226. štev. Velja v Ljubljani in po telo leto pol teta Četrt let« 7« rcesec Za inozemstvo: K 400*— 200 — 100 — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . . 4 dolarje Četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj poiiljajt •Mročnino po nrkaznici. celo leto pel leta. Četrt leta u mesec računajo po ostoru la sicer i ter 55 mm . ra enkrat 2 K .krat popnst. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Telefon štev. 44. —1 Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Važni sklepi plebiscitne komisije. LDU Celovec. 20 sept. Danes .ie Dfcbiscitna komisija sprejela nastopne važne sklepe: 1. V občinah, ki šteieio večie število glasovalcev, bo več glasovalnih prostorov. In. sicer približno za vsakih 600 glasovalcev po en glasovalni prostor. Ta sklep se ie spreiel z ozirom na želio. da nc bi trajalo glasovanie dva ali celo več dni. 2. člani občinskih odsekov in orožniki bodo glasovali v oni občini, kier bedo na dan elasovanla. vršili svoio službo. 3. Vsak glasovalec dobi pred vstopom v glasovalni prostor kuverto. v kateri bosta ena bela In ena zelena glasovnica. V posebni celici raztrže glasovalec glasovnico za ono državo, za katero noče glasovati ter vtakne obe glasovnici (celo In raztrgano) v kuverto, ki io nato odda. » Iz Celovca poročalo: Poveljnikom orožniških čet v Velikovcu. Borovljah in Celovcu bodo pride-lieni za kontrolo ententnl častniki. Svečan sprejem regenta v Sarajevu. LDU. Sarajevo, 19. septembra. Okrog poldneva so se pričela zbirat! veliko množico ljudstva na ulicah. Od Kioska pa do tobačne tovarne ter. do Marijinega dvora £0 stalo uradniške obiteij! In delavci, ki so došll Iz okolice. Pri čakalnici lokalne železnice jo postavljen velik kiosk, okrašen z državnim grbom, z zastavicami in zelenjem ter pokrit s preprogami. Okoli njega so so postavili civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki. Na vseh licih Je bilo vidci) navdušenje in veselje. — Ob 17.30 Je došcl dvorni vlak s prestolonaslednikom In njegovim spremstvom. Navdušeni živio-klici so zaorlll, godba Je zasvlrala vse tjrl narodno himne. Voz, v katerem Je potoval regent, Je bil poln cvetja. Regent Je pozdravil častniški zbor z besedami: »Pomc-zl Bog, Junači!« Nato Je obšel častno četo, potem se Je vrnil b kiosku, kjer mu Je predsednik občine izrekel dobrodošlico. Sprevod do dvora Je bli sijajen triumfalen pohod. Končno število poslancev konstituante. Beograd, 20. septembra. (Izvirno poročilo.) Državni odbor Je zaključil razpravo o številu poslancev za konstituanto In o razdelitvi na posamezne pokrajine. j Službene Novlnc« priobčujejo poročilo in i.cr.čpcveljavne sklepe Državnega odbora. Vsa država se razdeli v 58 volilnih okrožij, k) votlo skupno 419 poslancev. Beo- grad Jih voli 6, Zagreb 5, Ljubljana 4. Po pokrajinah odpade na Srbijo z Macedonljo 158 mandatov, na Slovenijo 40, ozir, če še Koroška ne bi mogla voliti, začasno samo 38, na Črno goro 10, na Dalmacijo 11, na HrvatskoTn Slavonijo 93, na Bosno In Hercegovino 63, m V«Jv«di«o -U, Razdor v radikalni stranki. Beograd. 20. septembra. (Izvirno poročilo.) Že dolgo tleči spor v radikalni stranki e bruhnil sedai na svetlo. V »Samopomoči« le priobčil Protič oster uvodnik proti ukazne- mu zakonu in ministru za konstitu-anto Markoviču, kj ie zakon izdelal. Markovič ie vsled tega odložil glavno uredništvo »Samouprave.« ANTANTINI ČLANI RAZMEJITVENE KOMISIJE ZOPET V MARIBORU. Maribor. 