarne Gojak so se nekoliko zakasnila, ker v začetku niso bili odobreni krediti. Zaradi tega bo| elektrarna, ki bo imela instalirano moč 48,000 kilovatov, začela obratovati leto dni pozneje, in sicer 1. 1958. Pri vrtanju predora uporabljajo dva specialna stroja tipa "Jambo," s katerim napredujejo dnev^io do 25 m. Razen tega uporabljajo moderne stroje tudi za odvoz materiala, medtem ko upo-1 abljajo na vseh delovnih mestih najmodernejše ventilacijske naprave. Nekaj minut potem ko eksplodirajo mine, je zrak v predoru popolnoma čist. Zmogoljivost' ventilatorja znaša 25 kubikov či- j stega zraka na uro. Skratka, pri vrtanju tega najdaljšega predora i v državi se poslužujejo zadnjih J pridobitev in metod. Delavci upo-j labljajo zaščitna sredstva, tako I da so delovni pogoji kljub dolžini predora razmeroma dobri. Okoli \ 800 delavcev bo delalo tudi pozi-I mi, in to v treh izmenah. Orga-I nizacija gradbišča je tako dobra, da lahko govorimo o prebroditvi glavnih težav. Zato si lahko obe tamo nagel napredek gradbenih del. Doslej so zvrtali približno 1 km tega predora. vJoin the Ground OBSERVER CORPS CAIL CIVIL DEFENSE "Dobrota je sirota." Narodni pregovor. Pregovori v narodu so kakor brušeni diamanti. Takoj ti pokažejo VSO; resnico. Niso ustvarjeni za kratko življensko dobo. Pregovor brusijo tako dolgo, da ima na vse strani enaka okna, skozi katera se gleda v svet. Gledaš lahko v preteklost, koder je vse končano. Obrneš se v dobo sedanjosti. Življenje se toči okoli tebe, da ga lahko opazuješ. Ustaviš se nehote, ko ti pride na, misel vprašanje, kako bo neki jutri. Vasco Nunez de Balboa vam je skoro gotovo tuje ime, katerega še niste slišali. A je vredno, da si ga zapomnite. Če je kdo, potem moram zbrati tega moža, da pokažem svetu tri resnice in sicer. —da se ne izplača v življenju biti preveč ambicijozen, ne predober in ne prevelik. Enkrat v septembru tega leta bo minilo 442 let, kar je bilo odkrito nekaj važnega in sicer od moža, ki je bil dober in velik. Ime tega moža je Vasco Nunez de Balboa. Bil je sin nekega revnega plemiča. Bil je visok, lep človek, ki je imel lase, kakor da zahaja sonce in oči tako višnjeve, kakor ocean, po katerem je brodaril. In kar je glavno—tako ambicijozen, da mu ga ni bilo para. Rojen je bil v Španiji kod^r je že z mladimi leti stopil v vojaški stan. A nemirna narava ga je gnala del j in del j. Z 25timi leti je zapustil vojaški stan in se je pridružil ekspediciji, katero je vodil Bastidas. Bila je namenjena v današnjo Venezuelo. Nekega dne jim je vihar razdjal ladjo in rešili so komaj golo življenje in dosegli guho zemljo na otoku Isla Espanola. Vse je bilo nekako pobito in obupano, ne pa Vasco. Videl je v daljavah vehkanske gorske vrhove, živo zelenje tropičnega podnebja, izredno rodovitnost pokrajine ob reki Darien. Izkratka, čudovit svet. Vse to je bilo v malo poznanih krajih, ki so mu ostali v spominu. Mesto da bi obupaval, pa je koval načrte bodočnosti, kake se vrne nekega dne in zasede vse, kar je lepega. Imel pa je prijatelja, kateri ga je nagovarjal, naj postane kmetovalec, četudi ni imel pojma o tem. Zraven tega je bil preveč dobrega srca, preveč pošten in predober z dokaj zvitimi domačini. Toda glavni nasprotniki njegovi so bili beli ljudje, farmer ji v okolici. Ti so mu nagajali, kar so mogli in znali. Vzrok? Nevoščljivost in škoda-željnost, kar je ostalo med nami vse do današnjega dne. Deset let se je trudil in delal kot mravlja. A ni imel pred sabo druzega, kakor polno dela in veliko dolga. Zato je opustil svojo