Največji slmnsld dnevnik v Združenih državah Velja sam leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.< Za New York celo leto -Za iiMHuniilTO celo leto GLAS NARODA P i »_ List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily fa> riio United Stttoia liwcd every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. A TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 297. —Stev. 297. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 20, 1935. —PETEK, 20. DECEMBRA, 1935 Volume XLII1. — Letnik XLIIi BALDWIN SE JE OPRAVIČIL :-"NAČRT JE MRTEV! Sankcije ostanejo v veljavi; embarga na olje ne b(. \ 'I' AMERIKA BI NE SMELA VRNITI _ FILIPINOV Združene države so se komaj dotaknile bogastev Filipinov. — Japonska samo čaka na priložnost. CHICAGO, 111., 19. dec. — iS tem, tla so Združene države dovolile Filipineem svobodo, so napravile največjo gospodarsko zmoto. V tem »smislu so si* večinoma izrazili kongresniki, ki so se v Manili udeležili inavgu racije prvega filipinskega predsednika Quezona in so se na svojem povratku vstavili v Chi-<-agu. Kongresni ki zatrjujejo, da 6000 otokov skupine Filipinov hrani največje zemeljske zaklade, ki do sedaj še niso bili odprti. Po njihovem mnenju Japonska samo čaka, ko bo z otokov čez deset let izginila ameriška zastava in bodo takoj zasedli nekdanjo ameriško po-sest. Na podlagi podatkov, ki so si jili kongresuiki nabrali na svojem potu, bodo v prihodnjem kongresu ostro napadali vlado, ki se je odpovedala o-tokam. Ker se bo Japonska polastila otokov, ko z njih izgine ameriška zastava, bodo Združene države izgubile velikansko trgovino z miljonskim narodom. Združene države pa se niso batno odpovedale varnostni meji v mornariškem smislu, temveč so tudi odprlo pot za razmah japonske trgovine. In vse to bo nekoč pretreslo svet. Senator Ernest W. Gibson iz Vermonta je rekel: "S tem, da smo se umaknili s Filipinov, smo vrgli od se-l>e ključ do trgovine na Daljnem Iztoku ter smo našim in-dustrijalcem zadali udarec v lobraz. Odpovedali smo se ze-1 mlji, ki l»o v bližnji bodočnosti dala več zlata kot Alaska. Mi stopamo s pozorišča ter ga izročamo Japoncem v izkoriščanje." Gibson je rekel, da 6000 o-tokov hrani neizmerna bogastva in površje je še nedotaknjeno. ARMADA NAROČILA 100 AEROPLANOV WASHINGTON, D. C., 18. Vojni department je pri tvrd-ki Northrop Corp. v Inglewood, Cal., naročil 100 napadalnih ae-roplanov za $2,560,074. Iz vojnega departmenta pa prihaja poročilo, da bo v bližnji bodočnosti naročenih 500 aeroplanov. Aeroplani bodo zgrajeni popolnoma iz kovine in bodo vozili do 250 milj na uro. Vsak aeroplan bo opremljen s štirimi topovi in bo polek tega nosil 20 majhnih in štiri velike bombe. , ___' __ POMISLEKI GLEDE KRIVDE HAUPTMANNA Na lestvi je bilo nad 500 odtisov, toda niti eden ni bil Hauptmannov.— Dosti stvari še nejasnih. TRENTON, N. J., 19. dec. — Go verne r Harold G. Hoffman je rekel, da s Hauptma-novo obsodbo knjige še niso zaprte. Hauptmannovi 'zagovorniki pripravljajo prošnjo na pomilostilno sodišče, čegar član je tudi governer. Kot pravi Hoffman, bo sodišče raz. pravljalo o Hauptmanno v i prošnji med Božičem in Novim letom. Ko je bil Hoffman vprašan, ako je po njegovem mnenju Hauptmannov slučaj popolnoma pojasnjen, je odgovoril: 4'Po mojem mnenju slučaj ni pojasnjen. Noben državni uradnik ne more tega trditi iii reči, da so knjige zaključene. ' Governer je rekel, da ni še nikogar našel, ki bi bil prepričan, da je bilo pisano zadnje poglavje o odvedbi Lindber-ghovega otroka in da tudi nikogar ne pozna, ki ne bi dvomil o tem, da je krivce dosegla pravična kazen. "Sodišču in porotnikom ničesar ne očitam," je rekel Hoffman, 1 'toda ni kdo se ne more ubraniti mnenja, da je treba še marsikaj pojasniti. Kot drugi, bi tudi jaz rad videl, da bi bil slučaj po pol noma pojasnjen." "Pomislite samo," je nadaljeval governer," na lestvi je bilo najdenih 500 odtisov prstov in med njimi ni bilo niti enega Hauptmannovega. V sobi Lindberghovega otroka ni bil najden niti eden odtis prsta, niti Lindbergligove žene, niti pestunje Betty Go\v. Bilo je tudi rečeno, da je bilo okno zelo težko odpreti." Z oziram na "slavno" desko, katero je po izjavi izvedenca Hauptmann baje iztrgal iz tal v podstrešju, je gov. Hoffman navedel Hauptman-nove bosede v njegovem življenjepisu: "Kak norec bi bil, ko bi iztrgal desko za lestev v moji hiši, ker sem vendar kot mizar imel na razpolago dovolj drugih desk." "Temu mnenju moram pritrditi," je skončal Hoffman. AGITACIJA ZA BONUS Poveljnik legije je bil v Beli hiši. — Roosevelt je odločno nasproten izplačilu bonusa. WASHINGTON, D. C1., 18. dec. — Ameriška legija je svojo zahtevo po izplačilu vojaškega bonusa nesla naravnost v Belo liišo. Toda legija se iz Bele hiše vrnila z nikakimi znaki, da bi se predsednik Roosevelt hotel le za !as premakniti s svojega trdnega stališča proti izplačilu bonusa. Zato pa se vedno bolj kažejo znaki, da se bodo velike vojaške organizacije, ki so v tem vprašanju do sedaj vlekle vsaka na svojo stran, združile in s tem bolj podprle svoje zahteve. K temu pride tudi pripomba nekega demokratskega kongresu i k a, da bo v prihodnjem kongresu predloga glede izplačila bonusa prodrla na ta ali oni način in ne glede na to, kako stališče bo zavzel predsednik Roosevelt. Poveljnik Ameriške legije Rav Murphy, ki je zahtevo legije vročil predsedniku Roosevelt u v Beli hiši, je pozneje re-keT na tozadevno vprašanje: "Pričakujemo, da bo predloga prodrla in se niti ne zmenimo za predsednikov veto." Rekel pa je, da se boste vojaški organizaciji American Legion in Veterans of Foreign Wars v te zadevi združili. CARDENAS JE ODREDIL OSTRO CENZURO Prizadeta je tudi Associated Press. — Čiščenje governerskih uradov še ni končano. RUSI DOVRŠILI STRATEGLČNO ŽELEZNICO Nova železniška proga teče po Daljnem Iztoku. Železnico so delali kaznjenci dve leti. PROCES PROTI BOLGARSKIM ZAROTNIKOM SOFIJA, Bolgarska, 19. dec. V Sofiji se je pričela sodnijska obravnava proti zarotnikom, ki so nameravali