20. septembra. (Izvirno poročilo.) Antantini člani razme-iitvene komisije so dosodi danes ziutrai iz Beograda z vlakom v Zidani most. od koder so se potem z avtomobili povrnili v Maribor. PRVI DIPLOMATSKI SPREJEM PRI DR. TRUMBICU. LDU Beograd, 19. septembra. Zunanji minister dr. Trumbič. Je včerai snreiel prvikrat člane diplomatskega zbora, danes pa le spreiel vse uradnike zunanjega ministrstva, kf so se mu prišli predstavit. PLAČE NAŠIH POSLANIKOV. LDU Beograd, 19. septembra, ministrski svet ie sklenil, da se ■rar.Tr,- -jh--........ | M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman, (Dalje.) h !«P?e1'^a,1te me* oče- i*1 vl- «0500- ';s. »Nihče &i,a D0»umna devoi-•'.a usoeh vaiffL*3* ni man1 zavzet »az. in vendar, nih* ue8f0 sem več od mene. Da ste ffcfH zan1e ni. da so se lehko vršHa ?ai zbra' »■a v Meudonu. * T vre™&™vse lo le sluga. Priznati k> morate vsi. naiw pa vi. moi oče. Toda iaz. vaša prava 'n resnična voditeljica, nisem zahtevala vzlic svoiim zaslugam doslej sč nikake nagrade. Oospod Ouiški ima SVOlii delež, gospod Condčški svojega. in vi ostali takisto: vsakomur le ogotovJieno. kar mu gre. Gospoda, ai tirjam tudi iaz. Ne sklicujem se veIikoda^'e: zahtevam. Ie iz-ctnff Ixvg°dbe. Moi delež ie prostost gospoda viteza de Capcstanga. e. gospod, svobodni ste. Nihče zvišaio plače našim poslanikom v Londonu. Parizu in Washlngtonu na 5000 frankov mesečno. Poslaniki v drugih Jeralih imaio mesečno samo 4000 frankov. KUGA NA REKI? Milan. 20. septembra. (Izvirno poročilo.) Corriere della Sera poroča Jz Reke. da so se pojavih tam 4 slučail kuge. Vsled tega so zaprta vsa gledališča in kinematografi. REGENT OBIŠČE CRNO uORO IN DALMACIJO. LDU Beograd, 19. sept. Dobro Poučeni krogi trdilo, da poseti re- flfent spomladi Crno goro In Dalmacijo, teh plemičev vas ne bo zadrževal!« S prlrolemm veličanstvom le iztegnila roko. Zarotniki so sklonili glave in stopili vsaksebi. Capestan-gu v znam en le. da mu le prosta pot Caoestang se le globoko poklonil Gizeli. ne da bi rekel besedo. Nato le odšel s ponosnim in mirnim korakom: na prvi stopnici se ie ozrl. Še enkrat so se srečale niego-ve oči z Oizelinimi. Pogled se le ob-lel s nogledom. a le za h$. Počasi ie stopal vitez na vrh ter Izginil zarotnikom izpred oči. »Niti besede nismo zahtevali od niega. da ne izda ničesar!« Ie kriknil Cinq-Mars, zelen od gneva. »Vitez de Caoestang vas ne Izda!« je rekla Gizcla. »Kdo jamči zani?« »Jazi« le odgovorila. »Jaz, s svono glavo in svolo lastno besedo!« Vojvoda Angoulčmski Je stopil k ml, videč, da H ie lice beleiše od snega. Razprostrl ie roke. in Gizela se ie zgrudila vanio brez zavesti. RE VOLU CI JON ARNI DOGODKI V, ITALIJI. Berlin, 20. septembra. (Izvirno poro- čilo). Iz Rima poročajo, da Jc zasedlo mnogo najemnikov stanovanj več hiš In lastnike hiš pognalo. Na hišah so Izobesoii nato rdeče zastave. Berlin, 20. septembra. (Izvirno poro- čilo). Italijanski listi poročajo, da so poljedelski delavci prijeli in razorožili v Turinu mnogo oficirjev ter Jih potem Izpustil!. Berlin, 20. septembra. (Izvirno poro- člo). Kakor poročajo iz Rima, Je eksplodi- rala v soboto v borznem poslopju v Gen-ni bomba, ki pa je povzročila samo stvarno škodo. Po nadaljnih poročilih iz Milana, je zletelo istega dne v Mantui skladišče smodnika v zrak. Mrtvili Jo 5 oseb. Skladišče so spustili v zrak v karabinijerJe preoblečeni revolucijonarci. AMERIKA PROTI ITALIJI. Nc\v York, 20. septembra. (Izvirno poročilo.) Ameriški listi pišejo v zadnjem času zelo ostro proti Italiji. Očitajo Glolittijj in njegovi vladi, da ne znajo nastopiti proti očitno boljševiškemu gibanju v gornji Italiji. Amerika ne more podpirati nobene države, kjer se širi komunizem, pa bo zato nastopila tudi proti Italiji. Ako rimska vlada ne naredi kmalu reda, bo Amerika ukinila vsak uvoz v Italijo. MALA ANTANTA KOT NADOMESTILO ZA AVSTRO - OGRSKO LDU Pariz. 