Leto XXIII., št. 235 CJpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31--'? do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Ljubljana, torek 19. oktobra 1945 Prels — Cent — Prezir eent. 80 Izhaja vsak dan razen p o o e d e Ifk a Naročnina znaša mesečno Lir 18.—^ aa inozemstvo vključno $ »Ponedeljskim In-trom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva nlica štev. 9, telefon Ilev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Feindlicher Durchhruch an der Mundung vereitelt Schvvere Abwehrkampfe bei Krementschug — Nur ortliche Gefeehte in Siid- itallen — Bombenvolltreffer auf feindlichem Kreuzer A as dem Fuhrerhauptajuartier, 18. Okt. D. N. B. Das Oberkomnaardo der Wehr-macht gibt bekannt: Nordlich des Asovvschen Meeres wuiden starkere feindliche Infanterie- und Panzer-angriffe abgeschlagen. Siidostlich Krementschug stane1 en unsere Truppen vvahrend des ganzen Tages in schvveren AJbwenrkampfen gegen angrei-fende starke feindliche Krafte. Dabei vvurden geste rn vveitere 43 Panzer abgeschossen. Ein unter der Fiihrung des General-leutnants Hossbach stehendes deutsclies Panzerkorps hat in zvveivvocliigen Kiim-pferi einen gefahrvollen feindlichen Durch-bruch an der Pripjet-Miindung vereitelt und im Gegenangriff zvvei Schiitzendivisio-nen und eine Panzerbrigade der Sovvjets veniichtet. Der Feind verlor 3.500 geziihlte Tote, fast 2.000 Gcfangene, 200 Geschiitze und eine grosse Anzahl Panzer, Panzer -biichsen, Granatvverfer und andere schvvere und leichte Infanterievvaffen. Trn mittleren Frontabscinitt setzten die Sovvjets nordvvestlieh Tschernigovv sovvle vvestlich Smolensk ihre vviederholten Durch-brui hversuche fort und griffen mit stiir-keren Kriiften auch siidlich Velikije Luki unsere Stellungen an. Der Feind vvurde iiberall nach harten Kampfen und durch entsehlossene eigene Gegnstosse abgevvie-sen und ortliche Einbriiche abgeriegelt. Die von Generalleutnant Schlemmer ge-luhrte sachstsclie 134. lnfanterie-Division verdient fiir ihre hervorragende Hultung bei den schvveren Kampfen nordostlich Go-mel besondere Anerkennung. In Siiditalien kam es nur an einigen Stellen des VVest- und MIttelabschnitles der Front zu ortlichen Gefechten. VorstoSse britisch-nordamerikanischer Krafte im Vol. turno-Bogen vvurden abgeschlagen. In den Kampfen der Vortage brachten unsere Truppen mehrere hundert Briten und Nord-amerikaner als Gefangene ein. Deutsche Kampfflugzeuge erzielten im ostlichen Mittelmeer Bombenvo;l+reffer jnf einem feindlichen Kreuzer. In der vergangenen Nacht vvarfen einige feindliche Flugzeuge eine jerin^e Zaiil von Bomben im vvestiichen un.l nordlicnen Keichsgebiet ab Die Luftvvaffe griff geste.-n am Tag<> und vvahrend der Nacht Einzelziele in Sud-england. besonders in London, mit gutem Erfolg an. Ein Fiugzeug kehrte nicht zu-riick. Sfondamento nemico alla Ssce del Pripjet Dal Quartier generale del Fiihrer, 18. ot-tobre. DNB. I) Comando Supremo germanico comunica: Al nord del Mar d'AsYorkshire Post«, bo razmerje angleške trgovinske mornarice napram ameriški ne le obratno, temveč bodo Američani bržkone imeli trikrat teliko ladij kakor Angleži. Na ta način se ne bo moglo v Angliji razviti nikakor zdiavo gospodarsko življenje, kajti slej ko prej bo obstoj Anglije vedno ostal odvisen od njenega prekomorskega prometa. Tudi »Quartelv Revvievv« prevevajo te skrbi. Angleška trgovska mornarica, piše ta list. je v tej vojni utrpela hude izgube Doslej jc morala doprinesti že težke žrtve na življenju in lastnini. Krasni trgovski parniki leže na morskem dnu in potopitve so bile včasih že v v taki meri. da je marsikomu postajalo kar črno pred očmi. Sedanja angleška mornarica se temeljito razlikuje od predvojne. Najboljše ladje, tudi dobre tovorne in petrolejske, so izginile, nove ladje pa so neprimerno slabše. Nekdanja angleška trgovska mornarica se je •zpremenila v zasilno trgovsko mornarico. Cele družine s staro pomorsko tradicijo počasi izginjajo. Socialni položaj v Angliji Sofija, 18. ckt. DNB. V svojem nedeljskem uvodniku poudarja »Zora«, da je Churchill ©dkžil socialne reforme, ki jih vsebuje Beveridgev načrt na povojno debo. Čeprav je Anglija ena najbogatejših držav z najbogatejšim meščanstvom, vendar je v socialnem pogledu še zelo zaostala. Tudi v mirn;h časih smo se na londonski periferiji lahko prepričali o bednem položaju delavstva. No- sedaj pa se je ta položaj le še poslabšal. Temu nasprotno je socialna politika nemške države v smislu socialne pravičnosti. Poseg narodnosccialistične države v odnose med kapitalom in delom je bil radikalen in je prinesel pričakovani uspeh. Danes delajo nemški delavci prav tako kakor vsi ostali Nemci in vojaki na bojišču. Nasprotna angleška agitacija pa vidi vedro pezdir v tujem očesu, v lastnem pa ne vidi niti bruna. Badoglio 1.1940 in 1. 1945 Kaste. Bet der Durehfahrt durch die Ortschaften werdee utasere Truppen mit dem deutschen Gmss gegriisst. Ka vožnji skozi dalmatinska mesta pozdravlja prebivalstvo čefejg agagfefca jpgftffiggt, ^ Rim. 18. okt. DNB. Diplomatski sodelavec rimskega radia je objavil v soboto Badoglije-vo izjavo, ki jo je podal kot šef italijanskega generalnega štaba maja 1. 