v oktobru strmoglaviti vlado. Na zatožno klop pride #7 obtožencev, katere bo zagovarjalo 40 odvetnikov. Poklicanih bo 200 prič. Vse ulice v bližini sodnijskega poslopja- so zaprte z vrvmi. Nikdo ne more do sodnijskega poslopja brez izkaznice. NOVA KUHINJA V BELI HIŠI WASHINGTON, IXC., 17. dec. — Nova kuhinja v Beli hiši z električno kurjavo je bila dogotovljena s stroški $100,000. Predsednikova soproga je kuhinjo otvorila in povabila časnikarske poročevalke, da si jo ogledajo. Peč je iz jekla, ki ne zarja vi in prvič v šestdesetih letih ima Bela hiša primerno kuhinjo, kakoršno si morejo privoščiti bogataši, ki plačujejo najvišje dohodninske davke. Poleg tega pa je bila tudi v pritličju napravljena posebna soba za posle, da se morejo preoblačiti in posebna jedilnica. Vseh $100,000 pa ni bilo porabljenih samo za kuhinjo, temveč tudi za novo napeljavo električne žice, kar je bilo že skrajno potrebno. Delo je vzelo nad 6 mesecev. Sama peč zavzema celo stran kuhinje in ima več ročajev za uravnavo toplote, kot pa kak aeroplan. Poleg tega ima pčč tudi več predelav za pripravo raznih jedil. Glavna kuharica Ida Allen ima še tri pomočnice. Posodo pa pomiva moški z električno pripravo. • Kot pravi Mrs. Roosevelt, je v novi kuhinji z vsemi modernimi pripravami mogoče oskrbeti t>o jedi no za 3000 oseb. Knovi kuhinji spada tudi peč na kolesih, da ž njo iz kuhinje dovažajo predsedniku v njegovo pisarno opoldne gorke sendviče. MEXICO CITY, Mehika, 19. dec. — Mehikanska vlada je odredila strogo cenzuro, pred katero ni bila obvarovana niti brzojavna in telefonska zveza za poročevalni promet "Associated Press" med mehiškim glavnim mestom in New Torkom. Te odredbe so v zvezi s pobijanjem nevarnosti pred revolucijonaminii nemiri, katere je povzročil povratek bivšega predsednika Plutarco Cal-lesa v mehiško glavno mesto. Mehikanska poslanska zbornica je pozvala Callesa, da zapusti deželo, ker je njegova navzočnost v škodo javnega miru. Nekateri poslanci dol že Callesa, da namerava vprizori-ti fašistično vstajo. Različne delavske organizacije iz vseh delov dežele so sporočile vladi, da bodo organizacije 31. decembra razglasile splošno stavko, ako do tedaj Calles ni prekoračil mehiške meje. Poslanska zbornica in senat sta predsedniku Cardenasu izrekla svojo zaupnico. Narodno revolucjonarna I stranka, ki.tero je Calles vsta-novil pred štirimi leti, je svo-. jega vstan-vvitelja izključila kot izdajalca revolucionarnega programa in zarotnika proti narodu. Slavni ^ikar Diego Rivera je na čelu parade 200 ljudi po glavnih ulicah jahal mulo, ki je nosila na glavi Callr »ovo podobo. Na vsaki strani so bili napisi: "Ta mula naprodaj" Demonstranti so kričali: "Doli s Callesom! Doli z izdajalcem!" ZAPUŠČINO ZAHTEVA 50 DEDIČEV HACKENSACK, N. J., 19. decembra. — Pred komisarjem za zapuščinski davek J. D. Moore-jem se je pričelo postopanje, ki ima namen dognati dediče $200,000 zapuščine po Mrs. Ellen J. Ackerman, ki je 20. novembra brez oporoke u-mrla v Westwood, N. J. Starka je več let živela kot samotarka in so jo vsi sosedje smatrali za revno. Po njeni smrti je bilo v njeni hiši najdenih $200,000 v vrednostnih papirjih. K prvi obravnavi se je zgla-silo okoli 50 upanja polnih o-seb, ki hočejo uveljaviti svoje pravice do dedščine. Okrajni tožitelj Breslin, ki zastopa 20 dedičev, pravi, da pride v po-štev kakih 39 dedičev. Po njegovem mnenju bo dedščina razdejena na 26 delov, od katerih pripade 21 delov na bratrance in Ja aafto Za New York aa ealo leto „„„ (7.00 Be pol leta ................ |U0 Za Inn—iitro aa ealo Mo »»» «740 Za pal leU.................. «uo Babecrlptlon Yearly 98 00 Advei tlMiaent on MQlaa vaakf dan nedelj In prasnlko*. Oeplal brea podpisa in oeebnoetl ae ne prloMoJejo. Denar naj ae blatoToU P© Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo, da aa AT I— tad! prejflnje MulIWt naananl, da blteeje najdemo naalomlka. J "OLAfl NARODA". S1« W. I8tfa Street. New Terk. N. CBdiM t—SS7* New York, Friday, December 20, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X pomen petroleja Pomena petroleja v sodobnem gospodarstvu ni treba posebej razlagati. Petrolej je edino gonilno .sredstvo za ves avtomobilski promet, ki je v Italiji na visoki stopnji. ^ ' Petrolej goni vsa letala. Večina italijanskega brodovja, trgovskega in bojnega, je na petrolejski j>ogoii. Podmornice se brez njega sploh gibati ne morejo. In če mislimo sedaj na kolonijalno armado, ki se mora boriti stotine milj globoko v ozemlju, kjer ni železnic in je za sleherno citrono in kanglico sveže vode odvisna od delovanja avtomobilskega motorja, ki se bori proti proti sovražniku predvsem s tanki, ki jih žene petrolej, in z letali, ki jih goni petrolej, ki ji dovažajo živež in strelivo in vojaštvo ladje na petrolejke motorje, potem nam bo postalo jasno, zakaj je Italija postala nervozna, ko je Anglija v koordinacijskem odboru izrekla besedo petrolej. Italija ga doma nima niti kapljice. Tiste bore tone, ki bi ga lahko dobivala iz Albanije, so kapljice vode na razbeljenem železu. Tiste revne količine, ki bi jih lahko pripeljala iz Poljske in Romunije čez Madjarsko in Avstrijo v cisternskih vagonih, ne predstavljajo ničesar, če pomislimo, da porabi en sam tovorni avto iz Asmare do Makale 60 galon in en tank na 80 milj 180 galon ter eno samo bombno letalo, ki gre iz Ogadena bombardirat Dagabur, okrog 1250 galon, če hoče priti srečno nazaj na letališče. Ves |>etrolej je Italija kupovala v tujini in večji del pri angleških in ruskih petrol ejskili družbah. Grožnja z zatvoro petroleja torej ni bosa šala. Če računamo, da se je Italija zadnje mesece z velikanskimi nakupi petroleja priskrbela zalogo, ki morda lahko traja 2 meseca, — kaj pa potem. Zvezne velesile, ki so jim v svetovni vojni stala na raz polago vsa petrolejska bogastva Anglije, Nizozemske in Amerike, so 1. 