20. septembra. (Ha-vas.) »Petit Parisien« priobču>ie članek češkoslovaškega zunaniega ministra dr. Beneša. v katerem dr. Boneš z ozirom na razne komentarje o mali antanti izfavlla. da Domenimo nogalania v Beogradu fn Bukarešti za niega podlago za gospodarsko in politično obnovo Srednie Evrope. Temelino načelo, ki ga sedal in vedno vodi. lo neobhodna potreba miru in organizacije Srednie Evrope. Vsa pogaiania in dogovori so v duhu politike velike antante, kj ie od premirla leta 1918 naorel stre-mila za tem. nadomestiti organizacijo. ki io ie orel tvorila avstro-ogr-ska monarhiia. z novim političnim sistemom, ki v nasledstvenih državah zalaniči koristi jireišnlega režima brez naoak. Končno poudaria dr. Beneš. da bo mala antanta vodila prilatelisko politiko o roti Avstriji in Ogrski. PREDSEDNIK DECHANEL V. BLAZNICI. Ženeva. 20. septembra. (Izvirno poročilo.) Zdravstveno stanie De-schanelovo ie vedno slabše. Ker so se Dri niem Dokazali očito znaki blaznosti, so ga Drepellali v blaznico. XXI. Pazite na čebriče. Ko le stopil Capestang iz Angou-lemskega dvorca, se mu le zdelo, kakor bi imel žerjavico v glavi. Ihteoie ga ie sililo in kletve so mu goltale v grlu: nairaiši bi se bil znesel nad vsem svetom zaradi katastrofe. ki se ie zgrinjala nanl. Toda vkliub nesreči in vzlic temu. da le niegovo sroe Prekipevalo žalosti za Gizelo. so mu neprestano in čedaMe strašneie odmevale v glavi besede. ki so bile krive, da ie v kleti zavpil od groze ter izdal zarotnikom svoio navzočnost: »N o c o i bo francoski kralj zastrtiplien !« Oh. teči v Louvre. vdreti vanj kakorkoli, izsiliti si not do Ludvika in ga posvariti! Kako nat pride o pravem času? Morda ie prepozno že zdai! Zakai se ie moral odpraviti z doma peš. brez svoiega Bliska! »Cogolin!... Kje si, lopov? Oh, malopridnež! Gotovo ie šel v, kako beznico in se nanil!« Vprašanjem glede inseratov f. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dopisi naj se frankirajo —■ , :: Rokopisi se ne vračajo. V znamenju avtonomije. Kakor Je bilo pričakovati, hite vse stranke označevati svoje stališče Slede ustavnega načrta, saj bo ustvaritev ustave tvorila glavno nalogo konstituante. Stranke so v glavnih obrisih nenavadno hitro pokazale svoje ustavne programe, toda — le v glavnih obrisih. To se pravi, domala vse so se Iziavile za av-tomijo Slovenije, oziroma za razdelitev državo v province ali pokraiine, ki bodo opravljale gotov del Javnih poslov v okviru pokrajinske avtonomije. Klerikalci in socijalni demokratje so bili že. od vsega začetka za decentralizacijo; bila Jo podoba, da gredo posameznih! v svojih avtonomističnih težnjah precej daleč, dasl preciznih izjav ni bilo no slišat!, ne čliati. Očlvldno so tudi med njimi obstojale znatnejše notranje razlike v nazira-njn. Klerikalci so že hoj po razpisu volitev nastopili z geslom: avtonomija! Socijalni demokratjo priobčujejo v nedeljskem »Na-preju« program m avtonomijo, Izjavljajoč se za to, da ostanejo nekatere zadeve vsej državi skupne, za druge pa da sklene državni zbor le okvirne zakone. Istočasno Je dr. Tavčar, ki predstavlja še vedno močno frakcijo v demokratski stranki, priobčil v »Slov. Narodu« članek »za veliko, veliko avtonomijo«. Na sestanka napredne latelegence, M ga Je sklical za nedeljo 19. t. m. dr. 2erJav v Ljubljano, Je bila Isto-tako v ospredju razgovora razprava o avtonomiji In določiti razmejitve med državno upravo In pokrajinsko samoupravo. Samostojna kmetijska stranka, ki se gotovo pri volitvah Izkaže kot dokaj močen političen (akter, sicer menda še ni precizirala svojega stališča, toda izjava Ivana Ureka, enega glavnih strankinih voditeljev, v zadnji številki »Kmetijskega lista«, kjer se izraža proti centralizmu, kaže, da bo cela stranka sledila tej smernici. Da se narodno-socijalna stranka ne bo izjavila dosti dru-gače, smemo, sodeč, po nienlh voditeljih, tudi sklepati. Tako za centralizem pri nas daues ne nastopa nihče več, razen — komunistične stranke, ki pa Je v to poklicana po ccll svoji socijalno-politični ideologiji. S tem so pa ne pravi, da se glede avtonomnega vprašanja ne bomo več lasali. Nasprotne; zakaj med avtonomijo in avtonomijo je lahko že velik razloček. Zdaj bo šlo predvsem zato, kaj ostane pridržanega državni oblasti in kaj pokrajinski. Pri tem bo odločal dostikrat, ako ne vedno, stran-karsko-polltlčni nagib. Klasičen primer zato bo bržkone na pr. vprašanje, ali naj so ljudske šole v državni ali pokrajinski upravi. Dalje vprašanje, ali je deželna vlada oziroma njen predsednik odgovoren skupščini ali osrednji oblasti. Navedli smo le dva slučaja, ki bosta gotovo v kratkem predmet srdite polemike; podobnih spornih vprašanj med našimi avtonomisti bo brez dvoma še mnogo. Zlasti ker se bo živahno obravnavalo vprašanje, kdo je Iskren avtonomist, In kdo le navidezen^ vse pod vidikom stranskih političnih motivov. No, In naposled se moramo natančno Informirati, kaj mislijo o ustavi stranke v ostalih delih našega naroda. Imamo že nekaj načrtov posameznikov, v kratkem pa se obeta, da tudi celote pokažejo svojo programe. Potem sl bomo lahko napravili perspektivo. NOVE ŽELEZNIŠKE PROGE. LDU Beograd 19. septembra. Delo za vzpostavlienie novih železniških prog ie zelo intenzivno. Država ie odobrila v to svrho kredit 40 milijonov dinariev. V Srtoii se bodo nadaljevala dela na prosti Beograd—Smederevo — Mala Krstila —>' Požarevac in na Drogi Knia-ževac —Niš — Užice — Vardište. V Makedoniji se zgradi Droga, da »e snoii Kičevo z Ohrido In Ohrida z Bitoliem. Proga Gradsfoo — Prilep—Bitoli ie pričela delovati. Tudi se bo trasirala Droga, ki bo zvezala Beograd z moriem. Zgradili bodo tudi železnico iz Beograda vzdolž Save v Sabac ter vzdolž Drine, skozi dolino Pivo in skozi Crno goro V, Boko Kotorsko. VELENEMSKA SKUPŠČINA NA DUNAJU. Duna), 20. septembra. (Izvirno poročilo). Včeraj je priredila pred dunajskim rotovžem nacijonalna zveza nemških oficirjev zaeno z raznimi nemškimi nacijonal-nlml društvi veliko protestno zborovanje proti tlačenju Nemcev v Evropi. Zborovalcev se je zbralo okrog 100.000. Oovorllo le 12 govornikov na raznih mestih. Med nji- mi tudi v Imenu Nemčije major von Schil-lbig. Govorniki so bili tudi za, priključitev Avstrije k Nemčiji In proti zročtvi vojnih krivcev, ki Jih zahtevata Italija in luso-slavija. Končno je zapel Niederbsterrcichi, scher S.ngerbund več nacijonalnih pesmi, med njimi »Deutschland, Deutschland uber alles« . . ., katero je pelo vse zbrano občinstvo. BORZAL Curlh, Berlin, 9, New York 613, London 21.83, Pariz 42.50, Milan 27, Praga 8, Beograd 21, Zagreb 4.95, Budimpešta 2.10, Dunaj 2.70. Dunaj. Zagreb 236—256, Budimpešta 95—105, Varšava 100—114, češke krone 378-404, dinarji 950—1000. Beograd. Francoski Iranki 197 da 198, dolarji 29—29.50, lire 127—128, češk« krone 45, avstr, krone 10.10. LDU. Zagreb, 20. septembra. Valute j ameriški dolarji 116—116.50, avstrijska krone 40.50—41, češkoslovaške krone 168, francoski franki 750—790, napoleondorl 416—425, nemško marko 188—194, romunski leji 226—232, Italijanske lire 500 ckl 504, turške lire v zlatu 480. Beograd. Pšenica 205—208, koruza 82, banatska koruza 80, macedonski Ječmen 122, moka 0—335, mast 975. Cene v! dinarjih za 100 kg. Ne da bi dolgo klical. Je zdirjal kakor nor. V daHl. pri svetem Oer-manu Auxerskem. te udarila dve. in vseh sto pariških zvonikov ie ponovilo udarca z globokimi Jn visokimi glasovi. V viharnem teku Je pridrevil Capestang ves zasopel na trg pred Louvrom ter se ustavil Dri vratih, ki sta iih varovala dva voiaka. Pogled na zbeganega in upehanega neznanca se stražarjema očividmo ni zdel pomiriiiv. zakai brez besede sta nauerila sulici nanl »Gospoda.