ka kšna usoda nas čaka V vodniku SPDG Goriška zaživela v treh dimenzijah in brez meje Novi slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel čaka na uradno privoljenje Rima / 3 Tudi Trst dobil mediateko Primorski Danjel Radetič Uveljavitev desne sredine na goriških volitvah je v veliki meri rezultat spretnosti župana Ettoreja Romolija. V petih letih se ni sprl niti z enim članom svojega odbora ali večine, pred volitvami pa je vse zaveznike prepričal, da ga še enkrat podprejo. Vključno s Severno ligo, ki je povsod drugje nastopila sama in krepko nazadovala, medtem ko je v Gorici povečala število prejetih glasov. Romoli je med mandatom odvzel levi sredini močan argument, ki bi lahko bil njen adut med volilno kampanjo: čezmejno sodelovanje. Negoval je stike z novogoriško in drugimi občinami na slovenski strani meje, z ustanovitvijo Evropskega združenja za čezmejno sodelovanje si je zavzemal za krepitev čezmejnih stikov, tako da se je marsikateri desničar zavedal, da se civilizirani svet ne konča pri meji, kot so bili italijanski nacionalisti nekoč prepričani. Pred volitvami je Romoli igral na karto kontinuitete, na katero so tradicionalno konservativni Goričani nasedli. Zakaj bi glasoval za drugega župana, če je ta obnovil mestno središče in me tako prijazno nagovarja? Romoli pa očitno ni prepričal Slovencev, kot je tudi sam ugotavljal med preštevanjem glasov. »V Pevmi in Štandrežu ste me potolkli,« je Ro-moli malo za šalo malo zares dejal slovenskim novinarjem, ld so se v ponedeljek zvečer mudili na županstvu. Da ga goriški Slovenci niso podprli, je župan večinoma sam kriv. Na razne zahteve slovenske narodne skupnosti glede vidne dvoje-zičnosti, lestvic za vpis v slovenske jasli in ohranitve rajonov se je odzival kvečjemu z obljubami; če pa si zdaj res želi večjo naklonjenost med Slovenci, mora biti bolj dovzeten za njihove predloge, kar mu bo omogočala tudi spremenjena sestava občinskega sveta. Opazen je občuten premik z desne proti sredini, saj je iz občinskega sveta izpadel »trikolorist« Sergio Cosma, Ljudstvo svobode je izgubilo šest svetnikov in povečalo se je predstavništvo zmernejših sil. Slovenski kandidati so se uveljavili na listi Demokratske stranke, na ostalih levosredinskih listah pa je bil njihov nastop razpršen in nekoordiniran, da bi lahko računali na uspeh. Slovenci na listi Demokratske stranke so si izvolitev nedvomno zaslužili z delom na terenu, zato je toliko bolj na mestu vprašanje, kakšno vlogo si za svojo prihodnost zamišlja največja levosredinska stranka, če uspe samo enemu izmed njenih kandidatov italijanske narodnosti preboj v občinski svet s 104 preferencami, medtem ko je kar deset kandidatov Ljudstva svobode preseglo prag stotih preferenc. Razlika v razpoznavnosti in priljubljenosti med ljudmi je očitna. dnevnik ČETRTEK, 10. MAJA 2012_ Št. 109 (20.432) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € italija - Ministrica za delo Fornero napovedala rešitev za 65 tisoč primerov Predčasne upokojitve jabolko spora med vlado in sindikati Sindikalne zveze Cgil, Cisl, Uil in Ugl zahtevajo rešitev za vse prizadete delavce rim - Na srečanju v Adrianovem templju Trst predstavil strateške v • • - «v v načrte za razvoj pristanišča RIM - Oživitev prostocarinskih con v tržaškem pristanišču in funkcionalna prenova starega pristanišča sta aduta, s katerima je mogoče sprožiti gospodarski razvoj širše gospodarske regije. Načrti, ki sta jih na predstavitvi v Rimu razgrnila tržaška Pristaniška oblast in Trgovinska zbornica (sodelovala sta tudi tržaški župan Cosolini in prefekt Giacchetti), so na leteli na široko podporo uglednih udeležencev, v prvi vrsti ministra za okolje Corrada Clinija in predsednikov transportnih komisij v obeh parlamentarnih zbornicah, pa tudi številnih predstavnikov gospodarstva in finančnih institucij. Na 4. strani RIM - Pristojna ministrstva so pripravila zakonski odlok za ureditev položaja delavcev, ki so na osnovi raznih spodbud zapustili delovno mesto, da bi se predčasno upokojili, a tega potem niso mogli narediti zaradi dviga upokojitvene starosti, ki jo določa najnovejša pokojninska reforma. Tako je povedala ministrica za delo Elsa Fornero, ko se je včeraj srečala s predstavniki sindikalnih zvez Cgil, Cisl, Uil in Ugl. Ministrica je pojasnila, da bo z odlokom mogoče rešiti le položaj 65 tisoč delavcev, sindikati pa vztrajajo, da mora vlada dobiti rešitev za vse prizadete. Na 5. strani Janša in Merklova za stabilne finance Na 2. strani Maj je zgrmel na tla in Majence je konec Na 10. strani Zahtevali kazni zaradi potapljaške tragedije Na 11. strani Ob Soči bo nastal adrenalinski park Na 14. strani Novo Gorico pozivajo k priključitvi na cev Na 14. strani Umrl zaslužni pedagog Silvan Kerševan Na 15. strani LAS Kras objavil svoj prvi razpis Na 16. strani Vse najboljše, draga Lelja! V petek bo neutrudna profesorica Lelja Rehar Sancin slavila visok življenjski jubilej. Nekatera društva in ustanove, s katerimi je v svojem bogatem življenju sodelovala, so jo želela počastiti na javnem srečanju, ki bo v petek, 11. maja, v Narodnem domu. To bo tudi priložnost za predstavitev njene knjige Nojevo pero, ki je v teh dneh izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Pogovor s slavljenko, o knjigi in njenem življenju, bo vodila Bogomila Kravos, za glasbeni utrinek pa bo poskrbel kitarist Ivan Suppanl, učenec iz razreda prof. Marka Ferija (Glasbena matica). Petkovo srečanje s slavljenko, ki se bo pričelo ob 17.30, prirejajo Društvo slovenskih izobražencev, Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica, Primorski dnevnik, Slovenski klub, Slovensko stalno gledališče in ZTT. NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.968,53 -0,40 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.872,18 2.628,58 -0,46 -0,05 S&P 500, New York 1.358,54 -0,38 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.250,58 6.475,31 5.530,05 -0,82 +0,47 -0,44 CAC 40, Pariz 3.118,65 -0,20 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.995,90 893,10 2.225,63 -4,22 -2,51 -0,47 Nikkei, Tokio 9.045,06 -1,49 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.900,91 20.330,64 2.408,59 -1,06 -1,65 Sensex, Mubaj 16.479,58 -0,40 / ITALIJA Četrtek, 10. maja 2012 5 vlada - Medtem ko sindikati zahtevajo rešitev za vse prizadete Fornerova napoveduje odlok za 65 tisoč predčasnih upokojitev Monti poziva k oblikovanju »koalicije voljnih« za spodbujanje rasti v EU RIM, FIRENCE - Pristojna ministrstva so pripravila zakonski odlok za ureditev položaja delavcev, ki so na osnovi raznih spodbud zapustili delovno mesto, da bi se predčasno upokojili, a tega potem niso mogli narediti zaradi dviga upokojitvene starosti, ki jo določa najnovejša pokojninska reforma. Tako je povedala ministrica za delo Elsa Fornero, ko se je včeraj srečala s predstavniki sindikalnih zvez Cgil, Cisl, Uil in Ugl. Ministrica je pojasnila, da bo odlok uredil položaj 65 tisoč delavcev, kot je bila napovedala pred časom. Gre za tiste delavce, ki so delovno mesto zapustili pred 4. decembrom 2011 in ki bi po starih pravilih dosegli pogoje za upokojitev do konca leta 2013. »Položaj tistih, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bomo vzeli v poštev v drugi fazi,« je povedala. Za sindikate pa to ni sprejemljivo. »Vlada mora dobiti rešitev za vse prizadete delavce,« so soglasno poudarili. Sicer je Fornerova včerajšnji dan začela s samokritično noto. »Smo v zamudi, kar zadeva pozornost do najšibkejših. Priznavam, da sem za to do neke mere tudi sama odgovorna,« je dejala na skupščini zveze zadrug Confcooperative. Ministrica je poleg tega povedala, da bi odobritev vladne reforme trga dela lahko še povečala pojav sive ekonomije. »Gre za tveganje, ki ga moramo sprejeti,« je pojasnila. Ne nazadnje je povedala, da se je vlada vse od svojega nastopa lanskega novembra odločila za strogo linijo javnofinančne stabilizacije tudi v prepričanju, da bo v kratkem prišlo do oživitve gospodarske rasti, kar pa se ni zgodilo. O problemu gospodarske rasti je sicer ob včerajšnjem Dnevu Evrope obsežno govoril predsednik vlade Mario Monti na konferenci o stanju Evropske unije v Firencah. Monti je pozval k oblikovanju »koalicije voljnih« za spodbujanje rasti. »Zavzel sem se za konferenco Evropskega sveta, koalicijo voljnih,« je premier pojasnil. Monti je prepričan, da bo razprava o tem, kako spodbuditi gospodarsko rast, »v prihodnjih dneh precej intenzivna«. Italija bo po njegovih besedah prispevala, »da bosta Evropski svet in celotna EU našla hitro rešitev za vzdržno in zdravo pot do rasti«. Ponovil je svoj poziv, da nova evropska fiskalna pravila vzamejo v obzir javne investicije in kredite zasebnim podjetjem za obdobje treh let. »Italijanska vlada popolnoma zaupa v rezultate politike proračunske discipline. Skladno s tem smo v dogovoru z EU sprejeli cilj uravnotežiti državni proračun že prihodnje leto,« je še spomnil. Ob Dnevu Evrope je predsednik vlade Mario Monti včeraj govoril na konferenci o stanju Evropske unije v Firencah ansa rim - Notranja ministrica Annamaria Cancellieri Tri ugibanja o storilcih atentata na pooblaščenega upravitelja Ansalda RIM - Varnostne službe in sile javnega reda še naprej podrobno preiskujejo ozadje atentata v Genovi, v katerem je bil ranjen pooblaščeni upravitelj koncerna Ansaldo Nucleare Roberto Adinolfi. Notranja ministrica Annamaria Cancellieri pravi, da preiskovalci ocenjujejo tri možnosti, in sicer, da so atentat izvedle rdeče brigade, skupine, ki se sklicujejo na anarhizem ali pa kdo, ki je tako ali drugače povezan na poslovne interese An-salda. Koncern namreč sodeluje z mnogimi sorodnimi podjetji v državah vzhodne Evrope, Adinolfi pa je povedal, da na tem področju ni imel nikoli težav. Čudno je vsekakor, da doslej ni nihče prevzel odgovornosti za atentat, kot se navadno dogaja pri terorističnem nasilju s političnim ozadjem. Pač pa se je v zvezi z atentatom oglasila skupina GAP (Gruppi armati proletari), ki na spletni stra- Notranja ministrica Cancellieri ni Indymedia pozdravlja nasilje v Genovi. Preiskovalci menijo, da gre za politično solidarnost in podporo storilcem atentata, ne pa za prevzem odgovornosti zanj. Notranja ministrica je o atentatu v Genovi spregovorila na včerajšnji komemoraciji žrtev terorizma na Kvirinalu, na kateri je govoril tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Prepričan je, da je Italija na področju terorizma že prestala najhujše in da tudi tokrat država ne bo klonila grožnjam, ki prihajajo iz raznih strani. »Nobena stvar nikoli ne opravičuje terorizma in nasilja na sploh,« je prepričan Napolitano. Spomnil se je složno-sti in velike solidarnosti s katerima se je Italija svojčas zoperstavila rdečemu in črnemu terorizmu. »Marsikdo se je takrat bal, da demokratična republika ne bo kos pritiskom in napadom, v resnici pa ni bilo tako,« je včeraj na Kvirinalu še poudaril Napolitano. LS zahteva, naj Monti prekliče izjavo o samomorih RIM - »O hudih človeških posledicah gospodarske krize bi morali resno razmisliti tisti, ki so privedli Italijo v to dramatično situacijo, in ne tisti, ki skušajo državo potegniti iz krize.« Te torkove besede premierja Maria Montija so hudo razjezile njegovega predhodnika Silvia Berlusconija. Monti se je včeraj skušal nekoliko popraviti s trditvijo, da je Berlusconi veliko naredil za reševanje krize, a bivšemu premierju ni bilo dovolj. Tako je skupina 42 parlamentarcev Ljudstva svobode včeraj pisno pozvala Montija, naj natančneje pojasni pomen svojih torkovih besed. Za Casinija je tretji pol izčrpal svojo vlogo RIM - Pier Ferdinando Casini po porazu UDC na upravnih volitvah razmišlja o novih političnih zavezništvih v pričakovanju parlamentarnih volitev prihodnje leto. Marsikdo je prepričan, da se bo Casini znova povezal s stranko Ljudstva svobode pod pogojem, da bo Silvio Berlusconi imel v njej vse bolj postransko vlogo, kar za sedaj ni še videti. Vodja UDC je priznal, da je t.i. tretji pol dejansko izčrpal svojo vlogo in da je treba sedaj »iskati nove poti«. Casi-nijeva poteza je spravila v resne težave stranko FLI Gianfranca Finija, ki je na upravnih volitvah tudi utrpela hud poraz. Nekateri voditelji FLI so v zadnjem času sicer očitali Casiniju prevelik optimizem glede perspektiv t.i. tretjega pola. Severna liga zavrača volilne povezave pred 2. krogom MILAN - Severna liga se je v prvem krogu upravnih volitev slabo odrezala, kljub temu pa se pred drugim krogom ne namerava povezati z nobeno drugo stranko, niti z Ljudstvom svobode. Tako je včeraj dejal triumvir stranke Roberto Maroni, ki je pristavil, da se bo po upravnih volitvah odločil, ali bo kandidiral za novega sekretarja Severne lige. Monti podprl vstop Turčije v Evropsko unijo RIM - Premier Mario Monti se je odločno zavzel za članstvo Turčije v EU. Italija ta korak podpira »močno in prepričano«, je po torkovem srečanju s turškim kolegom Recepom Tayyipom Er-doganom v Rimu še povedal Monti. »Upamo, da se bodo pristopna pogajanja nadaljevala z novim zaletom,« je dodal Monti. Kot je pojasnil, lahko da Turčija starajoči Evropi dodaten gospodarski, geopolitičen, strateški in kulturen pomen. Turčija je za status kandidatke zaprosila leta 1987 in pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, vendar so ta pogajanja v zastoju. siena - Banka Monte dei Paschi pod drobnogledom sodstva Finančna straža preiskuje sporen prevzem Antonvenete SIENA - Novica, da se je banka Monte dei Paschi di Siena znašla v središču preiskave, je toskanskega velikana in italijanski svet finance stresla skoraj do temeljev, potres pa je bil včeraj občuten tudi na borzi, kjer je vrednost delnic Monte dei Paschi padla za 6,94 odstotka. Pred sedežem banke se je navsezgodaj zjutraj pojavilo okrog petdeset finančnih stražnikov, ki so od 7.10 do popoldneva prečesavali tamkajšnje urade. To pa sploh ni bilo vse, saj so preiskali tudi sedež fundacije Monte dei Paschi ter domove številnih sedanjih in nekdanjih menedžerjev te banke, na čelu z nekdanjim predsednikom Giuseppejem Mussarijem, ki danes predseduje združenju italijanskih bank ABI. Finančni stražniki so preiskali njegov dom in pisarno, Mussari pa ni na seznamu preiskovanih oseb. Na tem seznamu so se zaenkrat znašle štiri osebe, preiskava pa zadeva prevzem Bance Antonvenete iz leta 2008, do katerega je po ocenah preiskovalcev prišlo po spornem postopku. Preiskave so včeraj potekale tudi v drugih italijanskih mestih in celo na sedežih drugih italijanskih in tujih bank, ki naj bi bile seznanjene z dogodki. Med temi so Mediobanca, Credit Suisse, Intesa San Paolo, Deutsche Bank in Goldman Sachs ter seveda Banca Antonveneta. Po prvih informacijah naj bi se preiskava začela lani jeseni, ko je finančna straža iz Rima hotela razumeti, kako je toskanska banka leta 2008 od španskega Banco Santander prevzela venetski bančni zavod za 9,3 milijarde evrov (cena pa je pozneje narasla na 10,3 milijarde), potem ko ga je španska banka samo dva meseca prej kupila za 6,6 milijarde. Proti sumljivi operaciji so se pritožili nekateri delničarji. Banka iz Siene je potrdila, da zadeva preiskava takratni prevzem ter da bo sodelovala s preiskovalci. emilija romagna - Žalovanje V Bologni samomor priljubljenega politika BOLOGNA - Krajevno in širšo italijansko politično javnost je včeraj pretresla novica, da si je v 59. letu starosti vzel življenje občinski svetnik v Bologni in deželni svetnik v Emiliji Romagni Maurizio Cevenini iz vrst Demokratske stranke. Kaže, da se je vrgel skozi okno svoje pisarne v deželnem svetu že v torek zvečer. Njegovo truplo je našel včeraj nekaj pred 8. uro na tleh čuvaj deželne palače. Cevenini je bil izredno priljubljen politik. Znan je bil med drugim po tem, da je sklenil rekordno število civilnih porok v Italiji. Popularen je bil tudi med navijači nogometne ekipe Bologna. Še v torek zvečer bi bil moral voditi dobrodelno loterijo na prazniku navijačev, ki pa so ga zaman pričakovali. Cevenini je vrhunec svoje politične kariere dosegel oktobra 2010, ko je kandidiral za bolonjskega župana. Žal pa ga je prav tedaj zadela možganska kap, zaradi katere je moral Maurizio Cevenini ansa kandidaturo umakniti. Ta dogodek ga je globoko zaznamoval, saj je pretrgal njegovo obetajočo politično pot. »Poskrbite za mojo ženo in hčerko,« je Cevenini zapisal v enem izmed poslovilnih zapisov, ki so jih preiskovalci našli v njegovi pisarni. Ob njegovem tragičnem koncu so se ga mnogi ganjeno spomnili. »Z njim odhaja pomemben del našega mesta. Cevenini je poosebljal odprto in vedro politiko,« je dejal bivši premier Romano Prodi. 6 Četrtek, 10. maja 2012 miTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it gospodarska kriza - Vrsta sindikalnih pobud Cgil, Cisl in Uil za ponovni razvoj mesta Za preporod Trsta je nujen globalen načrt Zaposleni v tovarni Wartsila so stavkali proti reformi trga dela - Kmalu novi protesti Uslužbenci in delavci tovarne velikih motorjev Wartsila v dolinski občini so včeraj stavkali 4 ure v znak protesta proti reformi trga dela, ki jo snuje ministrica za delo Elsa Fornero. Več kot 500 delavcev je dopoldne (prva delovna izmena) in popoldne (drugi turnus) demonstriralo pred tovarno in s tem ustavilo proizvodnjo. Protest je bil na prvem mestu proti napovedanim spremembam 18. člena delavskega statuta, proti ukinitvi socialnih blažilcev in proti nekaterim nesprejemljivim oblikam prekernega delovnega razmerja, pa tudi za pravico do zajamčene dostojanstvene pokojnine. Stavko so razglasili sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno sindikalno predstavništvo Rsu. Po oceni sindikata je pri stavki sodelovalo 85 do 90 odstotkov zaposlenih. Protest v tovarni Wartsila je bil v okviru vrste pobud, ki jih bodo sprožili v kratkem pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil. Njihov namen je prispevati k reševanju problemov, ki pestijo Trst tako na državni kot na lokalni ravni. Prvi je začel protestirati kovinarski sektor. Kmalu bodo dvignili glas tudi v drugih industrijskih sektorjih (industrija je v hudih težavah, dovolj je pomisliti na krizo podjetij Stock, Diaco in Sertubi), protest pa se bo nato razširil tudi na druga področja. Kriza je namreč zajela vse panoge, zato je treba vsi skupaj poiskati rešitev, pravi sindikat. Kriza podjetja lahko pomeni namreč izgubo delovnih mest. Izguba enega delovnega mesta pa pomeni izgubo klienta v trgovini. In tako naprej. Sicer sindikati Cgil, Cisl in Uil že več let opozarjajo, da je potrebno reševati probleme skupaj, nam je povedal včeraj pokrajinski tajnik sindikata Uil Enzo Timeo. Položaj je namreč že hud. Zdaj so poleg ostalega na vidiku tudi novi davki, začenši s tistim na nepremičnine IMU. Denar, ki bi moral pritekati iz državne oziroma deželne blagajne v Trst, pa ne prihaja. Dodaten udarec za Trst bo deželna reforma zdravstvenega sistema. Deželna vlada je že pripravila zakonski odlok in bodo že letos hude po- Zaposleni v tovarni Wartsila so včeraj stavkali in demonstrirali proti reformi trga dela kroma sledice za tržaško zdravstvo. O tem bo med drugim govor jutri na skupščini na Pomorski postaji. Vprašanj je torej veliko in jih nameravajo sindikati reševati v sodelovanju z javnimi institucijami. Protestom v podjetjih bodo kmalu sledile javne pobude, ki bodo zahtevale sodelovanje javne uprave. Nujen je namreč globalen strateški načrt, ker ne bo drugače Trst doživel preporoda, pravi Timeo. Poleg gospodarske in industrijske krize pelje namreč v tem obdobju vsaka izguba neobhodno v socialno krizo. Danes je torej še kako potrebna enotnost sindikatov, je poudaril Ti-meo in spomnil na enotno državno demonstracijo, ki bo 2. junija (prvič na ta dan) v Rimu in na kateri bodo sindikati Cgil, Cisl in Uil skupaj zahtevali korenite spremembe v vladni politiki. Na Tržaškem so vsekakor od nekdaj enotni in so bili tu poskusi ločevanja, za katerega se je zavzemala prejšnja italijanska vlada, neuspešni. Do sodelovanja vsekakor ni prišlo iz potrebe, ker si sindikat vselej prizadeva za zaščito delovnih mest in spodbuja zaposlovanje. Delo pa je glavno sredstvo za zaščito in za razvoj ozemlja. A.G. klikni in izrazi svoje mnenje Kako ocenjujete prvo leto delovanja tržaškega župana Cosolinija in njegove uprave? Q Dobro Zadostno © Nezadostno, ker sem pričakoval več Slabo www.primorski.eu mednarodna politika - Srečanje treh nekdanjih državnikov De Michelis, Kučan in Mesic o negotovi prihodnosti EU Gianni De Michelis V Trstu se danes obeta zanimivo soočenje o prihodnosti Evropske unije, na katerem bodo imeli glavno besedo nekdanji italijanski zunanji minister Gianni De Michelis ter bivša predsednika Slovenije in Hrvaške Milan Kučan in Stjepan Mesic. Začetek ob 18. uri v dvorani Italijanskega esperantističnega društva v Ul. Co-roneo 15. Milan Kučan Soočenje treh veteranov evropske politike bo sklenilo dvodnevni posvet, na temo Kako bi bila danes Evropa brez Evropske unije, ki se je začel včeraj popoldne. Uvedel ga je predsednik Evropskega esperantisti-čnega združenja Sean O' Rian, ki je sicer irski diplomat. Med včerajšnjimi predavatelji je bil tudi slovenski zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Uni- Stjepan Mesič verze, ki je govoril o Sloveniji in Evropski uniji. Mesic bo danes ob 9. uri govoril o jugovzhodni Evropi in njenih odnosih z Evropsko unijo, pol ure kasneje pa bo Kučan obravnaval izkušnje večjezičnih držav v sklopu EU. Med današnjimi predavatelji (ob 10.30) je tudi goriški poslanec Demokratske stranke Alessandro Maran. gledališče miela - Danes ob 18. uri odprtje nove pokrajinske mediateke, ki jo bo upravljala Cappella Underground Mediateka kot zametek Hiše filma Ljubitelji bodo za brezplačno izposojo lahko izbirali med 2500 filmi - Na voljo bodo imeli strokovno pomoč ter knjige, revije in drugo gradivo o filmski kulturi Drevi bodo v Trstu odprli pokrajinsko mediateko, v kateri si bo mogoče brezplačno izposojati, obdelovati in samo ogledovati filmsko in drugo av-diovizualno gradivo, ki med drugim predstavlja tudi pomembno kulturno dediščino. Nova mediateka, ki bo pridobitev za celo mesto, saj bo odprta vsem občanom, bo domovala v poslopju nekdanjega doma pristaniških delavcev, kjer se nahaja gledališče Miela. Nekakšen filmski klub za vse filmo-file bo upravljalo združenje Cappella Underground, ki je od leta 2006 vpisano v združenje AVI (Associazione Vi-deoteche e Mediateche Italiane). Več o novi pridobitvi za Trst je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Daniele Terzoli iz združenja Cappella Underground, ki je bil počaščen, da je nova javna mediateka dobila sedež v tej stavbi. Zahvalil se je tržaški Pokrajini, ki je lastnica in upraviteljica stavbe, pa tudi Občini Trst, ki je prav tako podprla projekt. Poleg podpore teh dveh krajevnih ustanov so pri ustana- vljanju nove pokrajinske mediateke imeli podporo tudi ministrstva za kulturo, Dežele Furlanije Julijske krajine in Tržaške univerze. Po načrtih naj bi mediateka bila prvi zametek bodoče tržaške Hiše filma, pri kateri bodo s Cap-pello Underground sodelovala še vsa druga združenja in ustanove, ki delujejo na področju filma in vizualne kulture. To so Alpe Adria Cinema, Anno Uno, APCLAI, Bonawentura, FVG Film Commission in Maremetraggio. Ob mediateki bodo delovale tudi pisarne vseh navedenih v Hišo filma povezanih združenj. Mediateka pa bo predvsem širila filmsko in avdiovizualno kulturo, saj bo delovala kot nekakšna javna knjižnica, ki bo odprta vsak dan med ponedeljkom in petkom, in sicer med 15. in 19. uro, je pojasnil Terzoli. Uporabniki me-diateke si bodo brezplačno lahko izposojali DVD-je, lahko bodo tudi prelistavali revije in knjige s filmsko tematiko, na razpolago pa bodo tudi računalniki in brezžično omrežje. V študij- ski sobi bo dvajset delovnih postojank, pet pa je multimedijskih postojank za ogled videogradiva, surfanje po spletu itd. Filmofili bodo lahko izbirali med približno 2.500 filmi na izposojo, izposojali pa si bodo lahko po en film na teden, sam arhiv pa sicer hrani več kot 25.000 naslovov. Knjižni in avdiovi-zualni fond je zelo bogat, je včeraj pojasnil Terzoli, ki je tudi dodal, da si bo filme, ki ne bodo na izposojo, mogoče ogledovati kar v mediateki. Na razpolago bo tudi strokovno usposobljeno osebje, ki bo strankam znalo pomagati in svetovati, smo še slišali na včerajšnji predstavitvi. V bližnji prihodnosti pa bi v ta filmski klub radi vključili tudi razne okoljevarstvene teme. Mediateko, ki bo delovala kot knjižnica, v kateri bo za izposojo gradiva potrebno uporabljati izkaznico, bodo odprli na drevišnji slavnostni otvoritvi, ki se bo začela ob 18. uri. Več o novi pridobitvi in njeni ponudbi je mogoče izvedeti tudi na spletni strani www.lacappellaunderground.org. (sč) Mediateka ponuja bogat izbor filmov kroma / TRST Četrtek, 10. maja 2012 7 občina devin-nabrežina - Analiza volilnih rezultatov Kukanja zmagal, ker je Romita zbral 800 glasov manj kot Ret V kraških vaseh nad železnico od Trnovce do Cerovelj Slovenska skupnost prva stranka Volišče št. 1 Volišče št. 2 Volišče št. 3 Volišče št. 4 Volišče št. 5 Volišče št. 6 Volišče št. 7 Volišče št. 8 Volišče št. 9 Volišče št. 10 Volišče št. 11 Volišče št. 12 Kandidat Nabrežina Nabrežina Križ Nabrežina Kamnolomi Nabrežina Kamnolomi Nabrežina postaja Sesljan Vižovlje Sesljan Sesljan Sesljan Sv Maver Devin Devin Rib. naselje Štivan Medja vas Mavhinje Cerovlje Slivno Šempolaj Praprot Prečnik Trnovca Skupno % Občinske volitve leta 2007 Giorgio Ret 268 150 296 387 171 314 321 307 263 207 99 85 2877 55,12% Massimo Veronese 394 145 291 270 132 92 108 100 138 183 221 268 2342 44,87% _Občinske volitve leta 2012 Vladimir Kukanja 364 146 247 256 134 91 81 122 151 134 214 258 2198 45,65% Massimo Romita 193 132 235 264 136 217 229 181 172 178 65 53 2055 42,68% Novi devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja ima od zmagovitega ponedeljka posebno srečno številko: 696. Toliko znaša seštevek glasov zaostanka županskega kandidata leve sredine Massima Veronese-ja na občinskih volitvah izpred petih let za takrat zmagovitim županom Giorgiom Retom (535 glasov) in Ku-kanjeve prednosti pred kandidatom desne sredine Massimom Romito na letošnjih volitvah (143 glasov). V bistvu je kandidat leve sredine v petih letih nadoknadil skoraj 700 glasov (ali dobrih 15 odstotkov) kar ni - upoštevajoč tudi večje število list