1917. izčrpale vse svoje zaloge in je moral takrat Clcmenoeau brzojaviti Wilson u, da naj rekvirira vse trgovske ladje za prevoz petroleja v Evropo, "sicer moramo v 14 dneh oznaniti svoj poraz." Dvomesečna vojna z narodom, ki niti ni mobiliziral svoje odporne moči, bi bila že laliko pokazala, ali je odporen ali ne. Upravičeni smo bili čaikati, da se pokaže, da abesinski narod res nima smisla za državo in domovino in da se bodo razni pokrajinski poglavarji prostovoljno odtrgali in šli pod zastave kulturnejše države. Svobodno jim, če bi tako ravnali. Z glavami par rasov na mizi bi koordinacijski odbor v Ženevi imel navsezadnje prav, da čaka z najhujšimi kaznimi proti državi, iki dejansko ni storila nobene krivice narodu, ki ne drži skupaj. Toda po dveh mesecih je uspeh v Afriki reven v tem pogledu. Abesinija se brani, se ne lomi, plemena so strnjena v obrambi in pripravljena preliti svojo kri za to, da ostanejo skupaj. Dokaz je torej doprinešen, če ga je »bilo sploh še treba, da je svet Lige narodov imel prav, ko je Italijo označil kot krivično napadalko. Zakaj torej še čakati in ne prijeti v roke sredstev, ki bi imela- hiter učinek in bi zaustavila nadaljno prelivanje človeške krvi. mm m Za Božič... Avtentično navodilo za Roast Beef bo na pročnjo poslano brezplačno. Samo pošljite dopisnico na Jacob Ruppert Brewery, New York City Dopisi, ne morete bolj razve-seliti svojih sorodnikov in prijateljev v domovini kot če jim posljeteTpar v obliki m denarne nakaznice SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : : NEW YORK Calumet, Mich. Priloženo Vam pošiljam $6 za naročnino lista Glas Naroda, katerega čitam od njegovega rojstva. Veselilo bi me, ako bi vam mogel poslati več naročnikov »kakor se je to moglo storiti pred ieti; ali ealu-metska naselbina ima dvojno depresijo. Poleg svetovne je tudi domača, katera ne mara biti ozdravljena, ker tisti rudniki, ki so bili bogati bakra in je delalo v njih veliko število delavcev, so zdaj izčrpani. — Druge bakrene žile, ki se tudi nahajajo v bližini so manjše vrednosti in družbe manj delavcev zaposlujejo. Te dni je C'al. Hekla družba naznanila odprtje 3 rudnikov v bližnji naselbini. Alimeck Mine, ki je 5 milj od Calumeta, tam bo •sčasoma zaposlenih .">00 mož, ali to je le trohica za ogromno številu nezaposlenih. Ako bi delavci ne imeli največjega dobrotnika v osebi Roosevelta bi tu bilo poinanj-kanja z vrhano uiero. 80*& prebivalstva živi s pomočjo 44 Reliefa". Sedanji čas je zaposleno najvišje število delavcev proti dnevni plači $2.75. Kako dolgo bo trpelo? Nasprotne straiuke Roosevelta si stikajo glave in ako le mogoče uničujejo po nepotrebnem denar, da bi stem naredili večjo t4godlo" za prihodnje volitve. Niso hoteli poskrbeti, da bi delavec imel sedanji čas za p reži vi je-nje svoje družine. Brigajo se pa zdaj in hinavsko sprašujejo, ali bodo otroci naših otrok pri volji plačati dolgove, kateri se zdaj delajo. Upam, da si bo«le narod zapomnil, kdo je njegov prijatelj. Pozdrav rojakom sirom Amerike in stare domovine, želeč jim vesele praznike in srečno Novo leto 1936. Mat. F. Kobe. Waukegan, 111. Vsa znamenja kažejo, da je do Božiča samo še par dni. — Smrekovih drevesc različne velikosti je videti vse povsod na prodaj. V trgovinah se dre-njajo množice ljudi z zavitki različnih velikosti v naročjih. Med darili za moške prevladujejo škatlice s kravatami različne kvalitete, toda vse ene velikosti; pri drugih predmetih bo eden ali drugi razočaran, ker bo za eno številko premajhno ali za dve preveliko, da bo bolj komodno. Tudi stenski koledar kaže, da se bližamo koncu leta ker visi na njem samo še zadnji list. V tem času se najraje spominjamo kako smo praznovali božične praznike v mladih letih v stare«n kraju. Kako lepo je bilo, ko smo se na sveti dan zbrali pred farno cerkvijo sv. Pavla na dopust došli vojaki v lepo zlikanih uniformah raz- ličnili regimentov. Razume se, brez znaka izbornega strelca ni bil nobeden, če tudi pri strelnih vajah mogoče niti velike table ni zadel. Od polnočnice domov grede je posebno iz gostiln prijetno dišalo po pečenih krvavicah, venec nad vrati pa je kazal, da ji* gostom na razpolago tudi še sladek mošt. Tako je bilo ob božičnih praznikih v mirnem času prijetno in brezskrbno. V spominu mi ostane božični večer v vojnem času leta li>l(i v Tirolah na Monte Ciesa. Noč jt* bila jarsna in povsod nenavadno mirno. Ker smo bili več mesecev na enem mestu smo iineli na celi črti gore večina v skalovju izsekane strel ne jarke, deloma tudi pokrite in zavarovane z vrečami peska, ter na nekaj korakov presledka udelane jeklene strelne line. Na sveti večer smo od bataljonskega poveljstva zvabili v za kope trobentača Lojzeta Zabukovca kateri je znal tudi lia harmoniko lepo zaigrati, t ta rišem živeti, ko je poročena. ★ Ko se je približala staremu trgovcu zadnja ura, ju poklical k smrtni postelji dva sinova. Oče je bil trgovec stare šole, njegov starejši sin se je vrgel po njem, dočim je bil mlajši proizvod modernega časa. In umirajoči je govoril: — Bodita poštena, draga 1110 ja. Poštena v vsakem poslu in vsakem oziru. Če je trgovec pošten, lahko obogati, je častivreden in spoštovan. Starejši sin mu je hotel pritrditi, toda mlajši ga je po-cuknil za rokav rekoč: — Pusti ga, se mi zdi, da se mu že blede. KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■a tapUkUio Teč J in neakov kot igoraj navedeno, bodla! ▼ <1tnarJ1h »11 nxmb dovoljujemo te bolje pogoje. liruClLA f AMKRlSUH DOLARJU $ 1.— Morate i »eslal i..........1 lil tu.— n ** •11.— m M «ft_ - n n Mi.- rt it •M.