1940 malo pred italijansko vojno napovedjo Franciji in Angliji. Na vprašanje, ali naj sedaj stopi Italija v vojno proti zapaonim velesilam, je Badoglio izjavil v pismu svojemu prijatelju, da je sedaj prišla ura velikih odločitev. Danes ne stoji več Italija sama. temveč lahko računa na zvesto bratstvo v orožju z zavezniško Nemčijo. Sedaj ali nikoli morajo biti dosežene upravičene zahteve Italije napram Franciji in Angliji. Badoglio se je izrazil napram svojemu zaupnemu prijatelju, da se bo postavil italijanski narod soglasno na vladino stran. Badoglio je končal z besedami: »Zgodovinskemu klicu se ne more nihče s pobegom odtegniti « »In ta mož,« pripominja k temu diplomatski sodelavec, »jc izdal taiste nemške zaveznike, na katere se je skliceval, z zahrbtno pogodbo s sovražnikom. Da. en si jc celo drznil izdati povelje, da se preženejo one nemške čete, ki jih je sam pozval v Italijo, in se tudi ni bal ukazati italijanskim četam, kj so bile v Dalmaciji in Sloveniji, osvojeni z nemško pomočjo, naj se zvežejo s tamošnjimi boljše-viškimi tolpami.« Badoglio pod pritiskom generala Eisenhowra Rim, 18. oikt. DNB. »Corriere de Geneve« javlja iz Alžira zanimive podrobnosti o nekem nazgovoru med Eisenhovvrom in Badoglijem. Ta razgovor potrjuje, da je Bcdoglio popolnoma pod Eisenhowrovo oblastjo in da stori vse. samo da bi se Angležem prikupil. Poročilo javlja: General Eisenhovver je izrazil svoje nezadovoljstvo z zadržanjem italijanskega na-ro.la, ki po vsem videzu še vedno ne razume položaja. Badoglijeve čete so v oči-vidni zmoti, če mislijo, da je s prekinitvijo sovražnosti vojna končana. Eisenhovver se je pokazal tudi kaj malo zadovoljen z zadržanjem Ba'oglijevih čet pri Salernu in pri obrambi o to1, ca Kosa. Na otoku Kosu je 3.000 mož močna itali-janslca posa.lka kapitulirala brez boja in "lotila, da so se Angleži morali sani b riti. Pri tem razgovoru je baje Badoglio omenil potrebne dobave živil in premoga sa Italijo, Eisenhovver pa ga je opozoril, da je Italija bila do nedavnega še zivezr.ik osi. Zadržanje zaveznikov napram Italiji se bo ravnalo po bodočem italijanskem z~d: zanju, samo prazne izjave o lojalnosti pa ne zadostujejo. Ženeva, 18. okt DNB. čeprav sta bila Badoglio in njegova klika priznana oa- Anglo američanov kot »sobojevnika«, vendar ni po »Daily Mailu« dovoljeno Badogliju. da bi imel v Londonu svoje diplomatsko zastopstva. Algeciras, 18. okt. DNB. Badoglio je ukazal italijanskim inozemskim zastopstvom, da vpišejo na svojih področjih v po. sebne imenike vse protifašistične elemente. Ife £9 1» labfco dobil pregled vseh pristašev Viktorja Emanuela v inozemstvu. Tudi italijanski generalni konzulat v Tan-gerju je pozval 19 prej kot protifašiste poznanih Italijanov, naj se zglasijo v konzulatu. Izmed teh 19 Italijanov pa st3 se oglas:la samo dva, vendar je le eden pristal, da ga vpišejo v imenik kraljevih pristašev- drugi pa je to odklonil z besedami: »Kot star republikanec sem odklanjal fa. šizem zaradi kralja, sedaj pa sem tud: jaz pristaš fašist:čne republike!« Zatajena generala Madrid. 18. okt. DNB. Kakor poroča »Reuter«. je Badoglio v soboto izjavil, da nista bila generala Ambrosio in Rcata niko'i č^na njegove vlade. Le-ta sta »obdržala le svoje vojaške funkcije, ki sta jih doslej izvajata.« Sliko o »značaju« tega odvratnega 'zdajalca ta vest še obogatuje. Generala Ambrosio n Roatta, ki ju je pred kratkim imenoval v svojo »vlado«, uživata v Angliji in posebne v emigrantskih krogih kaj slab glas in je njuno imenovanje naletelo na slab odmev, vsled česar jt Judež Badoglio sedaj kar najhitreje zatajil svoje lastne ljudi. Zares kaj »častivreden sodobnik«! Množica zasmehuje Badoglijeve oficirje Algeciras, 18. ckt. DNB. Iz Alžira poročajo, da se je pripetil nekaterim tja službeno poslan(m Badoglievim oficirjem neprijeten doživljaj. Ko so hoteli v svojih uniformah prisostvovati nogometni tekmi v alžirskem stadionu, je množica francoskih in musbmanskih gledalcev tako dolgo vzklikala rogajoče medklice, dokler niso Badoglijevi oficirji zapustili športnega prostora. Velik samo kot Izdajalec Rim, 18. okt. DNB. O begu b'všega,kralja, prestole naslednika in Badoglia je zvedel »Regime Fascista« še naslednje podrobnost': Iz Rima so se zdajalci odpeljali najprej z avtom v Grecchio. kjer so prenočili v gradu vojvode Bovna. Zjutraj 9. septembra pa so se cdpeljali v Ortono. da se vsidrajo na torpedovko in tako pride o do Angležev. Na ladjo pa je nesel Viktorja Emanuela v rek h karr.b njerski stotnik, poveljn k v Chiet ju. k:t otroka na rokah — res prava vojaška slika. Madrid, 18. okt. DNB »Ne smemo pozabiti. da so bi'i badoglijevci. kj so danes na-š: zavezniki še včeraj na.