farmo nekega dnp in se pridružil ekspedi-diciji Senorja Enciso, kateri je bil namenjen, da najde nekje raj na zemlji in zaeno-nov dom. Ustavili so se najpoprej v deloma obljudenem kraju San Sebastian. Bili so do smrti utrujeni in zato so jih domačini izlah-ka pregnali. Balboa je bil že tedaj poznan kot močan in pogumen dečko, pa je svetoval svojim tovarišem, da se obrnejo proti reki in dolini Darien, ki mu je bila že deloma znana. Enciso, ki je vodil to ekspedicijo, ni maral Balboa, ker je bil predober, preveč pošten in pravičen v življenju sploh. Ker sam ni vedel nič boljšega, je vz])rejel sugestijo od Balboa in tako je odšla ekspedi-cija v nove kraje. Ko so prišli do cilja, so najprej krstili naselbino in sicer je bilo ime novega kraja Santa Maria della Antigua. To je bila prva stalna naselbina na kontinentu južne Amerike. Enciso, vodja ekspedicije, je postajal vedno bolj zopern. Vedno je nasprotoval Balbou, katerega so imeli radi vsi, ker je bilo znano, da se vselej in povsod postavi za pravico in poštenost napram domačinom. Enciso se je jezil, ker je bil Balboa imenovan za generalnega vodjo naselbine od samega kralja Ferdinanda v letu 1511. Prijateljski Indijanci so povedali Balbou, da leži na jugu veliko morje in, da so kraji, koder je polno zlata. Ostrmel je, ko je zrl na novo najdeno morje prvi izmed vseh Špancev. Indijanci so mu tudi povedali, da je pot v novi svet silno nevarna. Treba je prekoračiti nevarne reke in visoke gore, zraven tega pa se boriti neprestano z divjimi domačini. Potreboval bo najmanj en tisoč mož vojakov in stotine delavcev. Vse je bilo vabljivo, a Balboa je imel nekaj druzega na roki. V novi naselbini se je širilo nezadovoljstvo. Hurikani so vničih polja. Mnogi španski ne-seljenci so se zamerili Indijancem. Balboa se je trudil na vse načine, da bi pomiril ljudi, toda položaj je postajal vedno slabši. Izkušal je rešiti vse zadeve pošteno in pravično. A kar ni šlo. Nekateri španski farmerji so ga začeli tožiti pri kralju Ferdinandu, in sicer same laži. Zraven tega se je zameril staremu naseljencu, Andreas Garovito po imenu. Ta je bil včasih njegov prijatelj, zdaj je pa postal smrten sovražnik. In to vse zato, ker je hotel imeti za ženo prekrasno Indijan-ko z imenom Luaia, katera je bila žena od Balboe. boa ni odnehal. Prišlo je konec-no do odločilnega boja z Ind'-janci. Bilo jih je skoro kot listja in trave—Balboa pa je imel komaj 190 mož. A zgodilo se je ču do. Indijanci so padali kot muhG od krogel j. Bile so torej krogk' ki so strle moč sulice in pši®®' Poleg tega so imeli beli ljudJ® še nekaj, kar je ustrahovalo ^ dijance. Imeli so sabo silno divjih psov, katere so stili nad Indijance, da so v stra hu bežali v notranje sume Vse'to bili Bal- je torej pripomoglo, da so Indijanci odločilno tepeni in boa je imel prosto pot do svo jega cilja. Vedno je bil prvi vsem, vse je izpodbujal in kušal dajati pogum. A je bU ^ že slaboten, da se je komaj d na površju. Bilo je septembra 25. 1^ 1513. Jutro je bilo nenava<№ čisto in prilično hladno. Neki dijanec pokaže s prstom иа višjo goro in pravi; "Tisti, ki pojde črez ta vrh, ^ zagledal ocean na jugu.' Balboa je bil ves srečen ko novico. Bilo mu je kakor veku, ki vidi pred sabo vse, bilo včeraj le še v sanjah-jateljsko stisne roko Indijk in pravi. 