— n M t Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO . ■ . SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glas Narodi" 21« WEST 1Kb STREET NEW YORK. N. I. K glavarju divjega afriškega plemena je prišel misijonar in ga začel nagovarjati, da bi se pokristjanil. Glavar ga je nekaj časa poslušal, slednjič je pa odvrnil: — Vise vaše prigovarjanje je brezuspešno, sveti mož. Jaz nočem postati niti kristjan, niti mohamedanec. — Zakaj ne? — ga je vprašal misijonar začuden. — Kristijanska vera prepoveduje imeti več žena kakor eno. Mohamedanska vera pa prepoveduje vino in vso drugo »opojno pijačo. Ako prav premislim in preudarim, je zame še najboljše, če ostanem pogan. O L AS NARODA " New York, Friday, December 20, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 29. BOŽIČNI RADIO PRO-GRAM NA CAST NADŠKOFU dr. ROZMANU LIKOVlC JOŽA: BETLEHEMSKA SKALICA (Krimska božična legenda.) Zopet se je spočel sveti večer, skromen, jasen in svet kakor vedno, poln milosti in belih skrivnosti. Ponižno je potrkal na človeška srca in zamrznjena okenca, na katerih so se že razbohotile ledene rože s svojimi L radi njune bližine še bolj živo občutili milost svetega večera . . . Tedaj sta prišla tudi na ubogi Kras ter trkala i od in tam. Onstran Križne gore sla zgrešila pot v gorske višave. Sneg je zamedel sledi pastirjev, ki so pred tednom nabirali po grapah mali in zbo-dičje. Košenine in rauljave se je oglasil mali bronasti brat j pod Vinjim vrhom so bile pražili oznanil bližajočo se blago-, ne, nikogar nista srečala v M«»- nišiji. Samo v Otavah je še vest. Za Krimčkom se je vgnez-dil starikav oblak; tain bo počakal na rimsko cesto, ko se bo zaznala sr*-di neba in pripeljala s seboj iz v sem i rja lteštevil-ne drobne znake, ki se bodo vrstile od posvečenega vzhoda, kjer se bodo odprla nocoj rajska vrata in so bo začula iz angelskih ust pozdravna pesem vsem, ki so pravični in blage volje, do grešnega, temnega za-pada, ki ga težita suho zlato in zabloda, od Smrekovca do polhograjskih globoč . . . Vse se je že pot a ji 1 o v svečanem pričakovanju; samo na stranski cesti za Pod peč jo se je še žuril voznik iz ižanskih zavodov, ki je čakal na Mrku novi žagi za izplačilo ter ga je pod večer prestregel še krivo-gledi krčmar v Ribjeku. Kolesa šo dolgočasno klokotala, končno s<* je zgubil ropot v Pod-kraju. Prve luči so se zatrnile no domeh: dan se je pomaknil. Sentajanar je že odzvonil v<*č-no luč in pripravil zvonove za polnoč. Čolnarski hlapci so povezali vesla ter pozabili za nekaj dni Ljubljanico in skrite vrtince. Daleč za morjem, nekje nad obljubljeno deželo se je odprlo nebo. Marija se je pred svetim večerom spustila z nebes na grešno zemljo, z drobnim Jezusom v naročju, a sveto voljo v srcu. Zahrepenela je. da preživi še enkrat nekdanje skrivnosti, ki jih je bila deležna v Bet-lehemu, ko so se razmaknili zvezdni krogi in se je od obzorja prelival glas hvaležnih nebeščanov. "Slava Bogu na višavah in na zemlji l.iir ljudem, ki so Bogu po vol j i!" bedel pri odprti lini sv. Andrej in jima pokazal pot v reber do rev ter odvzetih greliov prenašati! Jezušček je že skoraj medlel, mraz In kraška burja sta grizla nejgova nežna liče-ca . . . Marija je potrkala na težka grajska vrata. Veža je bila svetla in obokana. Na mostovžu pod stolpom se je pojavil mrk stražar in ju odpodil, češ, kaj nadlegujeta gospodo. Strašni psi so zalajali onstran zidovja in se začeli grozeče trgati z verig. Nemarni grajski hlapci so se nabrali kraj vrat; zasmehovali so uboga romarja in ju prešerno obmetavali s kruhovimi svaljki. Nehvaležni hudobni ljudje! Božja mati se jo vse žalostna in bedna odpravila dalje. Mod-tnn se je nagnil dan, vse stvar- ljudi. Dolgo je zrl za Mariji- stvo je občemelo v sijaju svete-nimi stopinjami, ki jih je o-j ^a vc?cra. Napočila je ona zarjal bel odsvit; nežne gradiccj blažena ura, ko se razširi rim--o se neprestano drobile njo| ska cesta in se zgrinjajo angeli kakor oimjeni spreminki. Svet-! iz raja. Nekje je že prizvanja-nik se jo spokorno zgrudil nailo, prav nalahno in ljubeče, da kolona in molil dalje. [ne bi motili zvonovi božične u- tp i j , , . branosti, ki je bila zajeta v sle- lako sta so ustavila pred a.]-1 • lovskim gradom, ki je kraljeval kraj rakiških samot. Ma-i i ja lierni odtenek stvarstva, celo v najbolj skriti* ledeno svečko, blestela na smrekovem se je namenila, da bi potr- 1 . . i 4 , i .... . poganjku. Nie s<» ni ganilo, kala ter prosila za topel grizliar I, H , , , ''jlvlino tanka srnica se io spus-in spolzka pot 1 in kot. Pusta skozi Menišijo jo je utrudila. Bala se je za svojega sladkega sina. Pred njima niso drobile trume angelov, ki bi jima utirali pot s svojimi ozkimi noži-eaini in kazali pravo smer s svojimi zlatimi temeni, fios-pod Jezus -c je vnovič žrtvoval in ponižal iz ljubezni in na pri-prošnjo matere Mari je, ki irn je odnesla ?.a daljno romarsko pot čez siva* morja in lepe deželo. mimo vrtov in zasneženih poljan, rla odvzame greli o sveta. Stezo skozi Menišijo niso bile zravnane, temačni lazi so zevali. Strmci pod Pikovnikom so bili skoraj neprehodni in u-bijajoči spešno hojo. In toliko Slovenski moški zbor iz New Yorka pod vodstvom Mr. Jer-ry-a Koprivšek-a ml., organi sta slovenske cerkve v New Vorku bo priredil posebni bo žični radio program na čast nadškofu Rozmanu. Program se bo odajal ob 7:15 v četrtek zveče/', dne 26. decembra 1935, na radio postaji WLWL. To je ista postaja, na kateri ste mogoče zadnje leto slišali Sloven ski Radio Zbor". Radio postaja WLWL ima 1100 kilocycles moči, in oglaša samo dve uri vsak dan, namreč, od J :00 do 8:00 zvečer. Toraj se lahko takoj prepričate, ako vam je mogoče dobiti to postajo v vaši okolici. Zbor bi bil hvaležen ako bi poslušalci sporočili na radio postajo, kako vam je kaj pro j;ram ugajal. Lahko pišete v slovenskem ali pa v angleškem jeziku. Naslov: Mr. Jerry AY. Koprivsek,-Jr., c. of WLWL, 15 W. 59th St., New York City. Poročevalec. Knjigarna *Glas Naroda" 2X6 West 18th Street New York, N. Y. Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje*% so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine. Knjigarna "G. N." tila preko poti in obstala na parobkn; njene svetle oči so niso mogle naglodati nebeških popotnikov. Vrli dola jo Marija obstala in razmišljala, kam bi krenila z drobnim bremenom v naročju. V duhu je obšla vse vasi in kajže, stisnjene v zagate in med krimska rebra. V paško reber so ji je zdelo predaleč, tudi ni hotela nadlegovati revežev. pri katerih vladata revščina in bob. osorni in odurni, pobožne romarje radi zasmehujejo. Morda bi našla topel kotiček pri Rozmanovem kovaču . . . Končno se je spomnila svojega svetišča na Žalostni gori. Tjakaj- MOŽ PROTI NAPLACILU S čudno ločitveno tožbo se je moralo baviti te dni neko bostonsko sodišče. Mlad knjigovodja jo zahteval, naj njegov zakon razveljavijo, češ da ga jej žena po vseh pravilih kupila od njegove prejšnje zaročenke, no da bi sam o toni kaj vedel. Ribjeku pa so ljudje tako Sodnim aktom je bila v resnici priložena prava kupna pogodba. Obtoženka je bila čez glavo zaljubi. jena v svojega bodočega moža in bi se bila rada z njim omožila. To pa ni šlo tako lah-pojde, tam bo položila Jezusa[ko kor jt. ta že iraol zaročenko, v jaslice in šula pri njem do>To(laj se j0 dokl|1 obrnilo do te svetega jutra, ko se bosta podala dalje. Spustila se je nizdol na presersko stran. Pri kamniški luži je šo enkrat previla Jezusa. Silna bolest jo je prevzela, ko je zagledala proti seboj zmraženega in bednega sina. Zgrudila so jo kraj grmiča, ki jo edini zelenel sredi zasneženega stvarstva, kakor bi ki- (Nadaljevanje na 4. strani.) ANGLEŠKO VOJAŠTVO NAPRAVILO MIR Dijanke demonstracije v Kair u, ki bi se skoro razvile v vst a jo, jo-angleška vlada nasilno zatrla. Proti demonstrantom je poslala vojake s strojnicami in plinskimi bombami. in ji obljubilo tisoč dolarjev, če fri] prepusti zaročenca. Zaročenka ni bila bogve kako zaljubljena v mladega knjigovodjo, vsekako ji je denar bolj dišal, in je pristala na predlog. Žensk i sta napravili pogodbo, po kateri je zaročenka dobila 150 dolarjev naplačila, ostanek pa bi prejela v mesečnih obrokih v teku enega leta. Nato je zaročenka pisala knjigovodji, .ki ni imel najmanjše slutnje o vsej kupčiji, da si je stvar premislila, da iz njiju ne bo nikoli nič in da mu vrača prostotst. Kratko potem se je mladi mož poročil z drugim dekletom. Č*ez pol leta je mladi zakonec stvari pri-šel slučajno na sled. Njegovo ogorčenost si lahko mislimo, saj je postal vendar predmet neobičajne kupčije. A stvar je bila še lepša: njegova žena ni imela nikakega imetja ni nobenih dohodkov, obrokov prejšnji zaročenki bi ne mogla plačevati, zato si je hotela pomagati na ta način, da je poskusila ostalo vsoto prepisati nanj. Moža* si tedaj ni samo kupila, temveč bi moral revež Še plačati to kupčijo. To mu je bilo le preneumno in tudi sodišče se ni pomišljalo razveljaviti pogodbo in zakon. Za petdeset centov ni mogoče kupiti bogve kakšno darilo. Vas prijatelj pa bo. gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. ani: .30 .75 .30 .60 .60 40 .60 .75 .80 ANA KARENINA, roman spisal L N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 "Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, spisal Artdrey Ter-novec ..................................... AKT ŠTV. 113. Spisal E. Gaboriau. 536 strani. Cena...... To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo nai»etost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht. 56 strani.............. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov*. — 164 strani. Cena .......................................... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrnjno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo Čital do konca- BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena ................ Od začetka do koma n:ii>et roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Ze prve strani svoje čitateljn, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko tJolar. 155 strani. Cena ---- Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja ne. kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo. jih pozua Pugelj. Njegove spise čita vsak r. največjim ulitkom. ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.'čkov Jože. 92 strani. Cena ................ Pril |>sH.»vdomnioni "AndrejC-kov Jofc" se je skrivat plodov i t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal ob čitanju njegovih i>ovesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo KaS. 94 strani. Cena -------------------------------------------—...... To so povesti, vzete iz življenja naših Palma t incev : kako se vesele in žaloste. kako ribarijo. ljubijo in snubijo. Resničen čar nagega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneoort. 112 strani. Cena .....................-............................... Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko podani in ima Človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega In kramljajo ž njim. DON RIHOT, spisat Miguel Cervantes. 158 str. Ona To je klasično delo slavnega španskega pisatelja- To Je satira na viteStvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klbot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Frane MilčinskL — 130 strani. Cena Nr.š najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najl>oljSih črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL Cena Dvt čtrlci enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In 4'Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more završiti edinole naš nežno-čute^i Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 807 strani. Cena ........................................................ To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vae življenje živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 etranL Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob Čitanju se mu bo odprl, povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. .35 .35 .40 .75 .60 .60 .60 GOMPAČI IN KOMUKSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 stranL Cena...... Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 stranL Cena ------------------------------------------ To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno a pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v ▼ zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA, (Kari Ffedon) ...... M .45 .50 .80 GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za.padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani Cena .............................................