š: d vji in zahrbtni sovražniki. Le njihov poraz jih je naredil za naše zaveznike Sed j naj pa le trpijo in se muči o k:t sužnji na galejah »piše ^Sunday Express« Rim, 18. ckt. DNB. Italijanski letalec Marino Marini- ki je zelo znan kot najuspešnejši torpedni letalec, je po poročilu rimskega radia srečno pristal s celotno posadko, ko je pobegnil z zasedenega južno-italijanskega ozemlja, na nekem letališču v severni Italiji. Milan, 18. okt. DNB. »Corriere della sera« javlja: V vedno večjem številu prihajajo vesti, da so ge italij^^i ofipii^i in Zakaj uničujejo dolenjske železnice? Vsa poročila z Dolenjskega soglasno ugotavljajo, kako partizani besno uničujejo železniške naprave na Dolenjskem povsod, kamor so lahko prišli. Požigajo in podirajo postajna poslopja, razdirajo pa tudi progo samo. Ko so pred tedni s pomočjo badogiievcev in njihovega orožja zasedali neoborožena in nebranjena dolenjska naselja, so komunisti poleg drugih »dobrot« nove »svobode« napovedovali ljudem tudi to, da bo železnica sedaj »služila samo ljudstvu« in vozila tako, kakor bodo ljudje želeli. Nekaj dni so res še veselo prevažali sem m tja onih par lokomotiv in vagonov, kar so jih imeli, potem pa je bilo tega naenkrat konec in ljudje so z grozo videli, kako so partizani začeli železnice uničevati. Ka j je vzrok tega herostratskega početja? Kako sc da pojasniti to slepo uničevanje i a rodnega premoženja? Prvi odgovor je pač ta,le: komunistični voditelji so se prav od vsega začetka zavedali. da ozemlja, ki' so ga zasedli j»o milosti badogiievcev, ne bodo mogli držati, če imamo to pred očmi, se nam še bolj jasno prikaže vsa zločinska brezvestnost, s katero so komunisti priklicali nad prizadeto prebivalstvo nepopisno gorje. Drugi moment je naslednji: dolenjske železnice so v vojaškem pogledu skoro brezpomembne. To .je bilo znano že poprej in sc je še bolj pokazalo v zadnjih dveh letih. Ogromnega pomena pa so za prebivalstvo vseh dolenjskih krajev, kateremu so edina zveza v svet. To prebivalstvo se je moralo nekdaj leta in leta boriti, da so bile železnice zgrajene. Upravičeno je gledalo potem v njih enega glavnih činiteljev za svoj napredek in svoje blagostanje. In te železnice skušajo sedaj partizani čim bolj temeljito razde jati... človeku se ježe lasje ob takem blaznem početju. Ni si ga mogoče drugače razlagati, kakor edino s slepo strastjo uničevanja, ki jc glavno vodilo vsega komunističnega udejstvovanja. Borba proti komunistični pogubi je zato osnovna zapoved vsakega narodno in človeško čutečega človeka. Maršal Rommel pri Duceju Berlin, 18. oktobra. DNB. V četr. tek je Duce sprejel v svojem glavnem stane nemškega vrhovnega poveljnika v severni Italiji, generalfeldmaršala Rommela. Mussolini je prisrčno pozdravil odličnega gosta, nakar se ie z njim posvetoval o vojaških vprašanjih. Japonsko prodiranje na Kitajskem Šanghaj, 18. okt. DNB. Po nekem vojnem jiorcčilu iz Čungkinga prodirajo japonske čete na desni obali reke Salvin dalje proti severu. Japonske čete so dosegle Watienchien in so severno od tega kraja v boju s čungkrnškimi četami. šanghaj, 18. okt. (Vzhodnoazijska služ. ba DNB). Najboljše sredstvo, da dvignemo bojno moč čungkinške kitajske vojske, je. da jo dobro hranimo. S temi besedami podaja neki ameriški of;cir. ki je skupno z ostalimi ameriškimi inštruktorji šolal v dveh neimenovanih krajih v južni Kitajski čungkinško-kitajske cficirske pripravnike, svojo sodbo o čungkinških četah. Le-te so, kakor pripoveduje, po šestih letih vojne prestale mnogo pomanjkanj in pogrešajo zadostno oskrbo, zdravniško nego in pri. merno vojaško oborožitev, zaradi česar ne smemo od njih pričakovati nikakih čudežev. Ce presojamo vojaško vrednost čung-kinšk;h čet, moramo upoštevati, da čung-kjnška Kitajska ni nikaka visoko razvita država in da so najrodovitnejši deli Kitajske v japonski oblasti, kitajska prometna sredstva pa so še v popolnoma primitivnem stanju. Letalski napad na Nove Hebride Tokio. 18. okt. DNB. Letalstvo japonske mornarice je preletelo v noči na 15. oktober Hspirita Santo na Novih Hebriaih in razrušilo pri tem sovražne naprave v pristanišču m na obalah, poškodovalo protiletalsko topništvo in ladje. Na mnogih krajih so bili povzročeni požari. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. Japonski uspehi v zalivu Buna Tokio. 18. okt. (Vzhodnoazijska služba DNB). Po poročilu japonskega glavnega stana so napadla japonska mornariška letala 15. oktobra sovražne prevome ladje v zalivu Buna na Novi Gvineji. Pri tem so bile pctopl-'ene štiri velike prevozne ladje, neka srednjevelika prevozna ladja pa je bila poškodovana in je zgorela. Japorska letala je napadlo sto sovražnih Jetal. V ogorčenih sovražnih bojih je bilo sestreljeni 14 sovražnih letal. 15 japonskih letal, ki so se deloma vrgla na svoje cije- je bilo takisto izgubljenih. Zatemnitev je obvezna od IS, do 6. ure! vojaki po nepopisnem trpljenju prebili i-z južne Italije, ki jo imajo zase^e~o Anglo-američani. Bukarešta, 18. okt. DNB. Na prvi poziv Zveze bojevniškega fašija v Bukarešti da se obnovi delo v zvezi, je takoj prišlo več sto Italijanov iz Bukarešte v znova otvor-jeni t Dom fašija«. V nagovoru, ki je bil stalno prekinjen z gromovitim pritrjevanjem, so vsi člani obnovili prisego zvestobe Duceju in potrdili zaupanje v nemško bratstvo v orožju. Stockholm, 18. okt. DNB. Kljub Badoglijevi vojni napovedi Nemčiji zahteva londonski »Times«, da naj v Angliji ae nahajajoče vojne ujetnike pošljejo na dete r premogovnike. Krofgjfcc Poziv dsbrim srcem Ko stepa Slovenski Rdeči Križ zopet v življenje z vsemi svojimi