1 " "Jaz grem sam t je preko. Nikdo ni silil ž njim, . ■ m % ko j® izginjal v daljavah. In bilo tisto napeto, kaj bo in ^ bo. Dolgo ga ni bilo videti nanadnje pa so ga staknili ^ ne oči indijanske, ko se 3®^^^ časi premikal proti najvisJ ^ grebenu tiste gore. Kot mU lo povedano od Indijancev, je bilo. Daleč za obzorjem blestelo velikansko morje-^ ker bili ljudje do smrti trudni in mučeni. Gledali so za njioi Enciso se je vrnil v Španijo in tam dosegel avdienco pri kralju Ferdinandu. Zatožil je pridnega^ in poštenega Baboa, rekoč da je slab gospodar. Dan za dnevom je lazil okoli kralja. Nazadnje je bil Balboa odstavljen. Žal mu je bilo največ zato, ker bi bil rad prvi pri tistem morju, katerega so mu opijali Indijanci. Zato je sklenil, da gre takoj z ekspedicijo proti jugu koder je bilo tisto morje. Bil je dokaj slabo pripravljen. Imel je le 190 dobro utrjenih mož in nekaj ostalih domačinov. Tako so odpotovali dne 1. septembra leta 1513. Štiri dni kasneje je prišla ek-spedicija v Aclo in se tam izkrcala. Takoj so začeh z delom v pragozdu. Zadeli so kmalu na reke, ki so bile podobne zelenim tunelom. Bilo je vsepolno krokodilov in strupenih kač. Opice so vpile nad njimi, jaguarji so jim sledili in napadali ljudi, če je bilo količkaj prilike. Voda ni bila dobra, komarjev in muh vsepolno. Tudi netopirji so jih napadali. Ljudje so morali preko močvirja, večkrat do vrata v vodi. Balboa je bil prvi vedno in povsod, drugi so samo sledili. Hrana jim jo kmalu pošla. Da so mogli napredovati po prazgoz-du, se je bilo zahvaliti le domačinom, kateri so jim bili v začetku prijazni. Neki Indijanec jc pokazal z prstom na najvišji greben mogočnega gorovja in rekel. "Z vrha najvišje točke se vidi morje na drugi strani." Balboa se jd trudil, da vzdrži svoje ljudi pri moči in volji, da gredo naprej. Za prvimi Indijanci so prišli drugi rodovi, pred vsem Quare-qua, ki pa niso bili več prijazni Balbou in njegovim ljudem. Težava je bila, ker so niso imeli beli ljudje kam umakniti. Povsod so naleteli na osvražne Indijance, da je bila pot v resnici obupna. Hoteli so se namreč umakniti, da bi se izognili bojem. Pa kar ni šlo. Vsled tega jim ni preostaja-lo druzega, kakor bitka. Ljudje so bili vedno bolj trudni, a Bal- 0 ocean ali Pacifični ocean ga poznamo danes. Balboa pa ni užival dolg'^ > je slave. Španski kraljevi ^ ^ je bil vedno poln nevošljivc® ' so toliko časa intrigirali, џ dosegli svoje cilje. Tako 3^j, neki Pedrarias, katerega j® j imenoval za naslednika ; Ta je začel tožiti izrednega da je izdajalec. In prišlo 3^ у. daleč, da je bil Balboa o Ijen. Obtožba izdaje je bil® skozi zlagana. Tako j^ , mož, ki je želel biti P'''^,gDO| vseh ljudi, mož, ki je nevstr^ .. branil pravice vsakega čloV iišil < mož, ki se ni nikdar stras^ ц, i in težav. Bil je izredno d® _ i plemenit. In plačilo, ki bil? j Dobrota je sirota. ' : ČLOVEK, KI JE ŽIVI L OD LAJANJA Ta človek je živel še v gto^ zadnjo svetovno vojno holmu. Bil je občinski nec, njegova službena \ pa je bila kaj nenavad^^,^. Stockholmu je bilo nartir'^'^^ konom prepovedano tmetJ lanJ' iei" stu pse, ki bi & svojim _ p) motili nočni mir meščano bi odkril, ali kak meščan skriva na svojem dvoriš"^ je hodil ta občinski џ ponoči po mestnih ulicah |,o jal ter tako izzival pse. Ce je kak pes nasede lajanju in začel tudi sam a je bila to prav gotovo zadnja noč v mestu. Na poročila, ki ga je dal ^ ^tr dan "lajajoči" uslužbenec. 