na letošnjih volitvah - malo. Zato je Ku-kanjeva zmaga še toliko bolj dragocena. Vladimir Kukanja kroma volišču št. 1 (Nabrežina-Križ), na volišču št. 11 (Mavhinje, Cerovlje, Slivno) in na volišču št. 12 (Šempolaj, Praprot, Prečnik, Trnovca). V bistvu v pretežno ali skoraj povsem slovenskih vaseh. Kandidat leve sredine je zabeležil manjše zaostanke je zabeležil na voliščih v Nabrežini-Kamnolomi in Nabrežini-Postaja (minus pet glasov na vsakem volišču) ter na volišču št. 10 (kjer ob prebivalcih Ribiškega naselja volijo tudi prebivalci Štivana in Medje vasi). Ret je prepričljivo slavil na štirih voliščih: v Sesljanu (št. 6), v Sesljanu-Na-selje sv. Mavra (št. 7) in na dveh voliščih v Devinu (št. 8 in št. 9). Na teh voliščih je zbral 767 glasov več kot Veronese. Letos, pet let pozneje, je Romita na taistih voliščih dosegel le 362 glasov več kot Kukanja. Pomeni, da je - v primerjavi z Retom - izgubil kar 405 glasov. Poražen je bil prav tam, kjer je Ret zmagal! Preobrat v Nabrežini Kukanja je v nedeljo in ponedeljek slavil na petih voliščih. Trem »tradicionalnim« je dodal še dve, preostali »nabrežinski« (Nabrežina-Kamnolo-mi) in Nabrežina-Postaja). Pred petimi leti je v Nabrežini (in Križu) prepričljivo slavil Ret: zbral je 830 glasov, Veronese je zaostal za skoraj sto glasov (732). Kukanji je uspel veliki preobrat: zbral je sicer »le« 25 glasov več kot Veronese (757, a treba je upoštevati prisotnost večjega stevila kandidatov ...), medtem ko je doživel Romita pravi polom: 560 glasov (ali 270 manj kot Ret). Sesljan: Romita -338 glasov Na štirih sesljanskih voliščih (vključeno z Vižovljami in Naseljem sv. Mavra) je pred petimi leti Ret zbral skoraj dvakrat več glasov kot Veronese (Ret 1.184, Veronese 582). Kukanja je dosegel za spoznanje slabši rezultat od Ve-ronesejevega (562 glasov, dvajset manj), na njegovo in srečo levosredinske koalicije pa je Romita doživel v svojem volilnem »fevdu« pravi polom. Ko bi bil Sesljan »samostojna občina«, bi sicer postal njen »župan«, saj je prejel več glasov kot Kukanja (846), a primerjava z Retovim rezultatom je neizprosna: minus 338 glasov! Devin: Kukanja znižal zaostanek Na dveh devinskih voliščih je Kukanja zabeležil boljši rezultat kot Veronese pet let prej (Kukanja 273, Veronese 238). Romita je bil »boljši« (353), a kljub temu je tudi tu dejansko »poraženec«. Ret je namreč leta 2007 prejel 570 glasov, pregazil je Verone-seja. Kukanji pa je uspelo takratno razliko minus 342 glasov znižati na vsega minus 80. Tudi Devin je po svoje prispeval svoj delček k zmagi leve sredine. Ribiško naselje za Romito Na volilnem sedežu v Ribiškem naselju (št. 10) volijo tudi Štivanci in Medvejci. Pred petimi leti je prejel Ret le 24 glasov več kot Veronese (207:183). Romiti je - kljub nižjemu številu glasov - uspelo povečati prednost na plus 44. Kandidat desne sredine je zbral 21 glasov manj kot Ret, Kukanja 49 manj kot Veronese. Kraške vasi: 472:118 Mavhinje, Cerovlje, Slivno, Šempolaj, Praprot, Prečnik in Trnovca (volišči št. 11 in št. 12) so potrdile svojo šestdesetletno »zvestobo« levosredin- skemu taboru. Kukanja je tu zbral 354 glasov več kot Romita (472:118). Pred petimi leti je razlika znašala 303 glasove (487:184). Na teh dveh voliščih je krajši konec potegnila lista nekdanjega župana. Retova lista je bila leta 2007 deležna precejšnje podpore tukajšnjih volivcev: zbrala je 104 glasove. Letos jo je čakala volilna prha: podprlo jo je 43 volivcev, osip je bil 58-odstoten. Nekdanjega župana je »zapustil« več kot vsak drugi Kraševec. Pred petimi leti je takratna Al-leanza nazionale zbrala v kraških vaseh nad železnico 40 glasov, letošnje Ljudstvo svobode 36. Razlika je minimalna. Tretja Romitova lista, Občanski projekt za Devin-Nabrežino je dodal letos vsega 13 glasov. Pomeni, da se v vaseh od Trnovce do Cerovelj ni volilno bistveno mnogo spremenilo. Kraške vasi: SSk prva stranka V kraških vaseh nad železnico (volišči št. 11 in št. 12) je Slovenska skupnost s 135 glasovi prva stranka nasploh in levosredinske koalicije še posebej. Sledita Demokratska stranka (111 glasov) in Zveza levice (101 glas), medtem ko so ostali koalicijski partnerji prejeli manjši konsenz: Lista Kukanja 44, Levica, ekologija in svoboda 12, Zeleni in Italija vrednot 10. Primerjava z volitvami izpred petih let ni mogoča, ker se je večina levosredinskih strank takat povezala v listo Skupaj-Insieme. Ta je prejela 348 glasov, Stranka komunistične prenove pa 86, medtem ko so Občani zbrali le 6 glasov. Marjan Kemperle kukanji Čestitke SSO, Močnika in PSI Novi devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je tudi včeraj prejel vrsto čestitk ob izvolitvi. Svet slovenskih organizacij mu je čestital in zaželel uspešno delo pri upravljanju občine Devin-Nabre-žina. »Posebno zadovoljstvo pa je v tem, da se na to mesto vrača Slovenec, kar smo pričakovali skoraj 25 let. Dogodek ima svoj zgodovinski pomen, saj to dokazuje, kako lahko tudi kot Slovenci uspemo dokazati zmožnost upravljanja občine, njenih javnih uslug in občinskega teritorija. Predvsem pa ima svoj pomen, da lahko imamo slovenskega župana v občini, ki je zgodovinsko poseljena s slovensko prisotnostjo. To zahteva posebno občutljivost, ki smo jo v vseh teh letih nekoliko pogrešali. Ob izvajanju vseh pravic glede javne rabe slovenskega jezika, tako na dokumentih kot pri zunanjih napisih in smerokazih, je pomemben tudi vidik upravljanja teritorija. Ta mora spoštovati prisotnost in potrebe slovenske narodne skupnosti ter njenih tradicionalnih oblik razvoja, še posebno na področju kmetijstva, obrtništva in gospodarske dejavnosti,« je v svojem tiskovnem sporočilu-čestitki zapisal Svet slovenskih organizacij. Tudi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik se je veselil zmage Vladimirja Kukanje, ker jez njo »tudi občina Devin Na-brežina obrnila končno stran ter izvolila župana, ki je izraz celote domačega prebivalstva. Zmagala ni oseba, ki je imela na svoji strani celo upravo in močne aparate, temveč oseba, ki je znala prisluhniti potrebam ljudi, tudi manjšim,« je zapisal Močnik, ki je napovedal: »Sedaj čaka celo koalicijo velika odgovornost, saj volilci pričakujejo tudi bistvene spremembe in večjo pozornost s strani politike na splošno, ki se bo morala v krizi prenoviti.« Svoje zadovoljstvo nad izvolitvijo Vladimirja Kukanje je izrazila tudi Italijanska socialistična stranka (PSI). V tej zvezi je izpostavila odličen rezultat Walterja Ulci-graia, predstavnika stranke na Listi Kukanja, ki je bil še tretjič izvoljen v občinski svet. občina devin-nabrežina - Dogovor med občinsko upravo in Jusom Nabresina Gemeinde Konvencija v korist skupnosti Akt sta pretekli četrtek podpisala tedanji župan Giorgio Ret in predsednik nabrežinskega jusa Walter Pertot Massimo Romita kroma Ret je pred petimi leti zbral 2.877 glasov, Veronese 2.342. K zmagi desne sredine je bistveno pripomogel uspeh Retove liste, ki jo je podprlo 1.114 volivcev. Letos je prejela vsega 492 glasov, manj kot polovico, kar je po svoje razumljivo, ker se Ret ni mogel več predstaviti kot županski kandidat. Tudi z Ljudstvom svobode ni bilo kaj prida bolje. Pred petimi leti se je predstavilo še kot Alleanza nazionale in zbralo 1.143 glasov. Letos je Ljudstvo svobode podprlo le 663 volivcev, desnosredinski Občanski projekt za Devin-Nabrežino pa s 415 glasovi ni zadostoval za dosego izida izpred petih let. Na prejšnjih občinskih volitvah je Ret zmagal na devetih od skupno dvanajstih voliščih. Veronese je slavil le na Tržaška občina in Jus Nabresina Gemeinde (kot mu je uradno ime) sta pretekli četrtek podpisala konvencijo o upravljanju jusarskega premoženja. Akt, na katerega so jusarji dolgo čakali in za katerega je bilo potrebno mnogo dela, truda in pogajanj, sta ob prisotnosti občinskega tajnika Giampaola Giunte uradno podpisala tedanji devinsko-nabrežin-ski župan Giorgio Ret in predsednik na-brežinskih jusarjev Walter Pertot. Dogovor sta Ret in Pertot orisala na tiskovni konferenci, ki sta se je ob prisotnosti podpredsednika Agrarne skupnosti Claudia Stergonška udeležila tudi tedanja odbornica za premoženje Tjaša Svara in tedanji podžupan Massimo Romita. Ret je takoj postavil dokumentu piko na »i«. To ni transakcija, kot je dolgo kazalo, da bo, temveč konvencija. Pojasnil je, da je bil postopek za dosego dogovora zelo zapleten in da je bilo treba zanj poiskati primerno pravno obliko. Transakcija, to je zunajsodni dogovor o lastnini nepremičnin, ni prišla v poštev, Giorgio Ret kroma ker bi bila vknjižba nepremičnin zelo vprašljiva. Zato sta se obe strani odločili za konvencijo, ki bo - posplošeno -jusarjem omogočila upravljanje jusar-skega premoženja, seveda v dogovoru z občino. Med nepremičnine sodita tudi županstvo in občinska telovadnica. Slednja bo še nadalje upravljala občina, cela vrsta drugih jusarskih nepremičnin in poslopij pa bo prešla pod upravo jusarjev. Predsednik Pertot je poudaril, da »se nepremičnine upravljajo na podlagi smernic, določenih v prepričanju, da Walter Pertot kroma neposredno upravljanje jusa omogoča ovrednotenje nepremičnin, tako z vidika gospodarskega, kmetijskega, gozdarskega, živinorejskega, družbenega in kulturnega razvoja, kot tudi z vidika varstva okolja.« Konvencija predvideva naslednjo razporeditev nepremičnin: skupno upravljane nepremičnine; nepremičnine, ki joh bo še naprej upravljala Občina Devin-Nabrežina, pri tem pa bo jus opravljal posvetovalno funkcijo; nepremičnine,ki so predmet posebnega upravljanja; redno upravljanje nepremičnine (to so tiste, ki jih upravlja jus in tiste, ki jih upravlja občina); nedoločene parcele, ki niso bile vpisane v seznam Agencije za teritorij oziroma zemljiški kataster (zato ne morejo biti vpisane v noben register). Pertot je poudaril, da »dogovor ne bo vplival na lastništvo nepremičnin, ki je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo. Tedanja odbornica Tjaša Svara je spomnila, da se je začelo dogovarjanje z devetimi jusarskimi oziroma srenjskimi organizacijami v občini začelo leta 2007 in da so bila pogajanja zapletena. Poudarila je, da predstavljajo posamezni ju-si in srenje »dodano vrednost za vse občinsko ozemlje.« Obe strani, tako predstavniki občine kot jusa, sta izrazili zadovoljstvo, ker sta »po dolgih letih pogajanj dosegli tako ambiciozen cilj.« To bo pomemben korak, s katerim bo medsebojno sodelovanje dobilo novo razsežnost, obenem pa bo ovrednoteno delo, ki ga jus opravlja v korist krajevne skupnosti, je bilo še poudarjeno. M.K. 8 Četrtek, 10. maja 2012 KULTURA na kavi s knjigo - Akcija Primorci beremo Vabilo k branju slovenskih knjig Knjižničarka NŠK Ksenija Majovski predstavila letošnji projekt Ksenija Majovski s skupino ljubiteljev branja kroma / zamenjali smo številko faksa TRŽAŠKE REDAKCIJE ® nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 040 7786339 Akcija z naslovom Primorci beremo se je tudi letos začela ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, v njej pa sodeluje deset primorskih knjižnic, ki spodbujajo k branju del slovenskih avtorjev. Več o projektu, ki se je rodil iz prepričanja, da so knjižnice kot ene od nosilk bralne vzgoje in kulture poklicane, da bralce prepričajo, da imamo tudi Slovenci veliko število domačih del, po katerih je vredno poseči, so zvesti obiskovalci bralnih matinej v Tržaški knjigarni izvedeli na včerajšnjem srečanju Na kavi s knjigo. Z obiskovalci knjigarne je govorila knjižničarka Narodne in študijske knjižnice Trst Ksenija Majovski, ki je zbranim razložila, da projekt Primorci beremo letos že šesto leto zapored poteka v primorskih knjižnicah, v Trstu in Gorici pa bodo projekt izvedli tretje leto zapored. Knjižničarka je povedala, da je bil pri nas prvo leto odziv spodbuden, a ne preveč množičen, drugo leto pa je bralno značko opravilo kar 32 bralcev, med katerimi je bilo 30 bralk in dva bralca. V Trstu je sicer lani pri projektu skupno sodelovalo 47 oseb, prebranih pa je bilo 291 knjig. Letos bodo bralci lahko izbirali med 57 proznimi naslovi in 11 pesniškimi zbirkami slovenskih sodobnih avtorjev in klasikov. Za lažjo odločitev, kaj brati, so pripravili brošuro s povzetkom vsebine vsake izmed knjig s seznama. Izvedeli smo tudi, kako knjižničarke pripravijo izbor knjig, ki naj bi ga upoštevali v naslednji izvedbi projekta. Vsaka knjižnica predlaga nekaj naslovov knjig slovenskih avtorjev, ki so izšle v zadnjem obdobju. Komisija nato iz širšega seznama, v katerem so tudi klasiki, izbere od 50 do 60 knjig. Bralci, ki bodo ob zaključku akcije prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, bodo na decembrski zaključni prireditvi v svojih knjižnicah prejeli priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado. Po besedah Ksenije Majovski je v knjižnicah v preteklih letih uspelo spodbuditi zanimanje za branje slovenskih avtorjev. Letos so v seznam uvrstili kar nekaj avtorjev, ki pišejo o tem našem primorskem prostoru. Knjižničarka je omenila Wando Newby, ki v knjigi Moja dežela in moji ljudje opisuje Štanjel v času fašizma. V dokumentarni sklop bi lahko vključili tudi knjigo Borisa Pangerca o Ignaciju Oti, pa delo Ci- rila Zlobca z naslovom Vse daljave niso daleč, je včeraj pojasnila gostja srečanja Na kavi s knjigo. Bralci bodo lahko brali tudi presunljive osebne zgodbe, kot je denimo zgodba Poldeta Bibiča, ki jo je avtor spisal v delu Spominjarije. Na seznamu knjig so tudi dela številnih sodobnih avtorjev, med katerimi naj omenimo Deso Muck, Valentino Smej Novak, Vinka Moderndorferja ... Člani knjižnic bodo izbirali tudi med pesniškimi zbirkami, med katerimi velja omeniti delo Alojza Gradnika V svetih tem tišini, Dragotina Ketteja z zbirko Izbrane pesmi, na seznamu pa so tudi sodobnejši avtorji. Med predlogi je mogoče najti zbirko Boš videl, ki jo je napisal Marko Matičetov, delo Vsak otrok je lep, ko se rodi Esada Babačica in druge. In kaj pove trenutna statistika? V Trstu in Gorici je zanimanje za letošnjo akcijo zelo veliko, je povedala knjižničarka Ksenija, ki je še dodala, da se je v zamejske knjižnice do zdaj zateklo kar lepo število članov. Med leposlovnimi deli slovenskih avtorjev bodo člani lahko izbirali do 10. novembra, ko se bo projekt zaključil, smo še slišali na včerajšnji matineji. Čisto ob koncu naj torej vse, ki bi radi dokazovali ljubezen do branja, povabimo v našo knjižnico, kjer bodo dobili podrobnejše informacije o letošnji bralni znački za odrasle. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 10. maja 2012 IZIDOR Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.44 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.54 Jutri, PETEK, 11. maja 2012 ŽIGA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 5 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »The Avengers«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 19.30, 22.00 »American pie, ancora insieme«; 16.10, 19.05, 22.00 »Hunger Games«; 16.10, 19.05, 22.00 »The Avengers«; 17.30, 20.30 »The Avengers 3D«; 16.40, 18.45 »Seafood, un pesce fuor d'ac-qua«; 19.00 »Ho cercato il tuo nome«; 16.30, 21.30 »To Rome with love«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Chronic-le«; 21.00 »Marina Abramovic: The artist is present«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Bes Titanov«; 18.20 »Bojna ladja«; 19.00 »Ma-saker«; 20.30 »Parada«; 20.40 »V deželi krvi in medu«; 21.00 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »Ameriška pita: Obletnica«; 15.50, 20.50 »Talisman«; 19.20, 21.20 »Projekt X«; 18.10 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.20, 17.20 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.15 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 15.30, 18.20, 21.10 »Maščevalci 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Temne sence«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora insieme»; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »Hunger Games (dig.)«; Dvo- rana 2: 18.00, 20.40 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Chronicle«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli infedeli (dig.)«. S Izleti ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Prijave in kotizacije zbiramo še v petek, 11. maja od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: +393396980193. ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo v petek, 11. maja in v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: +393396980193. ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave zapade v sredo, 16. maja. Informacije na tel.: 040-635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 3384913458. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. SEKCIJI VZPI Boljunec - Dolina-Mač-kolje-Prebeneg organizirata od 4. do 7. julija izlet v Bosno »Po poteh osvobodilnih bitk naše zgodovine«. Obiski: Jasenovac, Kozara, Jajce, Ja-blanica, Titov bunker, Sarajevo, Sut-jeska, Mostar, Drvar, Bihač. Vpisovanje in informacije na tel. št.: 040228896 (Nerina Zeriali), 040-228142 (Edvin Švab). Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. trg cavana - V nedeljo Dan boja proti možganski kapi Ali res vemo, kaj je možganska kap, kateri so dejavniki tveganja, njeni simptomi in znaki ter katero je najprimernejše in najbolj učinkovito zdravljenje? Predstavniki združenja Alice FVG bodo skušali na ta in podobna vprašanja postreči s primernim odgovorom že v nedeljo, 13. maja, od 10. do 17.30 pri svoji stojnici, ki jo bodo postavili na Trg Cavana. Na ta dan namreč praznujemo že 13 dan boja proti možganski kapi. Pri stojnici bodo prisotni zdravniki in prostovoljci, ki bodo mimoidoče ozaveščali o preventivnih ukrepih zoper možgansko kap, ki je v Italiji drugi najpogostejši vzrok smrti oziroma prvi vzrok demence, izgube samostojnosti in priklenitve na voziček. Če možgani namreč ne dobijo dovolj kisika in hranil, ki jih potrebujejo, potem se celice poškodujejo ali začenjajo odmirati. Umrlih celic ni več mogoče oživeti, kar pomeni, da je ta del možganov nehal pošiljati informacije v ostale dela telesa, ki kontrolirajo na primer govorjenje, miselnost ali hojo. Vsako leto je v Italiji okoli 200 tisoč novih primerov kapi, med njimi je kakih 10 tisoč mladih pod 45. letom starosti. Na Trgu Cavana bo ob zdravnikih prisoten tudi rešilec družbe Sogit, v katerem si bodo obiskovalci lahko brezplačno izmerili krvni pritisk in v primeru opravili tudi ekografijo vratne žile. Vsako leto namreč samo v Trstu zboli za možgansko kapjo 800 oseb in veliko je med njimi mladih. združenje lilt - V soboto Dobrodelni koncert Preventiva in radost V gledališču Basaglia s skupino Sardoni Barcolani Vivi V gledališču Franca in Franco Basaglia v parku nekdanje tržaške umobolnice bo v soboto, 12. maja, ob 20.30 koncert poimenovan Preventiva in radost, ki ga prireja tržaško združenje za boj proti raku LILT. Dogodek so včeraj predstavili na sedežu tržaške pokrajine. Dobrodelni koncert želi podpreti dejavnosti, ki jih združenje LILT vodi v luči promocije zdravja in pomoči onkološkim bolnikom. Preventiva velja namreč za najboljše in hkrati najbolj poceni sredstvo socialne politike na področju zdravja. Aktivna promocija zdravja, vzgoja k zdravemu življenju in tem hitrejši diagnozi bolezni, sta namreč tako pri rakavih kot pri kardio-vaskularnih boleznih temeljnega pomena. Tako imenovani »screening« programi nam omogočajo, da odkrijemo raka dovolj zgodaj in je zdravljenje lahko bolj uspešno. V naši deželi so t.i. »screening« programi krepko zmanjšali število rakavih obolenj na dojki, na debelem črevesju, danki in uterusu. Ljudje pa žal še vedno vedo premalo, tako da se zatečejo po pomoč k zdravniku, ko je prepozno. Veliko je tudi žensk, ki ne opravlja rednega pap testa za ci-tološko ugotavljanje raka materničnega vratu ali hormonskega stanja ženske. Protagonisti koncerta bodo člani hudomušne skupine Sardoni Barcolani Vivi, ki bodo na oder postavili tipični »motus vivendi« Tržačanov, ki se ob uri kosila radi odpravijo k morju z ležalnikom kar na mopedu, ki radi parkirajo avtomobil sredi ceste, samo da bi lahko polizali kepico sladoleda za 1,30 evra, ki se oglašajo pri policiji in se pritožujejo, da imajo divjega prašiča na dvorišču in podobno. / TRST Četrtek, 10. maja 2012 9 Danes je sončen dan, GABRIEL MILIČpraznuje 11. rojstni dan. Računalnik te veseli in ob znanju uživaš ti. Vse najboljše ti želi teta Marina z družino. Dragi GABRIEL, želim ti mnogo sreče in veselja polne vreče. Vse najboljše ti želi sestrična Julija. Dragi GABRIEL se bo veselil, ker 11. svečko bo ugasnil. Še veliko lepih in sončnih dni mu vsa družina želi. H Mali oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno, tel. št.: 3296055490. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 3339448295. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861 SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3481334399. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. Ü3 Obvestila OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Liv-ku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu še danes, 10. maja. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca sklicuje izredni občni zbor danes, 10. maja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012 pred začetkom. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo v petek, 11. maja, zaprto. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za nastop v Celovcu v soboto, 12. maja, ob 13.30 iz Padrič, v torek, 15. maja, pa bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: 12. in 26. maja ter 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.0017.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. V NEDELJO, 13. MAJA bo ob 17. uri na Pečah sv. maša. Iz Gorice v Boljuncu odhod ob 15.45. Vabljeni ljubitelji športne in duhovne gimnastike. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): ponedeljek, 14. in torek, 15. maja, od 16. do 20. ure ter v sredo, 16. maja, od 16. do 20. ure. Prijave na tel. 040-226386. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z zgodovinarjem in etnologom Irvinom Lukežicem z univerze na Reki, avtorjem knjige o slovenski prisotnosti na Reki Fluminen-sia slovenica. Gosta bo predstavila Marjana Mirkovic. Začetek ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi vse vaščane in vaščanke v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na sestanek za »42. Praznik vina«. Predstavili bomo program praznika in si porazdelili delo. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje, ki bo v torek, 15. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV javnim ali zasebnim subjektom, ki dajejo v najem manj premožnim najemnikom neoddana stanovanja, na podlagi drugi stavek 6.člena dz/6/2003 - Občina Zgonik sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago na občinski spletni strani www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, pon-pet. od 9.00-13.00, samo ob pon. in sre. tudi 15.30-17.30. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 18. maja, ob 13. uri. RAZPIS ZA IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN za stanovanjske nepremičnine na podlagi 11. člena zakona 431/1998 in 6. člena dz 6/2003 - Občina Zgonik sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago na občinski spletni strani: www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo, Zgonik 45, pon-pet 9.00-13.00, samo ob pon. in sre. tudi 15.30-17.30. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 18. maja, ob 13. uri. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provin-cia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. maja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Ga-brovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 3338442509. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabre-žina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresi-vne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Zivijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno sedišče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 0402017370. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno na spletu (www.me-lanieklein.org) ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info: 3457733569, info@melanieklein.org. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. 0 Prireditve DIJAKI PETIH RAZREDOV LICEJA F. PREŠEREN IZ TRSTA in profesorji referenti Vas vljudno vabimo na otvoritev razstave »Spoznavanje arktičnega in antarktičnega sveta ter Sa-mijev«, ki se bo vršila v prostorih Narodnega Muzeja o Antarktiki v Ul. Weiss 21 v Trstu danes, 10. maja, ob 16. uri. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 10. maja, ob 18. uri na zaključni nastop Glasbene kambrce. Sodelujejo vokalno-instru-mentalne otroške skupine in solo-pevke. Klavirska spremljava: prof. Caludia Sedmak. KD SKALA IZ GROPADE PRI TRSTU prireja v petek, 11. maja, ob 20.30 v zadružnih prostorih v Gropadi št. 82, večer »Tomizza in Kras - Spomin prijateljev« v sodelovanju s Skupino 85 v sklopu prireditev »Književnost v Trstu v drugi polovici 20. stoletja«. Obravnavani bodo pisateljevi neposredni stiki s kraškim vsakdanjikom v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je Ful-vio Tomizza preživel nekaj časa v Gro-padi in spoznaval naše ljudi, stike domačinov z istrskimi begunci in zanimivosti s tem povezane. Na večeru sodelujejo Milan Rakovac, Marino Voc-ci, Sandi Volk in Patrizia Vascotto. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje v Kulturnem domu v Nabrežini v petek, 11. maja, ob 20.30, kjer bo Damijana Pipan prikazala »Camino de Santiago, romanje v Kompostelo«. Vabljeni! SKD SKALA IZ GROPADE pri Trstu prireja v petek, 11. maja, ob 20.30 v zadružnih prostorih v Gropadi št. 82, večer »Tomizza in Kras« - Spomin prijateljev« v sodelovanju s Skupino 85 v okviru prireditev Forum Tomiz-za. Obravnavani bodo pisateljevi neposredni stiki s kraškim vsakdanjikom v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je Ful-vio Tomizza preživel nekaj časa v Gro-padi in spoznaval naše ljudi, stike domačinov z istrskimi begunci in zanimivosti s tem povezane. Na večeru sodelujejo Milan Rakovac, Marino Voc-ci in Sandi Volk, odlomke Tomizzo-vih romanov pa bo prebirala Patrizia Vascotto. Vabljeni! VSE NAJBOLJŠE, DRAGA LELJA! DSI, GM, NŠK, Primorski dnevnik, SK, SSG in ZTT prirejajo, ob visokem življenjskem jubileju Lelje Rehar Sancin, srečanje s slavljenko in predstavitev njene knjige »Nojevo pero«. Vabljeni v petek, 11. maja, ob 17.30 v Narodni dom. VZPI - ANPI Sekcija Zgonik v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v petek, 11. maja, ob 19. uri v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev dokumentarca o taborišču »Mathausen« s pričevanjem Riharda Gorupa. Uvodni pozdrav Stanka Hro-vatin. ZDRUŽENJE CLUB ZYP prireja v petek, 11. maja, v okviru Delavnic za kulturo duševnega zdravja, predstavitev zadnje pesniške zbirke Elene Cerkvenič »sapor di.vini«. O knjigi bosta spregovorili zgodovinarka, ese-jistka Silva Bon ter avtorica. Pobuda bo potekala v prostorih združenja Club Zyp, Ul. delle Beccherie 14 (v bližini Borznega trga), s pričetkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! POMLADANSKI KONCERT Ženski Pevski zbor Prosek-Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek vabijo na Pomladanski koncert, ki bo v soboto, 12. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro- seku. Izkupiček koncerta bo namenjen vzdrževanju spomenika padlim na Proseku. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi najmlajše na zadnjo Pravljično urico, ki bo v prostorih nabrežinskega Kulturnega doma v soboto, 12. maja, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Marija Umek iz komenske knjižnice, sledila bo delavnica in izposoja knjig. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo »Klimt-Jung: Ženski arhetip v umetnosti« v soboto, 12. maja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040774586. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS Ul. Mazzini 64 v Trstu, tel. 340-3864889, vabi na predavanje »Tehnike za zgodnjo diagnozo raka« v ponedeljek, 14. maja, ob 17. uri v dvorano Centra prostovoljne dejavnosti (CSV - Centro Servizi Vo-lontariato), Galleria Fenice št. 2, 3. nadstropje, V Trstu. Predaval bo dr. Giorgio Mustacchi, odgovoren za Tržaško pokrajino v okviru deželnega screening-a rakastih obolenj. OB 30-LETNICI POIMENOVANJA OŠ F. S. FINŽGARJA iz Barkovelj (Ul. Cerreto 19) bo v sredo, 16. maja, v šolskih prostorih ob 16. uri otvoritev muzejske sobe in predstavitev raziskovalnega dela učencev »Sprehodi po Barkovljah: kako je bilo nekoč in kako je danes«. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR vabi na predavanje dr. med. Dorjana Marušiča z naslovom »Srce in ožilje - kako jih varovati«, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Colu. SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki Ob 7. obletnici smrti dragega vnuka Marka Mikolja daruje nona Dada 50,00 evrov za OŠ Virgil Šček v Na-brežini. V spomin na Draga Bucika daruje družina Siega 100,00 evrov za KK Bor. V spomin na dragega moža in očeta Nazaria Zlatiča darujejo žena Argia, hči Laura in sin Roby s Flavio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na dragega Lučkota Puntar-ja daruje Majda Tence 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Jožkota Morelja daruje Helena Trampuž 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na mamo in nono Vlasto So-sič darujeta Mirela in Ketty z družinama 50,00 evrov za popravilo strehe društvene gostilne v Gabrovcu. V spomin na mamo in nono Vlasto So-sič darujeta Mirela in Ketty z družinama 50,00 evrov za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Vlaste Sosič darujejo Tanja, Stefan, Sheila in Luca 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega moža in očeta Angela Škerka, za njegov rojstni dan, daruje družina 150,00 evrov za Združenje Amici del Cuore. V spomin na gospoda Viljema Žerjala daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na sestro Ernesto daruje Sergio Kocjan 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik. 10 Četrtek, 10. maja 2012 KULTURA / se je Majenca končala ^P1"*3 obzoria *** J^ ■ w ^ nedeljo ob 11. uri strokovno vodenje nekdanja ribarnica - Do 17. junija K ogledu vabijo Letošnji Majenci vreme ni prizaneslo. Vsaj na soboto in nedeljo ne, ko so se nad Dolino stalno kopičili temni oblaki, lilo je in povrh vsega še hladno je bilo. No, mladi in manj mladi protagonisti najbolj norega in živahnega praznika v Bregu pa se niso vdali in poskrbeli so, da je program kljub temu nemoteno stekel od četrtka do torka zvečer. Za dež se sploh niso zmenili in maj v noči na soboto vseeno slovesno dvignili. Prav tako so se naslednjega dne pod njim zavrteli parterce in parterji z letošnjim županskim parom Mijo Slavec in Denisom Oto na čelu, pa tudi številni, ki so v teh dneh obiskali praznik v Dolini. Skoraj dvajsetmetrski maj pa je v torek zvečer, tako kot narekuje tradicija, slovesno zgrmel na tla - podiranje maja velja namreč za vrhunec in hkrati zaključek praznika. Pred njim so otroci na dvorišču Mladinskega krožka podrli še drevo otrokovih pravic Unicefa, zatem pa so na plesišču zaigrali godbenki Pihalnega orkestra Breg pod taktirko Edvina Križmančiča. Ko se je dan nagibal k večeru, pa so kot običajno vaš-čani s partercami in parterji ter županoma Mijo in Denisom prikorakali na Gorico in glasno peli Na Gorici na placu, tam pa jih je pričakala množica radovednežev, ki je izkoristila sončni dan za obisk praznika. Parterji, parterce, župana, vašča-ni, skratka vsi prisotni so se postavili pod maj in zadonela je še pesem Eno drevce mi je zraslo. Ko je bilo vse nared, se pravi, ko so se dekleta postavila v špalir pred občinstvo, fantje pa zagrabili še za vrv, ki je držala pokonci drevo - je župan fantovske zamahnil z roko in okrašen in ovenčan maj je gromko zgrmel na tla. To je bilo pravo veselje: mladi in manj mladi so v hipu naskočili ležeče »drevo« in z njega obrali limone in pomaranče, ter kolače in zastavice. Opojen vonj po agrumih in po vegetaciji se je nato pomešal z vonjem po hrani na žaru, saj so kioski delovali še nekaj ur, tako da so se obiskovalci Majenci lahko zadržali v Dolini še nekaj ur po podiranju maja. Na svidenje prihodnje leto .... V nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju se nadaljuje razstava Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo. Na ogled je okrog 150 del slovenskih slikark in slikarjev, ki so na območju med obema državama ustvarjali v prejšnjem stoletju. Dela so povečini last goriške finančne družbe KB 1909, prvič pa so na ogled tudi slike, ki so nekdaj krasile stene Tržaške kreditne banke in so danes del umetniške zbirke Monte dei Paschi di Siena; toskanska fundacija in goriška finančna družba sta kot znano podpisali dogovor, na podlagi katerega so se dala vrnila v domače kraje. Razstavo, ki uživa pokroviteljstvo italijanskega in slovenskega predsednika republike, sta postavila Joško Vetrih in Franco Vecchiet. Na ogled so dela uveljavljenih umetnikov, na primer Zo- rana Mušiča, Lojzeta Spacala, Avgusta Černigoja, Milka Bambiča, a tudi manj znanih avtorjev in predstavnikov mlajše generacije. V nedeljo (ob 11. uri) se bo mogoče po razstavi sprehoditi tudi v družbi strokovnega vodiča; tokratno vodenje bo v italijanščini, konzorcij Slo-vik in društvo Kons pa prirejata (po predhodnem dogovoru) tudi vodenja v slovenskem jeziku, ki so namenjena predvsem šolski populaciji. Razprta obzorja bodo na ogled do 17. junija; od ponedeljka do petka, med 11. in 13. uro ter med 16. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 10. in 20. uro. Vstopnica stane 6€ (znižana 4€), za obiskovalce, ki niso še dopolnili 14. leta, pa je vstop brezplačen. V nekdanji ribarnici (Salone degli In-canti) je na prodaj tudi bogat trijezični katalog o razstavi (20€). Botanični vrt Carsiana ponovno odprt Botanični vrt Carsiana je ponovno na voljo obiskovalcem. Upravitelj - družba Rogos - uvaja v sezoni, ki se je pravkar pričela, novost, namenjeno vsem ljubiteljem Carsia-ne: letni abonma, s katerim bodo obiskovalci po zelo ugodni ceni lahko spremljali različne faze cvetenja v vrtu in se vanj vračali kadarkoli, da bi uživali v miru in zelenju, saj vrt spreminja svoj videz iz tedna v teden! Mladoletne osebe in upokojenci si bodo lahko zagotovili abonma po znižani ceni. Botanični vrt je odprt ob delavnikih med 9.30 in 13. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ter od 15. do 19. ure. Obiskovalci se lahko udeležijo (brez dodatnih stroškov) vodenih ogledov, ki potekajo vsak delavnik ob 10. uri, ob vikendih in praznikih pa ob 10.30 in ob 16. uri. Več informacij je na voljo na novi spletni strani vrta www.giardi-nobotanicocarsiana.it, kjer bo v kratkem objavljen koledar z datumi tečajev, tematskih ogledov in delavnic, ki jih Rogos pripravlja. mačkolje - Ob 60-letnici ustanovitve krajevnega Slovenskega prosvetnega društva V zahvalo duhovniku-kulturniku Dvorano »stare šole« so poimenovali po nekdanjem župniku msgr. Stanku Janežiču - Nastop domačega zbora in nagovori V stavbi, ki ji domačini pravijo stara šola, imajo od nedelje dvorano Stanka Ja-nežiča. Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje se je namreč odločilo, da se v letu, ko praznuje šestdeset let neprekinjenega delovanja, tako oddolži nekdanjemu duhovniku in pobudniku živahne prosvetne dejavnosti v vasi. Prostore, kjer je 5. maja 1952 potekal ustanovitveni občni zbor društva, krasi od nedelje njegova lesena upodobitev (izrisal jo je Ilario Tul, izdelala pa mizarska delavnica Smotlak-Kolarič). Nedeljski praznik je uvedla maša v spomin na nekdanjega župnika, ekume-nika, pesnika in pisatelja. Sledilo je poimenovanje dvorane v stari šoli (tu je do začetka 50. let prejšnjega stoletja res potekal pouk), kjer je uvodoma pozdravil novi predsednik društva Robert Tul. Župni upravitelj Metod Lampe je blagoslovil leseno upodobitev in s hvaležnostjo spomnil, da je Janežič ohranjal slovensko besedo in kulturno delovanje v vasi. Nekaj osebnih spominov na duhovnika je podal Drago Štoka. Predsednik Sveta slovenskih organizacij ga je namreč ose- Lesena Janežičeva upodobitev kroma Ljudje, ki so se v nedeljo zbrali v stari šoli v Mačkovljah kroma bno spoznal, ko je bil desetletni deček. Takrat je bil Janežič še kaplan na Proseku in Kontovelu; Štoka je spomnil, da je okrog sebe zbiral veliko mladih in se najbrž tudi zato zameril marsikomu. Očitali so mu, da je bil med vojno kolaboracionist, kar je po Što-kovi oceni smešno, saj je rojstno Štajersko zapustil ravno zaradi nemške okupacije. Ja-nežiča je opisal kot blago dušo, ki se je med študijem v Rimu posvetila ekumenskemu dialogu in si vse življenje prizadevala za sodelovanje med vsemi kristjani. Prireditev je obogatil tudi nastop Mešanega pevskega zbora Mačkolje, ki ga vodi Matej Lazar. / TRST Četrtek, 10. maja 2012 1 1 tržaško sodišče - Sojenje o potapljaški nesreči v miramarskem morskem parku Za prva dva obtoženca predlog dvajsetmesečne zaporne kazni Obrambi za oprostilno sodbo - Svojci zahtevajo odškodnine, vpleteni podjetji pa sploh nista zavarovani LAS Kras: razpis za B&B Obvestilo izletnikom PD Prijavljene na izlet v organizaciji agencije Adriatic za potovanje v Apulijo in Bazili-kato prosimo, da poravnajo zadnji obrok jutri, 11. maja, med 9. in 13. uro v pisarni v ulici Cicerone 8/b. Plačilo bo lahko v gotovini samo za posameznega prija-vljenca, ostala plačila morajo biti s čekom ali bančnim nakazilom. Za bančne podatke pokličite na Adriatic, tel. 040 3720062. Skoraj dve leti je minilo od nesreče v vodah miramarskega morskega parka, ko sta med potapljaškim tečajem izgubila življenje mlada biologa Samo Alajbegovič in Žiga Dobrajc. Zapleteni kazenski postopek, med katerim ugotavljajo odgovornosti za smrt obeh Slovencev, so razdelili v dva sklopa, prvi od katerih se bo kmalu končal. Na včerajšnji obravnavi je celo kazalo, da bo tržaški sodnik za predhodne obravnave že izrekel sodbi na račun prvih dveh obtožencev, 45-letnega proizvajalca potapljaške opreme Nicole Donde in 33-letnega karabinjerja Marca Panica, kar pa se ni zgodilo. Oba sta obtožena uboja iz malomarnosti, tako kot ostala dva obtoženca - organizatorja potapljaškega tečaja in predstavnika podjetja NUET iz Bergama Fabio Bozzato in Roberto Bendotti, ki pa jima sodijo po rednem postopku. Sodnik Enzo Truncellito bo čez dva tedna zaslišal dve priči: izvedenca italijanske mornarice, ki je po naročilu državnega tožilstva opravil strokovni pregled potapljaške opreme ter Roberta Odorica, podpredsednika zadruge Shoreline, ki upravlja mira-marski morski park. Tudi na osnovi njunih pričevanj bo odločal o tem, ali sta Donda in Panico kriva. Državna tožilka Lucia Baldo-vin je včeraj za oba zahtevala po 20 mesecev Odvetnika obrambe Alberto Coslovich in Vanessa Zecchin kroma zaporne kazni, predstavnika oškodovanih strank pa sta zahtevala obsodbi in odškodnine. Odvetnik Alessandro Giadrossi je za Dobrajčevo družino predlagal 700.000 evrov, odvetnik Paolo Volli pa milijon evrov za dru- žino Alajbegovič in 150.000 evrov za Dobrajčevo dekle (naj omenimo, da je družina Tržačana Riccarda Rasmana od treh policistov, obsojenih zaradi nenamernega uboja, pred natanko mesecem dni zahtevala osem dan evrope - Predstavili Evropsko civilno službo Za mlade Evropejce Med šolskimi projekti tudi izkušnja liceja F. Prešerna - Popoldne zaživelo Evropsko naselje Evropsko naselje je včeraj pritegnilo tudi najmlajše »Evropejce« kroma milijonov evrov odškodnine). Giadrossi pa se je včeraj zgražal, ker vpleteni podjetji (tržaški proizvajalec HBT in bergamski NUET) sploh nista zavarovani, kljub temu, da se redno ukvarjata z nevarnim športom, kar pota-pljaštvo gotovo je. Med potapljanjem z zaprtim ali polzaprtim sistemom dihanja (re-breatherjem) pa so potapljači še bolj izpostavljeni morebitnim težavam, kot se je na žalost izkazalo 25. julija 2010 v Trstu. Predhodna preiskava je svoj čas med drugim pokazala, da je Dobrajcu v respira-torju kmalu zmanjkalo kisika zaradi napačne nastavitve cevke, ki povezuje regulator z vhodom filtrske kapsule; Alajbegovič pa naj bi se v podobnem položaju znašel zaradi napačne mešanice dušika in kisika. Pri obeh naj bi vplivala tudi neprimerna tehnična izobrazba, ki sta je bila deležna med tečajem (pri čemer hipoteza o slabem razumevanju italijanskega jezika vsaj v Alajbegovičevem primeru naj ne bi prišla v poštev, saj je biologijo študiral na univerzi v toskanski Pisi). Donda je obtožen zaradi težav, ki sta jih pokojnika imela z opremo, Panico pa kot eden izmed inštruktorjev, ki bi morali tehnično izobraziti tečajnike, pregledati opremo pred potopom in stalno spremljati tečajnike. Pa-nicov odvetnik Alberto Coslovich pa je podčrtal, da karabinjer uradno ni bil inštruktor, ampak navaden spremljevalec, tako da je odgovornost posredno zvrnil na uradna inštruktorja iz Bergama. Panico je med reševanjem hitro dohitel Dobrajca, ki je nekaj minut po potopu izgubil zavest, dva dni zatem pa umrl v bolnišnici. Alajbegoviča so našli šele štiri ure pozneje, Coslovich pa trdi, da je bil Portorožan med tečajniki najbolj izkušen potapljač in da se je morda zaradi tega nekoliko oddaljil od skupine, saj so ga našli na globini sedmih metrov, medtem ko so se ostali potapljali v treh-štirih metrih. Co-slovich je za Panica zahteval oprostilno sodbo, enako kot odv. Vanessa Zecchin za Don-do, ki ga na večdnevnem tečaju sploh ni bilo, težav z opremo pa naj ne bi smeli pripisati njemu, saj naj bi šlo za napačno uporabo pravilno delujočih respiratorjev. Prihodnje dejanje bo 23. maja, ko bo sodnik za predhodne obravnave zaslišal dve priči. Vojaški strokovnjak za potapljaško opremo bo moral utemeljiti svoje poročilo, ki zadeva aparaturo podjetja HBT in torej Nicolo Dondo. Predstavnik zadruge Shoreline, ki tesno sodeluje z organizacijo WWF, pa bo morda pojasnil, s katerim podjetjem se je zadruga dogovarjala in kdo je bil uradno in dejansko pristojen za varnost tečajnikov. 4. junija pa se bo začelo sojenje zoper inštruktorja ter organizatorja lom-bardskega podjetja NUET. Aljoša Fonda Prav vsi najbrž ne vedo, da velja 9. maj 1950 za rojstni dan prve zamisli o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je sicer formalno nastala precej kasneje. Tistega 9. maja je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman imel znamenit govor, v katerem je predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalne-ga gospodarskega sodelovanja v Evropi. Njegove zamisli so bile udejanjene leto pozneje v Evropski skupnosti za premog in jeklo, iz katere sta pozneje nastali Evropska gospodarska skupnost in nazadnje Evropska unija. 9. maj velja zato za praznik Evrope, ki so ga včeraj obeležili tudi v Trstu. Pisarna Europe Direct, ki deluje pri tržaški občini kot deželna izpostava Evropske komisije, je v sklopu praznika Evrope organizirala vrsto srečanj. Dopoldan je bil namenjen šolam in mladim iz tržaške pokrajine. V avditoriju nekdanje ribarnice je tekla beseda o priložnostih premikanja mladih po evropskem prostoru. Predstavili so projekt Evropske civilne službe, pri katerem lahko mladi od 18. do 30. leta za daljši čas odpotujejo kot prostovoljci v drugo evropsko državo. Tam lahko mladi izbirajo med najrazličnejšimi družbeno koristnimi dejavnostmi: od opazovanja medvedov in analize morja do igranja s prizadetimi otroci. Vprašanje se poraja spontano: kako je z denarjem? Evropska unija krije 90% stroškov, v katere so vključeni na- stanitev, hrana, lokalni prevozi, zdravniško zavarovanje in skromna mesečna »plača«. Taka vrste izkušnje nudi mladim koristne izkušnje za bodočo zaposlitev, ob tem pa lahko razumejo, kaj bi radi delali v življenju in česa ne. Odpotuje se lahko kadarkoli, a je čas za odobritev vseh potrebnih papirjev dokaj dolg. Za več informacij se interesenti lahko obrnejo na urad Europe Direct (ulica Procureria 2/a). Zadnji del evropskega seminarja je bil namenjen šolam, kjer je vsaka predstavila svojo izkušnjo z izmenjavami ali raznimi evropskimi projekti. Med temi so svojo izkušnjo s Švedi predstavili dijaki liceja Franceta Prešerna, ki bodo na Švedsko odpotovali 28. maja, Švede pa so že gostili pred slabim mesecem dni. Ob tem so se letos že drugič vključili v projekt Comenius, pri katerem sodelujejo tudi šole iz Češke, Nemčije, Španije, Turčije in Švedske. Letos je tema projekta solidarnost in nosi naslov Believing in humanity. V popoldanskih urah se je »evropsko« dogajanje preselilo na Mali trg, kjer je svoja vrata odprlo evropsko naselje. Mali in veliki so se lahko ukvarjali z raznimi igrami, delavnicami, z umetnostjo in glasbo. Praznik Evrope je sklenil glasbeni nastop v rekreacijskem centru To-ti, kjer so nastopile metal skupine Glare of Sorrow, Windland in Sinheresy. Andreja Farneti finančna straža - Obsežna akcija V nekem hotelu odkrili »piramidno« goljufijo Finančna straža je končala obsežno akcijo v mestu in v okolici, med katero so preiskali 118 gostinskih obratov, osmic, kmečkih turizmov ter raznoraznih trgovin in prodajaln. Nekatere preiskave, ki so zadevale predvsem območja Zgonika, Opčin, Repna in miljske občine, so opravili finančni stražniki v civilu, druge pa v uniformah. Akcija sodi v vsedržavni boj proti davčnim utajam ter drugim nepravilnostim, med katerimi izstopa nezakonito delo (ali delo na črno). Opravili so, kot rečeno, 118 preiskav, pri katerih so ugotovili 36 nepravilnosti. V petih javnih lokalih so odkrili štiri nezakonito zaposlene delavce. Finančni stražniki so zaplenili kar 390 tisoč ponarejenih predmetov in kosov za prodajo, pri čemer so kazensko ovadili kitajskega državljana, petim prodajalcem iz različnih držav pa so naložili glo- be. Med zaplenjenimi predmeti izstopajo ure in kozmetika. V prvih štirih mesecih tega leta je finančna straža v sklopu te akcije razkrila 137 davčnih in drugih nepravilnosti, več tisoč je bilo zaplenjenih ponarejenih razno-raznih predmetov. Sedem ljudi so kazensko ovadili sodnim oblastem, osmim občanom pa so naložili globe, saj je šlo za administrativne prekrške in nepravilnosti. V nekem hotelu so sile javnega reda odkrile t.z. piramidno prodajo, ki je v Italiji poznana kot »catena di S. Antonio«. Gre dejansko za dobro premišljeno goljufijo, v kateri njeni organizatorji izkoristijo naivnost ali dobro vero ljudi. Ta veriga, če jo tako lahko imenujemo, sloni na piramidni prodaji raznih izdelkov, pri kateri mora vsakdo predhodno plačati »vstopno ceno« 700 evrov, ki jih potem ne vidi več. V openskih prostorih LAS Kras (Proseška 131 - na sedežu Sklada Mitja Čuk) bodo danes ob 18. uri predstavili razpis, namenjen lastnikom ti. bed&breakfastov. Razpis, na podlagi katerega bodo odobrili pomoč »za povečanje števila in prekvalifikacijo ležišč v strukturah, ki ponujajo nočitve z zajtrkom, in nepoklicnih strukturah, ki oddajajo sobe«, zapade 25. junija. Več informacij je na voljo tudi na spletni strani www.laskras.eu. Srečanje s Cosolinijem o gospodarskem stanju v Trstu Demokratska stranka prireja danes javno srečanje o gospodarskem stanju v Trstu. Okrogla miza bo ob 17.45 na Pomorski postaji, na njej pa bodo sodelovali tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik tržaške Confindustrie Sergio Razeto in vodja svetniške skupine DS v deželnem svetu Gianfranco Moretton. Srečanje bo vodil deželni svetnik DS Sergio Lupieri. Spoznavajmo arktični svet V konferenčni dvorani državnega muzeja Arktike in Antarktike tržaške univerze (Ul. Weiss št. 21) bo danes ob 16. uri workshop z naslovom Spoznavajmo arktični in antarktični svet ter manjšinsko skupnost Samijev. Pobudo prireja Državni muzej Antarktike Felice Ippolito v sodelovanju z Licejem Franceta Prešerna. Srečanje je zaključni del širšega projekta za preučevanje vpliva podnebnih sprememb na arktičnih in antarktičnih območjih, v okviru katerega so dijaki Liceja Prešeren tudi obiskali Norveško. Po pozdravu koordinatorjev projekta (Irene Pecchiar, Neva Bizjak, Nevio Pugliese in Gianguido Salvi) bodo o svojih izkušnjah govorili dijaki in dijakinje petih razredov, ki so sodelovali pri projektu. Knjige in vino V prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo danes ob 18. uro prvo iz niza 4 srečanj, na katerih bodo predstavili eno knjigo, kraški vinogradniki pa bodo govorili o svojih vinih. Danes bosta Vladimir Vre-mec in Matteo Giraldi predstavila poezije Rite Filomeni »Scardinare l'acqua«, za degustacijo vin pa bo poskrbel Matej Lu-pinc. Forum žensk zbira podpise Tržaški forum žensk bo danes na Trgu Oberdan od 10. do 12. ure zbiral podpise za spremembo deželnega volilnega zakona. Forum se zavzema za to, da bi lahko volilci oddali dva glasova, in sicer tako enemu kandidatu kot eni kandidatki. Varnost pri delu V veliki dvorani zavoda ITIS Volta (Ul. Monte Grappa št. 1) bo danes tehnično srečanje o varnosti pri delu v gradbeništvu. Pobudo prireja Paritetni teritorialni odbor Cpt v sodelovanju s podjetjem za zdravstvene storitve. Srečanje bo uvedel župan Roberto Cosolini, za SDGZ pa bo govoril Andrej Šik. Somalec žrtev ropa Včeraj ponoči se je mlad Tržačan v Car-duccijevi ulici približal somalskemu fantu in ga prosil cigareto, takoj zatem pa ga je udaril s pestjo, mu iztrgal nahrbtnik in zbežal. Oropani je poklical karabinjerje, ki so malo zatem izsledili napadalca, 24-let-nega L.M. Priprli so ga z obtožbo ropa. Fernetiči: aretirali Romuna Mejna policija je predsinoči pri Ferneti-čih aretirala 22-letnega romunskega državljana S.G.. Na bmw-ju se je pripeljal iz Slovenije. Med kontrolo so ugotovili, da mora še prestati obsodbo na 4 mesece in 16 dni zapora zaradi kraje v Riminiju leta 2008. Kazen bo odsedel v Koroneju. 12 Četrtek, 10. maja 2012 KULTURA / literatura - Srečanje je priredila Skupina 85 O zgodovini Dalmacije v delih Betize in Tomizze Pogovor je vodila Patrizia Vascotto, gosta pa sta bila Dario Saftich in Elis Deghenghi Olujic Odkrivanju Dalmacije in njene zgodovine je bilo posvečeno srečanje z naslovom »Il sogno dalmata in Esilio - Tomizza in Bettiza,« ki ga je Skupina/Gruppo 85 v ponedeljek priredila v tržaški palači Economo. Gosta dobro obiskanega predavanja, ki ga je uvedla predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto, sta bila pulj-ska književnica Elis Deghenghi Olujic in novinar Dario Saftich, ki živi na Reki in je zaposlen pri časopisu italijanske manjšine La Voce del Popolo. Uvodoma je Olujiceva orisala kompleksno Tomizzevo osebnost, ki je bil kot avtor vselej na strani ponižanih in razžaljenih, ne glede na njihovo etnično, politično, miselno in drugačno pripadnost. V svojem poslednjem zgoraj omenjenem delu se je istrski pisatelj odpravil raziskovat korenine svoje rodbine, ki je izhajala iz južne Dalmacije. Od tam je njegov prednik Jurca v 17. stoletju pribežal pred Turki v Istro (od tod ime zaselka Juričani pri Materadi), ki so jo oblasti Beneške republike po množičnem pomoru prebivalstva zaradi kuge naseljevale z ljudmi z Balkana in drugih severnejših dežel. Saftich je spregovoril o Betti-zevi etnično-nacionalni in versko raznoliki Dalmaciji, ki »je ni več.« V času, ko se je med obema vojnama v Splitu rodil kasneje v Italiji uveljavljeni novinar, je v njem le še meščanski sloj prebivalstva govoril italijansko. Velika večina drugih, kot je opisano v delu Eksil, se je takrat prepoznavala v hrvaški nacionalni istovetnosti. Omeniti velja, da so v Dalmaciji po letu 1890 ostale odprte italijanske javne šole le v Zadru. Že En-zov oče, pripadnik visokega meščanstva (lastnik cementarne), ni imel možnosti v Splitu obiskovati italijanskih javnih šol in je pozneje študiral na avstrijski univerzi. Biti Italijan v Dalmaciji je predpostavljalo predvsem opredelitev za italijansko kulturo. Ob koncu prve vojne je mirovna pogodba omogočila prebivalstvu Dalmacije izbiro med italijanskim in jugoslovanskim državljanstvom. Kot je znano, je na kopnem italijanska kraljevina pridobila le Zadar z okolico. Saftich pravi, da je bila izbira italijanskega državljanstva, za katerega se je izven zadrske enklave odločilo približno 30 tisoč oseb, v glavnem sad romantične odločitve. Koristnih praktičnih učinkov naj bi ne imela. Prej nasprotno, kdor se je, denimo, odločil za Italijo, se ni mogel potem zaposliti v javni upravi jugoslovanske kraljevine. Hkrati je opredelitev za Italijo pomenila »biti proti Jugoslaviji,« kar je torej lahko imelo negativne posledice ... Kdor je bil delovno in finančno neodvisen, si je torej lahko privoščil izbiro italijanskega državljanstva, ostali precej manj. Tako Bettiza kot Tomizza sta pričevalca nacionalno raznolikih družbenih okolij, ki ju je tok zgodovine 20. stoletja dejansko uničil ali jima povzročil zelo veliko škodo. Po predavanju o Dalmaciji bo tržaško kulturno združenje jutri ob 20.30 v KD Skala v Gropadi priredilo srečanje, ki bo osvetlilo, v kolikšni meri je bil Tomizza povezan s Krasom. Poleg pisanja del, v katerih nastopajo pripadniki in tematike vezane na našo narodno skupnost, je namreč istrski pisatelj nekaj poletij tudi živel v Gropadi. Na večeru »Spomin prijateljev« bodo o tem in drugem spregovorili Milan Rakovac, Marino Vocci in Sandi Volk. Srečanje, na katerem bo odlomke iz s Krasom povezanih Tomizzevih romanov prebrala Patrizia Vascotto, bo potekalo v sodelovanju s KD Skala. Matej Caharija Dario Saftich, Elis Deghenghi Olujic in Patrizia Vascotto na srečanju o Betizi in Tomizzo kroma DUNAJ - Od 16. 