človekoljubom! nalogami, se obrača do naše široke slovenske javnosti, ki je imela vedno razumevanje za naloge in potrebe Rdečega krža, s prošnja, da nam priskoči na pomoč pri našem delu v kor st rojakom, pr.zadetih po vojnih dogcdk.h. Razen denarja so dobrodošla oblačila (moška, ženska, otroška, potrebščine za dojenčke), cbuvalo, perilo in živež, posebno nepckvarljiv. Vsa darila sprejema Slovenski Rdeči križ, ki zaenkrat nima nabiralcev, d rektno v društveni pisarni na Gosposvetski cesti št. 2-II. nadstropje, odresno poš.je svoje uslužbence po nje, če to darovalci žel;jo. Z3 vsak dar prejme darovalec potrdilo; lahko se bo tudi prepričal, kako so bila darila razdeljena. Na željo bomo imena darovalcev objavili v časop sju. Potrebe naraščajo iz dneva v dan, bliža se zima; številni rojak: pa jo bodo morali prebiti le s podporo on.h. ki so tako srečni, da niso še tako kruto cbčutli gr v>t vojne. Prepričani smo, da ni treba docn_>-hotni javnost' še p:sebej dokazovati nujnosti naše prcš~je. ker vsakdo sam ve, ka. ko velike so potrebe. Vsa darila so sedaj « prvi vrsti namenjena povratnikom >. - onim. k1 se vračajo iz raznih tabor.V. v domov no. Slovenski Iideči križ v Ljubljani * Bavarski državni upravnik, general vitez Epp. je v soboto praznoval 75. rojstui dan. Je* sin akademskega slikarja iz Men 3-kovega. Odlikoval se je v številnih borbah v prvi svetovni vojni in si pride bil visoka odlikovanja. Po prevratu se je med prvimi pridružil Adolfu Hitlerju, nakar je pomagal izgraditi nemško vojsko. Takoj po nastopu narodnega socializma je prevzel vodilno mesto na Bavarskem * Raziskovanje mraza v planinah. Pri voj3ški planinski sanitetni šoli na T.eolskem so se ponudile številne možnosti za znanstveno raziskovanje pojavov mraza v planinah, že pred poldrugim letom je bila ustanovljena posebna r z skovalna skupina, ki je dobila moderne laboratorije. Tako je bilo v viš ni 2273 m ustanovljeno prvo nemško planinsko oporišče za raziskovanje višinskega ozračja in njegov.h vplivov. Izr sledki so vojaško važni za odpora:st teniških čet na severu in na vzhodu. * Vtihotapljenje Židov v Palestino, Posebno arabsko odposlanstvo' se je pritožilo pri palestinskem v:sokem komisarju, ker prihaja vedno več židovskih priseljencev nezakonito na palestinska tla. Obmejne straže so cd židovskih tih:tapcev podkupljene z visokimi zneski. Ig Poziv uradssas, hotelom p?2SUC'ŠI02etS21 isi vsetssu prebivalstvu Pokrajinska uprava v Ljubljani poziva vse urade, ustanove in poedince, pri katerih so posamezni italijanski oficirji, uradniki ali drugi uslužbenci pri svojem odhodu iz Ljubljane oddali v shrambo svojo prtljago ali drugo imovino, da to takoj prijavijo nemški policijski oblasti (Einsatz-konimando der Sipe und des Sicherheits-dienstes) v Ljubljani, Puccinijeva ulica (tam, kjer je bilo prej poveljstvo karabi-njerjev). Iidor bi hotel tako oddajo v shrambo zatajiti, bo kaznovan. Opozarja se, da se bo stvar ugotavljala tudi po drugi poti. Zaradi tega se prebivalstvo poziva, df> ne skuša omenjenih predmetov zatajiti ali skriti. u— Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je v 68. letu starosti prernml posestnik in trgovec g. Leopold Berdajs za njim žalujejo sinova, hčerki in drugo sorodstvo. K večnemu poč:tku bodo rajnkega položili v torek 19. t. m. pri cerkvi sv. Miklavža na Savi. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin. njegovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sežalje! u— Po deževni nedelji se je nebo šele pozno ponoči uneslo. Deževalo je v nedeljo skoraj neprekinjeno, močnejši nalivi so b;Ii proti večeru. Potem je nekoliko prejenja-lo, ponoči pa je nastala nevihta z grmenjem in močnim nalivom. Kljub vsemu se ozračje ni preveč ohladilo. V nedeljo zjutraj je bilo *7 stop. C, čez dan 10.9 stop C. včeraj zjutraj pa 11 stop. C. Barometer se drži precej enakomerno na 762 mm. Danes goduje sv. Luka- ki repo puka, v roke kuka ia rad sneg prikuka. če na dan sv. Luke veter hladi, ne bo močno v^no. u— Hišne starešine protiletalske zaščite z izkaznicami štev. 600 do 1200 (številka je vplsBna v desnem gornjem robu izkaznice) c požar jamo na obvezni Sestanek, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 16. uri v fran. čškanski dvorani. Tega sestanka naj se udeležijo tudi zamudniki prve skupine, t. j. hiš"e starešine z izkaznicami cd 1 do 600. u— Kokcidiozna obolenja lahko marsikateremu rejcu kuncev razredčijo hlev. Letos jih ni bilo preveč, ker smo imeli suho poietic. Prevelika mokrota najbolj pospešuje kokcidiozo, zlasti jeseni, ko žanjejo rejci rosno travo, ker jo- je zjutraj najlažje žeti. Taka trava se ne osuši niti pozneje in rejci jo pokladajo kar mokro. S tem pa ustvarjajo pogoje za razvoj kokcidioze in pri mnogih že peginjajo živali. če hoče rejec kolikor toliko preprečiti to nevarno obolenje, naj ne poklada mokre trave. u— Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja. da se morajo dne 1. oktobra 1943 za IV. četrtletje zapadli davki plačati najkasneje do dne 15. novembra 1S43. V poštev pridejo sledeče davčno vrste: zgradarina, pridobnina, rentnina, družbeni davek davek na neoženjene osebe in pav-alni davek na poslovni promet. Drugi polletni obrok zemljarine pa dospeva in zapade v plačilo dne 1. novembra. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave Ljubljana-mesto in pri županstvu občine Ljubljana. u— Nakazilo firneža za obrtnike. Pokrajinski gospodarski svet naznanja, da se bo izvršilo nakazilo firn^/o pleskarjem, črkoslikarjem in stavbnim mizarjem. Crkoslikarji in pleskarji prel-mejo bor.e za nakup firneža brez posebne prošnje na podipgi seznama, ki pa je predložilo Zdru-ženie industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo. v?crip 'e treba dvigniti v petek in soboto 21. in 22. oktobra v uradu Pokrajinskega gospo-d^rskeea svet*, soba št. 12. Mizarji dobe firnež samo m individualne nismene prošnje, v katerih moralo navesti, koliko pomočnikov imaio in kakšno stavbna dela imaio izvršiti v prihodnjih mesecih. Prošnje 1p vlo*it,i do ?5. oktobra. u— Zahvala. Vsem, ki so kakor koli počastili spomin naše zlate mame, gospe Ivanke Svetlič, isiekamo prisrčno zahvalo. Sv. maša zadušnica bo 20. oktobra ob 7. url v cerkvi sv. Petra. Žalujoči ostali. u— Zahvala. G. Hedžet Matija, Ljubljana, Je daroval Slovenskemu Rdečemu križu namesto venca na grob g. Medvedove 200 lir. — Iskrena hvala' u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti v Ljubljani sporoča mojstrom in vajencem, da prične z rednim poukom v četrtek 21. oktobra ob 13.30 v poslopju ljudske šole na Prulah. u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih popoldansKin uran, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do dne 31. oktobra. Informacije — prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod, Kongresni trg ?. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevi in večerni tečaji se prično 19. oktobra. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Vpisovanje vsak dan. Informacije, prospekte daje Trgovsko učilišče »Christofov -učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespodence, modernih jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni in večerni tečaji se prično 19. oktobra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče »Cristofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan še ves teden. Informacije, nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Višji trgovski tečaj sprejema slušatelje-ice, ki so dovršili višje razrede srednje ali strokovne šole. oziroma enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje še ves teden. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Nov zvezek »Police za male«. Pravkar je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani zbirko veselih in žalostnih prigod, ki jih je v ?elo živahnih verzih napisal Cvetko Golar in v zabavnih risbah ilustriral Edo Deržaj. Izšel je ektobrski roman »Dobre knjige«. Imenuje se »D e d i š č i n a g o z da«, nap'sai pa ga je Trygve Gulbranssen, pisec romana »In večno šume gozdovi«, ki je naši čitajoči publiki tako zelo ugajal. Naročnikom, katerim se romani DK dostavljajo r.a dom, se tudi nova knjiga že raznaša, ostali nai jo dvignejo v upravi naših listov. V nadrobni prodaji se dobi »Dediščina gozda« tudi v naši upravi v Narodni tiskarni in v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 13 lir, vezana pa 28 lir. Z Gorenjskega žetveni praznik ZUjske doline, ki je bil prejšnjo nedeljo prirejen v šmohorju, je nudil zanimivo in pestro sliko ziljskih narodnih noš. Vse mesto je bilo okrašeno. Prazn:k je bil posebno poživljen s prepevanjem lepih narodnih pesmi iz Ziljske doline. Ljudsko vseučilišče v Beljaku bo te dni spet odprlo vrata. V jezkovnih tečajih bodo poučevali siovenščiio, italijanščino, fran-cošč no, angleščino, ruščino in španščino. Skupine se bodo urile v različn;h roketvor-nih umetnostih in v šahu. Posebna pozornost bo posvečena Gorenjcem s pomočjo tečajev nemščire. Za nemške povratnike so določeni posebni tečaji. Na jezikovno mešanem področju beljaškega okrožja in v vseh večj;h podjetjih bodo tudi letos tečaji nemščine v govoru in pisavi. Nova opereta je pr šla v letošnji repertoar celovškega gledališča. Imenuje se »Cli-cia«. napisal "jo je Niko Dostal in jo štejejo med najbolj uspešna dela novejše operetne literature. čudeži prirode v letošnje ugodni jeseni niso redki. O posebno zanimivem pojavu poročajo iz Valdeka na Koroškem. V sadovnjaku posestnika Kuclerja lahko ljudje opszujejo jesen in pomlad obenem. Od dveh jablan je ena lepo obrodila, druga pa je razcvetena kakor v maju. V Guštanju je bil tečaj za pokrajinske oddelne voditeljice, ki so prišle z Dolnje-avstrijskega, z Dunaja, iz Solncgrada, s Tropskega in Predalskega ter s Koroškega. Tečaj je b'l namenjen nemštvu na tujem. Vodila ga je gospa 3usshoffova od državnega ženskega vodstva v Berlinu. Graščina' na Ravrah je nudila tečajnicam zavetje. O narodnostnem delu na Koroškem je poročal standardni vcd'a SS Maier-Kei-bitseh. Tečajnice so dob:le smernice za bodoče poslovno leto. Pokraj nska okrožna voaiteljica Hoglerjeva je obravnavala posebna vprašanja v cbmejn h področj'h. Za zaključek je bil v Guštanju družabni večer, pri katerem so gostjam prikazali koroške šege. požar je nastal nedavno noč v gospodarskem poslopju