3 .ji činske oblasti poskrbele, da pes lastniku odvzet. Čeprav je ta uslužbenec ^ bel, da bi nočno lajanj« motilo stockholmskih pC cev pri njihovem zaslužen® čitku, pa je imel tudi »'"■ J"- " hfc ražniko, ki so trdili, da nin ne kali nočnega miru kot оп ^^j,, kajti ko začne lajati, dvig'^® sen hrup, ki bi ga no mogl" praviti niti dvajset najbolj jočih psov . . . ENAKOPRAVNOST STRAN 3 MUNCHEN SE SPET VESELI.. Sedaj je še denar za veselje, potem bo šel pa spet za topove in tanke—pravijo Nemci Munchen v januarju 1955— V nekaj letih bo praznoval Munchen 800-letnico svoje ustanovitve. Za to pomembno obletnico .si Munchenčani na vse kriplje prizadevajo, da bodo zbrisali, zadnje sledove te "neumne" voj-! ne, kot jo danes sami kaj radi imenujejo, in bo vstal nov, prerojeni Munchen. Toda to ne bo lahko, kajti noč in dan so angleški in ameriški bombniki spreminjali to kulturno bogato, skoraj mihjonsko nemško mesto— zibelko Hitlerjevega fašizma—i v prah in pepel. Cele ulice in trgi i so bili dobesedno zbrisani s sve-uničeno je bilo 40 odstotkov niesta. Od 262,000 stanovanj pred vojno je bilo popolnoma, uničenih 80,000 in koliko je bilo še teže poškodovanih! Tri četrtine kolodvorske četrti so bile uničene, več kot polovica središča mesta, 70 odstotkov ^^^^^•binga je bilo porušenega,! Uničene so bile bogate knjižnice, muzeji, po vsej Evropi znana Pinakoteka, univerze—^vse je bilo v ruševinah, nad 300,000 pre-1 bivalcev pa je ostalo brez strehe... I In kakšen je Munchen danes, deset let po vojni? Iz pepela se je dvignilo novo mesto. Cele mestne četrti so ponovno zaživele. Zgradili so že nad 60,000 stanvanj. Po vsem niestti privabljajo danes kupce nove moderne trgovine z velikimi, svetlimi izlq^bami. Mnogo Je ze obnovljenega, na vseh straneh pa rastejo, in to zelo naglo, stanovanja, nove tovarne, veliki obrati, moderne trgovske m poslovne hiše Nad 60,000 ljudi pa je kljub temu se vedno brez pravega sta-sprehodu po tem. . ^^dratnih Itiloflietrov veli-2 Še vedno srečuje^ ka Veliko dela še ča- obisku pri ^ubensu Munchen se znova uveljavlja— mesto je spet po-^ • T^'govina, posli, bogate mu-Js e in galerijske zbirke, a tu-naravne lepote so zastopnike vsega sveta zvabile sem-v Munchen, ki je poleg tega važno železniško, cestno in acno križišče. Promet skozi ^'"(^hen je zares dokaj živahen, t " v ilustracijo omenim le ^ > a Vozi čez Karlsplatz v Mun-enu vsako uro nad 25,000 avtomobilov ! r Pinakoteko so po- ® bombe, a bogata zbirka v ostala. Stisnili so jo Hišo nemške umetnosti," jI dali na razpolago ne-rih ?^°^torov. V ostalih prosto-je klub ameriških oficirjev. ^ o ga Vrsta razkošnih limuzin vhodom z dolgim bal-dre^^°^ tako da je človek v za-naj vstopi v galerijo umetnin. je in vstop v vse mun- breZM i" galerije je Temu tudi pripisu- TEKOM CASA, n-u zobozdravnik Ave. in drim i? S}.. je okrog 25 nacfiu ?°bozdravnikov v tej BAiit ^ Prakticiralo in se if-„ J se dr. Župnik še vedno nahaja na .svojem mestu. nemogoče priti v knri. ^ vaMm zobozdravni vr^i' bo Dr. Župnik iz- na morebitna popravila T n« • in ga nadomesti) ni treba imeV. dolofeneea dotrovora Dr. J. V. ŽUPNIK ®131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-5013 Njegov naslov je 'ogal Easi 62nd Street; vhod ,™o ne East 62nd Street, je odprt od 9.30 zi. ' do 8, zv. Dr J V. ŽUPNIK jem precejšnje število obiskovalcev, saj sem imel že v teh nekaj dneh priložnost spoznati, da Nemci temeljito izkoristijo vsako priložnost, da lahko nekaj vidijo, ne da bi bilo treba pri tem šteti pfeninge in marke. V visokih dvoranah visijo slike svetovno znanih mojstrov. Tu so zbrane neprecenljive vrednosti, ki nudijo obiskovalcem s svojo lepoto čudovit užitek. Platna, po katerih so drseli čopiči velikih umetnikov, se vrstijo pred menoj. Tu se srečujem z deli Giotta, Grunewalda, bratov Ayckov, nesmrtnimi umetninami Durerja. Naj omenim sa-' mo