— M To znano delo slavnega ruskega pisatelja je ^ prevedel v slovenščino Vladimir I>;vstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... -60 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitaielj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, "otnan, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena ................................................... ^0 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o- -samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. K1UDI ČASI. — BLAGE DLŠE, spisal Frane Betela. 96 stranL Cena ------------------------------------75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in Veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ............................. -33 Naš izboreu pripovednik in i>oznavateIj na-rate nudi čitatelju lei)i>to naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena .............----3.35 Krasen roman enega najt>oljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj«' nud tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. 1 linka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 stranL Cena .......-...............................1-50 Janes Menciger se i*> pravici imenuje začetnika našega modernega lei>oslovja. On je prvi krenil s poti. ki sta jo hodi!« Jurčič , in Kersnik ter ubral moderno smer. V tujimi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROLČKA V XV. STOLETJE. spisal Četli Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražil na gospodu Broučka v dobo strašnega in slavnega husttskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je i>oleg naslovne ŠC povest "Star-j-ek z gore". Obe sta |K>sebno zanimivi, kaj- - ti spisal ju je znani mladinski pisatelj KrlStof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewicz, 123 stranL Cena ............................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Gena .66 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeku življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ..........................—-9.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi origj-nalL dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 stranL Cena trdo vezane ,75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu-KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stranL Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 9 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. VLB* VZBU New York, Friday, December 20, 1935 THE LARGEST SLOVENE /TA1LT IN V. B. 31. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^--- Za Glas Naroda priredil I. H 113 t4In ker sem Ti sedaj pokazal solnce, poglej tudi skozi «rkence v mojo dušo. V svojem zadnjem pismu Ti nisem i 1 odkrit. Ne sicer neodkrit v tem, kar sem Ti pisal, temveč sem Ti zamolčal, kar mi je š<» težilo ilušo: mučni spomin a usodo mojega otroka. Četudi mi je sekunda blaženosti »ogosto prinesla pozabljene, se je prihodnjo uro ta muka pet zbudila. In če so se mi ljubke ustnice moje ljubljene '.ene nasmehnile in so se njene oči potopile v moje s pogledom ljubezni — vedno sem moral misliti na one besede, katere mi je govoril moj oče v najgrenkejši uri mojega življenja: stra-AiV\ tvojega greha bo sedelo na tvojem ognjišču med teboj Ikjjvojo srečo. Karkoli sem si mogel reči v tolažzo, vse je lelo pred strašno podobo one ure, v kateri je surov, krut Xičaj umoril nedolžno bitje, ki je čakalo na pokoro za greh. ffti inu je dal življenje. Ta spomin me je grizel, je metal sen co na mojo srečo. In sedaj! Ves strah je ugasnil pod blaženostjo ene same ure, z eno samo besedo moje žene. Bil je večer, čegar opojne krasote Ti ne morem popisati. S hribov je prihajal mlačen veter in je šepetaje dihal skozi srebrno listje oljk ter skozi temne vrhove pin i j. Solnce je zatonilo in rožnat mrak je sijal na jasnem nebu. Nepopisna svetloba je vladala nad širno planjavo, ki nama je ležala pod nogami. Sedela sva pred našo hišo, roko v roki, ter sva gledala navzdol na pobočju posejane vile, tja v mračno daljavo Campagne, iz eije daljave je naju v večerni zarji pozdravljajo svetlo morje hiš večnega mesta. 4 4 Na mojih ustnicah je zamrla beseda. Nemirna muka mojega srca je motila tudi veselje nad to čudovito naravno prikaznijo. Izginila jc vsa lepota, ki je ležala pred mojimi nemirnimi očmi, pozabil sem na prisotnost svoje žene in vzdih se mi izvije i z tesnih prsi. "Tega sem se prestrašil. Ko dvignem oči, v strahu, da je Luiza občutila, kaj je divjalo v meni, oklene roke okoli mojega vratu in mi je za šepetala najsladkejšo skrivnost, ki jo morejo izdati ženska usta. — Zopet ti bom dala, kar si izgubil z mojo sokrivdo! 44Poslušaj samo, imenovala je krivdo, kar je iz ljubezni do mene storila za mojega otroka! Kaj je tedaj presuuilo moje srce, Ti ne morem povedati. S to uro se je moja sreča v resnici pričela. Postal sem drugačen, kot sem bil. Žejna >jubezen do klijočega bitja je izpreineuila v meni vse muke in žalost za izgubljenim otrokom v potrtost brez bolečin. 44Senca moje matere in očeta me »prave na ljubljenih obrazili. Čutil sem, neprenienjeni pravičnosti onega, katerega syeto pismo imenuje "Gospoda", mislil sem, da sem se prepričal, da so grešni ljudje sami, ki si gt-ehe odpuste, ali pa se zaradi grehov kaznujejo, vsak na svoj način, ki mu ga je podelila narava po duhu ali po telesu. In ali se še spominjaš njegovih štirih zgledov? Egon, Koler, jaz in Friesshardt sam? Ali se vjema? Nisem si tajil, da mi bo težavno te štiri, sicer duševno zvezane, toda po času in kraju ločena vsporedna dejanja splesti v trdno celoto. Tedaj mi je prišla misel. Vem, da je to zelo kočljiv poiskus. Toda zanima me, in poleg tega ima dovolj vsebine. Kako bom sam sebe popisal f Pošteno in resnično. Samo bojim se, da bo ta junak imel na sebi le malo junaškega in da čitatelju ne bo posebno ugajal. Tudi meni ne ugaja ta človek, kakoršeu sem bil jaz. Toda poslušaj! Kar sem ravnokar rekel, hočem izvesti na naslednji način. Moj "jaz" bo prišel v nepoznano mesto m bo