5. Razstava največje zbirke Klimtovih del na svetu Muzej Dunaj (Wien Museum) hrani največjo in najbolj raznoliko zbirko del Gustava Klimta na svetu, ki jo bo ob 150. obletnici rojstva tega znamenitega avstrijskega slikarja prvič v celoti predstavil javnosti. Razstava z naslovom Klimt - zbirka Muzeja Dunaj bo na ogled od 16. maja do 16. septembra. Zbirka dunajskega muzeja zajema vsa obdobja ustvarjanja Gustava Klimta ter sega od njegovega študijskega obdobja in prvih velikih naročil v 80. letih 19. stoletja do umetnikove smrti leta 1918. Razstava bo postavila tudi provokativno vprašanje o kritičnem obravnavanju Klimta, o meji med uspešnim trženjem mesta in kičem. Muzej Dunaj je že marca preko družabnega omrežja Face-book pozival svoje uporabnike, naj pošljejo fotografije najbolj grotesknih izdelkov, okrašenih s Klim-tovim motivom. Predmeti, ki so sprožili največji odziv, bodo razstavljeni v okviru te velike razstave. Med njimi so tudi straniščna deska, motor, krsta in policijske lisice z motivom Klimtovih umetnin. la contrada - Izteka se sezona male scene v Ul. dei Fabbri v Trstu O kontrabasu in sli po umetnosti V znani monodrami Patricka Suskinda poleg pripovedovalca Adriana Giraldija nastopa še pravi glasbenik Giovanni Maier S popularno monodramo Patricka Suskinda Kontrabas v lastni postavitvi sklepa tržaško gledališče La Contrada sezono male scene, ki jo prireja v dvoranici v Ulici dei Fabbri, le nekaj korakov više od Mestne knjižnice in nedaleč od študijskega pola stare univerze. Sicer je bil tudi spored izbran glede na to mestno četrt, kjer je tudi zvečer nemalo mladih, ki jih zanima besedna kultura, zato je bilo veliko poudarka na tukajšnjih mladih gledaliških skupinah in na inovativnih v Italiji manj znanih avtorjih ali delih. Res je bila Su-skindova drama v času nastanka na začetku osemdesetih let velika uspešnica, predvsem v Nemčiji, kjer je bilo v tistem času najpogosteje igrano gledališko delo, a tudi drugod po svetu so ga radi uprizarjali. Pri nas ga je postavilo Slovensko stalno gledališče z zelo prepričljivim Antonom Petjetom v vlogi zagrenjenega kontrabasista v velikem orkestru. Vsekakor delo še vedno vzbuja pozornost in ne samo zaradi dognanega lika glasbenika, ki z besedami poveličuje svoje glasbilo, v resnici ga sovraži iz dna srca, temveč zaradi zanimive interakcije med glasbenikom in glasbilom, saj je besedilo polno učenih citatov o zgodovini kontrabasa, o tehniki igranja in o skladbah, v katerih posebej izstopa njegov globoki zven, vse podprto z glasbeno izvedbo - navadno si igralec pomaga z gramofonom, nekateri pa celo resnično zaigrajo na kontrabas, kot je med drugim Anton Petje. Včasih pa besedilo izzove tudi prave kon-trabasiste, kot v Contradini postavitvi, v kateri poleg igralca Adriana Giraldija, ki z dobro uravnovešeno mešanico včasih jezne zagrenjenosti in marsikdaj pohlevne užaloščenosti daje značajsko celovito podobo glavnega junaka, kot njegov alter ego nastopa na odru izkušeni jazzovski kontrabasist Giovanni Maier, ki z virtuoznimi glasbenimi utrinki postavlja na laž protagonistove za-ničevalne besede o glasbilu. Vsekakor je prijetno razvejano in duhovitih prebliskov polno besedilo Patrika Suskinda, ki še najbolj slovi po tem monologu in po romanu Das Parfum, z v bistvu tragično zgodbo glasbenika, ki se zaveda, da kljub trudu in predanosti ne bo nikoli presegel meje med tehniko in umetnostjo, tudi tokrat pritegnilo gledalce. Poleg Adriana Giraldija in Giovannija Maier-ja, ki sta s tem delom, sicer v obliki bralne predstave, pred dvema letoma že nastopila pred občinstvom v okviru poletne pobude večerov v muzejih, je postavitev oblikovala še Maria Grazia Plos. Predstava bo na sporedu do 13. maja. (bov) Adriano Giraldi (zadaj) in Giovanni Maier v Kontrabasu chamber music - Niz Komorni salon Izredni trio kot poklon Schubertu Čelist Danjulo Ishizaka, pianist Markus Schirmer in violinist Benjamin Schmid z glasbenimi»dialogi« navdušili občinstvo Samo enaintrideset let življenja so rojenice dodelile Franzu Schubertu: življenja, ki je kot v zli slutnji strnilo čustvene izkušnje v neverjetno ustvarjalno bogastvo, ki nas oplaja z lepoto, s poduhovljeno globino glasbe, ki je še posebno zaznavna v komornem opusu. Društvo Chamber Music je prva dva koncerta niza Komorni salon v celoti posvetilo genialnemu umetniku, poetu, čigar biseri niso vsakomur dostopni, zato nas le izbrani interpreti lahko popeljejo v dimenzijo, kjer glasba postane transcendentno doživetje. Mednje sodi čelist Danjulo Ishizaka (na posnetku), ki je svojo intimno ubranost s Schubertom razodel že v predstavitvi prekrasne teme prvega stavka Sonate v a-molu D821 LArpeggione: skladbo smo na prvem koncertu poslušali v različici za violončelo in godalni kvartet, ki nas ni prepričala, kajti dovršenost Schuber-tovih partitur skorajda ne odpira možnosti priredb. Čudovit dialog med čelom in klavirjem je potekal ob absolutnem duševnem sozvočju med nemško-ja-ponskim čelistom in pianistom Markusom Schirmer-jem, glasbenikom, ki je bil že nekajkrat gost društva ACM, a je v komorni dimenziji zablestel bolj prepričljivo kot v solistični. Tankočutne vezenine sta si interpreta podajala z nežnostjo, ki jo virtuozni pristop nikoli ni pregazil: zvočnost je bila pogosto zastrta s tančico nostalgije, grenko-sladke modulacije so se pretakale z romantično zasanjanim dihom, ki je odel izvedbo s prozornim pajčolanom sramežljivosti. Tudi violinist Benjamin Schmid ima zelo ugleden curriculum, ki se lahko enakovredno kosa s kolegoma, toda njegova izvedba Sonatine v g-molu op.137 D408 ni presegla nivoja odličnega profesionalnega pristopa: briljantna, toda brez globlje intimnosti, brez čarobnih odtenkov, ki jih lahko najdemo tudi v krajših prebliskih. Schirmerjeva spremljava je tudi v sonatini razodela izredno občutljivost do partnerja, v drugem delu koncerta pa so se trije mojstri združili v prekrasnem Triu v Es-Duru op.100 D929, umetnini, ki je z dvojčkom op.99 enkraten izziv vrhunskim interpretom. Virtuozni blišč velikopotezne partiture se v drugem stavku ponotranji v trepetajoč čustveni izliv: Andante con moto je morda najbolj popularen odlomek umetnine, odkar ga je Stanley Kubrick vpletel v svoj film Barry Lyndon, popularnost pa mu nikakor ni odvzela čara, ki nas v ritmu otožnega, zibajočega melodičnega vzorca zapelje v mavrični labirint Schubertove domišljije: metamorfoze, ki jih doživlja kratki, enostavni zametek, se med glasbili prelivajo v zvočnem kaleidoskopu, ki pozna tudi vzhičenost strastnih vrhuncev, dokler se ne umiri v vdanosti, v pesimizmu, ki ga lepota boleče zareže v spomin. Tema se (ne-)pričakovano oglasi tudi v navidezno brezskrbnem finalu, kot neizbežni opomin, kot zakriti izvor ustvarjalnega navdiha, ki se rodi iz eksistencialnega trpljenja. Najlepše trenutke sta nam podarila čelist in pianist, toda v triu je tudi violinist našel dobro sozvočje: obe godali je izdelal Antonio Stradivari, zato ni nič čudnega, da se je njun zvok spajal v plemeniti ubranosti. Dolgi in navdušeni aplavzi niso priklicali dodatka, kar je bilo tudi razumljivo glede na napor, ki ga je zahteval intelektualno in čustveno nasičen program. Naslednji koncert bodo 14.maja oblikovali trije odlični tržaški mojstri: violinist Stefano Furini (koncertni mojster v gledališču Verdi), klarinetist Massimiliano Miani (solist v orkestru Slovenske filharmonije) ter harmonikar Roberto Daris. Katja Kralj / SVET Četrtek, 10. maja 2012 13 grčija - Kljub politični negotovosti bodo Atene danes prejele 5,2 milijarde evrov posojila Stranki Pasok verjetno tretji poskus za oblikovanje vlade Predstavnik ECB prvič odkrito spregovoril o možnosti izstopa Grčije iz območja z evrom ATENE - Predsednik socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos, tret-jeuvrščene na nedeljskih volitvah, je včeraj izjavil, da pogovori o sestavi nove grške vlade, kot kaže, še vedno niso prinesli uspeha. Dodal je, da mu bo zato predsednik države Karolos Papuljas že danes poveril mandat, da Grčija v tretjem poskusu vendarle dobi novo vlado. Kot kaže, tudi predsednik levičarske stranke Siriza Aleksis Cipras, ki mu je Pa-puljas podelil mandatarstvo kot drugemu, ni uspel sestaviti koalicije. Cipras je mandat prejel, potem ko že voditelju konservativne Nove demokracije Antonisu Samarasu v ponedeljek v prvem poskusu ni uspelo oblikovati koalicije. 37-letni Cipras je sprejem mandata za sestavo vlade sicer označil za zgodovinski trenutek za levico in za veliko odgovornost. Poudaril je, da bo tridnevni rok izkoristil za sestavo kabineta, ki bo zavrnil barbarske varčevalne ukrepe, na katere so Atene pristale v zameno za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Evangelos Venizelos ansa V okviru prizadevanj za sestavo koalicije se je včeraj sešel tudi z Venizelosom, a so se pogovori izjalovili. Venizelos pa je po koncu neuspešnih pogovorov že izrazil prepričanje, da bo Papuljas danes sedaj njemu podelil mandat za sestavo vlade. Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah se je na prvo mesto sicer uvrstila Nova demokracija, sledita pa Siriza in Pasok. Vendar, kot so pokazali izidi, so volivci doslej vladajočo koalicijo Nove demokracije in Pasoka močno kaznovali, ker sta sprejeli ostre varčevalne ukrepe v zameno za mednarodno pomoč. Novo vlado mora- jo Grki oblikovati do 17. maja, sicer bodo sledile nove volitve. Kljub negotovosti glede njene politične prihodnosti pa bo Grčija danes prejela naslednjo tranšo posojila, vredno 5,2 milijarde evrov, je včeraj povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Al-tafaj. Do izplačila naslednjega obroka posojila Grčiji bo prišlo, ker je bilo to potrjeno že pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, je dejal Altafaj. Opozorila glede prihodnje usode Grčije sicer dežujejo iz vseh strani. Luk-semburški zunanji minister Jean Asselborn je opozoril, da Grčija denarja držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), če ne bo vzpostavila stabilne vlade, ne bo dobila. "Grkom je treba ta trenutek sporočiti, da je njihov položaj zelo resen; da nobena evropska država Atenam ne bo pripravljena posredovati svojega dela 130 milijard evrov težkega finančnega paketa, če tam ne bo operativne vlade, ki bo spoštovala pravila," je Asselborn poudaril v Bruslju. Tudi neimenovani tiskovni predstavnik ene od drugih držav s skupno evropsko valuto je izpostavil, da so članice območja evra "zelo zaskrbljene nad dogajanjem v Atenah". V luči zaostrovanja tonov v Atenah se je včeraj zgodila še ena pomembna sprememba - prvič se je zgodilo, da je predstavnik Evropske centralne banke (ECB) odkrito spregovoril o možnosti izstopa Grčije iz območja z evrom. Grčija po volitvah ne more računati na možnost, da se bi o sanacijskem programu pogajala na novo, je za nemški časnik Handelsblatt poudaril član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen. "Grčiji mora biti jasno, da ne obstaja alternativa sanacijskemu programu, če želi ostati članica območja z evrom," je dejal Asmussen. Grčija bi lahko bila prisiljena zapustiti evrsko območje, če ne bo implementirala zavez, ki jih je v zameno za finančno pomoč dala državam z evrom in IMF, pa je opozoril opozoril ekonomski svetovalec odhajajočega grškega premiera Lukasa Papa-demosa Gikas Harduvelis. "Če bomo vsemu dejali ne, bomo zapustili območje evra," je menil. (STA) Kneset potrdil izraelsko vlado narodne enotnosti JERUZALEM - Poslanci izraelskega parlamenta, kneseta, so včeraj z 71 glasovi za in 23 proti potrdili dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki sta ga dosegla izraelski premier Benjamin Netanjahu in vodja največje opozicijske stranke Kadima Šaul Mo-faz. Ta je že prisegel kot minister brez listnice, sicer pa bo odslej tudi v vlogi namestnika premiera. Še pred dnevi so v Izraelu na veliko govorili o predčasnih volitvah, ki naj bi potekale 4. septembra. To možnost je potrdil tudi Netanjahu, ki pa je nato v torek presenetil s tem, da sta z Mofazom dosegla dogovor o doslej sedmi vladi narodne enotnosti v Izraelu. Vladajoča koalicija bo imela 94 sedežev v 120-članskem knesetu. V Srbiji dogovor o novi vladi in podpori Tadicu BEOGRAD - Doslej vladajoči demokrati (DS) in socialisti (SPS) v Srbiji so po nedeljskih volitvah dosegli dogovor, da bodo sodelovali tudi v prihodnje. Prav tako so izrazili podporo predsedniku Borisu Tadicu (DS) v drugem krogu predsedniških volitev 20. maja. V Srbiji je tako konec negotovosti po parlamentarnih volitvah, na katerih je sicer največ glasov pobrala Srbska napredna stranka (SNS) nacionalista Tomislava Nikolica, ki pa bo tako ostala v opoziciji. (STA) kriza - Španska borza hudo v rdečem Španija in Portugalska za večjo vlogo EIB PORTO/MADRID - Španski in portugalski premier Mariano Rajoy in Pedro Passos Coelho sta včeraj v skupni izjavi pozvala k pomembnejši vlogi Evropske investicijske banke (EIB). Banka bi morala nujno okrepiti svoja vlaganja v državah, sta menila na dan, ki ga je španska borza zaključila najnižje od leta 2003. EIB je finančna institucija EU, ki zagotavlja dolgoročna posojila za spodbujanje vlaganj, zlasti v manj bogatih regijah, državah kandidatkah in državah v razvoju. Lani je banka evropske projekte podprla s 46,2 milijarde evrov, njen kapital pa je konec leta dosegal 232 milijard evrov. V zadnjem času so vse glasnejši pozivi, naj EIB okrepi svoja vlaganja v tudi v starih članicah EU, kot sta Španija in Portugalska. Premierja obeh držav sta bila včeraj mnenja, da bi bila še posebej dobrodošla sredstva za majhna in srednje velika podjetja. Rajoy je ob tem spomnil še, da pomanjkanje posojil v obeh državah zavira gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v obeh državah. Na drugi strani strukturne reforme, h katerim sta zavezani Portugalska in Španija, na kratki rok ne bodo prinesle koristi, je še poudaril. Sicer pa je včeraj borza v Madridu zaključila na najnižji ravni od leta 2003, potem ko se je okrepila zaskrbljenost zaradi slabega stanja španskega bančnega sistema. Španija se po medijskih poročilih pripravlja na delno nacionalizacijo četrte največje banke Ban-kia, prav banke pa so tudi včeraj na borzi največ izgubljale. Delnice banke Santander so potonile za 4,52 odstotka, delnice Bankie so zaključile 5,84 odstotka pod izhodiščem, delnice BBVA pa so izgubile 4,73 odstotka. Za 6,69 odstotka se je znižala vrednost delnic banke Cai-xabank. Osrednji indeks borze v Madridu Ibex-35 je dan končal 2,77 odstotka pod torkovo zaključno vrednostjo pri 6812,7 točke. Nazadnje je tako nizko zaključil julija 2003. (STA) indonezija - Suhoj superjet 100 na predstavitvenem letu Rusko letalo z okoli petdeset potniki izginilo južno od Džakarte DŽAKARTA - Rusko letalo suhoj superjet 100 z okoli 50 potniki in člani posadke na krovu, ki je bilo na predstavitvenem letu, je včeraj izginilo južno od indonezijske prestolnice Džakarta, je sporočil vodja civilnega letalstva na indonezijskem prometnem ministrstvu Herry Bakti. "Letalo je z radarjev izginilo v bližini vulkana Salak pri mestu Bogor nedaleč od Džakarte. Še vedno ga iščemo in ne moremo potrditi, ali je strmoglavilo," je pojasnil Gagah Prakoso, predstavnik indonezijske agencije za zaščito in reševanje. V okolici 2200 metrov visokega vulkana, v bližini katerega je letalo izginilo, sedaj poteka obsežna reševalna akcija, v kateri sodeluje več sto reševalcev, policistov in vojakov. Zaradi gostih oblakov in močnih vetrov sta se dva helikopterja, ki so ju poslali na prizorišče, že morala vrniti. Reševanje iz zraka naj bi se zato nadaljevalo danes, reševanje na kopnem pa še poteka in naj bi trajalo celo noč. Letalo je vzletelo z letališča Halim Perdanakusuma na vzhodu Džakarte Letalo suhoj superjet 100 ansa okoli 14. ure po lokalnem času. Ob 14. uri in 50 minut je z višine 3000 metrov padlo na okoli 1800 metrov, so še sporočili iz agencije za zaščito in reševanje. Vodja civilnega letalstva na indonezijskem prometnem ministrstvu Bakti je sporočil, da je bilo letalo na drugem predstavitvenem letu, potniki na njem pa so bili povabljeni gostje. Poročila o tem, koliko potnikov je bilo v času izginotja na letalu, se sicer razli- kujejo, bilo naj bi jih med 48 in 50. Med potniki naj bi bili povabljeni predstavniki lokalnih letalskih družb, več diplomatov z ruskega veleposlaništva in novinarji. S potniškim letalom suhoj superjet, ki lahko sprejme do 100 potnikov in prevozi razdaljo do 4600 kilometrov, si Rusija želi zagotoviti tržni delež na trgu srednje velikih letal, kjer ji konkurenco predstavljata brazilska družba Embraer in kanadski Bombardier. (STA) alžirija - Islamisti, ki so se na oblast povzpeli v drugih arabskih državah, upajo na zmago, a so razdrobljeni V državi, ki jo je arabska pomlad zaobšla, bodo danes volili novo skupščino, vendar v ozračju politične otopelosti ALŽIR - Alžirci bodo danes volili novo skupščino. V državi, ki jo je arabska pomlad zaobšla, novih obrazov med kandidati ni, vlada pa politična otopelost. Islamisti, ki so se na oblast povzpeli v drugih arabskih državah, upajo na zmago, a so razdrobljeni, spominjajo pa se tudi zatrtja svoje zmage na volitvah leta 1991 in vojne, ki je sledila. Za 462 sedežev v razširjeni skupščini se bodo potegovali člani 44 strank, od katerih je bila skoraj polovica ustanovljenih v zadnjih mesecih. Predsednik države Abdelaziz Bouteflika je namreč lani sprejel sveženj političnih reform, s katerimi je omogočil ustanavljanje novih strank in poskušal tako preprečiti, da bi se val uporov iz drugih arabskih držav razširil tudi na Alžirijo. Alžirije doslej kljub protestom januarja lani in številnim samosežigom tudi niso zajeli protesti v stilu arabske pomladi. Takrat stavkajočim javnim uslužbencem in učiteljem so zvišali minimalne plače ter jih tako pomirili. "Režim je bil zelo pameten, saj je izpustil paro," je dejal John Entelis, odgovorni urednik časnika Journal of North African Studies. "Ta vlada ne potrebuje nikogar na svetu," je še dejal Ente-lis, in ob tem imel v mislih ogromne denarne rezerve iz alžirskega naftnega in plinskega sektorja. "Ko morajo odpreti pipico, jo lahko in so jo," je zaključil Entelis. Kljub reformam in novim strankam vlada med 21,6 milijona volilnimi upravičenci nezanimanje za volitve. Poleg pomanjkanja svežine med kandidati in neizkušenimi predstavniki novih strank brez posebnega programa se volivci nad glasovanjem ne navdušujejo tudi zaradi pričakovanih nepravilnosti in goljufij. Volitve bo sicer opazovalo okoli 500 tujih predstavnikov. Predstavniki oblasti upajo, da se bo volitev po rekordno nizki udeležbi na glasovanju leta 2007, ko je svoj glas oddalo 35 odstotkov volivcev, tokrat udeležilo okoli 45 odstotkov volilnih upravičencev. Neodvisni alžirski politični analitiki medtem pričakujejo, da bo svoj glas oddalo samo 20 odstotkov volivcev. Pred volitvami so se med starimi strankami oblikovala nova zavezništva. Do- slej vladajočo koalicijo treh strank, ki jo je vodila Nacionalna osvobodilna fronta (FLN) predsednika Abdelaziza Bouteflika, je januarja zapustilo Islamsko gibanje za mir (MSP), alžirska veja Muslimanske bratovščine. Slednja se je po odhodu iz koalicije, ki jo je sestavljal še Nacionalni zbor za demokracijo (RND) premiera Ahmeda Ouyahie, povezala z manjšima strankama Ennahda (Preporod) in El Islah (Reforme) ter skupaj z njima oblikovala blok Zelena Alžirija. V dosedanji 389-članski skupščini imajo islamistične stranke 60 članov. Za najradikalnejšo velja Fronta za pravičnost in razvoj (FJD), novo Islamsko fronto za spremembo (FC) pa sestavljajo predvsem odpadniki iz MSP. Medtem ko so islamisti, ki ne pripadajo Zeleni Alžiriji, razdeljeni, blok računa, da bo postal najmočnejša politična sila v državi. Po navedbah Abdelaziza Bel-hadema, vodje FLN, pa se islamskega vala ne bojijo, saj naj ti skupaj ne bi prejeli več kot 40 odstotkov glasov volivcev. Kljub tem trditvam upada tudi priljubljenost FLN, ki je bila na čelu dolgega in krvavega boja za neodvisnost od Francije. To se je videlo že na volitvah 2007, ko je prejela 23 odstotkov glasov volivcev in 136 mest v skupščini, kar je bilo manj kot v prejšnjih letih. Položaj alžirskih islamskih strank na parlamentarnih volitvah se razlikuje od islamističnih strank v Egiptu, Tuniziji in Maroku, kjer so prišle na oblast. Tukajšnji islamisti so po eni strani že v vladi, kjer ima MSP kljub odhodu iz koalicije štiri ministre, po drugi strani pa so priložnost za svojo revolucijo po navedbah Alžircev že imeli, in sicer na prvih demokratičnih parlamentarnih volitvah v državi leta 1991. Skrajna Islamska fronta odrešitve (FIS) se je namreč na prvih demokratičnih volitvah leta 1991 skoraj zavihtela na oblast v državi. Njeno zmagoslavje je z razveljavitvijo volitev preprečila vojska, ki je upravljala z državo. Vojska je takrat obenem razglasila izredne razmere in stranko prepovedala. Temu je sledilo več let trajajoče obdobje nasilne vstaje isla-mistov, med katerim je življenje izgubilo več kot 200.000 ljudi. Za sedeže v skupščini se bo potegovala tudi najstarejša opozicijska stranka Fronta socialističnih moči, ki bo tako prekinila 15 let trajajoči bojkot. Njen ustanovitelj Hocine Ait Ahmed, sicer veteran vojne za neodvisnost, živi v izgnanstvu v Ženevi, potem ko se je po razglasitvi neodvisnosti leta 1962 oddaljil od FLN in prvega alžirskega predsednika Ahmeda Ben Belle. Stranka se je na volitvah leta 1991 uvrstila na drugo mesto. Kampanja pred volitvami, ki bodo potekale manj kot dva meseca pred 50. obletnico razglasitve neodvisnosti od Francije 5. julija, se je vrtela predvsem okoli naraščanja brezposelnosti, ki je med mladimi 21-odstotna, draginje, stanovanjske politike in boju proti korupciji. Volitve bodo hkrati tudi prvi test vzdušja v državi pred predsedniškimi volitvami leta 2014, ko pričakujejo umik sedaj 75-letnega Bouteflike. Kot kandidata za njegovega naslednika omenjajo njegovega brata in svetovalca Saida, kljub temu pa so pogovori o koncu Bou-teflikove vladavine še tabu. Katja Kumar (STA) 1 4 Četrtek, 10. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gorica - Odplake iz vse pokrajine bodo prečiščevali v Štarancanu K priključitvi na cev Gherghetta: »Na slovenski strani meje se ne izplača graditi čistilne naprave« i!:; Po izgradnji cevi bodo v Štarancanu prečiščevali tudi črne vode, ki se zdaj iztekajo v goriško čistilno napravo fotod.r. gorica - V nedeljo Minister Barca bo na obisku v obeh Goricah Italijanski minister za teritorialno ko-hezijo Fabrizio Barca se bo v nedeljo in ponedeljek, 13. in 14. maja, mudil na Goriškem. »V nedeljo bo obiskal kostnico v Redipulji in spominsko območje na Debeli griži, kjer mu bomo med ogledom tamkajšnjih topniških položajev pojasnili, kako nameravamo dediščino prve svetovne vojne ovrednotiti v okviru projekta Kras 2014+. V ponedeljek se bo udeležil delovnega zajtrka v palači Morassi v goriškem grajskem naselju, nato se bo odpravil v Novo Gorico, kjer se bo v mestni hiši srečal s slovenskimi župani z obmejnega področja,« napoveduje predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Minister se bo ob 11. uri udeležil svečanosti na tovornem postajališču družbe SDAG pri Šrandrežu; tam bo izročil priznanje šestim visokotehnološkim podjetjem, ki bodo dobila sedež na novem območju Tech-noArea; pobudnik pola za tehnološko in industrijsko inovacijo je Area Science Park. Minister Fabrizio Barca bo prvi predstavnik vlade predsednika Maria Montija, ki bo obiskal goriško pokrajino in se tu srečal s krajevnimi upravitelji. »Ker v Novi Gorici zamujajo z gradnjo čistilne naprave, jim bom v imenu vseh 25 županov iz goriške pokrajine predlagal, naj se priključijo na kanalizacijsko cev, s katero bomo vse odplake z Goriškega speljali proti Štarancanu, kjer jih bomo prečistili v novi čistilni napravi. To nam bo omogočilo, da se v Sočo ne bo izlivala več nobena črna voda.