njegov znani avtoportret. In Rubens s svojimi velikanskimi platni—po šest, sedem metrov visokimi slikami. Niso mogli vseh njegovih platen spraviti v: eno dvorano, človeku se utru-1 dijo oči, ko gleda podobe, kate-| rim je vlil veliki slikar toliko le-1 pote in življenja. Njegov Bak-j hus. Rop, Boj Amazonk ... To ; so nesmrtna dela, katerih lepoti roka ne zmore opisati, to je tre-! ba- videti. j In komaj se naužiješ Ruben-; sa, te že«čaka Rembrandt, nato' Van Dyck, Tizian in na desetine, mikroskopsko natančno slikanih podob poznobaročnih in poba-: ročnih mojstrov do znanega Se-: gantinijevega orača. Stoj! To je; vendar naš Grohar—sem pomislil ob tem privlačnem delu. Ure bi stal ob njem in ga gledal, a kaj, ko je tu še na stotine slik. V vsem prvem* nadstropju vabi človeka bogata mestna'galerija z zbirko del najpomembnejših nemških romantičnih slikarjev od SchwinSa do Spitzwega Feuerbacha, Lembacha in Bock-lina. Tu sem videl tudi dela Menda in drugih realistov, ki so konec 19. stoletja delovali v Munchnu in bili sodobniki našega Ažbeta in Vesela. Dobre štiri ure sem hodil od slike do slike. Povem vam, pošteno me je bolela glava, ko sem le bežno premotril nad 1000 slik. V depojih pa jih imajo baje še nad 20,000! Za dolge tedne je tu zbranih občudovanja vrednih slik, ne le za nekaj kratkih ur. Toda bogatih zbirk umetnin v galerijah in muzejih je v Munchnu še mnogo in človek potrebuje več dni, da bi si ogledal vsaj najvažnejše in najlepše. Televizija pri "Debeli Katrci" Mala gostilnica v Schwabingu, boemski četrti bavarske prestolnice. Tu so zbrani študentje in umetniki. V francoščini, angleščini, španščini, kitajščini, ro-munščini in nemščini teče pome-nek o Giotti, Grunwaldu, Dietzu in Picassu. Pri neki mizi zago-varja črni bradač nekega Ass-j beta. Prisluhnem. Nekam doma- če mi zveni to ime, čeprav ga je človek izgovoril v trdi nemščini. Nisem se zmotil. Zares je šlo za našega Ažbeta, za slovenskega slikarja, ki je dolgo časa živel tu v Schvyabingu in imel svoj atelje v Greorgenstrasse. Nehote me ob tem zavede misel na tiste stare čase, ko se je ves umetnjakarski svet zbiral v Simplicissimu in Katekubu ("Debeli Katrci")—dveh krčmah boembskega Schwabinga. Semkaj sta kaj pridno zahajala tudi Ažbe in naš Vesel in morda še marsikateri od naših ljudi, ki so študirali ali delovali v starem Munehenu. Tu je tudi stanoval Lenin, ko je živel tod v emigraciji. Iz globokega premišljevanja na že davno minule dni, o katerih mi je že tudi pravil stari Munchenčan, me zmoti novotari-ja nove dobe—gostilničar je pravkar odprl—televizijski aparat. Z njim danes privablja goste. Stari Schwabing izumira. V kolikor ga niso uničile angleške bombe, ga načenja novi čas s televizijo in najrazličnejšimi avtomati, katere si je omislil gostilničar. In sedaj gledamo na polmetrskem platnu sivolasega Adenauerja, kako sprejema mleko in prave skladovnice sira ob svojem 79. rojstnem dnevu. "Sedaj sem pa resen konkurent Mendes-Franceu," se smehlja številnim gostom —: i n filmskim lepoticam — stari kancler. Toda kmalu se mu razleze obraz v zadovoljstvu, ko mu pri-neso na mizo dar nekaterih njegovih ministrov—svetleče steklenice renskega in moselskega vina. Mlekoprelatom in kardinalom, miniko in sir je dobrosrčen gospod Adenauer takoj naprej podaril revežem in otrokom, z vinom pa bo sam preganjal skrbi, ki ga čakajo v njegovem 80. letu. Stari Munchen in njegovo veselje Munchen in pivo—to je nekaj nerazdružljivega. Za zajtrk, malico, kosilo in zvečer pozno v noč ga srkajo Munchenčani—v