posestnika Petra Graši-ča v Strahinju, občina Nako. Iz svinjaka je prešel cgeni na hišo in jo delno upepe-1:1. Gasilci in sosedje so požar omej li, da ni zgorela vsa vas. Iz Hrvatske švicarski Rdeči križ za hrvatske otrok«-. Iz hrvatskih 1 stov povzemamo, da je švicarski Rdeči križ pripravil velike količine kondenz;ranega in konzerviranega mleka in druge kondenzirane vitamirezne hrane za prehrano hrvatsk o otrok, kakor tudi večjo količino zdravil in preparatov za odstranjevanje posledic pomanjkljive prehrane. Ta sredstva bodo uporabljena v najhujših zimskih mesecih za dopoln'lno prehrano slabotnih otrok v Zagrebu in drugih prizadetih krajih. Umrljivost v Zagrebu. V predzadnjem tednu septembra je v Zagrebu umrlo 78 ljudi. Največ jih je podleglo črevesnemu katarju, in sicer 18, za jetiko j:h je umrlo 13, za rakom 6, po štirje pa zaradi starost, ne oslabelosti vnetja srčnih miš:c in za- strupi jenja. Ostale bolezni so zahtevale manj smrtnih žrtev. Zvišana članarina pri društvu »Merkur«. Zaradi finančnih razlogov je bila upiava društva Merkur prisiljena zvišati članarino. Od 1. oktobra plačajo pri društvu zavarovani vajenci mesečno 90 kun, samski člani 120 kun, oženjeni člani pa 140 kun. Istočasno z zvišanjem prispevkov je uru-štvo odobrilo podaljšanje bcln škega zdravljenja čianom od 6 na 12 mesecev, otrokom članov pa cd 14 na 28 dni. Stoletna borba za Jadmn. Ped gornjim naslovom je »Nova Hrvatska« z dne 18. septembra objavila uvodnik, ki se končuje z naslednjim odstavkom: Naši ljudje, ki sd pred okupatorjevim terorjem bežali v gozdove, se vračajo na svoje domove in odzivajo Poglavnikovemu klicu, pripravljeni skupaj z državnimi oblastmi služ ti seb:, svojemu naredu in svoji domovini. Izplačevanje predujmov sadilcem tobaka. Tobačni urad v Mostaru je kakor vsako leto pred dnevi razdelil med sadilce tobaka predujme. Tudi v drugih krajih so po poročilih hrvatskih listov, začeli izplačevati predujme. Preglejte in prepričajte se, če je Vaše orodje in oprema za protiletalsko zaščito na svojem prostoru in tudi v uporabnem stanju! Gospodarsko Najvišje cene za zelje In repo šef pokrajinske uprave na podlagi določb člena 1. naredbe z dne 9. maja 1941 št. 17, Službeni list št. 38-41 v zvezi z določili čl. 2. uredbe o cenah, Službeni list št. 238-41 na prošnjo Zaveda za prehrano v Ljubljani odobrava naslednje prodajne cene pri pridelovalcu: 1, za sveže zelje, čisto tržno blago, za 1 kg 1 Lira, 2. za svežo repo, osnaženo tržno blago, za 1 kg 0.55 Lire franko voz na domu pridelovalca. Cene za prodajo na trgu ostanejo neiz-premenjene. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942 št. 8, Službeni list 8-42. Gospodarske vesti = Zmanjšanje maKsimaine brzine za tovorne avtomoDiie v isemciji. Da se gume tovornih av-tomoouov preveč ne obrabijo, je nemšivi državni prometni minister izdal odredbo, s katero je določena maksimalna orzina tovornih avtomobilov, in sicer za avtomobile z gumami za obte-žitev od 765 do 1170 kg na 50 km na uro (dosiej 60 km). Avtomobili, ki imajo gume za obtežitev od 1245 do 1875 kg, smejo voziti Vs maksimalno brzino 35 km (doslej 40 km), avtomobili z gumami za večjo obtežitev pa smejo voziti z brzino največ 30 km (doslej 35). S tem zmanjšanjem maksimalne brzine se življenjska doba gum poveča za več tisoč kilometrov. Tovorni avtomobili, ki sicer lahko dosežejo večjo brzino, kakor jč predpisana maksimalna brzina, morajo do 1. januarja prihodnjega leta opremiti vozilo z aparati, ki grafično označujejo brzino na papirnem traku, ki ga je treba hraniti eno leto. ali pa z aparati, ki avtomatično omejujejo brzino. Vrhu tega morajo biti vsi ti avtomobili takoj opremljeni s posebnimi znaki, ki označujejo maksimalno dopustno brzino. Tudi za avtobuse veljajo gornji predpisi glede opreme z znaki, vendar aparati za omejitev^ brzine ali za grafično označevanje brzine na p.ipirnem traku niso potrebni. če vozni red na avtobusni progi izključuje večjo brzino kakor 30 km. — Sovjetski neuspeh pri spravljanju letine. Zaracu neuspeha, Ki je oil letos zaradi nezadostnih priprav zabeležen pri spravljanju letine, je bil oastavljcn dosedanji Komioai za k.neuj-stvo v bovjetsKi zvezi in je bil lmenoian za novega komisarja Kuznecov. — Gospodarske vesti iz Hrvatske. Po sklepu ravnateljstva aiužbe isiaaoran;; d. a. in na osnovi pooblastila občnega zbora j« odrejeno nadaljnje vplačilo delniške gia\nice za 12.5 milijona kun. S tem se glavnica tega lani z državno pomočjo ustanovljenega pod.,etja ia sladkorno industrijo poviša na milijonov Kun. — Zagrebški listi poročajo, da je tvornica Verosta v Zenici, ki jo ima v zakupu Delniška družba hrvatsKin rudnikov in topiinic iprej Jugoslovansko jeklo), izdelala prvih lliGO lahKih gorskih plugov, ki so grajeni za terenske razmere v Bosni in Hercegovini. Tvornica je izdelala tudi že znatno število rezervnih delov za te piuge. 