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj predstavil svoje tri predloge za konkretno okrepitev čez-mejnega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Po njegovem mnenju je treba na vrh prioritet postaviti skrb za okolje, zato je treba enkrat za vselej rešiti okoljski vozel reke Soče, v katero se še vedno izliva cel kup tekoče nesnage. Gherghetta je prepričan, da je problem rešljiv edino v sodelovanju s sosedi na slovenski strani meje, kjer kljub številnim zagotovilom še vedno ni na obzorju začetka gradnje nove čistilne naprave. »Nazadnje so nam sporočili, da bodo novo čistilno napravo začeli graditi leta 2015, vendar bi bilo po mojem mnenju veliko bolje, če bi ta projekt opustili in se odločili za priključitev na našo kanalizacijsko cev. To bi prineslo koristi tako nam kot slovenskim partnerjem. Za nas bi se znižali stroški delovanja čistilne naprave, če bi v njej prečiščevali še odtočne vode iz gospodinjstev, v katerih živi kakih 30.000 ljudi; slovenski partnerji bi tudi ogromno prihranili, saj bi plačevali določeno vsoto za kubični meter črne vode, vendar bi to predstavljalo veliko manjši strošek v primerjavi z gradnjo nove čistilne naprave in z njenim vzdrževanjem,« poudarja Gherghetta, ki slovenskim partnerjem predlaga še dva skupna čezmejna projekta. »Skupaj moramo pripraviti nov načrt za ravnanje z odpadki. Ze res, da zaenkrat zakonodaja preprečuje uvažanje in izvažanje smeti iz ene države v drugo, ne glede na to pa bi lahko marsikaj storili, da bi uskladili sistem ravnanja z odpadki v obeh obmejnih območjih. Čisto nesmiselno je namreč to, da se na eni strani meje zavzemamo za maksimiziranje ločenega zbiranja odpadkov, na drugi pa razmišljajo o sežigalnicah ali novih odlagališčih,« pravi Gherghetta in poudarja, da bi lahko uvedli enoten načrt za ravnanje z odpadki od izliva Vipave vse tja do Tera. Tretje področje sodelovanje po Gherghettovem mnenju bi lahko bilo vezano na odstranjevanje azbesta s teritorija. »Naša pokrajina že leta finančno podpira sanacijo azbestnih streh, saj je za nas in za naše otroke nujno, da varno odstranimo in odpeljemo vsa smrtno nevarna azbestna vlakna,« poudarja Gherg-hetta, ki bo vse tri svoje zamisli predstavil slovenskim partnerjem med obiskom ministra za teritorialno kohezijo Fabri-zia Barce, ki se bo v nedeljo in ponedeljek, 13. in 14. maja, mudil na Goriškem. Minister bo v ponedeljek dopoldne obiskal tudi Novo Gorico. (dr) nova gorica - Solkan postaja turistična vas Pustolovski park ob Soči Odprli ga bodo že junija - En del bo namenjen izključno otrokom, osrednji del pa mladostnikom in odraslim Robert Krkoč kaže teren, kjer bodo uredili adrenalinski park (levo); plezalna stena na bi bila nameščena na skalo v bližini kajak centra (desno); računalniška simulacija mladinskega hotela in načrt območja (spodaj) fotok.m. Solkanska adrenalinska pustolovščina se bo začela z vožnjo čez Sočo z raftom, ki bo obiskovalce z levega brega reke prepeljal na desnega, naravnost na območje pustolovskega parka. Ta bo zaživel sredi junija in bo predvidoma odprt osem mesecev na leto. Razdeljen bo na lažji, otrokom namenjeni del, in težjega, na katerem se bodo lahko preizkusili mladostniki in odrasli. Tudi po-vratek nazaj je predviden z raftom, za najbolj drzne pa še zadnja adrenalinska poslastica, ki bo osrednja privlačnost solkanskega pustolovskega parka. Poimenovali so jo Spust poguma. Na drugi breg se bo na višini 40 metrov nad Sočo moč vrniti s spustom po jeklenici v dolžini 300 metrov in z 12 metri naklona. Na 4.000 kvadratnih metrov obsega-jočem območju, kjer bo čez dober mesec stal pustolovski park, trenutno potekajo zaključna dela priprave zemljišča. »Ciljni uporabniki so mladostniki in družine. Zahtevnost bo prilagojena njim. En del bo namenjen izključno otrokom starim med 5. in 10. letom, osrednji del pa bo namenjen mladostnikom in odraslim,« pravi Robert Krkoč, direktor družbe ProAktiv šport, ki je investitor v park. »Med temi platformami, nameščenimi na drevesa, so različni težavnostni elementi, na katerih otroci razvijajo spretnost plezanja, ravnotežje in koordinacijo. Na otroškem delu so elementi nameščeni bistveno nižje, kakega pol metra od tal. Na delu za odrasle pa se elementi nahajajo na višini med tremi in sedemnajstimi metri,« pojasnjuje Krkoč. Vsi uporabniki bodo pripeti z varnostnimi pasovi, nosili bodo čelade. Ob vstopu bo vsakdo moral čez štiri »šolske« postaje, kjer bo kratko usposabljanje rokovanja z opremo. Skupno bo v pustolovskem parku okoli 30 postaj, na katerih se bodo lahko preizkusili tako individualni obiskovalci kot organizirane skupine. Zanje bo organizirano vodenje, inštruktorja pa bosta po potrebi na po- moč priskočila vsakomur. »Raba parka bo varna in enostavna. Vsi elementi bodo skladni z vsemi standardi varnosti. Vsekakor računamo na obiskovalce z obeh strani meje. Računamo, da bomo letno privabili okoli 5.000 obiskovalcev. Posebnost našega pustolovskega parka je tudi v tem, da je umeščen v okolje zelo blizu mest in Soče. Ravno lokacija mu daje dodano vrednost,« je prepričan Krkoč. Cene za obisk adrenalinskega parka se bodo gibale med 10 evrov za najmlajše in 28 evrov za odrasle skupaj s »flying foxom«, kot se imenuje spust po jeklenici, za družine in organizirane skupine bodo na voljo popusti. Investicija bo težka 130.000 evrov. Podpira jo tudi novogoriška mestna občina, ki je na uporabo dala zemljišče, podprta pa je tudi s strani Fundacije za šport in s pomočjo zasebnih sredstev. Pustolovski park pa je le ena izmed vsebin, ki so v solkanskem športnem parku - ta se bo raztezal od jeza do meje z Italijo in bo zajemal še levi in desni breg Soče - predvidene v prihodnjih petih letih. »Solkanski športni park je s sprejetim občinskim prostorskim načrtom namenjen predvsem športu in rekreaciji. V njem so predvideni še ureditev peš in kolesarskih poti, izboljšanje sedanje kajak proge, gradnja povezovalne brvi med levim in desnim bregom Soče, nadalje mladinski hotel in kamp, fitness na prostem, plezalna stena, avtodomski turizem, ureditev prostora za sončenje in kopanje, ureditev parkirišč ter cestnih in peš dostopov v to cono. Vse to bo po sedanjih ocenah veljalo 6,5 milijona evrov. Možni viri financiranja so ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport, Fundacija za šport, evropska sredstva in zasebni viri,« dodaja Robert Krkoč. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. maja 2012 15 gorica - Goriška zaživela v treh dimenzijah V vodniku meje praktično ni več V prihodnjih dneh bo v prodaji v vseh goriških knjigarnah in tudi drugod po deželi Goriški planinci so že pred skoraj pol stoletja stopili na skupno pot prijateljstva in sodelovanja in v tej smeri nameravajo delovati tudi v prihodnje. Vsakoletna srečanja predstavnikov planinskih organizacij in društev iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije so dokaz take naravnanosti in odločitve, da je treba na tej poti vztrajati, posebej pa si je treba prizadevati za sodelovanje na krajevni ravni. Odpirati in ponovno združevati prostor, ob vzajemnem medsebojnem spoštovanju, odgovornem odnosu do narave in okolja nasploh in prizadevanjih za posredovanje teh vrednot novim generacijam. V tem smislu se v zadnjih letih krepijo pobude in skupni nastopi, od družnih sabotinskih poti, zadnja je v nedeljo vodila na Škabrijel in kljub slabemu vremenu se je na njej srečalo okrog 60 planincev, do odločnega nasprotovanja načrtovanim megalomanskim posegom v kraško okolje nad Doberdob-skim jezerom. Najnovejši in zagotovo pomemben doprinos je vodnik GO 3D, ki ga je ob 100-letnici ustanovitve pripravilo Slovensko planinsko društvo Gorica (SPDG) in ki so ga v torek predstavili v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju. Pomemben in zanimiv načrt, lahko bi rekli, naravnan na goriški prostor. Vodnik je namreč v celoti dvojezičen, v slovenščini in italijanščini, besedilo vzporedno, na istih straneh. Posebnost predstavlja tudi vsebina. Ne toliko glede izbire ciljev oziroma opisanih izletov, ampak zaradi okolja, v katerem se dejavnost odvija. Opisanih je sedem izletov za ljubitelje pohodništva, trije predlogi za gorsko kolesarjenje in trije spusti po vodnih poteh. Goriška v treh dimenzijah torej, kar v strnjeni obliki sporoča tudi naslov vodnika GO 3D (Goriška v treh dimenzijah) in podrobneje pojasnjuje podnaslov. Skupni imenovalec je prostor, Goriška, ne glede na mejo, ki jo je v vodniku le bežno zaznati (v opisu poti). Prostor, ki je skupen, ki je zanimiv in večkrat premalo znan ali pozabljen, čeprav je pred našimi hišnimi vrati, kakor je v uvodu k naj- novejši publikaciji zapisal predsednik SPDG Marko Lutman z željo, da bi ga koristilo čim več tukajšnjih prebivalcev in spoznavalo tudi vedno več tujih obiskovalcev. Strahu pred kakšnim prevelikim obiskom in možnimi kvarnimi posledicami ni, smo slišali med torkovo predstavitvijo. Velika večina obiskovalcev, ki se peš, s kolesom ali plovilom podaja na pot se do okolja tudi odgovorno obnaša, za manj ozaveščene pa so v knjižici tudi dodana pravila Norba, namenjena kolesarjem, veljavna pa tudi za druge souporabnike prostora. Predstavitev vodnika je potekala v obliki pogovora z urednikoma Markom Lutmanom in Dinom Paulinom, ki ga je vodil Albert Voncina in ki se je odvijal v obeh jezikih, ob številčni udeležbi članov društva in predstavnikov sosednjih planinskih društev in goriške sekcije CAI. Lut-man je opisal, kako se je zamisel porodila, oblikovala in preoblikovala, Paulin pa nekaj bolj tehničnih vidikov. Marko Lutman in Albert Voncina (zgoraj), grajska predstavitev je požela zanimanje številnih ljubiteljev planinstva, kolesarjenja in kajakaštva (levo) bumbaca Vodnik je v glavnem rezultat dela ekipe članov društva, ki so prispevali bodisi besedila, bodisi fotografsko gradivo in ki so posebej navedeni v knjigi (besedila R. Makuc, R. Tabai, D. Paulin, V. Klemše, A. Rosano, L. Pahor; slikovno gradivo T. Kosič, S. Lutman, S. Visintin, M. Lutman in C. Sclauzero) V zaključni fazi - predvsem kar zadeva grafično podobo - je bila dragocena pomoč T-me-die. Prevod je delo Tamare Lipovec. K uspešni predstavitvi je prispevala tudi pokrajina, ki je prevzela pokroviteljstvo in dala na razpolago prostore na goriškem gradu. V njenem imenu je v torek odbornik Federico Portelli izrazil polno priznanje planinskemu društvu in zamisli o vodniku, ki presega meje, ter napovedal, da bo ustanova odkupila določeno število izvodov. Vodnik bo že v prihodnjih dneh v prodaji v vseh goriških knjigarnah in tudi drugod v naši deželi. gorica - Smrt Silvana Kerševana Skozi glasbo zaznamoval naš prostor Od dneva, ko ga je bolezen oddaljila od centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, je na hodnikih šole in na njenih prireditvah za Silvanom Kerševanom zevala praznina. Danes je bolečina zaradi te praznine še toliko večja. Silvan Kerševan je umrl v torek pozno zvečer v sobi goriške bolnišnice. Predvsem njegova je zasluga, če je center Komel ena najbolj kakovostnih glasbenih ustanov v goriškem čezmejnem prostoru, ki privablja gojence tudi iz italijanskih družin in iz Slovenije, če je eden izmed temeljev kulturne ponudbe Slovencev v Italiji in kraj sožitja v narodnostno mešanem okolju. Kerševan je v šolo vlagal svoje znanje, predvsem pa svojo širino duha, izjemno sposobnost navezovanja stikov, prirojeni dar za uvajanje novitet, prepričanje, da je mladina veliko bogastvo, ki nosi v sebi neizčrpen potencial. Za šolo ni bil le ravnatelj, temveč motor in srce. Ker je njegova zapuščina tolikšna in ker so mu številni ljudje zanjo hvaležni, bodo njegov spomin počastili z žalno sejo, ki bo danes ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pogreb bo v soboto ob 10.30 v cerkvi na goriškem Travniku. Bil je rojen 21. februarja 1941. Oče mu je bil Dominik, mati Zora Pelicon. Osnovno šolo je opravil v rodnih So-vodnjah, nižjo gimnazijo in klasični licej v Gorici. Diplomiral je iz političnih ved, po treh letih poučevanja kot suplent je 1. oktobra 1971 vstopil v redni profesorski kader nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici in do svoje upokojitve 1. septembra 1996 poučeval nemščino. Kot srednješolec se je učil klavirja, po končani univerzi pa se je lotil študija kljunaste flavte. Od dijaških let se je posvečal prosvetnemu delu, na primer kot član in predsednik Slovenskega katoliškega akademskega društva (SKAD) ter tajnik Zveze slovenske katoliške pro-svete (ZSKP) in kulturno prosvetnega društva Mirko Filej. Sredi sedemdesetih let je prevzel vodstvo in poučevanje flavte na glasbeni šoli, ki je delovala v okviru ZSKP na Placuti. Šolo je reorganiziral, k sodelovanju je povabil pedagoge iz Nove Gorice. Pod njegovo taktirko je šola širila učni program in vsestransko delovanje. Leta 1988 so jo poimenovali po glasbeniku Emilu Komelu. Pridobivala je vse več učiteljev z višjo glasbeno izobrazbo. Kerševan je poskrbel tudi za vključitev centra Komel v Zvezo primorskih glasbenih šol in tako omogočil učencem udeležbo na tekmovanjih v Sloveniji, kjer so nekateri prejeli najvišja priznanja. Organiziral je seminarje in tečaje za profesorje in gojence, ki so jih vodili priznani pedagogi. Spodbujal je udeležbo v poletnih glasbenih delavnicah in skrbel, da so goriški otroci spoznavali tudi slovenski prostor. Bil je pobudnik, soustanovitelj in do zadnjega predsednik mednarodnega centra za Silvan Kerševan glasbo in umetnost Arsatelier, v katerem delujejo poleg slovenskih tudi italijanski glasbeniki; orkester, ki je nastal v njegovem okviru, združuje glasbenike iz obeh Goric in iz Furlanije. Bil je organizator koncertov, uvedel je Srečanja z glasbo -niz koncertov z repertoarjem slovenskih skladateljev. Leta 2006 so v njegovi režiji začeli prirejati koncertni ciklus Snovanja. Bil je soorganizator Konference slovenskih glasbenikov, ki je potekala leta 2006 v Novi Gorici. Skrbel je za izdajo skladateljskih del kot tudi za izdajo zgoščenk, avdio in video kaset. Obenem je bil avtor člankov in urednik brošur. Za svoje zasluge je v lanskem aprilu prejel priznanje Frana Gerbiča, ki ga glasbenim pedagogom in tistim, ki dosegajo izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja, podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol. Tedaj smo v našem pisanju zabeležili, da je bil ob prejemu priznanja Kerševan v zadregi, saj je vedno raje dajal kot prejemal. Bil pa je predvsem počaščen, da je vrednost centra Komel prepoznal tudi slovenski glasbeni prostor. V glasbo ga je vpeljal sam Emil Komel. Kerševan se ga je tako spominjal: »Imel sem srečo, da sem v letih 1953-54 sedel v klopeh glasbene šole na Placuti, kjer je Komel v orglarski šoli poučeval harmonijo. Človeka je prevzel že s svojo pojavo. Doživljal sem ga kot skrivnostno osebnost, prav tako kot je skrivnostna glasba. Dobro je razumel, kje živi, in znal je dati najbolje od sebe celotnemu mestu. Bil je humanist, svetovljan, ki je v majhno Gorico vnašal glasbeno razgledanost velikih mest.« Večino teh besed lahko danes izrečemo tudi o Silva-nu Kerševanu. (ide) gorica - Sredi Transalpine - Trga Evrope predstavili pokrajinske smernice čezmejnega sodelovanja Partnerji pri 62 evropskih projektih Skupno so vredni 30 milijonov evrov - Preko polovico projektov je že v teku oz. ima zagotovljeno finančno kritje - V Bruslju pravkar ocenjujejo Poti miru Goriški pokrajinski odbor je včeraj - na dan, ko se Evropa spominja podpisa Schumanove deklaracije z dne 9. maja leta 1950 - zasedal na Transalpini -Trgu Evrope, da bi predstavil konkretne korake, ki jih je pokrajina opravila za krepitev čezmejnega sodelovanja. »Pokrajina sodeluje pri 62 evropskih projektih; pri nekaterih je nosilni partner, pri drugih sodeluje z drugimi krajevnimi upravami in ustanovami. Skupno so evropski projekti vredni 30 milijonov evrov, pokrajina pa bo za njihovo uresničevanje prejela tri milijone evrov,« pojasnjuje predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in poudarja, da je za vsakim projektom ogromno dela. »Pripraviti je treba prošnje, navezati stike s partnerji, nato pa pridobljena finančna sredstva na najboljši način izkoristiti,« pravi predsednik Gherg-hetta, ki je razne evropske projekte predstavil z vsemi svojimi odborniki. Po njegovih besedah je posebno pomemben projekt SEA, v okviru katerega bodo spodbujali ustanavljanje socialnih zadrug in ki bo svoj sedež dobil v nekdanjem mejnem objektu na Rafutu. Pokrajinski odbornik za kulturo Federico Por-telli razlaga, da so z evropskim denarjem zgradili zbirni center mleka v Mitrovici na Kosovem, kjer spodbujajo dialog med Srbi in Kosovci, medtem ko so v Burkini Faso doslej zgradili več vodnjakov, ki zagotavljajo vodo 43.000 ljudem. Da z raznimi evropskimi projekti promovirajo krajevne enogastronomske proizvode iz Italije in Slovenije, pojasnjuje podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki opozarja, da v Bruslju pravkar ocenjujejo projekt Poti miru, s katerim želijo ovrednotiti dediščino prve svetovne vojne od Julijskih Alp do morja. »Ali bo projekt deležen evropskega financiranja, bomo izvedeli v začetku junija,« napoveduje Mara Černic. (dr) Zasedanje pokrajinskega odbora na Transalpini - Trgu Evrope bumbaca 16 Četrtek, 10. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - LAS Kras prešel v operativno fazo Prvi razpis in trije milijoni za razvoj Krasa Za povečanj'e števila ležišč spodbujajo odpiranje bed&breakfastov LAS Kras je tri leta po svoji ustanovitvi prešel v operativno fazo, saj je objavil prvi razpis za odpiranje bed&breakfastov, sploh pa bodo v kratkem za razvoj kraškega teritorija na voljo trije milijoni evrov. Prvi razpis so predstavili v torek v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, kjer so spregovorili Franc Fabec, predsednik LAS Kras in predstavnik zasebnega sektorja za območje tržaške pokrajine, Miloš Čotar, podpredsednik in predstavnik zasebnega sektorja za območje goriške pokrajine, in pokrajinska podpredsednica Mara Černic. LAS Kras je z začetkom letošnjega leta in po dolgem čakanju na vse potrebne deželne formalne akte prešel v operativno fazo, saj je bil januarja imenovan njegov tričlanski upravni odbor, ki ga poleg Fabca in Čotarja sestavlja še Robi Starec, predstavnik javnega sektorja. Upravni odbor se redno sestaja vsak drugi torek na novem operativnem sedežu LAS Kras v prostorih Sklada Mitja Čuk na Opčinah, kjer ima na voljo pisarno, malo in veliko sejno sobo za sestanke in prirejanje informativnih srečanj. Prvi rezultat dela upravnega odbora je priprava in objava v deželnem uradnem listu razpisa za odobritev pomoči za povečanje števila in prekvalifikacijo ležišč v strukturah, ki ponujajo nočitve z zajtrkom, in v nepoklicnih strukturah, ki oddajajo sobe v najem. Rok za vložitev prošenj zapade 25. junija, sploh pa razpis predvideva posege, namenjene valorizaciji kraških zgradb v lasti posameznikov ali družin, povečanju števila ležišč na kraškem območju, ustvarjanju dodatnih prihodkov za družine in spodbujanju nepoklicne turistične nastanitvene zmogljivosti. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.laskras.eu ter na operativnih sedežih na Opčinah (od ponedeljka do četrtka med 9. in 12. uro) in v Ulici SantAmbrogio v Tržiču (ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro). Interesenti lahko tudi pišejo na naslov elektronske pošte info@galcarso.eu. Razpis za bed&breakfa-ste ima dotacijo 320.000 evrov; naslednji razpisi bodo objavljeni do konca leta in bodo zagotavljali prispevke za izgradnjo agri-turizmov, izvedbo prireditev za promocijo tipičnih pridelkov, spodbujanje ekološkega in kulturnega turizma, projektov na področju rekreacije, za teritorialni marketing in povezovanje kmečkih tržnic z drugimi italijanskimi in slovenskimi LAS-i. Na območju goriške pokrajine lahko prošnjo za koriščenje finančnih prispevkov vložijo prebivalci kraških občin Doberdob, Sovodnje in Zagraj ter kraških območij občin Tržič, Ronke in Foljan-Redipulja. Raz- pis za pridobitev sredstev za bed&break-faste je objavljen tudi na spletni strani pokrajine, ki po besedah pokrajinske podpredsednice Mare Černic podpira vse pobude za ovrednotenje Krasa. »Da bodo posegi na teritoriju čim učinkovitejši, jih je treba med sabo koordinirati,« pravi Černiče-va in pojasnjuje, da pokrajina pravkar zaključuje načrtovanje v okviru projekta Kras 2014+. »Do junija bo načrt končan, nato bo treba pridobiti dovoljenja vseh pristojnih organov. Izvedbena faza naj bi se začela konec leta,« pravi Černičeva. Projekt predvideva tudi čiščenje poti na doberd-obskem Krasu, medtem ko za gradnjo sporne razgledne točke na Gradini zaenkrat ni finančnega kritja, tako da je njena uresničitev začasno zamrznjena. (dr) Doberdobsko jezero doberdob Sedaj čakajo še na razpis za agriturizme V doberdobski občini deluje le en bed&breakfast, medtem ko domačini vodijo kar šest agrituriz-mov. Zaradi tega vlada pričakovanje predvsem za razpis, ki ga bo LAS Kras v prihodnjih mesecih posvetil gradnji agriturizmov, čeprav naj bi se nekaj krajanov zanimalo tudi za odprtje bed&breakfasta. Obe dejavnosti imata na Krasu velik potencial, ki je v veliki meri neizkoriščen. V marsikaterem primeru se domačini soočajo z nezadostnimi finančnimi sredstvi za zagon svojih dejavnosti, tako da bo razpis LAS Kras nedvomno v pomoč vsem, ki bi radi ostali v domačem kraju in prispevali k povečanju njegove turistične privlačnosti. V doberdobski občini je poleg šestih agriturizmov in enega bed&breakfasta še ena počitniška domačija, medtem ko v občini Sovodnje lahko računajo le na en bed&breakfast in en agriturizem. štandrež - Aretirali ukrajinskega državljana Vozil ukraden kombi Kitajski lastnik vozila je v Milanu še spal, ko so ga goriški karabinjerji obvestili o kraji V Milanu je ponoči ukradel kombi in se z njim po avtocesti zapeljal proti Gorici, kjer naj bi prečkal državno mejo in nadaljeval pot proti vzhodu. To pa so mu preprečili goriški karabinjerji, ki so ga pri nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu ustavili za pregled dokumentov, med katerim se je izkazalo, da je vozilo ukradeno. 42-letni ukrajinski državljan Vasyl Buza, ki ima tudi romunski potni listi, je kombi ukradel v Milanu v nedeljo zvečer. Ko so ga nekaj ur zatem karabinjerji pri Štandrežu ustavili za pregled dokumentov, se je vidno razburil. Karabinjerji so njegovo napetost takoj opazili, tako da so opravili temeljit pregled vozila in njegovih dokumentov. Ugotovili so, da je lastnik kombija kitajski drža- vljan, ki živi v Milanu. Kitajec je lepo spal v svoji postelji, ko so se na njegovem domu oglasili milanski karabinjerji. Kitajski državljan do takrat ni niti opazil, da so mu ukradli kombi, zato pa kraje sploh še ni prijavil. Takoj zatem, ko je bilo ugotovljeno, da je bil kombi ukraden, so ukrajinskega državljana aretirali in ga pospremili v goriški zapor, kjer čaka na nadaljevanje sodnega postopka. Karabinjerji so v prejšnjih dneh na Korzu Italia izsledili 35-letnega moškega iz Malija brez dokumentov in dovoljenja za bivanje v Italiji. Prefektura je moškemu že enkrat izdala odlok o izgonu iz države, ki se ga Malijec očitno ni držal. Zaradi tega so moškemu izdali še en odlok o izgonu iz države. Karabinjer preverja dokumente gorica - Po volitvah Demokratska stranka: načelnik bo Cingolani »Kako se bomo zahvalili volivcem, ki so nam zaupali svoj glas? S trdim delom, da bi izboljšali mesto.« Tako napoveduje goriški občinski tajnik Demokratske stranke Enzo Dall'Osto, ki se je z ostalimi člani strankinega krožka sestal že v torek. Med zasedanjem so vzeli v pretres rezultat občinskih volitev, ki je bil nepričakovano neugoden. »Po odkritem pogovoru smo se strinjali, da se je treba lotiti dela brez nikakršnega obotavljanja. Za izbiro županskega kandidata smo izbrali pot demokratičnega soočenja, ki je poenotilo koalicijo; na tej poti nameravamo nadaljevati,« pravi Dall'Osto; po njegovih besedah so vsi udeleženci torkovega srečanja priznali, da so kandidati za občinski svet z županskim kandidatom Giuseppejem Cingolanijem na čelu v volilno kampanjo vložili vse svoje energije. »Prizadevali smo si za drugačno Gorico, evropsko in solidarno, a očitno našega sporočila niso vsi razumeli. Ne glede na to bomo še naprej delali v korist celega mesta, tudi zato pa je Cingolani sprejel soglasen poziv Demokratske stranke, naj bo on načelnik strankine svetniške skupine,« pojasnjuje Dall'Osto in ugotavlja, da jim je veliko glasov v katoliških in sredinskih krogih pobrala občanska lista Gorizia e tua, s katero vsekakor nameravajo sodelovati. »Ljudstvo svobode je v zadnjih 20 letih predstavil vedno iste kandidate, mi pa vlagamo v nov vodilni razred,« pravi Dell'Osto glede razlike v razpoznavnosti med kandidati desne in leve sredine. Dall'Osto odločno zavrača kritike deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpi-na, ki je menil, da Cingolani ni bil ravno najboljši županski kandidat. »Terpin je tekal za Cingolanijem in Demokratsko stranko, da bi na naši listi dobil mesta za svoje kandidate, zato pa se mi ne zdi prav, da zdaj prihaja na dan s kritikami. Spomnil bi ga tudi, da predstavljajo trije izvoljeni občinski svetniki Slovenske skupnosti določeno listo, ki bo odgovarjala na pričakovanja vseh svojih volivcev, ne pa le enega dela,« poudarja Dall'Osto. gorica - SKGZ o volilnem izidu J» v - • v v* - • Spoštovanje zaščite naj bo dosledno in popolno Posebno zadovoljstvo nad odličnim rezultatom »rekorderja« Peterina Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) čestita petim slovenskim kandidatom, ki so bili izvoljeni v novi občinski svet v Gorici. V njenem imenu pokrajinski predsednik Livio Se-molič izraža »še posebno zadovoljstvo nad odličnim uspehom kandidata Demokratske stranke Davida Peterina, ki je bil s preko dvesto preferencami najuspešnejši med vsemi nastopajočimi kandidati«. »Ob tem je zelo spodbudno dejstvo - poudarja Semolič -, da v goriškem občinskem svetu ne bo več prisotna desničarska stranka, ki je kot zadnja še zagovarjala protislovenska stališča in delovala v nasprotju z osnovnimi integracijskimi procesi.« Semolič izraža voščilo za dobro delo »tako večini kot opoziciji, ki sta izšli z upravnih volitev, in tudi potrjenemu županu Ettoreju Romoliju, saj bo moral v svojem novem mandatu tudi konkretno udejanjiti zastavljeno delo na področju čezmejnega sodelovanja, kar predstavlja bistveno toč- ko razvojnega potenciala našega mesta. Pričakujemo pa tudi dosledno in popolno spoštovanje zaščitnega zakona za Slovence še predvsem v tistih členih, ki urejajo vidno dvojezičnost in uporabo slovenskega jezika v odnosu do javnih uprav. Slovenska kulturno gospodarska zveza se bo še naprej trudila v smeri vsesplošnih korektnih institucionalnih odnosov z goriško občinsko upravo, od katere pa pričakujemo bolj ustrezno ovrednotenje slovenske prisotnosti na vseh področjih, od kulturnega področja dalje,« zaključuje Livio Semolič. Kot znano, v novi goriški občinski svet vstopajo Slovenci Daria Kogoi, Marilka Koršič, Walter Bandelj, Božidar Tabaj in David Peterin, ki je prejel 219 preferenc. Bil je pravi rekorder, če upoštevamo, da je drugi na lestvici kandidatov z največ glasovi nekdanji župan in sedanji deželni svetnik Gae-tano Valenti, ki je z nastopom na županovi listi tokrat prejel 178 preferenc. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Agencija Adriatic obvešča, da prijavljeni na potovanje v Apulijo in Bazi-likato morajo poravnati zadnji obrok danes med 9. in 12. uro v pisarni krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int v Gorici. Plačilo bo lahko v gotovini samo za posameznega prijavljenca, ostala plačila je treba poravnati s čekom ali bančnim nakazilom; bančni podatki so na voljo v agenciji (tel. 040-3720062). Barčica bo dobila pristan V občinskem gledališču v Tržiču bo danes ob 17.30 prireditev ob poimenovanju slovenskega vrtca iz Romjana, ki se bo odslej imenoval Barčica. Nastopili bodo malčki iz vrtca, Mali romjanski muzikanti in otroški pevski zbor šole iz Romjana. Prireditev prireja Večstopenjska šola Doberdob v sodelovanju z Združenjem staršev iz Romjana, s pomočjo društev Jadro in Tržič ter s pokroviteljstvom tržiške občine. Kradel ribiško opremo Policisti so v torek aretirali 46-letnega madžarskega državljana I.K. z bivališčem v Tržiču, ki je kradel ribiško opremo v trgovini Decathlon pri Vidmu. Ukradeno blago, vredno 130 evrov, je spravil v torbo, ki je bila v notranjosti ovita z aluminijasto folijo; to naj bi preprečevalo, da bi elektronske naprave ugotovile krajo ob izstopu iz trgovine. V njegovem avtomobilu so našli še drugo ukradeno blago, vredno 500 evrov, več ukradenih predmetov pa so zasegli tudi na njegovem domu v Tržiču. Posvet o pokojninah Sindikat CISL prireja danes ob 9. uri v Eu-ropalace hotelu v Tržiču posvet o pokojninski reformi. Spregovoril bo tudi deželni odbornik Andrea Garlatti. Vloga starejših občanov Združenje ADA prireja danes ob 9.15 v palači Palazzetto Veneto v Tržiču okroglo mizo o vlogi starejših občanov v sedanji družbi. Med govorniki bosta tržiška županja Silvia Altran in pokrajinska odbor-nica Bianca Della Pietra. Kitaristični natečaj V Gorici bo konec tedna 9. kitaristični natečaj Enrico Mercatalli. Jutri od 9. ure dalje bo tekmovalcem mogoče prisluhniti v dvorani liceja Paolino D'Aquileia in v au-ditoriju Fogar, kjer bo v nedeljo, 13. maja, ob 20.30 finalni nastop zmagovalcev. V knjižnici »Jupi za jantar!« Danes ob 18. uri bo v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici predstavitev pesniške zbirke Vide Mokrin-Pauer »Jupi za jantar!« Zbirko bosta predstavila pesnica in kvantni fizik in pisatelj Andrej Detela. (km) goriška - SIK »Silvii Caruso tudi glasovi desničarjev« Ottavio Romano, pokrajinski koordinator Italijanskih komunistov - Zveze levice, izraža delno zadovoljstvo nad izidi občinskih volitev na Goriškem. »Zagraju smo zbrali 10,56 odstotka glasov, v Škocjanu 13,59 odstotka, v Gorici ob prisotnosti štirih levičarskih list in gibanja 5 Stelle pa komaj 2,5 odstotka, kar pa nam vsekakor zagotavlja prisotnost v občinskem svetu z enim svetnikom,« pravi Romano in ocenjuje, da je goriški župan Ettore Romoli spretno poenotil vso desno sredino, tako da Giuseppeju Cingolaniju presenečenje ni uspelo, čeprav je v volilno kampanjo vložil vse svoje energije. Romano je zadovoljen, da so v Krminu in Zagraju na županskem mestu potrdili Luciana Patata oz. Elisabetto Pian, ugotavlja pa tudi, da so v Škocjanu desničarji glasovali za županjo Silvio Caruso, saj so tako preprečili, da bi zmagal levičarski kandidat Enrico Bullian. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. maja 2012 17 gorica - Aldo Mattucci danes v Dijaškem domu O posledicah ločitve staršev za otroka bo predaval zelo ugleden strokovnjak Priložnost je izjemna, saj običajno ne predava širši publiki - K udeležbi vabijo vse, ki so čustveno ali strokovno vezani na otroke Otroci lahko premostijo ločitev staršev brez dolgoročnih posledic, za nekatere pa je ločitev travmatičen dogodek tudi zato, ker pride do nje po že itak dolgem obdobju prepirov, napetosti, občutku negotovosti. O tem bo govor na predavanju iz ciklusa »Šola za starše«, ki bo danes z začetkom ob 18. uri v Dijaškem domu v Ulici Montesanto 84 v Gorici. Predaval bo psihoterapevt Aldo Mattucci, zelo znano ime v stroki; priložnost je zato zares izjemna, saj Mattucci običajno ne predava širši publiki, pač pa se ukvarja z vodenjem izobraževanja za psihoterapevte in psihologe. Vedno pogosteje so namreč posledice ločitve tako hude, da je priporočljivo, da se starši obrnejo na psihologa ali psihoterapevta. Otroci pri odhodu enega starša iz družine doživljajo šok. Bojijo se, da jih starša ne bosta imela več rada, če se onadva ne marata. Ne razumejo, da je ljubezen med mamo in očetom drugačna kot ljubezen, ki jo starši čutijo do otrok. Doživljajo občutek zapuščenosti, strah, da jih bo zapustil še drugi starš, postane tako močan, da se krčevito navežejo na prisotnega starša, saj potrebujejo občutek varnosti in zaščite. Večina otrok doživlja to boleče obdobje z manjšo ali večjo mero stresa, ki se kaže po navadi z vedenjskimi spremembami (nenavadni strahovi, razdražjivost, tesnoba, nočne more, močenje postelje ...) in tudi s fizičnimi težavami (bolečine v trebuhu, glavoboli, slabosti itd.); mlajši otroci kažejo znake stresa s prevzemanjem novih navad, kot je sesanje prsta, grizenje nohtov ... Posebno CI3 Lekarne 3 Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 12. maja, ob 17. uri in v nedeljo, 13. maja, ob 17. uri »Sogno di una notte di mezza estate« (William Shakespeare), nastopa laboratorij Terzo Teatro iz Gorice; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 12. maja, ob 10.30 zaključna gledališka igralnica z Nevenko Vrančič za otroke od 5 do 11 let; ob 20. uri slavnostna podelitev primorske gledališke nagrade Tantadruj (Neda R. Bric) »Kdor sam do večera potuje hude posledice ima lahko ločitev za adolescente, a se jih starši velikokrat ne zavedajo, ker napačno mislijo, da »so že veliki«. Večina staršev je ob ločitvi občutljivih na potrebe svojih otrok, včasih pa se stresna situacija pri otrocih pokaže kasneje ali v določenem trenutku ali obdobju. Mnogi starši ne razumejo, da se kriza lahko pojavi tudi veliko kasneje, da je ločitev od starša za otroka lahko zelo dolgo boleča zadeva. Na ta občutljiva vprašanja bo odgovarjal priznani strokovnjak Aldo Mat-tucci. Vabljeni niso samo starši, temveč tudi učitelji, trenerji, babice in dedki, torej vsi, ki so čustveno ali strokovno vezani na otroke. Tudi med današnjim srečanjem bo zagotovljeno varstvo otrok (po predhodni najavi na tel. 0481-533495). skoz svet (Simon Gregorčič); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »Hunger Games«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Chronicle«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli infedeli« Pokrajina Gorica V : i Kil 119. i ■ ú. äPWrtiK*, jü^mu AI. f.7 rdnr 2 S. IU7 HMiivlpiiH-i ii.l-,iihJii|ii pOMfet « PflEORAČkJUU tm talo i l>l Ï ■ ■i O ZAKLJUČNEM OBRAČUNU jii lùH>»1Cl [Ik 1. FttUlki a i1::iiùiJkih in r,V|-|lkili JUnkKji^i. dOHOûKi POSTAVKE - Ui/rusn pHCKÏrk - De^pfiliï ■■ 'Phïyh-i pftrm» i lhj ilh+j ivj drjjvijl \ i w «I ton*) I iJlJïrtih iFtViQl Skupni Itkoéidrfttdki ■ FYpd&.cir p'cros" kapibA I ÍXJlOftJ Oil DiîJvOI I Dri Ifrfjn ûri Dafcáti - Nmtmi pöUfl \ wJ 109ÍL M flvia u Waovw) Stupfll dflhodm na n£w flisvnl» - Stofrtïï ru rié un trs^h SklJHli dohodki - PCUCnnû prfmúíljk^aj SKUPAJ DOHODKI 11 1.472.47í,efl 5.070.00(1.00 Î1.511.151.« 73ÖL-6Ö5jW 3D J !J> RDfi M I 055 700.00 iD.333.T¿6.M fflmuijn <0 H «KLOO i iw in B.BM.273.50 OD 000.00 37.B77.1Ï2.50 iJHunfl a2.ttfl.«fl,5fl B3.5-3.S-S.iC Ü.Í9-.ÜÚ.29 5.504.W0.K 3l.4MW.99 IL MUK » jn íuj Wfl.Sff unaepe TOM 75J.3B «.ai5.Tfi3.3B 13.757.544,11 0.00 Í.W.4Si,?i 1.3D.W0.00 s1onl«V «_____________144 .OZ Druç likLiti ilrc.:';ki C________________3£,ja PREOSEDWIK GOFII3KE POKRUINE FÍIÍUJO Gli«rgh0tr* Čestitke Radostno nam je »nono Ivo« sporočil, da je z nežnim glaskom in sončkom v očeh pokukala na svet mala LANA. Mamici Leji, očku Iztoku, vsem Saksidovim in vsem pri televiziji Vitel iskreno čestitajo Kulturni dom v Gorici in številni goriški »no-novi« prijatelji.. n Razstave STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Faganela; do 13. maja od torka do petka 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.0019.30, ob nedeljah 17.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali stu-diofaganel@gmail.com. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava slik in grafik Davida Ličena z naslovom »Prostor in barva«; do 19. maja 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah v domu. 4 Koncerti OB 60. OBLETNICI DELOVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Števerjana bo v petek, 11. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu zborovska komedija »Grozdi so dozoreli«. Oblikujeta MePZ F.B. Sedej in dramska družina SKPD F.B. Sedej. V nedeljo, 13. maja, ob 18. uri bo v cerkvi Sv. Florijana v Števerjanu maša in koncert »Tebi pojemo v čast«. H Šolske vesti ZDRAVA ZELENA KUHINJA: od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin. 15-urni tečaj bo potekal 19., 26. maja ter 9. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). S Izleti KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO SICILIJANCEV s sedežem v Gorici prireja osemdnevni izlet na Sicilijo in Eolske otoke od 20. do 27. septembra. Odhod iz Benetk do Ca-tanie z letalom, potovanje do Palerma in drugih zanimivih krajev bo vodil vodič Salvo; informacije in prijave po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). SPDG prireja v nedeljo, 13. maja, izlet na Snežnik (1796 m); zbirališče ob 8. uri na parkirišču Rdeče hiše v Gorici, informacije po tel. 349-3887180 (Gabijel). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta na Dunaj, naj poravnajo zadnji obrok plačila v sredo, 16. maja, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. Obenem sporoča, da se vpisovanje za izlet nadaljuje. Prijave po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481532092 (Emil D.). Na račun 200 evrov. KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040-635626 (tržaški urad). SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri. Prijave v četrtek, 17. ma- ja, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. □ Obvestila PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v soboto, 12. maja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Delavnico vodi terapevtka Silvia Miclavez, več na www.alcicostel-lazioni.it; prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495, 327-0340677. Delavnica bo v italijanščini. 0 Prireditve V PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 10. maja, ob 17.30 predstavitev publikacije z naslovom »Umanita mitteleuropea. Letteratura - arti - musica - cinema«, ki sta jo uredila Renate Lunzer in Sergio Tavano. RAZLASTITVE, NUJNO ZLO?« - Občina Sovodnje v sodelovanju z izobraževalno agencijo Ad formandum prireja za vse izvoljene svetnike in občane javno predavanje v soboto, 12. maja, od 9.30 dalje (predvidoma do 12.30) v KBcen-tru v Gorici. Predavanje bo vodil odvetnik Walter Coren in sodi v okvir Mini masterja za javne upravitelje. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 13.00, Boris Gergolet (iz tržiške bolnišnice ob 12.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.20, Maria Acc-lavio vd. Mauro iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Bruno Tessaris v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Vittorio Mosina iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Norma Strad-ner vd. Cibau (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. t Zapustil nas je naš dragi Boris Gergolet Žalostno vest sporočajo mati Ivanka, Denise, sestra Liviana in Giuliano ter ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, 10. maja, iz mrliške veže bolnice v Tržiču ob 12.45 v župnijsko cerkev v Doberdobu ob 13. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo našega dragega pospremili na zadnji poti. Doberdob, 10. maja 2012 Dragi Boris! Ohranili te bomo v lepem spominu. Hvala ti za vse. Iskreno sožalje mami Ivanki in sestri Liviani. Ravnateljica, učno in neučno osebje Večstopenjske šole Doberdob Za dragim Borisom žalujemo vsi pri Jamarskem klubu Kraški krti in izrekamo svojcem iskreno sožalje. Zadnji pozdrav ljubljenemu učitelju Borisu. Učenci osnovne šole iz Sovodenj z družinami 1 8 Četrtek, 10. maja 2012 APrimorski r dnevnik TUDI FINANČNI USPEH KRANJSKA GORA - Prireditelji tradicionalnega tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučarjev so potegnili črto pod letošnji že 51. pokal Vitranc. »Znesek višine prihodkov znaša 1.269.520 evrov, odhodkov pa je bilo v znesku 1.199.148 evrov, ostanek dohodka v višini 70.372 evrov smo zato že namenili pripravi na 52. pokal Vitranc,« je povedal generalni sekretar pokala Srečko Medven. Tekmovanje je vsak dan neposredno prenašalo več kot 18 držav, blizu 50 televizijskih postaj pa je tekmovanje povzelo v obliki posnetka ali novic. SLOVENIJA ŽE »OUT« SOFIJA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah v Londonu še drugič izgubila. Po torkovem porazu z Bolgarijo je bila neuspešna tudi v dvoboju s Španijo, tudi Španci so zmagali s 3:0 (17, 23, 18). Izbranci Veselina Vukoviča, ki so le občasno kazali igro, vredno take ravni tekmovanja, praktično nimajo več možnosti za uvrstitev na olimpijske igre, čeprav se bodo jutri merili še s Srbijo, ki je s 3:0 podlegla Bolgariji. Italija bo danes ob 19.45 proti Nemčiji igrala svojo drugo tekmo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it ŠPANIJA PRED NEMČIJO ZÜRICH - Svetovni in evropski prvaki Španci so tudi v maju na vrhu najnovejše lestvice Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Na drugem mestu je Nemčija, na tretjem pa Urugvaj. Italija je šele 12. in pred EP šele 8. med Evropejci. pred njo so tudi še Nizozemska (3.), Portugalska (4.), Anglija (7.), Hrvaška (8.), Danska 10.) in Rusija (11.) Argentina je med boljšimi na 9. mestu edina izboljšala svojo uvrstitev. Slovenija je ohranila 28. mesto, med evropskimi reprezentancami je na 18. mestu. Pred njo je tudi BiH. nogomet - Atletico Madrid osvojil španski finale evropske lige Nezadržni Falcao Atletico Madrid - Athletic Bilbao 3:0 (2:0) Strelci: 1:0 (Falcao, 7.), 2:0 Falcao (34.), 3:0 Diego (85.). Atletico Madrid: Courtois, Juanfran, Godin, Miranda, Filipe Luis, Mario Suarez, Gabi, Diego (od 90. Koke), Adrian (od 88. Salvio), Arda Turan (od 90. Dominguez), Falcao. Athletic Bilbao: Iraizoz, Iraola, Javi Martinez, Amorebieta, Aurtenetxe (od 46. Ibai Gomez), Herrera (od 63. Toquero), Iturraspe (od 46. Perez), De Marcos, Su-saeta, Llorente, Muniain. BUKAREŠTA - Letošnji finale drugoligaškega evropskega tekmovanja je bil povsem španski. Status rahlih favoritov so imeli pred tekmo Madridčani, ki so v tem tekmovanju slavili tudi že pred dvema letoma. Athletic pa je v evropskem finalu nastopil sploh prvič po 35 letih. Na koncu je bil boljši madridski klub, jeziček na tehtnici pa je bil njegov novi zvezdnik, kolumbijski napadalec Radamel Falcao, ki je desetim golom v evropski ligi do finala dodal še dva na najpomembnejši tekmi sezone. Čeprav večji del prvega polčasa niso bili slabši, pravzaprav so bili več pri žogi in narekovali ritem, pa Baski niso znali najti poti oziroma izvesti dobrega zaključnega strela na gol vratarja Thibauta Cortuoisa. Na drugi strani je že v sedmi minuti Falcao izigral obrambo tekmecev na desni strani kazenskega prostora in s kakšnih dvajsetih metrov neubranljivo meril v daljši kot vrat vratarja At-hletica Gorke Iraizoza. In le nekaj minut za priložnostjo Muniaina je bilo 2:0. Spet je bil v glavni vlogi Falcao, pred tem je Fernando Amorebieta izgubil žogo v svojem kazenskem prostoru, Arda Turan je našel Falcaa, ta pa je mojstrsko "obrnil" dva branilca tekmecev ter s strelom iz obrata še drugič poslal žogo v mrežo baskovske ekipe. V nadaljevanju je Athleticu, ki je na finalni tekmi uradno igral kot gost in v zelenih dresih, preostalo le eno. Marcelo Bielsa je drugi polčas začela s svežima močema, Inigom Perezom in Gaizko Toquerom, Athletic pa je na vse načine skušal doseči hitro znižanje, ki bi mu dalo upanje za morebitni preobrat. A se Madridčani niso dali, zdržali so uvodne nalete, po uri igre je Bielsa menjal še tretjič, toda pravega učinka ni bilo. Žoga je bila sicer spet večinoma res pred vrati Atletica, a ne tudi v mreži, kjer so jo želeli videti Baski. Piko na i je pet minut pred koncem postavil Diego ter poskrbel za veliko madridsko slavje formula ena Alonso je zmeren optimist RIM - Pred nedeljsko VN Španije na dirkališču v Barceloni je Fernando Alonso zmeren optimist. »Računa, da bomo v Montmeloju pokazali napredek, kolikšen pa bo, bomo izvedeli šele po sobotnih kvalifikacijah,« je povedal voznik Ferrarija. Moštvo se je odločilo za spremembe na dirkalniku F2102, s katerim naj bi vsaj zmanjšali zaostanek za boljšimi tekmeci. HOKEJ - Izidi svetovnega prvenstva elitne skupine v hokeju na Finskem in Švedskem, skupina A: Slovaška - Ka-zahstan 4:2 (1:1, 1:0, 2:1), Kanada - Švica 3:2 (0:1, 1:0, 2:1); vrstni red: Kanada 10, Finska 9, Slovaška in Švica 6, ZDA 5, Belorusija in Francija 3, Kazahstan 0. Skupina B: Norveška - Italija 6:2 (2:1, 2:1, 2:0), Švedska - Nemčija 5:2 (1:1, 2:1, 2:0) Švedska 12, Rusija 9, Lat-vija 6, Češka 5, Norveška 4, Nemčija 3, Italija 2, Danska 1. LONDON 2012 - Danes bodo namreč v antični Olimpiji na tradicionalen način s pomočjo sončnih žarkov in zrcala prižgali olimpijski ogenj, ki bo nato potoval do prizorišča iger v Veliki Britaniji. Slavnostno odprtje iger bo 27. julija. kolesarstvo - Ekipni kronometer Giro: Premoč moštva Garmin VERONA - Kolesarska karavana na italijanski pentlji se je po uvodnih treh etapah na Danskem vrnila na Apeninski polotok, po torkovem prostem dnevu pa jo je včeraj čakala ekipna in ravninska kronometrska preizkušnja. Ta se je v Veroni končala po okusu ameriške zasedbe Garmin, ki je za pet sekund ugnala rusko Katjušo, medtem ko je tret-jeuvrščena kazahstanska Astana zaostala 22 sekund. Tekmovalci ameriškega moštva so prevladovali v vseh sektorjih trase. Že na prvem vmesnem času (9 km) so si pred najbližjimi zasledovalci prikolesarili sedem sekund, na drugem (21,8 km) pa devet sekund prednosti. La Gazzetta dello Sport je ekipni kronometer napovedovala kot «vojno svetov» med ekipama Sky in BMC, predvsem zaradi boja za najbolj prestižno rožnato majico med Američanom Taylorjem Phinneyem, vodilnim po treh uvodnih preizkušnjah Gira na severu Evrope, in Britancem Markom Ca- vendishem, a smetano so na koncu pobrali tekmovalci Garmina in predvsem Ramunas Navardauskas. Komaj 24-le-tni litvijski kolesar se je že po danskih preizkušnjah zavihtel na visoko peto mesto v skupni razvrstitvi, po včerajšnjem zmagoslavju ameriškega moštva pa si je kot prvi Litvijec nadel tudi rožnato majico. Po štirih etapah ima deset sekund prednosti pred zasledovalci, najbližji trije pa prihajajo iz njegovega moštva. Danes bo 209 km dolga etapa od Modene do Fana, od jutri do nedelje pa bodo že prve gorske preizkušnje. Skupno: 1. Navardauskas (Lit/Garmin) 10.01:53; 2. Farrar (ZDA/Garmin) + 0:10; 3. Hunter (JAR/Garmin); 4. Hesjedal (Kan/Gar-min) 0:11; 5. Phinney (ZDA/BMC) 0:13; 6. Boaro (Ita/Saxo Bank) 0:19; 7. Thomas (VBr/Sky) 0:21; 8. Rosseler (Bel/Garmin) 0:25; 9. Vandevelde (ZDA/Garmin) 0:26; 10. Rodriguez (Špa/Katjuša) 0:30; 136. Gazvoda (Slo/AG2R La Mondiale) 2:38. nogomet - Po tekmi Juventusa v Trstu Veselili so se vsi Boriello je pred enajstimi leti dosegel v dresu Triestine svoj prvi gol med profesionalci Po nedeljski osvojitvi naslova prvaka v Trstu je bilo v taboru Juventusa veselje nepopisno, zlasti zato, ker je bil za večino igralcev to prvi osvojeni »scudetto«. Med temi je tudi Arturo Vidal, morda najbolj prijetno presenečenje v letošnji sezoni Turinčanov. Na začetku sezone ni nihče pričakoval, da bo čilski vezist imel tako pomembno vlogo na sredini igrišča, v resnici pa so on, Pirlo in March-sio bili odločilni tako v fazi napada - ob težavah napadalcev so večkrat ravno oni trije rešili iz zagate ekipo - kot v fazi obrambe - branilci so imeli lažje delo, ker so pred sabo imeli pravi jez. Vidal je zmago poklonil svojemu narodu in družini: »Zmaga je za vse Čilence in za mojo družino, ki mi je bila vedno ob strani. Zmagal sem že trikrat naslov s Colom Colom, a italijansko prvenstvo je nekaj posebnega, vedno sem sanjal o takem dnevu. Žal mi je le, da ni bilo zraven družine, ki bi lahko v živo gledala tekmo. Moramo si še zavihati rokave, saj moramo osvojiti tudi italijanski pokal.« Simone Pepe si postavlja nove cilje: »V prvenstvu smo dokazali, da smo najboljši. Zdržali smo pritisku tudi takrat, ko smo morali igrati večerno tekmo s sedmimi točkami zaostanka od Milana. Dokazali smo, da smo prava ekipa. Za nas sezone še ni konec, čaka nas še italijanski pokal. Ob tem želimo zaključiti prvenstvo nepremagani, ker mislim, da bi bila to krona vrhunske sezone.« Zmaga Juventusa je slonela na skoraj neprepustni obrambi; eden izmed stebrov je bil Giorgio Chiellini, ki je bil v prejšnjih dveh sezonah tudi tarča kritik: »V primerjavi s prejšnjima dvema sezonama se je res vse spremenilo. Letos smo težave premoščali, medtem ko nam to prej ni nikoli uspelo. Rasli smo vsi iz dneva v dan. To je bila magična sezona, ko se ti vse izide. V naslov sem začel verjeti po zmagi v Palermu, ko smo prehiteli Milan. Tam smo dokazali, da je ekipa dovolj zrela. Tudi trojna zapo- Vidal ob povratku iz Trsta v Turin redna zmaga proti Fiorentini, Interju in Napoliju nam je omogočila, da smo Milanu stalno dihali za ovratnik in čakali na njegov spodrsljaj. Zdaj želim osvojiti še italijanski pokal, nato pa bom s posebnimi motivacijami odšel na evropsko prvenstvo. Del Piero je tudi ob tej priložnosti dokazal, da je pravi kapetan. Vsakemu posebej se je zahvalil. Mislim, da je zanj, za Buffona in delno tudi zame ta uspeh poseben, saj smo na lastni koži občutili, kaj pomeni igranje v B-ligi.« Med najbolj veselimi je bil Alessandro Del Piero, zgodovinski kapetan Juventusa, ki je imel sicer letos bolj obrobno vlogo, a je prispeval nekaj odločilnih golov in tudi bil za zgled vsem soigralcem: »Gre za neverjeten uspeh, saj smo naslov osvojili kot neporaženi. Šele po tekmi proti Cagliariju sem se prepričal, da smo prvaki. Zmagaš le, ko te nasprotnik ne more več prehiteti.« Del Piero pa ni želel odgovarjati na vprašanja o tem, ali bo naslednje leto še pri Juventusu... Marco Borriello je nogometno zrasel ravno v Trstu, saj je s Triestino dosegel svoj prvi gol med profesionalci. Na Roccu je med drugim tekms spremljal tudi njegov mentor, nekdanji predsednik Amilcare Berti. Borriello je bil seveda radosten: »Neverjetno, kako se lahko v življenju določene stvari obračajo. Usoda je pač želela, da se naslova veselim v Trstu, kjer sem pred enajstimi leti s Triestino zmagal svoje prvo prvenstvo, ko smo napredovali iz C2 v C1-ligo. Morali bi igrati v Cagliariju, a je tako naneslo, da sem »scu-detto« osvojil ravno v Trstu. Sezona zame se ni začela ravno spodbudno. V Rimu sem imel kar nekaj težav in nikoli nisem razumel, zakaj sem bil postavljen skorajda ob rob dogajanju. Trener vodilne na lestvici pa je vame verjel. Na začetku nisem imel veliko prostora tudi zaradi slabe pripravljenosti, nato pa je šlo vse kot po olju in konec je bil vrhunski.« (I.F.) ansa / ŠPORT Četrtek, 10. maja 2012 19 košarka - Četrtfinale končnice deželne C-lige Bor že v polfinalu Breg čaka tretja tekma košarka - Danes V Krminu brez Bana Tolmezzo - Bor Radenska 74:77 (15:12, 34:32, 52:56) Bor Radenska: Bole (-, 0:1, -), Mado-nia 13 (2:2, 4:9, 1:3), Crevatin (-, -, 0:2), Što-kelj 1 (1:2, -, 0:1), Gallocchio 2 (-, 1:1, -), meden 12 (5:6, 2:3, 1:4), Burni 9 (1:2, 1:1, 2:4), Zanini (-, 0:2, 0:1), Sosič 21 (8:11, 2:4, 3:4), Fu-marola 19 (11:14, 4:6, 0:1), Pertot, Devčič, trener Popovič. SON 21, PON: Crevatin (37). Sodeč po hudem boju na prvi tekmi v Trstu, je morda marsikdo mislil, da bo Boru Radenski težko uspelo premagati Tolmezzo tudi v gosteh (čeprav na nevtralnem igrišču na Trbižu), pa vendar so igralci trenerja Bobana Popoviča postregli sinoči z dobrim kolektivnim nastopom in povsem zasluženo zmagali. Tako kot preteklo soboto na 1. maju, je bil dvoboj s fizično močnim karnijskim moštvom tudi tokrat zelo izenačen. Ekipi sta si bili večji del tekme enakovredni. Tolmez-zo je najvišje vodstvo pesih točk dosegel v drugi četrtini, gostje pa so se odlepili v zadnji četrtini, ko so si priigrali enajst točk prednosti. Vendar je Tolmezzo reagiral, ostro in nekaznovano branil ter zmanjšal zaostanek na vsega tri točke in imel tudi nekaj priložnosti, da bi izenačil, vendar so igralci Bora obdržali mirno kri, bili natančni pri prostih metih in tako onemogočili preobrat. Ključ za zmago je bila dobra obramba, košarkarji Bora Radenske pa so prepričljivo tudi skakali, kar velja tudi za skok v napadu (11 skokov), kjer so si priigrali veliko drugih metov. V polfinalu se bo Bor Radenska pomeril z Ardito, prva tekma bo prihodnjo sredo v Gorici. Trener Bora Radenske Boban Popvič kroma Trener Brega Tomo Krašovec kroma Romans - Breg 70:55 (22:14, 40:30, 55:43) Breg: Schillani 3 (1:2, 1:2, 0:2), Gri-maldi 3 (1:2, 1:3, 0:2), Visciano 1 (1:2, -, 0:1), K. Ferfoglia 8 (3:4, 1:3, 1:2), Giacomi 12 (3:4, 3:7, 1:2), Samec 9 (2:2, 2:5, 1:1), Bazzarini, S. Ferfoglia 4 (-, 2:2, -), Semec 4 (2:3, 1:2, -), Nadlišek, IKarica 12 (4:4., 1:4, 2:5), trener Krašovec. SON: 22. PON: nihče. Brežani so se v Romansu na drugi tekmi končnice predstavili kot favoriti za uvrstitev v polfinale po samih dveh sreča-njih.Slab pristop do tekme in verjetno tudi podzavestno podcenjevanje pa sta jim krepko zagodla. Skratka: igrali so eno najslabših tekem v tem prvenstvu in zasluženo izgubili. Že po prvi četrtini je bilo jasno, da Bre-govim igralcem, ki so tokrat, razen Robbe, nastopili v popolni zasedbi, ne gre od rok. Gostitelji so začeli odločno in z veliko željo, da se oddolžijo za poraz na prvi tekmi v Dolini. V napadu so bili učinkoviti, predvsem pri metu za tri točke, Brežani pa jih niso uspeli zaustaviti. Bili so pomanjkljivi tako v obrambi, saj so v prvem polčasu prejeli kar 40 točk, kot v napadu, kot kažejo odstotki pri metih na koš. S slabo igro so Brežani nadaljevali tudi v drugem polčasu. Gostitelji so ohranili vodstvo 10 točk tudi po tretji četrtini in na koncu zanesljivo zmagali za 15. »Mislim, da slabše nismo mogli igrati,« je precej razočaran dejal po tem, nepričakovanem porazu Bregov spremljevalec Walter Mocor. »Tokrat so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. V soboto na tretji tekmi v Dolini bomo morali igrati veliko boljše, če bomo hoteli zmagati.