« je siknil Capestang, »strašna nesreča se obeta, ako ne morem govoriti takoi z gospodom gardnim kapitanom de Vitrviem.« »Častnik! Obisk!« f,e zaklical eden izmed voiakov z brezčutnim glasom. »Leoo se kaže!« ie vzdihnil vitez. otiraie si not. Onkrai 1arka » «-«11! neprevidni Srod.^’ ^ S° ** P°VZr°' S pošte. Imenovani cn- , ,, kontrolorja višji poštni ^ ***** Radej pri poštnem uradu Ljubljana I Z računčke oficijale računski asistenti- jn„! Štrukelj, Franc Perko, Ivan ICržin MatiH Kunc, Franc Rifelj, Josip Pogačnik pri strokovnem računskem uradu v Ljubljani Rudolf Lukež, Maks Mušič, Karel Ldss-bacher, Stanko Podreberšek, Bogdan Ra. steiger in Josip Biber pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. — Nameščeni kakor pošt-!> 1P?k‘ikanti so: Miroslav Urbanec, Ivan V !'iC’ a'1C Lebcn- Ivan Stanič in Mihael Valenčič. Podeljeno je odprav.,iško mesto Jesenice ob Savi poštnemu pomočniku Valentinu Siršetu in Petrovci v Prekmurju Ivanu Basrarlu - Premeščeni »o: računski J oftcljal Andre| Duša te Cjubljane v Split, poštni oficilal Viljem Puppis lz Ljubljane v Bosanski Brod, poštar Grd Havliček iz Rečice v Savinjski dolini v Rečico na Paki, poštni oficijant Anton Ivnifc iz Radgone v Maribor, poštna adjunktinja Antonija Koželj Iz Bleda v Ljubljano, poštna oficijant-ka Gizela Helmich Lz Tržiča v Celje, postna oficijantka Lojza Černe iz Ljubljane v Tržič in poštna oficijantka Dorica ErcigoJ iz Borovelj v Ceije. — Odpravniškemu mestu se je odpovedala poštna odpravnica Ema Benedck pri poštnem urada Jurklo-šter. Poštni službi se je odpovedal poštni praktikant Franc Zavašnik. — Odpuščeni iz poštne službe so: poštni praktikant Mirko Prosen, poštna oficijantka Antonija Drofenik v Pragerskem, poštni odpravnik Ferdo Smrek v Sv. Križu pri Litiji. Začasno upokojeni sta poštni oficijantki Ana Merše v Ljubljani ter Ljudmila Ražem v Mariboru. — Za Jugoslovcusko Matico so darovali: O. župnik Franc Rajčevič, Lučine nad Škofjo Loko 50 K in 300 K v avstrijskem vojnem posojilu; ga. Franja dr. Tavčarjeva 1000 K; uradništvo »Atlante« v počastitev spomina pok. Vladimirja Pirca 150 K. Novi člani: 5. orožniška četa v Velikovcu, skupno 235 članov. Posnemajte! — Brzojavske za Rusijo. Za Rusijo so dovoljene samo državne brzojavke za polotok Krim. V boijševiško Rusijo brzojavni promet ni dovoljen. — Prepoved nočnega dela v pekovski in kolačniškl obrti traja od 21. ure zvečer do 4. ure zjutraj poleti in do 5. ure po zimi. Poletni čas je od 1. maja do 30. septembra. Po tej prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči) v toliko, da se sme pričenjati eno uro in pol pred začetkom skupnega dela. Za ta dela pa je uporabljati le neizogibno potrebno število delavnih oseb, ki se morejo tedensko menjavati. Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delavne osebe in delavke. Ta naredba je bila objavljena v štev. 99. Uradnega lista z dne 27. avgusta 1920. in je stopila naredba takoj v veljavo z dnem razglasitve. Ker pa nekateri obrali vkljub te prepovedi delajo v prepovedanih načnih urah, sc opozarja, da bodo kompetentne oblasti strogo postopale proti kršitvi. Nekateri mojstri so mnenja, da sami smejo delati, ali tudi za nje velja prepoved isto kot za ostalo uslužbenstvo. Prestopiti se kaznujejo do 1000 K ali z zaporom do 3 mesecev in pri