številnih pivnicah, ki so na gosto raztresene po vsem mestu. Najbolj znamenita in v mnogih pesmih opevana pa je dvorna pivnica, znani munchenski "Hofbrau-haus." Tu se ob večerih, zlasti ob sobotah in nedeljah zbira stari svet nekdanje kraljevske prestolnice Bavarske. Samo tu ga. v Munehenu še pijejo iz pravih lončenih litrskih vrčkov. Dokler nisem prestopil praga z neštetimi slikami in rezbarija-mi ter lestenci okrašenega hrupnega "Hofbrauhausa" sploh nisem verjel v tako veliko moč piva. Tu i^a sem videl za mizami prepevajoče, veselo razpoloženo ljudstvo. Večina ljudi ima tu, ob sobotah že svoje stalno omizje. To so večidel starejši meščani-upokojenci, pa tudi popotniki in turisti radi zaidejo semkaj. Drug za drugim kličejo na mizo: "Noch ein Mass." In brhke to-čajke v pisani bavarski noši nosijo pivo na mizo kot za stavo. Najmanjša mera je liter. Dobri pivci pa izpraznijo v enem večeru tudi po 6 do 8 "meric." Zato je tu vse tako glasno, sproščeno. Godci v trhastih hlačah ubirajo Radetzkega koračnico—vse se objema. Tu so si vsi prijatelji, strici in bratje. Dolga omizja se objemajo in prepevajo tisto, veselo; "Mi ga pa pijemo ...!" Nad 2000 ljudi se veseli v pivnici. Zgoraj je restavracija. Tu se zbira "boljša" družba—bogati trgovci in ameriški oficirji—kjer ga pa pijejo le iz kozarcev. Pustni karneval se je že začel V nemškem gledališču je bil pred-zadnji mesec veliki pustni ples. Z njim se je uradno začelo pustno praznovanje in veselja-čenje, ki je trajalo 1128 ur ali 47 dni, vse do torka 22. februarja. Izložbe so že polne najrazličnejših, lepih in grdih, cenenih in silno dragih plesnih oblek, zlatih in srebrnih čeveljčkov, frakov in smokingov. V izposojevalnicah maškeradnih kostumov že visi nad 10,000 najrazličnejših oblek za maske. V posebnih večernih tečajih se šola nad 500 mož, ki skrbijo za red v dneh veselja. Študenti se v velikem številu prijavljajo za maske v dolgem karnevalskem sprevodu in za spremljevalce damam. Na sporedu so najrazličnejši "gala" plesi—od novinarskega plesa do Noči umetnikov. Beneške noči itd. Vsega skupđj bo nad 1000 veselih pustnih prireditev. Munchen je postal že svetovno znan po svojih pustnih karnevalih. Veselja željne skupine turistov se prijavljajo iz mnogih tujih dežel—iz Švice, Francije, skandinavskih držav in celo iz Amerike. Sedaj je še čas, in tudi nekaj denarja za veselje—menijo Nemci—kmalu bo šlo spet vse za topove in tanke. B. Kuhar. —Slovenski Poročevalec JAPONSKE DELAVKE BI SE KADE OMOŽILE Več tisoč mladih tovarniških delavk predilnice svile "Omi" na Japonskem je zadnjič stavkalo, ker so si hotele priboriti pravico, da bi se smele omožiti. Dekleta se namreč pritožujejo, da vodstvo tovarne vsako delavko takoj odpusti, kakor hitro se poroči. Razen tega izjavljajo te pogumne Japonke, da podjetje zvišuje mezde samo tistim delavkam, ki prihajajo redno vsaj enkrat v tednu v tovarniško-dvorano poslušat budistične molitve, ki jih bere ravnatelj tovarne s tablic prednikov. Dekletom tudi to ni po volji, da morajo vsakodnevno delo pričeti s prepevanjem verskih pesmi. Vodstvo tovarne sicer priznava, da odpušča delavke, ki se hočejo poročiti, utemeljuje pa ta ukrep s tem, da so za možitev še premlade. Povprečna starost delavk tovarne "Omi" znaša 22 let. ' GUMIJASTE inšE V Kobenhavenu, glavnem mestu Danske, so začeli izdelovati prve hiše iz gumija. Pravžaprav je to neke vrste najlonska nvasa, pomešana z elastičnim gumi jem in povezana z železnimi vezmi. Hiša, izdelana iz te mase, je čvrsta in vzdrži silo