prišel v stik z ljudmi, ki so mu tuji, katerim pa se skuša približati. V vseh tujcih bom kmalu našel nekaj poznanega. S tem ali onim bom imel sočutje in se bom s celim *rcem postavil na njegovo stran ter se bom ž njim boril proti sovražni usodi. Vsi njihovi dogodki me bodo potegnili za seboj in bom živel ž njimi, kot bi bil od njih neločljiv. Česar se bo čitatelj bal, bom skušal preprečiti, kar bo upal, bom skušal vresničniti. To se bo posrečilo, ali ponesrečilo, kot se izpolnijo ali pa razočarajo upanja čitatelja. Seveda se bo moj "jaz" zaljubil v osebo, ki je čitatelju najljubša. Toda slednjič bom ostal brez ljubezni kot spočetka z bolestjo v svojem srcu." Ko sem to prebral, se glasno zasmejem. Rihardu se ni bilo treba mnogo truditi z iskanjem tega dobrega "jaz." Nejevoljen zopet pričnem dalje brati. Govori o Joži, o Marjeti, o Abrosiusu Barki. Nato pa berem: 44Tudi Tvoja prijateljica bo našla mesto v moji knjigi. Kakor jo bom popisal, Te bo veselilo. Veš, dolgo sem Te sumil, da je Tvoje prijateljstvo Marte nekaj več kot pa samo tovarištvo. Toda najbrže sem se motil. Drugače bi Ti bilo srce v Tvojem zadnjem pismu stopilo na jezik. Pozdravi jo in ji v mojem imenu stisni lepe roke. Za marsikaj se ji imam zahvaliti. In ker ravno govorim o njej, Ti hočem 710-pisati nek čuden dogodek. Bilo je v Rimu, pred komaj enim tednom. Napravila sva izlet v večno mesto. Prideva mimo neke cerkve, ki je bila praznično okrašena. ' Bučni glasovi orgel in težki duhovi kadila vro iz cerkve, okoli katere se je gnetla velika množica. Izvedela sva, da bo preoblečena neka salezijanka. Luiza je izrazila željo, da bi prisostvovala slavnosti. Prišla pa sva prepozno. Vse je že bilo končano, (Dalje prihodnjič.} DELAVCI SO PONOSNI NA SVOJE USPEHE Ko so proslavljali sovjetski delavci osemnajsto obletnico komunistične revolucije, so nosili v sprevodu slike po slopij in javnih zgradb, ki so bile zgrajene v teku petletke. Po vseli ruskih mestih so se vršile velike svečanosti. druge BETLEHEMSKA SKALICA Nadaljevanje s o. at rani. ročju in se skušala ujeti s palico. Tako ta pobožna legenda in ljudje iz krimskih gora, ki bodo nocojšnji sveti večer Bogu po volji. pelo kvišku prijazno spanje. Tam je razgrebla tanko sneženo skorjico, mehka, mahovita 1*11 šna se je pokazala. Razgrnila je svoj popotni plašč in položila nanj svojega ljubljenca. Med previjanjem so ji v njeni boli kapale solze na zeleno listje zašiljeno v oster trn. Kamor je je obdajala, nasmeh padla njena materinska solza, tam se je pokazala rdeča jagodica. Ko se je dvignila Marija vsa trudna, in uboga, je zalegla gosta megla tuji breg in dol; neprestano se je valila iz vlažnih globoč in ledenic v Krimu. Božja mati je zaman strmela v neprijazno sivino, ki je navdajala zasolzcnc oči s ščemeče bolečino. Skoraj si ni upala dalje! S palico je dotipala skalo, morda ji bo nudila do jutra nekoliko zavetišča pred vetrom. Vse je obnavljalo v svoji siromaŠ-liosti in zadregah tako, kakor se je dogodilo prvi sveti večer, ko se je zatekla v skalno duplino kraj betleheinskega mesta. Skušala je obiti skaloviti prag. s palico j«' iskala mesto na varno stopinjo. Toda gorje! Omahnila je in zdrsnila preko skale, ki jo je zli zalo in razjed lo neprestano poletne neurje. In glej! Ko je začutila nevredna skala blaženo nogo nebeške matere, se je omehčala in postala podobna volnenemu podnožni-ku, da ne bi čutila Marija njene mrzle trdote in raskavosti. Istočasno se je izvil bolesten vzklik iz materinskih prsi; ko je spolznil:i noga preko skalne« ga roba, je nebeška mati pozabila na lastno nevarnost, mislila je le, kako bi obvarovala pri padcu sina Jezusa. Zastavila je palico; toda nikjer ni mogla najti varnega oporišča, kamor bi se mogla opreti. Tedaj se je zdanil Jezušček v njenem naročju; dvignil je mater Marijo kvišku k zvezdam in božični slavi ter jo potolažil: "Ne boj se mati! Mrzla skala je doumela tvojo bolest, ki te je navdala zaradi nehvaležnih ljudi. Poslej bo nosila ta-zavržena stvar odtis tvoje blažene stopinje kot spomin na božično noč, ko si v težki skrbi zdrsnila preko nje. Znamenje na njej bo vidno, ko bo že davno razpadel ajdovski grad. To zapuščeno grmičevje pa bodo poslej nazivali božje drevce, ki bo zeleno v božičnih dneh, njegove rdeče jagodice bodo poseben kras narave v sveti noči." Minilo je trideset učeniških let; prešla so stoletja, razpadel je ajdovski dvorec. Skala pri kamniški luži pa še rlanes kaže odtise, kako je preko nje zdrsnila Marija z Jezusom v na- VAS NEPOROČENIH ZAKONCEV O mali ribiški vasici Bauzas doslej niti Spanci niso vedeli dosti več ko nič. Danes pa vsa Španija govori o tem naselju v pokrajini Galiciji. Sicer se tam ni zgodilo nič posebnega. Vaš-čani so vestno opravljali svoje posle, si z ribolovom služili vsakdanji kruh, so posvečevali zapovedane praznike in obhajali družinske slovesnosti kakor i SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU O« WBST ista 8TKEKT NIW YOU, ML Y. PLBrr* HAM ZA CENS VOZNIH USPOT, MM-ZKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI Za IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred- "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. T. 9t Z1RAFE NE BODO IZUMRLE SHIPPING NEWS _________ryrrr ~~ 28. decembra: Conte tli Savoia v Genoa 2. januarja : Majestic v Cherbourg 3. januarja: Bremen v Bremen Manhattan v Havre > 4. januarja: Cbamplain v Havre 5. januarja: Aquitania v Chebuorg iU. januarja: Europa v B remen ^Kx. i^fc VABILO NA VESELICO LETNA VESELICA Slov. Doma, Inc. na 36 DAM BE STREET LITTLE FALLS, X. Y. soboto zvečer, 28. DEC. Začetek veselb-e ob S. uri zvečer. Vljudno se vabi vse slovensko občinstvo od tukaj in iz drugih naselbin na to prireditev. IGRAL BO SI.