ponovnih prestopkih se odtegne obrtna pravlcp. — Razpisan ie poštni ured (flUpravniško mesto) pri Sv. Križu pri Litijo; Prošnje je vložiti tekom štirih tednov. — Nevaren železniški ropar pod ključem. Komisar železniške komisije v Indjili je zasačil nevarnega železniškega roparja Evgena Jaboreckega iz KoSnjicc na Češkem. Pri preiskavi so našli pri njem 44 zlatih prstanov, 3 zlatili ur, 9 zlatih verižic, 2 zlati broži In druge dragocenosti. Jabo-recki je izvršil že več ropov in je član razbojniške tolpe Iz Sombora, ki so jo Že tudi zaprli. V septembru je najiepše na Klopinskem jezeru, Koroška. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba. Ljubljana. «= Kdaj bomo začeli čistiti? Ljubljana ie že od prevrata sem oolna verižnikov in tihotapcev. V tem ozira ie naravnost nedosežno mednarodna. V ntei se centraliziralo Italijani. Madžari. Nemci in podobni naši oriiateln. V Liubliani prodajalo in fcuDuieto blatro. in ndirak) narod. Obenem pa vršilo vohunsko službo za Ital lito. Madžarsko in koroški plebiscit. Policija naj bi enereično poseda vmes tnad te elemente in iim do večkrat na teden preiskala obisti, ootem bi bila tudi stanovanjska be-da v Uubliani manga. c, J® Ljubljana. Ce pride Slovenec v Trst. ea povsod trledaio •postrani m v lavnih lokaMh ne dobi mcesar. če ne zna italijanščine, oa če ie ie tudil vešč. Da vedo o niem. da le Slovenec, ea preziralo. V Liubliani ie baš nasprotno. Ce pride v linj)Bansko eostilno ali restavra-ciio tržaški Italijanski verižnih, ea snreime osobie s pokloni in naivečio uslužnostio. Slovenski eostie pa ostaiaio na cedilu. Res. neverjetno se ie pri nas razpasla korupcija. Treba bo s temi novimi navadami temellito pomesti, sicer bodo eostie naše narodnosti sami prisiljeni, da nastopijo 7x>per tiste izrodke, ki demoraliziralo s pnisleDarienlm denarjem cele plasti naroda. = Sestanek za sprejem koroških otrok se vrši v sredo 22. t. m. ob 6. uri zvečer na magistratu v mestni posvetovalnici. Prosimo vsa društva brez razlike strank, vlsokošoi-stvo etc.. da nošlfaro svoie zastopnike na sestanek. Delaimo. dokler ie še čas! — Dr. Ravnihar, ki Je sedaj popolnoma zdrav, je prevzel včeraj vodstvo poverjeništva za socljalno skrbstvo. — Nesnažno«! na ljubljanskem trga. Včeraj sem kupoval pri neki stojnici ua ljubljanskem trgu jabolka. Pri tem je padlo eno jabolko na tla ki se zakotalilo po blata. Dekle, ki je jabolka tehtalo in ki ni vzbudilo ravno utiša snažnosti, je zaklicalo svoji tovarišici: »Mica, pober jabuk, pa ga mav s cuna obriši« Jaz sem proti temu protestiral in nisem hotel vzeti sadu, ker je seveda čisto mogoče, da je prckota-lil poleg blata še tudi par pljunkov. Dekle pa mi na to prav zanikrno zabrusi nazaj: »Jest ga pa le jem.« Tako neženirano delajo v pričo kupovaica; kako se šele ravna s sadjem, kadar ni prič, si pač lahko mislimo. Nesnaga pa ni doma samo na trgu, temveč žalibog tudi po mnogih ljubljanskih gostilnah, kjer dobi človek včasih jedila v takšnih posodah, da mu postane kar slabo. Glede snažnosti zaostaja Ljubljana daleč za nemškimi mesti. Ni čuda, da se v Ljubljani tako širijo kužne bolezni. — Pogrebci, ki spremljajo umrle sorodnike in znance na njihovi zadnji poti, se nam ponovno pritožujejo nad nespoštljivim obnašanjem vojaštva v belgijski vojašnici. Dogaja se večkrat, da gledajo fantje sprevode skozi okna, pri tem pa prepevajo, kričijo, trobljo, se med sabo premetavajo ali pa zbijajo neslane šale na pogrebce. Morda bi se pa le dalo dotič-nlke navaditi malo več obzirnosti in dostojnosti. — Egiptovska tema in sumljivi ponočnjaki. Te dni sem se vračal pozno po noči na svoje stanovanje na Sv. Petra nasipu. Tisti del