« (lako) Jadran Qubik si bo danes ob 20.30 v Krminu skušal priboriti mesto v polfinalu končnice za napredovanje in torej lovil drugo zmago nad Cor-monsom. Vatovčevi fantje pa bodo igrali brez enega izmed nosilcev igre Boruta Bana, ki si je v torek na treningu zvil gleženj in mora nekaj dni počivati. Zvin k sreči ni hujši: Ban bo dva dni popolnoma počival, nato pa bo jasno, kdaj bo lahko stopil na igrišče. Da bo v Krminu pela povsem druga pesem kot na Opčinah bodo prav gotovo poskrbeli Brici (tokrat v popolni postavi!), ki bodo želeli popraviti vtis iz nedeljske tekme in skušali razveseliti svoje privržence s prestižno zmago v končnici ali vsaj drago prodati svojo kožo in se na domačem parketu primerno posloviti. V taboru Jadrana so na vse že pripravljeni: »Glede odsotnosti Boruta tako: smo ekipa in zato si bodo ostali porazdelili njegove naloge. Kot sem že povedal po tekmi, pa ne bo lahko ponoviti predstave iz nedeljske tekme: potrebno bo dobro igrati v obrambi in pametno v napadu, zelo pozorni pa moramo biti pri skokih,« je napovedal trener Walter Vatovec, ki ne bo mogel računati niti na Gia-coma Moschinija, ki si je prav tako zvil gleženj. Jadran je treniral včeraj in v torek, v ponedeljek pa je bil na sporedu šuterski trening. V Krminu bosta sodniško pravico delila Cof-fetti in Beffumo iz Milana. šolski šport - Atletsko šolsko pokrajinsko prvenstvo in 5. memorial Jožice Mikulus Dihali s kraljico športov Goriške dijake in dijakinje višjih srednjih šol so včeraj nastopili na pokrajinskem šolskem prvenstvu Dijaških iger. Na Rojcah se je zbralo 42 tekmovalcev: 23 dijakov licejskega in 19 dijakov tehniškega pola. Glede na to, da večina se ne ukvarja z atletiko, so bili včerajšnji rezultati spodbudni: dijaki so zbrali 17 kolajn, od teh tri zlate, osem drugih mest in šest tretjih mest. Med posamezniki gre izpostaviti nekaj izidov. Odbojkarica Staran-zana Sara Cosolo (licejski pol) je bila na 1000 m druga, hokejist tržaškega kluba Tergeste Jan Mauri (Lp) je bil v mestu diska najboljši (28,74 m), triatlonec Luka Kovic (Lp) je kilometer pretekel v manj kot treh minutah, košarkar Ardite David Raida je bil v skoku v višino 2. (1,65 m), nogometaš Krasa Samuel Furlan pa je bil 2. na 100 m v času 11,97. Edina atleta, člana novogoriškega atletskega kluba, Kristina in Tadej Pahor, pa sta nastopila v teku z ovirami, kjer sta osvojila 2. oziroma 1. mesto. Najboljši naraščajniki se bodo udeležili tudi meddeželne faze, ki bo v četrtek 17. maja, v Padovi. Pravi preizkus znanja, ki je omogočil, da se je toliko dijakov tudi uspešno kosalo v pokrajinski šolski konkurenci, pa je bil že 5. memorial Jožice Mikulus, ki ga prirejajo slovenske goriške višje srednje šole v spomin na preminulo profesorico športne vzgoje. Šlo je za pravo izbirno tekmo, saj so se najboljši na internem šolskem tekmovanju nato uvrstili v šolsko ekipo. Na šolskem atletskem stadionu je 28. aprila tekmovalo 200 dijakov dijakov vseh razredov: naraščajniki (1996/97) so merili moči v skoku v daljino, suvanju krogle in teku na 1000 m, mladinci (1995 in starejši) pa v skoku v višino, 1000 m in suvanju krogle. Tekmovanje je bilo obvezno za vse dijake. Ob vseh profesorjih vseh šol, ki so sodelovali pri sojenju, gre zahvala tudi zunanji sodelavki Tatjani Košic. Dijaške igre Naraščajnice - 100 m ovire: 2. Kristina Pahor (Licejski pol) 17,29 , 3. Maruša Berčič Upelj (LP) 18,54; 100 m: 5. Alice Gon (Tehnični pol), 6. Katja Pahor (LP), 7. Veronica Keber (TP); 400 m: 4. Alessia Peressini (TP) 1:12,72; 1000 m: 2. Sara Cosolo (LP) 3:41,77; 4. Eva Battistel (LP) 3:46,98; krogla: 4. Martina Dellisanti (TP) 8,79 m; 5. Veronika Pisk (LP) 8,76 m; 9. Ester Berlot (TP) 7,76 m; disk: 3. Karol Paulin (TP) 20,05 m; 5. Ilaria Bergnach (LP) 17,11 m. Naraščajniki - 100 m ovire: 4. Jan Furlan (LP) 18,85; 5. Štefan Čavdek (TP) 19,94; 100 m: 8. Mattia Milanese (LP) 12,80; 9. Francesco Papais (LP) 13,06; 12. Andrea Cadamuro (TP) 13,95; 400 m: 5. Martin Faidiga (LP) 59,69; 11. Luca Bruzzechesse (TP) 1:04,40; 1000 m: 2. Luka Kovic (LP) 2:57,63; 5. Mattia Zorzut (LP) 3:02,88; višina: Vsi dijaki slovenskih višjih srednjih šol licejskega in tehničnega pola, ki so sodelovali na šolskem atletskem pokrajinskem tekmovanju v sklopu Dijaških iger; spodaj prizor z atletskega šolskega tekmovanja z 5. memorial Jožice Mikulus max stable 2. David Raida (LP) 1,65; 12. Mattia Visintin (TP) 1,45; daljina: 3. Janez Pintar (TP) 5,26 m; 11. Albert Bogaro (LP) 4,87 m; 14. Ivan Persoglia (TP) 4,09; krogla: 2. Jernej Terpin (LP) 11,18 m; 9. Samuel Barone (TP) 8,72 m; disk: 1. Jan Mauri (LP) 28,74 m; 11. Jan Paulin (LP) 19,40 m; 13. Saša Gergolet (TP) 16,66 m; štafeta: 5. Licejski pol 49,90; 8. Tehnični pol 52,26. Mladinke - višina: 1. Katja Križaj (LP) 1,35; krogla: 2. Mateja Petejan (LP) 8,81 m; Mladinci - 100 m ovire: 1. Tadej Pahor (LP) 16,03; 3. Riccardo Fonio (TP) 18,33; 100 m: 2. Sameul Furlan (LP) 11,97; 5. Jakob Husu (TP) 12,59; 400 m: 3. Jakob Fajt (TP) 1:04,37; daljina: 5. Matija Komjanc (TP) 4,72 m; krogla: 2. Erik Raida (LP) 12,78 m; 4. Gabriele Terčič (TP) 10,57 m; višina: 3. Mirko Marušič (TP) 1,60 m. 5. Memorial Jožice Mikulus Naraščajniki 1000 m: 1. Jaš Bensa (Gre) 3:24,69; 2. Mattia Milanese (Gre) 3:25,44; 3. Martin Faidiga (Gre) 3:26,06. Daljina: 1. Janez Pintar (Vega) 5,25 m; 2. Jernej Terpin (Gre) 5,20 m; 3. Štefan Čaudek (Zois) 4,97 m. Krogla: 1. Jernej Terpin (Gre) 13,07 m; 2. Štefan Čavdek (Zois) 10,42 m; 3. Luca Bruzzechese (Zois) 10,30 m. Naraščajnice 1000 m: 1. Kristina Pahor (Gre) 3:51,71; 2. Sara Cosolo (Gre) 3:56,24; 3. Eva Batistel (Gre) 4:01,62. Daljina: 1. Cristina Pahor (Gre) 4,42 m; 2. Mara Guadagnino (Gre) 3,97 m; 3. Maria Milanese (Tru) 3,88 m. Krogla: 1. Veronika Pisk (Gre) 8,86 m; 2. Martina Dellisanti (Zois) 8,71 m; 3. Ilaria Bergnach (Gre) 8,60 m. Mladinci 1000 m: 1. Mitja Zorzut (Trub) 3:16,49, 2. Luka Kovic (Gre) 3:17,15; 3. Tadej Pahor (Trub) 3:17,56. Krogla: 1. Erik Raida (Gre) 14,62 m; 2. Marco Ventin (Trub) 13,03 m; 3. Gabriele Terčič (Zois) 12,63 m. Višina: 1. David Raida (Gre) 1,70 m; 2. Mirko Marušič (Vega) 1,65 m; 3. Riccardo Fonio (Vega) 1, 65. Mladinke 1000 m: 1. Brigita Gergolet (Gre) 3:54,49; 2. Jana Croselli (Gre) 4:18,18; 3. Mateja Petejan (Gre) 4:19,68. Krogla: 1. Mateja Petejan (Gre) 9,69 m, 2. Jasmina Klanjšček (Gre) 8,52 m; 3. Karol Paulin (Zois) 8,22 m. Višina: 1. Tina Lepanje (Can) 1,55 m; 2. Katja Križaj (Gre) 1, 45 m; 3. Micaela Passon (Trub) 1. 30 m. Štafete: 1. razredi - moški: 1. Znanstveni, 2. Vega, 3. Zois; ženske: 1. Humanistični, 2. Zois; 2. razredi - moški: 1. Znanstveni, 2. Trubar, 3. Humanistični; ženske: 1. Zois, 2. Znanstveni, 3. Trubar; 3. razredi - moški: 1. Gregoričič, 2. 3.4.5. T. Pol; 3. Trubar; 3.-4. razredi moški: 1. 4. Trubar, 2. 4. Vega, 3. 4. Znanstveni; 4.-5. razredi - ženske: 1. 4. Gregorčič, 2. 5. Trubar, 3. 4. Trubar; 5. razredi - moški: 1. ZTL + 4. D; 2. Vega, 3. Cankar in Zois. 20 Četrtek, 10. maja 2012 KULTURA / jadranje - Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta odšla na SP v Barceloni V šibkem vetru bodo odločilni starti Skrita želja »azzurrov« JK Čupa je uvrstitev med prvih dvajset Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj odpotovala v Barcelono, kjer se bosta udeležila svetovnega prvenstva. V Španiji bodo vsi maksimalno pripravljeni, saj bodo na SP delili še zadnje vozovnice za olimpijske igre v Londonu. Kdor ni še kvalificiral države na lanskem svetovnem prvenstvu v avstralskem Perthu, ima še zadnjo možnost v Barceloni. Vozovnic je še sedem, za eno od teh se bosta borila Izolana Mi-kulin in Prinčič, ki še nista dosegla norme. Čupina jadralca imata druge cilje. »Prvi cilj je zlata skupina, skrita želja je uvrstitev med prvih dvajset posadk,« je povedal njun trener Matjaž An-tonaz, ki ju bo spremljal v Barceloni. Na regati za svetovni pokal v Hyeresu sta Simon in Jaš dokazala, da sta zmožna se uvrstiti med prvih 20 tudi v olimpijskem letu, ko so vsi v najboljši formi. V Barceloni pa bodo razmere povsem drugačne. Če so v Franciji jadrali z močnim vetrom do 30 vozlov, bodo v Španiji jadrali s šibkejšim vetrom. »Vse bo odvisno od startov. Če bosta dobro startala se bosta lahko borila za prvih 20 mest, drugače bo težko doseči zastavljeni cilj,« je dejal Antonaz. Prvenstvo se bo začelo danes z meritvami, regate bodo od nedelje, 13. maja do sobote, 19. maja, ko bo na vrsti medal race oz. regata za kolajne. Italijanska olimpijska posadka Zan-dona/Zucchetti ne bo nastopila na prvenstvu, saj si je normo pridobila že v Avstraliji lani. Mednarodna zveza FIV je potrdila razred 470 za OI v Rio de Janeiru 2016 Mednarodna jadralna zveza je na zasedanju v Stresi določila tri nove discipline za olimpijske igre čez štiri leta v brazilskem Rio de Janeiru. Največja novost je uvedba razreda 49er FX za ženske ter razreda Nacra 17, kjer bodo prvič v zgodovini na jadralni tekmi za olimpijska odličja tekmovali mešani pari jadralcev in jadralk. Poznavalci so za presenečenje razglasili tudi kiteboar-ding, ki je na glasovanju z 19:17 prehitel deskanje. De-skanje bo torej zadnjič na sporedu letos v Londonu. Med drugim bo na olimpijskih igrah v Londonu zadnjič nastopil »zgodovinski« razred zvezda, ki je bil olimpijski razred od leta 1932, odkar je jadranje postala olimpijska disciplina. Izostal je samo leta 1976 v Montrealu. Zveza je potrdila ženski in moški razred 470, v katerem tekmujeta tudi najboljša zamejska jadralca, mladinska svetovna prvaka Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta. Razred 470 je namreč olimpijski razred že od leta 1976. Na olimpijskih igrah v Riu leta 2016 bodo jadralci lahko tekmovali v desetih razredih (predlog mora potrditi še Mednarodni olimpijski odbor): Kiteboarding moški in ženske, Laser moški, Laser Radial ženske, Finn moški, 470 moški in ženske, 49er moški, 49er FX ženske, Nacra 17 mešano. nogomet Zdesetkani Juventina in Sovodnje Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je že včeraj izdala tiskovno sporočilo o kaznovanih nogometaših (elitne, promocijske in 1. AL), ki v nedeljo ne bodo nastopili v zadnjem krogu. Nekateri bodo prisilno mirovali tudi v prvem krogu play-offa. Dva kroga prepovedi igranja je prejel nogometaš Juventine Secli, po enega pa Sellan (Juventina), Juri Devetak in Saša Tomšič (oba Sovodnje). Trener Juventine Murra pa ne bo smel opravljati svoje funkcije vse do 22. maja. Med Olympio in Valom 1:1 V Doberdobu sta bili zaostali tekmi odbojkarskega prvenstva U12 Memorial Travaglini 3 X 3. Na koncu je bil rezultat izenačen, saj je Olympia s Pahorjem, Hle-detom in Princijem zmagala in prav tako je Val B slavil z istim rezultatom v tekmi, na kateri so za Olympio igrali mlajši atleti. Vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo za igro in borbenost. Zadnje skupinsko srečanje bo v nedeljo 27. maja v Guminu. Izida: Olympia Corsi Adriano - Val Bensa A 3:0 (25:15,(25:17, 25:17); Val Ben-sa B - Olympia Corsi Adriano 3:0 (25:12, 25:18, 25:12) Val Bensa A: Bensa, Podveršič, Gergolet, Lavrenčič, Ferletič. Val Bensa B: Antonutti, Gergolet, Marussi, Cingerli, Kobal. Olympia: Pahor, Princi, Devetak, Marcosig, Terpin, Hlede. šolski šport - Jadranje Posadka šole Gregorčič gre na DP Jadralna posadka dolinske nižje srednje šole Simona Gregorčiča v postavi Lorenza Jez, Elia Negovetti, Matija Succi in Jana Germani si je na kvalifikacijah v Miljah prislužila pravico do nastopa na državni fazi Mladinskih iger, ki bo od 22 do 24. maja v kraju Policoro pri Lecceju. V konkurenci sedmih posadk so dijaki slovenske šole na krovu jadrnice vrste trident 16 osvojili prvo mesto. Spremljala jih je prof. Ansreina Menegatti. Izmed četverice se aktivno ukvarjata z jadranjem le Germanijeva (JK Izola) in Succi (CVM). Trikrat na zmagovalnem odru Članica kluba Le Torri di Slivia Roberta Greco je pred kratkim nastopila na državnih preizkušnjah v konjskih športih na hipodromih v Trevisu in v Meranu. S konjem Exotic Horse, ki je bil do predkratkim hujše poškodovan, je osvojila 3. mesto na 1600 m v Trevisu, v Meranu, na prvi dirke sezone, pa je bil konj čiste angleške krvi na 1500 m prvi. Z 8-letnim Nicolo's Frendom pa je bila Grecova na 2000 m v Trevisu 2., v Meranu pa 5. na 2500 m. Jahačica iz Nabrežine, 35 let, trenira s svojima konjema največkrat kar v Slivnem, pred tekmami pa tudi na peščeni plaži v Bibioneju. PLANINSKI SVET Snežnik: Prijateljsko srečanje brez meja Tržaški planinci, člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta ter planinskih sekcij Športnega društva Sloga in Smučarskega kluba Devin, se bodo v nedeljo, 13. maja 2012 zbrali ob 7.30 v Bazovici pri kalu in se podali na Sviščake, kjer bo sedmo srečanje »Prijateljstvo brez meja«. Slednje povezuje slovenske planince, ki živijo v treh različnih državah ob Jadranu: v Italiji, v Republiki Hrvatski, točneje člane planinskega odseka K.D. Bazovica z Reke, in na jugo-zahodnem robu Slovenije, to je člane P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice. Srečanje poteka vsako leto v drugi državi. Letošnji organizator je Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica, ki je srečanje razširilo in k sodelovanju povabilo vse člane društevMDOprimorsko notranjskih PD. Svojo prisotnost je obljubil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, gospod Bojan Rotovnik. Od Planinskega doma na Svišča-kih se bodo udeleženci srečanja skupno povzpeli na Snežnik (1796 m). Tisti, ki pa vzpona ne bi zmogli, se bodo obiskali učno gozdno pot. Sledil bo družabnipo-poldan ob domači glasbi. Predavanje o Dinari Gora Dinara (1831 m) ni le najvišji vrh Hrvaške, ampak tudi ena njenih najlepših gora. Jugo-zahodne, več sto metrov visoke skalnate stene Dinare vedno in vsakogar očarajo s svojo mogočnostjo. Tako je Dinara postala simbol gorstva, sinonim za najobsežnejšo gorsko verigo Balkanskega polotoka. Tudi geološko je masiv zelo zanimiv. Vendar je ta čudoviti svet nekoliko odmaknjen od naših krajev, zato je nam malo poznan. Tudi na splošno je vrh malo obiskan, saj so dostopi relativno dolgi in zato zahtevni. Ob izkušenem vodstvu pa tem bolj mikavni. Da bi čudoviti svet Dinaridov približali ne le vsem tistim, ki se nameravajo udeležiti napovedanega izleta na najvišji vrh Hrvaške, ki bo v dneh od sobote, 23. junija do ponedeljka, 25. junija , ampak tudi vsem ljubiteljem gorskega sveta, bo priredilo Slovensko planinsko društvo Trst v četrtek, 17. maja 2012 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, št. 2 ob 20.30 predavanje z naslovom Velika Dinara - najvišji vrh Hrvatske. Predavala bosta Nataša in Gordan Gladovič. S SPDT na Bohor V nedeljo, 20. maja, se bomo podali v Posavje, ki je marsikateremu od nas zelo malo poznano. Pokrajna je bo- gata z gozdovi in vodo, pa tudi slapov je kar nekaj. S pomočjo lokalnih vodnikov, si bomo ogledali nekaj naravnih znamenitosti in tudi muzej o premogovništvu. Dovolj časa bo tudi za pokušnju domačih dobrot. Izlet je primeren za vse, mlajše in starejše. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije dobite na tel. štev 338-4913458. Tekma s skrlami SK Devin in ŠZ Sloga Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga sta kot vsako leto organizirala v nedeljo, 6. maja tradicionalno tekmo s skrlami, kije podobna balinanju,le da se namesto krogel uporabljajo plosko izdelani kamni. Na domačiji Viktorja Sto-parja se na pokošenem travniku zberejo vsako leto planinci obeh društev in se ob igri tudi zabavajo ter načrtujejo poletno sezono. Za letošnjo tekmo, ki je potekala ob oblačnem in suhem vremenu, so sestavili 10 dvojic, v zasedbi moški in ženska ter se vsi zagrizeno borili za zmago. Na koncu sta prvo mesto osvojila Tomaž Ban in Ondina Cibic, na drugo mesta sta se uvrstila Genka Briščak in Alfred Kralj, tretje mesto pa je propadlo Milanu Kocjanu in Renati Rebula. Nagrajeni so bili s praktičnimi nagradami. Že prihodnjo nedeljo čaka planince letno srečanje s planinci SPDT-ja, društva Bazovica z Reke ter Planinskim društvom iz Ilirske Bistrice. Zbrali se bodo od 9.ure dalje na Sviščakih, od koder se bodo povzpeli na Snežnik. 23. maja občni zbor SPDG Redna letna skupščina SPDG bo v sredo, 23. t.m. v mali dvorani Kulturne- ga doma v Gorici v drugem sklicu, ob 20.30. Dnevni red zajema dvanajst točk. Poleg obveznih - odobritev finančnega obračuna infinančnega načrta ter obračuna dejavnosti - bodo člani odločali tudi o predlogu poviška članarine ter o sestavi novega odbora. Planinsko srečanje 10. junija na Vršiču Vsakoletno srečanje članov slovenskih planinskih društev iz Furlani-je Julijske krajine in Koroške ter planinskih društev iz obmejnih območij v Sloveniji bo v nedeljo, 10. junija na Vršiču, pri Erjavčevem domu. Tako sporočajo z Jesenic. Tamkajšnje planinsko društvo je namreč prireditelj druženja, ki ima štiridesetletno tradicijo. Goriški planinci se bomo srečanja udeležili organizirano, poskrbljeno bo za avtobusni prevoz, saj želimo omogočiti udeležbo tudi tistim članom, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. V dopoldanskem času je napovedan krajši pohod, ob 13. uri pa uradni del srečanja s priložnostnim kulturnim programom. Prijave na društvenem sedežu, v četrtek, 17. t.m. od 19. do 20. ure. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. Četrtkovo srečanje bo tudi priložnost za poravnavo članarine in zavarovalnine pred bližnjim občnim zborom. Udeleženci tekme v skrlah SK Devin in ŠZ Sloga / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 10. maja 2012 21 GLOSA Mazači Jo2e Pirjevec Včeraj zjutraj sem šel v bolnico na Ka-tinaro. Ker se ceste v njeni bližini zavozlajo v pravi klobčič, sem še posebno pazil na smerokaze. Tako nisem mogel spregledati, da sta bila premazana tista dva, ki sta kazala, kam iti v Dolino in na Reko: slovensko in hrvaško imeni sta bili izbrisani, ostali sta samo San Dorligo della Valle in Fiume. Na brisanje topografskih oznak s slovenskimi imeni, na skrunitve naših spomenikov in sramotilne napise proti »ščavom« sem tako navajen, da se ne bi preveč vznemirjal, če ne bi bilo pisma Sama Pahorja, ki ga je objavil prejšnji teden Primorski dnevnik. V njem je opozoril na dogodek, ki ga velja omeniti, ker se je v zadnjih petinšestdesetih letih, kolikor se spominjam, zgodil prvič. Da so bili namreč mazači odkriti in prijavljeni sodišču. Na poslu pri Štivanu je vsaj enega od njih v noči med 4. in 5. aprilom 2012 odkril nek domačin, telefonsko obvestil karabinjerje v občini Devin Nabrežina, ki so intervenirali in storilca identificirali. Upam, da so ga tudi s svoje strani prijavili sodišču. Najprej je treba čestitati gospodu, ki je storil svojo državljansko dolžnost in prijavil nočnega pleskarja. Razmere, v katerih živimo, so takšne, da tolikšnega poguma mnogi ne bi imeli, saj se na Tržaškem in na Goriškem še danes marsikdo boji, da bi se izpostavil kot Slovenec. Prav zaradi tega pa je treba opozoriti, da mazaška akcija ni tako nedolžna, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Zakaj? Iz dveh razlogov: ker je v našem prostoru še vedno prisotna napetost, ki jo je oblikovala zgodovina v odnosih med tu živečimi narodi, in ker se je Italija ob določanju nove meje z Jugoslavijo oziroma Slovenijo mednarodno zavezala, da bo zaščitila Slovence na svojem ozemlju. Zaradi tega je tudi z zakonom prepovedala ščuva-nje k etničnemu sovraštvu do narodnih manjšin in v ta namen predvidela stroge za- porne kazni. Do danes je ta zakon ostal na papirju. Zanimivo bo videti, ali ga bo sodstvo udejanjilo v primeru zgoraj omenjenega mazača in s tem dokazalo, da zaščita manjšine ni samo pobožna želja. Prav tako bo zanimivo videti, ali bodo karabinjerji poglobili zadevo in skušali odkriti, ali gre za individualno bravuro ali za akcijo, za katero stoji organizirana skupina. Težko si namreč predstavljam, da bi ne bilo tako, saj vemo, da so v deželi Furlaniji-Julijski krajini še vedno prisotne celice nostalgikov, ki so jim za vzor fašistični »arditi«. Kako so razpredene in do kam segajo njihove veze, je seveda vprašanje, na katerega bi morale oblasti končno odgovoriti. Gre za problem civilizacije. Če se hoče italijanska družba v našem prostoru izviti iz primeža zaostalosti in mrtvila, v katera je zajeta, mora spremeniti svoj odnos do Slovencev. Poskus, ki so si ga zastavili ire-dentisti v zadnjih desetletjih 19. stoletja, da namreč zatrejo vzpon slovenske etnije na severni jadranski obali, se je kljub fašističnemu terorju v času med obema vojnama ponesrečil. Kljub zatiranju, ki ni pojenjalo niti po letu 1945, smo se zamejski Primorci v sozvočju z glavnino našega naroda oblikovali v političen, gospodarski in kulturni osebek, s katerima je treba najti ploden dialog, če naj pride na tem stičnem ozemlju do razvoja, koristnega vsem njegovim prebivalcem. Za to pa je potreben miselni skok, ki je predpogoj za oblikovanje atmosfere zaupanja in spoštovanja, v kateri ne bo več prostora za mazaške akcije, kakor je bila tista, o kateri sem govoril zgoraj. Pa tudi ne za »etnično« čiste otoke kot je Trst, kjer se slovenska beseda ne sme uradno pojaviti. V kakšni situaciji smo, je zgovorno dejstvo, da se nam zdi velika pridobitev, ker je mestna uprava dala tiskati letake za razstavo slovenskih slikarjev v bivši Ribarnici tudi v našem jeziku. VREME OB KONCU TEDNA Po prehodnem poletju v soboto izrazita sprememba Darko Bradassi_ Vremenska slika se je v začetku tedna umirila in dobiva v zadnjih dneh vse bolj poletne značilnosti. Znova se mogočno krepi sub-tropski anticiklon, ki nam prinaša stanovitno in sončno vreme, predvsem pa za ta čas zelo visoke temperature. Toplotna advekcija bo spet izrazita, višek toplote bomo beležili jutri, medtem ko bo v soboto in nedeljo prišlo do občutnega preobrata, ki nas bo spet popeljal na trdna tla. Naše kraje bo od severozahoda zajela silovita hladna fronta, za katero bo pritekal občutno hladnejši zrak. Ozračje se bo v povprečju od petka do nedelje ohladilo za okrog 15 stopinj Celzija. Temu primerno bo tudi vremensko dogajanje. Sobotni udarec hladne fronte bo marsikje silovit. Pojavljale se bodo predvsem plohe in nevihte, zaradi nenadne in velike spremembe v temperaturi pa je možno, da bodo ponekod nevihte močne in da jih bodo lahko spremljali tudi pojavi, kot so toča ali krajevna neurja. Deževalo bo povečini tudi v nedeljo, ko pa bo v ozračju že manj energije in se bo verjetnost neviht zmanjšala. Ob prehodu fronte bodo vetrovi že v soboto obrnili od severovzhoda in se bodo občutno okrepili, zapihala bo močna burja, s sunki, ki bodo v Tržaškem zalivu lahko dosegali okrog 100 km/h. Ohladitev bo najbolj občutna v nedeljo in v noči na ponedeljek. V nedeljo čez dan živo srebro ne bo presegalo 15 stopinj Celzija, burja pa bo povečevala občutek mraza. Noč na ponedeljek pa bo v primerjavi z dogajanjem v zadnjih tednih kar mrzla. Zi-vo srebro se bo ponekod spustilo do okrog 5 stopinj Celzija, ob morju do okrog 10 stopinj Celzija. Dogajanje v višjih slojih ozračja bo zelo nazorno. Jutri bo radiosonda na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila več kot 15 stopinj Celzija, to je temperaturo, ki jo normalno beležimo v juliju, v nedeljo pa bo namerila le +2 stopinji Celzija, ki sta običajni še za zimske me- sece. Meja sneženja se bo v nedeljo ponekod spustila do nadmorske višine okrog 500 metrov. Ohladitev bo, neverjetno, povsem skladna z »ledenimi možmi«. Za kroniko, ravno v soboto prihaja prvi »ledeni mož«, Pankracij, v nedeljo drugi, Servacij, in v ponedeljek tretji, Bonifacij. Ljudska modrost je v letih in stoletjih opazovanj verjetno ugotovila, da so ravno v tem času vremenski preobrati najbolj izraziti, kar deloma potrjuje tudi znanost. Ravno v vmesnih letnih časih, kot sta pomlad in jesen, so namreč občutnejše vremenske spremembe najbolj možne. Trenutno se subtropski predeli že občutno segrevajo, arktični predeli pa so še razmeroma mrzli, ker sončno žarčenje tam še ni dovolj močno. Razlike v temperaturi med severom in jugom so zato velike, kar lahko pospešuje toplotne izmenjave. Danes in jutri bo pretežno jasno in za ta čas zelo toplo, jutri se bo živo srebro ponekod lahko dotaknilo 30 stopinj Celzija. V soboto se bo čez dan povečala oblačnost, v popoldanskih urah ali zvečer bo naše kraje zajela solidna hladna fronta in se bo začelo poslabšanje. Zapihala bo močna burja, temperature se bodo spuščale. V nedeljo bo oblačno in deževno ter za ta čas razmeroma mrzlo in vetrovno. Na sliki: pred preobratom je na vrsti zelo vroč subtropski anticiklon lud literatura - Trieste sottosopra v slovenskem prevodu Tri dela prevodne proze in Covacichev vodnik po Trstu Pri LUD Literatura so predstavili novosti v zbirki Stopinje: delo makedonskega pisatelja Petreja M. Andreevskega Vsi obrazi smrti, kratke zgodbe poljske Judi-nje Ide Fink Moj prvi konec sveta, zgodbe nemške avtorice Marie Luise Kaschnitz Tamburin, konj ter vodnik italijanskega pisca Maura Covacicha Trst, obrnjen na glavo (v italijanskem originalu je delo izšlo že pred leti, na posnetku). Osrednja tema izbranih novel An-dreevskega je smrt, ki pa se je avtor po besedah urednice zbirke Gaje Kos ne loti na patetičen način, pač pa z distanco in z njemu lastnim črnim humorjem. Delo je poslovenila Namita Subiotto, ki je poskrbela tudi za izbor novel in, kot vsi prevajalci pričujočih del, tudi za spremno besedo. Kot je pojasnila, je avtorjeva ideja o smrti zajeta v trenutek tik pred zadnjim slovesom. Če posameznik takrat ne uvidi smisla, potem ga njegovo življenje ni imelo. Motive za novele je Andreevski črpal iz makedonske folklorne imagina-cije, vendar pa je elemente iz ljudskega izročila preoblikoval na samosvoj, duhovit način, je dodala prevajalka. Zgodbe Ide Fink so vedno avtobiografske ali vsaj resnične ter dobro preverjene, kar je po besedah prevajalke Jane Unuk lastnost poljske literature od romantike dalje. Ta temelji na načelu videti in opisovati ter daje spominu prednost pred domišljijo, čeprav slednje ne zanemarja. Finkova je imela po mnenju prevajalke izreden talent za pisanje kratke proze, zato sklepa, da bi bil njen opus bistveno večji, če je ne bi ohromila izkušnja vojne, ki je v njej "sprožila zavoro". Rdeča nit zgodb Finkove je holokavst, ki pa se ga avtorica ne loteva neposredno, pač pa prek osebnih zgodb ljudi, ki so ga doživeli. Njen način pisanja je pri tem izjemno tih in miren, je še povedala prevajalka. Prevajalko izbora kratkih zgodb Kaschnitzeve Urško P. Černe je zanimalo, kako je nemška avtorica plemiškega rodu, rojena leta 1901, kljub temu, da ni izbirala alternativnih poti, v svoji drži vseeno ostala pokončna. Izbor kratkih zgodb je po prevajalkinem mnenju razdeljen na fikcijo in refleksivno avtobio-grafijo. Prvi del zajema avtoričino psihološko prozo, ki jo določa notranja in zunanja groza, obenem pa tudi empati-ja do šibkih, je povedala prevajalka. Covacichevo delo o Trstu, podna-slovjeno Petnajst sprehodov po mestu vetra, je prvi prevod avtorja, čigar ded je bil Slovenec, v slovenščino, je pojasnil prevajalec dela Vasja Bratina. Največja odlika dela, v katerem je protagonist pristaniško mesto, je po prevajalčevem mnenju literarna plat. Knjiga ima sicer naravo promocijskega vodnika, za slovensko bralstvo pa bo knjiga zanimiva tudi zaradi omembe Slovencev v tem zamejskem mestu. (STA) literatura - Skupaj s Cristino Battocletti Boris Pahor jutri v Knjigarni Ubik v Čedadu Boris Pahor in Cristina Battocletti na tržaški predstavitvi 23. aprila letos kroma PISMA UREDNIŠTVU Na kratko Ekonomične situacije, podpore in interventi, otvorba delovnih možnosti, porušitev pregraj, podpora trgovine in obrtnine, ojačenje cest in poti, rekonverzija stavb, obrnljivostne penzije; vnaprejšnja penzija pred petimi leti domačim, ki prisostvujejo nepokretnim; odškodnina posprem-stva in invalidnostna pokojnina; priklop pokojnin; dvo-letni figurativni prispevek za vsakega sina. In še: politične ideologie, nar-dov, bogasto, smoterni, evroposko, deželni potentati, zodovinsko, trgo-vinstvo, novogradnja dvigala pod gradom je nepotreben orkanski (sic!) poseg, kandidatka Barbara je podjetnika, Maristella je trgoveka, tudi Anna je trgoveka, Martina je svetovalec indipendente, Maria je prekarna delavka, Gabriella je zaposlen, tudi Chiara je zaposlen, enako velja za Ila-rio, Paolo je podjetnik indipendente... Vse je povzeto iz propagandnih zgibank zgolj dveh strank, ki sta se potegovali za izvolitev svojih svetni-kov/ic v goriški Občinski svet. Ne hvala! Če je cena za vidno dvojezičnost takšno žlobudranje/ne-spoštovanje na eni strani in na drugi prepričanje, da je dovolj opravljena nižja srednja šola ali spomin na 'nono' za prevajanje strankarskih volilnih programov, potem mi raje pošiljajte enojezična italijanska besedila. Ali je mogoče, da strankina vodstva ne vedo za uredništva slovenskih časopisov, za sedeže kulturnih združenj, za Ljudsko knjižnico, za Dijaški dom, za šolska ravnateljstva, kjer bi lahko do- NIA bila nasvete, kako naj si pomagajo. No, tudi takšna nevednost je spričevalo ravni organiziranosti in poznavanja družbe med skoraj vsemi strankami, ki bodo sedele in tako (večina) ali drugače (manjšina) upravljale to mesto v naslednjih petih letih. Mi pa zardevamo od sramu če se nam zapiše 'aprezzamento' ali 'il scudetto'! Se priklanjuvam in kvala lepo za prosor na primorskem Dnevniku. Aldo Rupel Slovenski pisatelj Boris pahor bo jutri ob 18.30 v Čedadu gost knjigarne Ubik, kjer bo skupaj z novinarko Cristino Battocletti predstavil svojo zadnjo knjigo Figlio di nessuno - Un' autobiografia senza frontiere. Knjigo je Pahor napisal skupaj z Battoclettijevo, izšla pa je pri založbi Rizzoli. V njej je Pahor v družbi novinarke Il Sole 24 ore spregovoril o svojem skoraj stoletnem življenju (rodil se je namreč kot leta 1913). Skupaj sta prehodila dolgo in vznemirljivo pot, ki ga je iz Trsta vodila v Libijo, nacistična taborišča, francoski sanatorij in spet v ljubljeni Trst. Na skoraj 250 straneh sta spregovorila o ljubezni in politiki, narodni zavesti, jeziku in še marsičem. Srečanje v Čedadu v sodelovanju s Knjigarno Ubik organizira So-cieta operaia di mutuo soccorso ed istruzione, na sporedu pa bo kot rečeno jutri popoldne na sedežu knjigarne na trgu Giulio Cesare 15, v dvorani Somsi. 