90% proizvedenih plugov bo razdelila osrednja organizacija koiar-skih podpornih ustanov, in sicer po ceni 2.300 kun za plug. Proizvodnjo plugov bodo še povedali. — Po naredbi ministrstva za narodno gospodarstvo se odkup zelja in repe stavlja pod državno nadzorstvo. Količine preko 600 kg smejo odkupovati le pooblaščene odkupne ustanove. Odkupna cena je določena za tvaraždinsko« zelje na 12 kun, za navadno zelje pa na 10 kun za kilogram. Od 15. oktobra pa sc cena zniža na 10 odnosno 8 kun za kilogram. = Nazadovanje angleške proizvodnje premoga (T. U.). Londonski »Daily Mail« pravi glede na uradno angleško izjavo o nazadovanju proizvodnje premoga v škotskih premogovnikih, da kaže ta izjava »mračno sliko«. škotsKi premogovniki spadajo med najvažnejše izvore premoga v Angliji, saj odpade na te premogovnike polovica celotne premogovne proizvodnje angleškega otoka. Po uradnem poročilu zaostaja sedanja proizvodnja premoga v primeri s proizvodnjo v letu 1939 za 4 milijone ton. To resno stanje pa se poostruje in je pričakovati, da bo v bodoče letni primanjkljaj v proizvodnji dosegPl 6 milijonov ton. Kot vzrok nazadovanja označuje imenovani list večjo povprečno starost rudarjev, samovoljno izostajanje od dela in pomaniv-anje zaupanja nasproti vodstvom obratov, pa tudi nasproti sindikatom. S tako odkritosrčnostjo niso uradna mesta šc nikoli prizrala krize v angleški oskrbi s premogom. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 19. okt.: Zaprto. Sreda, 20. okt. ob 16.: Kovarstvo in Ijubeien. Red Sreda. Četrtek. 21. okt. ob 16.30: Potopljeni svet. Premiera. Red Prvi. Petek, 22. oktobra, ob 16. 30: Potopljeni svet. Red A. Sobota. 23. oktobra, ob 16.30: Cvetje v Jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Stanko Cajnkar: »Potopljeni svet«. To delo, ki je bilo pred petimi leti igrano prvič, je vzbudilo nemalo zanimanje. Letos bo ponovljeno v novi režiji E. Gregorina in v novi zasedbi. Snov dejanja prikazuje konflikt človeka med srcem ln razumom. Delo obsega tri dejanja, ki se gode v današnjih dneh. »Potopljen; svet« Je dramatski prvenec Stanka CaJnkarJa OPERA Torek. 19. okt. ob 16.: Thais Red Prvi. Sreda, 20. okt.: Zaprto (Generalka). Četrtek. 21. okt. ob 16: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 L navzdol. Petek, 22. okt. r Zaprto. Sobota. 23. oktobra, ob 16: Orfej in Evridika. Prvič v sezoni. Red Prvi. J. Massenet: »Thais«. Opera v 7 slikah. Osebe: Atanael — Primožič, Nici&s — Lipušček. Palemon — Lupša. suženj —'Dolničar, Thais — Heybalova, Krobila — Mlejnikova, Mirtala — Polajnarjeva, Albina — španova. Dirigent N. štritof, režiser O. Debevec koreograt P. Golovin. Nova zasedla partij v »Netopirju«. V tej Str.au-ssovi opereti, k: jo bodo peli letos v abonmaju, so partije na novo zasedene. Klasična opereta, ki spada po svoji muzikalni vrednosti nesporno med najboljše in ki ima izvrsten libreto, je izraz prekipevajočega dunajskega temperamenta. Osebe: Rozalinda — Mlejnikova, Eisenstein — M. Sancin, Alfred — Čuden, Blind — Jeinikar, Ade-la — Ribičeva, Falke — B. Sancin, Frank — Janko. Orlovski — Drenovec, Ida — Japljeva. Mela-nija — Koširjeva, Frosch — Rus. Dirigent Samo Hubad. režiser E. Frelih. koreograf P. Golovin. RADIO LJUBLJANA TOREK, 19. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert lahke glasbe: igra Radijski orkester, vodi dirigent D. .M. šijanec. 14.00— 14.15: Poročila \ nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Glasba za razvedrilo. 19.00—19.30: Koncert sopranistke Rezike Ll-pušček-Koritnlk in tenorista Janeza Lipuščka. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Porodilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 5015 do 21.00: Venček napevov; isra Radijski orkester. vodi dirigent D. M. šijanec. 21.00—22.00: Lahka glasba. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Mali oglasi »HAREXc motorno kolo. 350 ccm. novo. proiiaai. Slomškova 5: priti.. levo. 1800--G NOVO AKTOVKO z prvovrstnega boksa in 2 kapm tet blazin:, prodani. Naslov v vsen po-). Jut.r«. 18172-6 MLADE ZAJCE orjake, piemenjake r>rR'iani. F.kar, Glinška 7. ra Tfba-enn tovarno. 18171-6 ŠIVALNI STROJ angleške znemke, prwiim tm 20(io lir. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18163-6 ZAJČKA-OVNACA. plemenskega (4 kg), 3V2 ires. sarega. zamenjam. Naslov v vseh posl. Jura. 18:7.3-6 KOZO 6 m"S. staro, ^stakrvno 5vi-carko in činčik zajce, pru 2 osebi v zelo dobrem stanj'1. nmivalno garnituro. kip grška boginja, stojalo za dežnik, klop. kompleten iim valn:k za stranišče in fifigl. Oslei vsak dan od o. ■ še drure predmftt-, trodam. j',o .3. ure rop v gostiln' Ce- I Ilira 3. maa 7-0, levo. lovila e. 72. 17797-6 1 ' 1S176-6 DVA MLINARJA zmožna, za valjčni mlin in mlinarja za izdelovanje kaše na kamnih — sprejme valjčni mlin Fr. Majdič, Vlr-Domžalc. 17953-la KONJSKEGA HLAPCA za prevoz mlinskih Izdelkov in navajenega pollskih del. sprejme mlin Franc Majdič. Vir-Domžale. 17954-1 a Zaslužek UČITELJA za klavirsko harmon:ko. išfem Naslov v vseh posl. Jutra. 1«:74-: POTNIKA serjoznega. 7.-Io debrp vpeljanega sprejme inozemska tovarna odi enih kozme ičnih prein-aiov. — Nime rosni gospodje naj pošlje k> svoje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kozmetika 43«. 18166-3 SPALNICE, ''edili-iee n kuliin^k" ugodne kupite pri mizarstvu KOPALNO KAD em.ijlirano, Iitožeie^nc in fa-jančevinagti unrvalnik. prodam. fokert. Gregorčičeva .3. Ljubljana. 