ulice, kjer stanujem, je brez razsvetljave in v pravi egiptovski temi, tako da gre človek skozi vedno v silnem strahu, da ne skoči kdo iz kakega temnega kota nadonj. Tako je zadnjič, ko sem ravno odpiral vrata, pridrvel k meni neki vojak od nedaleč proč stoječe večje družbe vojakov in me prosil »za vatru«. Jaz sem odvrnil, da nimam vžigalic ln hitro zaprl vrata za seboj. Kaj delajo vojaki tako pozno na ulici In zakaj se ravno skrivajo po nerazsvetljenih kotih, mi ni znano. Maribor. Ta nesrečna carina. Vsa nesreča usiliene srbske carinske prakse se kaže o priliki otvoritve zavoinesra prometa z Avstriio. 3 do 4000 zavojev čaka v Mariboru na carinsko odpravo. Nemškutarsko tolovajstvo. V nedelio zvečer se ie vračala mala družba Slovencev z damami iz Limbuša v Maribor. Ko so korakali polglasno orenevaioč skozi Studence, lil’ ie napadla tolna- tamo.šniib nemškutarjev med divjimi Heil klici. Razbesneli divjaki so naskočili dražbo s palicami, steklenicami in kameniem ter končno celo za nio streljali ko ie zbežala. Orožništvo ie aretiralo dva vlavna krivca, ki sta streiiala. in m vklenjena odnehalo v zanor. Od družbe ie več oseb ranjenih. Vršiio se še nadalinia poizvedovanja. Pričakujemo, da bodo oblasti divake eksemplarično 'Kaznovale. Nemški zaerlzenec. 12. t. m. le Jožef Nakert. uslužbenec v delavnici htž. žel., v vlaku med Pragerskem in Mariborom iztrzal Ivanu Slemšku. delavcu jstotam. malo slovensko zastavico iz rok ter io z za-uičliivimi besedali vrvel skozi okno. Možakar bo za to delanje prejel svoie plačilo. Komisija za določevanje cen v Mariboru fe odredila, da ostane cena telečiemu mesu ista kot doslel. in sicer od 20 do 22 K za lev; cena voveiemu mesu Da se zniža na 18 do 20 K za ku-oiio stranke od mene. itak le Vaše vino z razliko, da ca moreio meni dražie plačevati. Odveč bi bilo dov-darip.ti. da so te vesti iz trte zvite, ker le vsakomur znano, da imam iaz lastim veliko zalotro vina" in mi torei ni ootreba.da bi isto Jamova! odVas. Dasi sem se obrnil ustno in pismeno na Vas, ds preprečite tako nostonanie Vaših zastopnikov ozir. nriiiovih potnikov in uslužbencev, in sle ml Vi to tudi obliubili. ni prene-iialo šinienie takih nov orle s strani Vaših liudi. za kar imam nepobitne dokaze. Radi teea sem primoran * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgoverno le kolikor določa zakon. IftVvg) olhrosatt tako uiostopante Valih Hudi. za Jcatere ste VJ odgovorni In tontereffii namen le. Škodovati moH trgovini. Med ttcovei ni obl-čatno. d« bi se noshtževali takih sredstev v svrho dosega skeoania krunčfl in prepuščam iavnosti sodbo o tem. ali ie to običajna ln dopustna. ali umazana konkurenca. V. LJubliani. dne 17. septembra 1920. Milko .lesih. veletrgovina z vinom. Florjanska ulica štev. 36. Mali oglasi P^da se: SODE vsake velikosti, nove, hrastove, Ima v zalogi iSodarska zadruga v Tacnju«, poSta St. Vid nad Ljubljano. 1776. DVA AMER1KANSKA FOTOGRAFICNA APARATA, KANONA, za izdelovanje brošk, na prodaj. Slika se izgotovi v eni minuti, vsak lajik se v petih minutah nauči s takim aparatom slikati. Velik zaslužek zagotovljen vsakomur. Zelo priporočljivo za invalide. Naslov so poizve v upravništvu »Jugoslavije«. 1784. POZOR, KOVAČI! Prodam čisto novo kovaško orodje poi naj-nlžji ceni. Poizve se pri Jože Fink, St. Vkl prt Stični, Dolenjsko. 1788, REG1STER-BLAGAJNA, velika, v dobrem stanu, sedenf mladih' čistokrvnih PREPELICARJEV (Forst-hunde) tet FOTOORAFIČNI APARAT * opremo, na prodaj. 1789. 2 TOVORNA AVTOMOBILA vsak 35 PS In za 4 tone teže, na prodaj. Vprašati je na naslov Jakob Kovačič, Crešnjevcl 119, Gornja Radgona. 