« »V. (»UKKSTHU Vstopnina za vse odrasle 25e: otroci prosti. Za dobro postrežbo bo preskrbljeno. Za obilen obisk se pri]»oroi-i odbor. Frank Masle. ra močno razburja. Vprašanje i*re od oblasti do oblasti. Zdaj si že v samem glavnem mestu Madridu strokovnjaki belijo se spodobi. I n vsem tem msosrlave 2 Vi,rasaniem. kako bi bi- niti slutili, kakšni črni oblaki se zbirajo nad njimi. Pred kratkim se je mlad ribič s svojo še mlajšo ženo preselil v bližnje mesto, kjer je našel boljši zaslužek kakor doma. Iz mesta je pisal doniaee- ive z vprašanjem, lo mogoče pomagati ribičem v Bouzasu do njihovih pravic. No, ribiči sami zaradi tega lie bodcf si veli. Učenim gospodom, ki so radi sežganih poro-čilskih listov belijo glave, so namreč izjavili. d«i se smatrajo mu županu po poročni list, Xa'za zakonee in jih zato nič ne niti sleparski uradnik županstvu v Bouzasu so iskali listino in je niso mogli najti. Prebrskali so vse prostore, .cehi klet in podstrešje povrhu, a poriMMieira listu ni bilo. Iskali >0 in iskali, končno pa so morali priznati, da 111 nikjer niti poročnega lista niti nobene u-radne knjige, kjer bi bila vpisana ribičeva zakonska zveza. Kako je to fnogoče? Xo, podjeten občinski uradnik jej pristojbine od novoporočencev j skrbno sprejemal in jih devalj sproti v—svoj žep. listine pa je prav tako vestno vselej sproti-— sežgal. I Tako je posloval vzorni urad-j nik že nekaj let. Vsi, ki so v. leni času sprejeli zakonski j;i-i rem nase. so seda i tako rekoč. v . j neporoeeni zakonci. Nikjer namreč ni mogoče najti nobene u-■ radne listine. 11a podlagi katere bi lahko dokazali svoj zakonski stan. Vročekrvne Spance mala afe- liezmotljive ob- hriga niti modrost lasti. To je sicor edino pametno *m pravilno stališče, vprašanje pa je, kaj poreče k temu plesu ji va birokratska modrost, ki v Španiji ni nič manjša kakor drugod po svetu. Kakor poročajo lovske ekspe-dieije, ki so bile v zadnjih letih v Afriki, se je število žiraf p< { stepah te celine znatno poveča -j lo, tako da ni več nevarnosti, da bi ta žival izumrla. Sele sedaj je svet zvedel, da je stala stvar s temi živalmi nekaj let zelo slabo. Prizadela jih je posebno svetovna vojna, ki je divjala tudi na afriškihl-4-J:inuar->a: tleh. Zirafe so se izkazale namreč kot velika ovira vojaških operacij. Na svojem begu pred puškami in vojaškimi četami so rušile s svojimi dolgimi vratovi z naporom urejene telefonske zveze. Posledica je bila ta. da v glavnih stani h vojsk čes-tokrat sploh niso vedeli, kako je na frontah. Tedaj si niso vedeli d mira če pomagati, ne aro da so odredili, naj se bežeče živali post rele. Te odredbe so j ih zdesetkovale. Šele po svetovni vojni so izšle odredbe v varstvo žiraf. Lov nanje je bil strogo prepovedan, oblasti so ukrenile še marsikaj drugega, da bi njih Število spet povečale. X«* dol2:0 lot pa ni bilo videti, da bi imeli ti ukrepi kakšen uspeh in vsi so že menili, da je zanimivih živali konec. Toda v zadnjih treh, štirih letih so se začele vidno množiti, izumretje jim ne preti več. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebnop da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljia pojmsmla in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno «* kiiro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa .poj jenu*. Mi preskrbimo vse, 6 od tit proinje na povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vre, kar je M potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ua najmanjše stroške. N »državljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, k«' predno *e dobi it Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj' en mesec, PiHt* torej takoj e a brezplačna navodila in enaotavlja-mo Vam, da hoxte 1točeni in vdohnn rtainnn*, SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. 11. januarja: lie de F ranee v Havre Vulcanina v Trst 15. januarja: Wasbiiii^ton v Havre IS. januarja : I ji fayette v Havre Ilex v Genoa januarja : Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen -~>. januarja: Cbamplain v Havre :it». januarja: He de France v Havre 31. januarja: 2. februarja: Conte di Savoia v Genua o. februarja: Majestic v Cherbourg S. februarja : Rex v Genoa 12. februa rja: Washington v Havre Bremen v Bremen 14. februarja : Berengaria v Cherbourg 15. februarja: Cbamplain v Havre 10. februarja: Europa v Bremen lf>. februarja : Europa v Bremen IX). februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja : lie de France v Havre 26. februa rja : Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg 29. februarja : Conte d i Savoia v Genoa VAŽNO ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t« ker bi žete li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku » Vašem k-aju alt pa kateremn izmed zastopnikov, kojtn imen* so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-šik rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cnllg, A. SafttV Walsenburg, Bfl. J. B«mk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevde. J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clear« in Illinois) Jollet, Mary Bamblch, Joseph ffn ▼at La Salle, J. Spellcb Mascoutab, Frank Augustta North Chicago, Jeie Zelens KANSAS: Qlrard, Agnea Motoik Kansas City, MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Yodoplvec Steyer, J. Cerm (aa PaniUL. W. Va. In Md.) MICHIGAN : Detroit. MIIVNESOTA: Chisholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Lou la Gonie Gilliert, Louis Vessel Hibblns,. John PotSs Virginia, Frank HryaUcb Montana: Roundup, M. M. Psnlaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaba, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Rarl Stralsfaa Little Falls. Frank Masa* OHIO: Barberton. Frank Treh* Cleveland, Anton Bobek, Chaa. linger, Jacob Resnlk. John SIsqv'A G i rani. Anton Nsgode Lorain, Louis Balant, John fe Warren, Mrs. I. Rachax Youngstown. Anton OREGON: Oregon City, Ore., J. Kotolar PENNSYLVANIA: Bronghton, Antra I paves Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Bresovee Exoort. Lonis Sopantt« Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank RaUoch Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allla, Frank Ska* ' Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lools Diamond vlile, Joe Rollch Tank zastopnik to, katera Je prejel. UPRAVA "QLAB NAEOUA'