22 Četrtek, 10. maja 2012 AVTOMOBILI / novost - Zgrajen je na platformi grande punta Fiat 500L nima s svojo manjšo izvedbo (skoraj) nič skupnega Predvidene so tri motorne izvedbe, dva bencinarja in turbodizel - Prostorna notranjost Fiat je od nekdaj živel na prodaji majhnih avtomobilov. Spomnimo se samo na topolina, cinquecento, punta, pando in še bi lahko naštevali. Z večjimi modeli se nikoli ni mogel kosati z nemško in francosko konkurenco. Zadnji večji model, ki je bil deležen kolikor toliko omembe vrednega uspeha je bila prva croma, narejena na skupni platformi z lancio themo, alfa romeom 164 in s saabom. In to je, kaže, tudi Fiato-va politika za bodočnost. Nova thema je le malenkost spremenjen in osvežen Chryslerjev model, kot tudi freemont. Povsem nov pa je mali enopro-stornež 500 L (kjer L pomeni »large« -velik, prostoren), ki ga izdelujejo v srbski tovarni v Kragujevcu. 500 L spominja nekako na znano multiplo iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub oznaki 500 ima s pravim Fiatovim malčkom kaj malo skupnega. Dolg je 414 cm, kar pomeni dobrega pol metra več, je pa tudi višji in širši. Fiat 500 L ne deli platforme z navadnim 500 temveč z grande puntom. Fiat 500 L ima pet vrat, zadnja klop je asimetrično deljiva in vzdolžno pomična, v prtljažniku pa je s skoraj 400 litrov praznine, kar ni malo za avto te velikosti. Široka zadnja vrata omogočajo udoben dostop do zadnje klopi. Za prostornost in uporabnost se lahko 500 L zahvali inženirjem in oblikovalcem; ti so avto oblikovali tako, da so motorni prostor potisnili povsem naprej in tako podaljšali kabino - pri Fiatu temu pravijo »cab forward« dizajn. fiat Novi 500L v novi tovarni v Kragujevcu Nov avto, nova tovarna: fiat 500 L bodo izdelovali v srbskem Kragujevcu, kjer je Fiat prav pred kratkim zagnal proizvodnjo v povsem novi tovarni. V družbi Fiat automo-bili Srbija ima Fiat dvotretjinski delež, srbska vlada pa tretjinskega. Pri Fiatu poudarjajo, da so vložili milijardo evrov, sprva pa bodo izdelovali le novi 500 L. Letos jih bo 30.000, že prihodnje leto pa načrtujejo izdelavo 140.000 avtov, polna zmogljivost tovarne pa je 200.000 vozil na leto. 500 L nedvomno spominja na 500, od katerega si je sposodil marsikatero oblikovno podobnost, v njem pa so tudi nekateri elementi pande. Od manjšega 500 si je sposodil okrogle žaromete in okrogle meglenke, pandini pa so izbočeni blatniki in plastična obroba prtljažnih vrat. Marsikdo je ugotovil, da notranjost kragujevškega 500 L združuje elemente iz notranjosti manjšega Fiata 500 in pande. V pločevino odeta površina armaturne plošče je skoraj taka kot pri 500, panda pa gleda iz volanskega obroča. Kragujevški 500 se ponaša z višjim sedenjem, kar zagotavlja vozniku boljšo vidljivost. V notranjosti je tudi obilo prostora in več predalov, kamor lahko odlagamo drobnjarije. Veliko o tehničnih podrobnostih Fiata 500 L, ki bo naprodaj konec letošnjega leta, ni znano. Vemo, da bo naprodaj v treh motornih različicah. Osnovna bencinska različica je 0,9-li-trski twin air dvovaljnik s turbinskim polnilnikom in 85 KM, ki poganja vrsto drugih majhnih fiatov. Tudi drugi bencinski motor je dobro znan, saj gre za 100-konjski 1,4-litrski štiri-valjnik. Dizelski motor pa je 1,3-litr-ski multijet s 95 KM. Cena bo znana v bližnji bodočnosti. Stran pripravil Ivan Fischer opel Kmalu nova inteligentna avtomobilska svetila Opel je razvil revolucionaren, varnostni sistem luči, z inteligentnimi matričnimi LED lučmi. Ta tehnologija luči, popolnoma nova za avtomobilsko industrijo, naredi vožnjo ponoči varnejšo ter za voznika bolj sproščeno in udobno. Opel je prvi izdelovalec avtomobilov, ki na cesti preizkuša prototipna svetila s popolnoma integriranimi matričnimi lučmi. Matrične luči vnašajo v tehnologijo svetil novo filozofijo. V nasprotju z dosedanjo prakso, pri kateri so bile zasenčene luči osnovna izbira načina delovanja, je pri novem konceptu matričnih svetil izhodiščno delovanje luči, svetenje nezasenčenih luči. S tovrstnim pristopom delujejo neza-senčene luči vedno tako, da ne zaslepijo, saj se samodejno prilagajajo prometnim razmeram. Tako nudijo matrične luči vozniku podporo na inteligenten način, ker mu zagotavljajo vožnjo brez stresa, z zagotavljanjem najvišje ravni varnosti. Luč se nastavi hitreje, skladno z danimi prometnimi razmerami, v primerjavi z reagiranjem voznika, oziroma delovanjem sistemov na osnovi premikanja mehanskih elementov. »Aktivna varnost ima osrednjo vlogo pri strategiji tehnološkega razvoja Opla,« pravi Oplova podpredsednica, zadolžena za inženiring Rita Forst. »Bili smo prvi izdelovalec avtomobilov, ki je že leta 2002 uvedel na trg sistem luči AFL, z združevanjem dinamične osvetlitve zavojev s ksenonskimi lučmi s statično osvetlitvijo zavojev. Doslej so le dnevne luči zmogle povzemati prepoznaven obris Oplovega krila. Po novem zmorejo to zasenčene luči tudi ponoči. To omogoča povezava dveh funkcij. Dnevne luči in zasenčene luči si namreč sedaj delijo sedem svetlobnih kanalov. Rešitev tako oblikovalcem omogoča, da zasnujejo nove oblike avtomobilov. Novi koncept matričnih luči bo postopoma vgrajevan v nove Oplove avtomobile v prihodnjih letih. Najbolj napreden sistem luči je trenutno sistem AFL+ s ksenon-skimi lučmi, meglenkami, dinamično in statično osvetlitvijo zavojev, s samodejnim nadzorom in upravljanjem delovanja nezasenčenih luči ter dnevnimi lučmi LED. trst - V soboto in nedeljo Na ogled starodobniki Na Velikem trgu in v parku miramarskega gradu na ogled 30 avtomobilskih lepotic iz preteklosti V soboto in nedeljo bodo na Velikem trgu in v parku miramarskega gradu na ogled lepotice iz preteklosti. Razstavili bodo 30 starodobnikov, ki se bodo potegovali za naslov najlepšega na svetu. Na ogled bo 8 alfa romeov, 6 ferarijev, 3 maseratiji, pa še de tommaso, osca, lancia in lamborghini, poleg številnih angleških, nemških in ameriških lepotic. Tako na Velikem trgu kot v Miramaru bodo lahko glasovali za najlepšo tudi gledalci. globe - Zanimivi podatki DARS kupujejo avtocestne vinjete Največ glob na štajerskem in primorskem avtocestnem kraku Družba DARS je sporočila, da so v prvih dveh mesecih letošnjega leta zabeležili nekoliko slabšo prodajo zlasti letnih vinjet v primerjavi z enakim obdobjem lani. Poostren nadzor nad obvezno uporabo vinjet, ki ga cestninski nadzorniki DARS opravljajo zadnjih nekaj tednov na avtocestah in hitrih cestah na območju večjih mestnih središč, je do zdaj pokazal, da je bilo med pre-krškarji kar dve tretjini domačih uporabnikov avtocest in hitrih cest. V zadnjem poostrenem nadzoru, ki je bil osredotočen na okolico Ljubljane, Maribora in Kopra, je bilo tako izdanih 435 plačilnih nalogov, od tega 293 slovenskim državljanom, 142 pa tujcem. Cestninski nadzorniki bodo seveda nadaljevali s poostrenim nadzorom tudi v prihodnjih tednih, saj se bo kmalu začela turistična sezona. Do konca marca letos je bilo prodanih 736.282 letnih vinjet za dvosledna vozila za leto 2012, kar je za 2,8 odstotka oz. 21.451 letnih vinjet manj kot v enakem obdobju lani. Sedemdnevnih vinjet za dvo- sledna vozila je bilo do konca marca 2012 prodanih 10.207 več kot v enakem obdobju lani, mesečnih pa 5.689 več kot do konca marca 2011. Podatki kažejo tudi na dobro prodajo vinjet na prodajnih mestih DARS, saj je ta po podatkih do konca marca 2012 kar 46 odstotkov večja kot v primerljivem lanskem obdobju; na lastnih prodajnih mestih, ki so na petih vstopih v državo (Škofije, Fernetiči, Šentilj, Gru-škovje in Obrežje) - poleg omenjenih mejnih prehodov so lani odprli še novo prodajno mesto na cestninski postaji Postojna jug, tako da je nakup vinjete omogočen vsem tistim voznikom, ki prihajajo iz smeri mejnega prehoda Jelšane (HR) in se vključujejo na avtocesto A1 v smeri proti notranjosti države - gredo v promet zlasti vinjete za krajše časovno obdobje. Cestninski nadzorniki so od 1. januarja letos izdali skupno že nekaj več kot 9.300 plačilnih nalogov, največ na območju štajerskega in primorskega avtocestnega kraka. Ob tem naj omenimo, da se izdane globe stekajo v proračun Republike Slovenije. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. maja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Raca 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: Gremo mi po svoje, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Nero Wolfe 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce 2.00 Dok.: In Italia ^ Rai Due 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Italia coast 2 coast (v. L. Barriales, Trio Medusa) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: Fratelli d'Italia (v. A. Bruchi) 0.20 Nan.: A proposito di Brian 1.05 Dnevnik Parlament ^ Rai Tre 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Rizzoli & Isles 23.00 Nan.: Lie to Me 23.50 Reportaža: Sognando Italia (v. M. Witkin) 0.50 Film: Il mattino ha l'oro in bocca (kom., It., '08, r. F. Patierno) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.55 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la noti-zia 21.10 Nan.: Benvenuti a tavola: Nord vs Sud (i. F. Bentivoglio) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita se-condo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami21.10 Reportaža: Mistero 0.30 Show: MagicLand - Ai confini della realta (v. A. Casanova, D. De Zan) 1.55 Nan.: Saving Grace 2.40 Dnevnik - Pregled tiska 1.20 Film: Colpo grosso (pust., ZDA, '60, r. L. Milestone, i. Frank Sinatra, D. Martin) ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Si gira 12.45 20.10 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.10 Kolesarstvo: 95° Giro d'Italia, 5. etapa, Modena - Fano, prenos 17.00 Kolesarstvo: Proces-so alla tappa 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Piedone l'africano (kom., It., '78, r. Steno, i. B. Spencer) 23.10 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Kolesarstvo: Processo alla tap-pa 1.35 Dok.: Cult Book 2.05 Glasb.: La musica di Raitre H Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: Vento selvaggio (dram., ZDA, '42, r. C.B. DeMille, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 3.10 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Gli scas-sinatori (krim., Fr., '71, r. H. Verneuil, r. J.P. Belmondo, O. Sharif) 15.55 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.50 1.10 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso bljene knjige naših babic: Kresnice 11.10 Otr. nad.: Kot ata in mama (pon.) 11.30 Kratki igr. film: Kaj je tam? (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.30 Risanke 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 V tretjem gre rado 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 0.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 23.35 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 13.10 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.00 12.45 Dok.: Borgo Italia 11.15 Koncert: Voci dal Ghetto 12.30 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 12.35 Salus Tv 12.50 22.30 Musa Tv 13.05 20.00 Kratko-metraža: Maremetraggio 13.30 Dnevnik 14.00 Videomotori 14.15 14.15 Rotocalco AdnKronos 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Un grappolo di sole (dram., ZDA, '61, r. D. Petrie, i. S. Poitier, R. Dee) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Candidato all'obi-torio (akc., ZDA, '75, r. J.L. Thompson, i. C. Bronson, J. Bisset) 14.40 Glasb. odd.: Muzikajeto (pon.)15.20 Turbulenca (pon.) 15.50 Mostovi - Hidak (pon.) 16.25 Evropski magazin 16.40 Univerza 17.05 Ars 360 (pon.) 17.20 Nogomet: EP do 17 let, Slovenija -Belgija, prenos iz Maribora 19.00 Film: Življenje in dan balerine Nene Vrhovec Stevens 19.45 Žrebanje deteljice 19.55 Košarka: DP (m), Liga Telemach, 2. tekma polfi-nala, prenos 21.40 Film: O'Horten (pon.) 23.05 Nad.: Sodobna družina (t* Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.00 Poročila Tvs1 9.00 Izredna seja državnega zbora, prenos 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 22.00 Prava ideja (pon.) 23.15 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Srečanje z... 16.0019.55 Avtomobilizem 16.15 Nogomet: finale evropske lige 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.10 Nogomet: EP, U17, Slovenija - Belgija, prenos 22.20 Kino premiere 23.20 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.5015.35 Zakon brez ljubezni (nad.) 9.05 Čista hiša (resnič. serija) 10.3014.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Norbit (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Detektiv na Floridi 23.25 Nan.: Vohun v nemilosti 0.20 Nan.: Mentalist 1.15 24UR (pon.) 2.15 Nočna panorama (T Slovenija 1 Kanal A nan.) 8.55 13.15 Hum. nan.: Frasier 9.25 13.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.00 Faktor strahu 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Korziški dosje (Fr.) 17.00 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.0019.45 Svet 18.55 1.00 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Posrednik (ZDA) s litimi lurn ranami P r ] l L J1 h lS M ■ b i ■ ■ ■ i-tLi' r. ■ i m ! 21.55 Film: Alien: Ressurection (ZDA)0.00 Nan.: Dexter 1.50 Love TV 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.55 Poza- 7.00 Družinski pes (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gostja oddaje arh. Marko Hreščak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento, 20. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnev-nik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Ita-lia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za conutry; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.05 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 10. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidklona vremenska slika 1020 VARŠAVA O 10/21 MOSKVA O KIJEV 12/23 LIZBONA O 14/25 MADRID O 14/29 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 16/24 DUNAJ 12/26 O č ŽENEVA LJUBLJANA 5/19 O MILAN _ 11/28 ° 14/22 BTy'iAi Iii £ SPLIT „,„„ ^SKOPJE O ■>RIM , 7/26 <12/24 £91 7/26 \P -¡I /ÄV-ATENE - C^M - 4.7/31 5S > 1020 o GRADEC 10/24 CELOVEC O 9/23 TOLMEČ O 11/24 VIDEM O 11/28 O PORDENON 12/27 TRBIŽ O 10/23 o 7/19 KRANJSKA G. 0 11/21 S. GRADEC ČEDAD O 12/27 O TRŽIČ 10/21 O KRANJ V-r? J> o LJUBLJANA 10/21 POSTOJNA O 8/22 KOČEVJE REKA 11/24 CELJE 13/22 O MARIBOR o 11/23 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 N. MESTO 12/20 O ZAGREB 13/24 O ^NAPOVED ZA DANES o SOFIJA 12/26 Danes bo pretežno jasno ali rahlo oblačno vreme. V gorah bodo padavine možne v popoldanskih urah. Ob morju bo pihal lahen veter. Danes bo precej jasno. Občasno bo nekaj koprenaste, čez dan predvsem v hribovitem svetu tudi kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. J r V naslednjih dneh se bo močan ciklon tropskega izvora Nad severovzhodno, srednjo in južno Evropo je območje razširil v Srednji Evropi ter s tem zagotovil stabilno poletno visokega zračnega tlaka. S šibkimi zahodnimi vetrovi do-podnebje. V soboto zvečer bo prispel ostri hladni zrak. teka k nam toplejši in razmeroma suh zrak. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.24 najnižje -36 cm, ob 17.16 najvišje 24 cm, ob 23.06 najnižje 6 cm. Jutri: ob 1.26 najvišje 7 cm, ob 10.01 najnižje -30 cm, ob 18.15 najvišje 31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v gorah 8. TOLMEČ O 13/28 h—VIDEM O ^f 12/30 O PORDENON 13/29 TRBIŽ O 12/27 o 8/22 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/25 O TRŽIČ 12/23 O GRADEC 12/26 o 13/22 S. GRADEC CELJE 14/24 O ~ MARIBOR 012/25 PTUJ O M. SOBOTA O 12/26 ČEDAD O 13/29 K o ^ LJUBLJANA 12/24 POSTOJNA O 9/23 KOČEVJE REKA 13/25 N. MESTO 10/23 O ZAGREB 12/25 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno ali rahlo oblačno vreme. Tempera- Jutri bo sončno in zelo toplo. tura bo naraščala. Ob morju bo pihal veter. zda - Republikanci imajo do »ženskih vprašanj« slabši odnos Obama za ponovno izvolitev računa na glasove žensk ukrajina - Bivša premierka v bolnišnici Timošenkova končala gladovno stavko NEW YORK - Glasovi žensk, ki od leta 1980 volijo v večjem številu kot moški, bodo na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA po oceni strokovnjakov ponovno odločilen dejavnik in za zdaj bolje kaže demokratu Baracku Obami. Njegova državna sekretarka Hillary Clinton pa je pred dnevi vnovič zavrnila možnost, da bi se spet podala v tekmo za prvo predsednico ZDA. Clintonova je imela najlepšo priložnost v zgodovini ameriških žensk leta 2008, a so se demokratski volivci odločili za bolj "svežega" Obamo, ki je bil manj obremenjen s politično preteklostjo kot nekdanja prva dama ZDA. Pred dnevi je v indijski Kalkuti šolarkam povedala, da si želi videti žensko na čelu Bele hiše še za časa svojega življenja, vendar ona ne bo ta ženska. Dejala je, da je ne zanima kandidatura leta 2016, saj ima po 20 letih aktivnosti v visoki politiki tega počasi dovolj. Njen soprog, nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, je dejal, da jo pri tem podpira, podpiral pa bi jo tudi, če bi se odločila za kandidaturo. Ženska torej še nekaj let ne bo predsednica ZDA, čeprav so glasovi žensk zelo pomembni. "Bill Clinton ne bi bil nikoli predsednik, če ga ne bi podprle ženske," je povedala profesorica politologije v Was-hingtonu Karen O'Connor, ki je prepričana, da bo večina žensk tokrat spet volila Obamo namesto republikanca Mitta Rom-neyja. Po njenih besedah so republikanci letos sprožili "vojno proti ženskam", kar se jim bo maščevalo. Med spremljanjem strankarskih volitev za izbiro predsedniškega kandidata republikancev je opazila, da o ženskih vprašanjih na prvih 12 televizijskih soočenjih ni bilo govora, čeprav je bila med kandidatkami tudi Michelle Bachman iz Minnesote. Januarja letos pa so začeli načenjati tako imenovana "ženska" vprašanja, kot so kontracepcija, zdravje in enake možnosti, in sicer predvsem po zaslugi konservativnega Ricka Santoruma, ki vsemu prej omenjenemu nasprotuje. O'Connorjeva je tujim dopisnikom v ZDA povedala, da bo to Romneyja na koncu stalo zmage. Santorum je celotno kampanjo potisnil v desno. Profesorica dodaja, da kato- Barack Obama ansa liški škofje pri tem republikancem s kritikami zdravstvene reforme in ameriških nun niso pomagali. "Sama sem hodila v katoliške šole in lahko zagotovim, da nikoli v življenju nisem srečala radikalnih feminističnih nun, kot je nedavno ameriške nune opredelil Vatikan," je dejala. Kritike so po njenih besedah posledica dejstva, da so nune podprle zdravstveno reformo, ki med drugim zahteva, da delodajalci ženskam plačajo kontracepcijo. Kon-tracepcija na mesec ponekod stane sto dolarjev, plačujejo pa jo ženske, ki zaslužijo le 77 odstotkov povprečja moških plač. Profesorica, ki ne skriva svoje opredeljenosti do demokratov, je omenila še druge dogodke, ki bodo na volitvah škodovali Romneyju. To sta poskus sprejetja zakona v Virginiji, ki bi od žensk zahteval, da pred splavom opravijo ponižujoč vaginalni ultrazvok, in republikansko nasprotovanje zakonu proti nasilju nad ženskami. Tudi demokrati imajo težave, kot je pokazal nedavni zaplet po izjavi demokratske komentatorke o tem, da Romney-jeva soproga Ann v svojem življenju ni nikoli delala. "Seveda je delala, saj je vzgojila pet sinov. Obstaja izračun, da je delo gospodinje oziroma matere vredno okrog 170.000 dolarjev na leto, kar je dobra plača, če bi bila seveda kdaj plačana," pravi O'Connorjeva. Meni še, da Romneyju nekaj manjka, podobno kot leta 2000 demokratu Alu Goru. "Romney nekako ne deluje dovolj toplo, da bi lahko dobil na svojo stran ženske, in tudi strankarska baza mu ne bo dovolila bolj zmernih stališč do socialnih in drugih ženskih vprašanj." Na vprašanje o tem, da ankete kažejo, da Obama zaostaja pri belih poročenih ženskah, pa je O'Connorjeva odgovorila, da je to res, vendar gre pri teh ženskah za "izumirajočo vrsto." To so ženske, ki lahko ostanejo doma in skrbijo za družino, ker ima mož republikanec dovolj visoke dohodke. Takih pa je vse manj, je dejala. Na vprašanje, ali bi Romneyju mu pomagala izbira podpredsedniške kandidatke, pa je O'Connorjeva zamahnila z roko. "Poglejte republikanca Johna McCaina leta 2008 in še prej demokrata Walterja Mon-dalea leta 1984." Oba kandidata sta si izbrala ženski podpredsedniški kandidatki, vendar sta gladko izgubila volitve. Proti Obami oziroma Ronaldu Reaganu. O'Connorjeva je potrdila, da je letos tudi za ženske najpomembnejše vprašanje gospodarstvo. "Predvsem ženske namreč pišejo čeke in plačujejo račune v družinah ter vidijo, kaj se dogaja," je dejala in dodala, da pri ženskah ne gre več le za izključno njihova vprašanja. V zadnjem času dajejo poudarek tudi drugim temam, pri vprašanjih zunanje politike pa po 11. septembru 2001 med moškimi in ženskami ni več razlik v zanimanju. (STA) KIJEV - Nekdanja ukrajinska premierka in vodja opozicije Julija Timošenko, ki trenutno prestaja sedemletno zaporno kazen, je včeraj končala 20-dnevno gladovno stavko, je sporočil nemški zdravnik Lutz Harms, zadolžen za njeno zdravljenje. Pred tem so jo iz zapora premestili v bolnišnico. "Zaključila je gladovno stavko. Zdaj bomo začeli uvajati običajen prehranjevalni režim, kar bo trajalo več dni," je Harms sporočil novinarjem v vzhodnem ukrajinskem mestu Harkov, kjer Timošenkova prestaja zaporno kazen. Po navedbah njene hčerke Jevgenije je Timošenkova med gladovno stavko izgubila deset kilogramov. Gladovno stavko je začela, ker naj bi pazniki v zaporu z njo ravnali nasilno. Timošenkovo so sicer prepeljali v bolnišnico v Harkovu. Na poti iz zapora do bolnišnice jo je spremljal nemški zdravnik Harms, ki je že začel njeno zdravljenje. Ti-mošenkova trpi zaradi težav s hrbtenico in posledic gladovne stavke. "Zelo je slabotna in morali bomo počakati nekaj dni, da se nje- Julija Timošenko ansa no stanje stabilizira. Začeli bomo s temeljitim terapevtskim programom, ki bo trajal najmanj osem tednov," je še pojasnil Harms. Timošenkovo, ki je že dalj časa bolna, so oblasti minuli mesec pod prisilo poskusile odvesti v tamkajšnjo bolnišnico. Nekdanja ukrajinska premierka je tedaj trdila, da so jo trije varnostniki pri tem udarili in z njo nasilno ravnali. Ukrajinske oblasti sicer trditve Timošenkove vztrajno zavračajo. Kljub temu so zaradi ravnanja s Timo-šenkovo postale tarča ostrih kritik Evropske unije. (STA) španija - Utemeljitev ni bila objavljena Kraljevi par ne bo uradno praznoval svoje zlate poroke Juan Carlos in Sofia ansa MADRID - Španski kralj Juan Carlos in njegova soproga, kraljica Sofia, bosta prihodnji ponedeljek praznovala zlato poroko, a brez uradne slovesnosti. Zakaj sta se tako odločila, nista sporočila, prav tako ne, ali bosta 50. obletnico poroke praznovala v družinskem krogu. Danes 74-letni Juan Carlos in 73-letna Sofia sta se poročila 14. maja 1962 v Atenah. Španski kralj je bil nedavno tarča kritik španske javnosti, ker se je v Bocvani udeležil lova na slone, zaradi česar se je Špancem javno opravičil. Španski mediji so ob škandalu z lovom na slone poročali tudi o domnevnih zakonskih težavah španskega kraljevega para. Španska kraljeva hiša se na govorice ni odzvala, temveč je le dala jasno vedeti, da gre za zasebne zadeve. (STA)