1769. SALONSKO OGLEDALO, kakor novo, z hrastovim lesom okroženo, spodaj prostor za cvetlice, visokost 1:70, širokost 75, velja kompletno 4500 K, na prodaj. Na pogled Orad Outenbiiche! pri Šoštanju. 1770. VEČ OBLEKE IN ČEVLJEV se proda v hiši dr. Sadnika, I. nadstr, Ptuj. 1772. 2GALNO PRIPRAVO ZA ŽGANJEKUHO (lahko se kuha vedno nadalje), RABLJENE SODE od žganja in vina, različne STEKLENICE in HRASTOVE PLOHE prodam zaradi preselitve. F. Cvek, Kamnik. 1751. Kupi se: PRVOVR8TEN KONCERT-PIAN1NO M kupi, Cenjene ponudbe z navedbo cene na poštni predal 124, Ljubljana. 1T83 PARNIH CEVI (Rippenrohre), večja množina, se kupi. Dalje kupimo PARNI KOTEL (Dampfkessel). 6 atmosfer, stoječ ali vzidan, TRANSMISIJE, 50 mm prekmere, in stenske kon-sole. Ponudbe na tvornlcu koža 1 clpela And. JaJkll d. d. Karlovac. 1786. SSaižEss: TRGOVSKI POMOČNIK izvežban v mešani stroki, išče službo v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod Trgovec. 1777. AKADEMIK-BEGUNEC, absolvent realke ln geodetskih tečajev z odličnim uspehom, išče primerne službe pri kaki stavb, družbi ali podjetju za tako!. Ponudbe pod »Nujna potreba« na upravo »Jugoslavije«. 1779. BRIVSKI POMOČNIK-sUr 17 let želi nameščenja v Mariboru, Celju ali Ljubljani. Adresa v upravi lista. Razne: KDO NAPRAVI 6 sodov iz mecesna ali bora 11/4 col drva 2 m, visoka 1.25 m široka, oba dna s kri- NaJnlžJ« ponudbe na Tvornlca koža I clpela And. Jaki! d. d. Karlovac. 1788. Koroška. — Spisa Carantaiius. — Z barvnim zemljevidom Koroške, Cena 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov® svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je. da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te kHjige in širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigar-ni» v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustaviv BiSHBirEiMM« laneno seme in vse druge deželno pridelke ku-jptjfom Puie trgovina e semeni «d£ S« s Cent Piana Volfova ulica 12. 1567 Večja iiiuoHna KONJAK stari vinski jc pri slabosii vsled starosti, pri težkočah v želodcu in pešp.nju moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošilja franko za v naprej poslanih K 196-80. 1 liter za K 108. BencS Hcril, veleposestnik, grad Golid, pri Konjicah, Slovenija. 1446 Gdveistlika pisarna Dr. Karl Kodermatt-a v Mariboru {g®2r se Is ppeseSESa na Aleksandrovo cesto 12 i54i (ob vogaEu Scsdne ulice). vinskih sodov v najboljšem stanju se po ugodni ceni proda i. s. liter K 3-—. Ponudbe pod »SODI* na Anončnl zavod, Drago Be-eljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Midi prezidave lokalu predani ostalo zsiego usnja 1668 po »laskih cenak. Fr.Seunig, Marijin trg 2. v Kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone A V Laške. Modni atelije M. ŠARC iUiF prevzema zopet naročila. Sprejemne ure od 10,—12. in od 3.-6. Kongresni trg 4. 1565 CterlierjcTti hiš«. Velika množina! 1501 kjsjsmsbi V c H U a innožlnal Prvorursinl cigaretni papir in stročnice snamke ifi lfAhesse j po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Benai, Ljubljana, ietenbursoiro ulica. fene sode od olja in petroleja v najboljšem stanu kupi takoj -PROMET" fehn.-ind. podjetje dr. z. o. z. Svetlo bakrene in aluminijeve žice za prosti vod. — fnštalaeijgke potrebščine, — Cene nizke. Zavod za tehnične m elektrotehnične naprave VOJNOVIČ & Cie., Ljubljana, Wilsonova cesta št. 22. LJUBLJANA, Gradile filev. 9. 1547 M iaplTOil \mmla i Ink tj Trstje za strope izdeluje in pjodaja na debelo in drobno n\s po K 4-S0, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR r GOLUB L Proizvod Frtc hrvatsac (vernice cigarttpapira i tuijaka. — Zagreb, Maksimirska c. br. 10. Tel. 9-56. Breg pri Ptuju him na produj