18154-6 PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po naivišii ceni. Guštin B., Vodnikov trg 2. 318-7 PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet ku-puiemo. B. Guštin. Vodnikov trg 2. J-324-M-7 KOLO žensko in rr.oško. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »P'ačcm-t. 17907-7 ZELJNA! E GLAVE kupuje Gospodarska zveza. — Producenti dobijo prevoznice v njeni pisarni Bleiwelsova tTvr-ševa) cesta 29. 18052-7 DEŽNIK s prevleko, kupim — Dežni claši" la m svila) lahko zamenjam za lepe ženske snežke Trapez, Dove št. 37 ali ga prodam po dogovoru. Ponu i-be na oirl. odd. Jutra pol »Visoka oseba«. 18163-7 ŽAGANJE veejo količino. kup:m. Ponudbe na naslov »Majda«, Jenkova 7. tel. 33-08. 18178-7 GR4K0 SI-OVNICO (Brada?<»vo} in Brada -Osano-vo Grško vartni'0, kupim. Ponudbe r navedbo e<>ne pod »Grščina na ogl. odd. .Iutra. l£'.<>8-7 ;aiiMi OPRLMLJENO SOBO^ od lam i,- bližin' Drame. slov v vseli -yisl. Jutra. OPREMLJENO SOBO lepo n senčno v novi hiši, takoj oddam najraje m^ški os' bi. zojnk. Naslov Jutra. jporatia Kopniiiiee, OPREMLJENO SOBO ali prnznu eno- ali dvcsohns s.an0van:e. v središči., išea mirna. L>o!;ša dama.. Ponu ;be na osrl. odi. Jutra pnd rEna oseba t. 18150-2-a STARŠ!! Vašim otrokom, dijakom vs»h šol. nudimo učno pomoč il nadzorstvo ves dan. Prijav® dopoidne. Diplomirani filozofi. Nov5 trg '--o. 17SR0-37 USNJENO ROKAVICO sem izeub:l v nedeljo 17. X. dop. na Sv. Petra eesri. Oddati inž. Tome. Poljanska 18-11. Nasrrada 30 lir. OBROČ ROČNE l_'RE s sipo. izgubljen v sred:š?n, naj najrtelj odda. priti nagradi v odvetniški p'sarni dr. Ljube Prenner Cigai t va 3. 18161-:17 ZLAT PRSTAN s črnim kamnom S"m izgubil iz Rožne 'o'.iin do Marijinega trera. Pr- - u.. vrne nrot: nagradi v u-ravi Jutra. 18'7"-37 ' - ...'"V-iA* Vi : S''^i t® ■ ZAHVALA Za vse dokaze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda VRTAČNIK IVANA izrekamo tem potom vsem nažo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom kirurgičnega oddelka, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam za vso požrtvovalno pomoč in nego za časa bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 20. oktobra 1943 ob 7. uri v župnijski cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 18. oktobra 1943. ŽALUJOČI OSTALI: ŽENA Z OTROCI Dctrpel je naš ljubljeni oče, stari oče, brat. stric in tast, gospod LEOPOLD BERDAJS POSESTNIK IN TRGOVEC po dolgi mučni bolezni v 68. letu starosti. Svoj zadnji počitek bo nažel v torek, dne 19. oktobra 1943 pri cerkvi sv. Miklavža na Savi. Sava, Ljubljana, Litija, Novska, dne 18. oktobra 1943. Globoko žalujoči: VILKO, MARTA, VLADKO, MARIJA, sinova in hčeri — ter ostalo sorodstvo Oaphne du »laurier: 15 FRANCOZOV ZALIV Roman »Tam sem ga pustil?« je vprašal. »Cisto sem bil pozabil nanj. Kakšna malomarnost in zanikarnost od VVilliama. da kaj takega ne opazi.« »Zaradi vas je William estal v Navronu « je klicala; »da vam ustreže, je odslovil služinčad. Vse te mesece, kar smo živeli v Lrndonu, ste bili v Navron Housu.« »Ne,« je rekel, »ne stalno. Od č?£a do časa, kadar je b;lo v skladu z mojimi načrti. Pozimi uteg-e biti tu v zalivu zelo vlažno. Izprememba je bilo, prelestna iz-prememba- da sem mogel uživati udobje Vrše spalnice. Pri tem sem imel zmerom občutek, da se ne boste hudovali name zaradi tega.« Kar naprej jo je gledal, in oči so se mu svetile od pritajene veselosti. »Da veste. vpraševa. sem vašo sl"ko. Večkrait seni ji predtažil svojo prošnjo. -Milostiva gospa', sem rekel (ka-'ti vdan sem ii bil zelo), 'ali' bi poklonili Francozu, ki je ze1" utrujen, gostoljubje svoje po-stelie?' Zdelo se mi je. da se pritrdilno klanjate in mi dajete dovoljenje Kateri-krat ste se celo smehljali.« »Zelo napak je b4Lo od vas,« je odgovorila. »zelo nespodobno.« »Vem,« je priznal. »Razen tega pa nevarno.« »Saj to me je mikalo.« »Ko bi bila vedela, bi bila. ..« »Kaj bi bili?« . »Pri tisti pr"'či bi bfla prišla V Navron.« »Hišo bi bila zaprla, Wiiliama pa zapodila. Stražo bi b la pustila na pisestvu.« »Vse to ?« »Da.« »Ne verjamem vam.« »Zaka- nc?« »Ker se takrat, ko sem ležal v vaši postelji in gledal vašo sliko na steni, raste tako vedli.« »Kako sem se pa vedla?« »Povsem drugače. * »Ka.j sem elelala?« »Mars'kaj « »Kaj pa?« y Pred vsem ste se sešli z mojim mo re- ugibijeta, kaj se je zgedilo z vami,« je kel. ?Da,« je pritrdila. Spremil "o je iz kab:ne na palubo. Tam se je nas'onil čez ograjo in okl:knil moze pri "sredi ladje. , ^ »Najprej vas meram predstaviti.« je po. iasn'l; nato je v bretonskem narečju, ki ga n; razumela, z zapovedujočim glasom spet nekaj zaklical mornarjem. Mcštvo je bno v trenutku zbrano in je radovedno gledalo kvišku- k3j bo. . »Porečem jim. da boste cdslej neovlra-ro prihajal' v zaliv in da vam ;'e dano na ,11 st« se sesn z ..■>,.„m volio, hcditi, koder in kamor vam dr««o. štvom in se s svoj'm imenom zapisali med j Zaliv je vaš. ladja je vaša. Zdaj spaciate k zveste Bili ste prva in zadnja ženska ki | nam.« Izpregcvonl je z možmi nekaj oe je t-, štor la.« ! COf1 na an nrišli drutr za drue m g-r k nji, S temi besedami je vstal 'zza mize in priresel iz nekeg- predala knj go. To knjigo je odorl.