vetra, ki pi^ ha z močjo 200 km na uro. Montaža takšne hiše, ki ima šest sob, bi veljala v našem denarju okrog milijon dve sto tisoč di narjev. Zanimanje za te hiše je zelo veliko; prva tovarna gumijastih hiš ima že mnogo naročil iz inozemstva. AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 321/4 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; j 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54; je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevija ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. V BLAG SPOMIN ob šesti obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mama JOSEPHINE MOČNIK Zatisnila je svoje blage oči dne 15. marca 1949. Ko bi ljubezen govorila in solza mrtvece budila, ne krila Tebe bi gomila. Na Tvoj grob bomo položili rudeC-ih vrtnic šopek lep,^ naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet! žalujoči: JOHN, soprog STANLEY, sin v Floridi DOROTHY, hčerka JENNIE KOPRIVEC, mati vnuki in sorodniki Cleveland, Ohio, dne 15. marca 1955. OPREMLJENO SOBO in garažo se odda v najem. Si lahko tudi kuhate. Vpraša se na 1162 EAST 60th STREET TRGOVSKI PROSTOR na 6731 St. Clair Ave. se odda v najem. Vpraša se na 6737 ST. CLAIR AVENUE lei. EN 1-9426 HIŠE NAPRODAJ Ivanovo dekorirana hiša za eno družino; 6 sob, blizu fare sv. Jožefa, trgovin in transportacije. Zelo pripravno za družino, ki raste. Cena $14,900. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185 St. — KE 1-5030 m THANKS MR. OUTDOOR for PREVENT THANKS HEIPW6 PREVENT /јШМ Ji V C \ w \ hgo Croquettei>i New Star Famous for His Jokes fm... шеек! . . . junk in the ottic and bosement! Get rid of it and your homo will be safer. Other good rules arc: Don't Fmokc in bed — Don't use frayed electric corf's - ^ Don't use flamniiihle cleaning fluids - Don't ovi r- ^ load yourwiring .systeHi — Don't let children play \\ with matches and Be careful with pil stoves! ^ SPARKY SAYS: DON'T GIVE FIRE Л PLACE TO START! PITTSBURGH—Did you know that Mediocre Midgets, the short cigarettes for the smoker in a hurry, are now available in a new package? ' You will soon be hearing about Mediocre Midgets and a score of other imaginary "products" which poke good-natured fun at radio advertising. Because Rege Cordic, originator of these "products," will soon become the star of station KDKA's morning wake-up program. His loyal fans say Curdic is the most > , ^ cheerful voice in American radio. Only 28 years old, Cordic was top star of another Pittsburgh station until he signed a long- _ .. term contract Rege Cordic to entertain the million folks who listen to KDKA every week. Rege Cordic's jokes have made him famous.. There is the one, which sounds like a radio commercial, with a voice wh^ch says: "Well, boss, I guess'we're all ready for the big stick-up tonight, eh?" Another voice; "Oh, not tonight, Scarface. It's this nagging backache." "But, gee, boss. We been planning this for months! Uh, boss, do you have the minor muscular aches and pains that generally accompany such disorder?" The other voice: "Yes,. I do, but not only that. They persist and recur frequer.tly! There'll be no stick-up tonight." "Boss, you need Gizzard's 1 'ttle Cotter Pins for nagging ! aikachcs and minor muscular avhcs and pains that generally accompany such disorder." Features Odd Characters Coi die's most important cre--■^'-7 p.. the many odd charac- ters who keep butting into his studio. There is Screaming Mad K '.' Eldowney, coach of East Oct.... shoe University's baseball tfe