Mehanizacija gradbenih podjetij
Lahko trdimo, da ;e pri nas po osvoivoditvi z obnovo in gra-ditvijo v driavd morala pričetl tudj organizacija gradbene ope-rative, ki je prej pravzaprav ni bilo. Leta 1950 pa je bilo že 735 gradbenih izvajalnih organiza-c:j a približno 12 tisoi raznih etrojev. Številna podjetja so se nsposobila za gradnjo stavb in zlasti industrijskito objektov, nekatera pa so hkrati gradila tudi hidrocentrale. Podjetja za graditev proraetnjh zvez, želez-nišk h prog, cest in cestnih ob-jektov so večinoma delala kot posebna podjetja. Razvila so s« podjetoa za gradnjo pomorskih luk, za specialna lundiranja, instalacij«  itd.
V povojni dob: se ni bistveno spremenila opremljenost grad-ben h podjetih. Medtem ko se je obseg gradbenih del povečal za približno trikrat, se je oprem-ljenost z mehanizacijo početvo-rila. Toda skoraj vsi ti stroji so bili stan in že amort zirani. I« predvojnega obdobja jih je bilo ofcrog 25%, 15"/« smo jih prejeli kot vojni plen (večino-ma italiianskega in nemžkega izvora), 20% j:h je bilo angle-škjh in ameraških, sarao 31"/o strojev je bilo na novo kuplje-nih v inozemstvu.
Tako je bi-lo stanje leta 1950. Pozneje so kupili naamodernej-š0 mehanizacijo, toda samo za potrebe graditve nekater h naj-važnejših ključnih objeklov za industrijo, energetiko in pro-met. Vrednost mehanizacije se j« od leta 1952 d-o l«ta 1955 po-večala za približno 50%. Toda aiti to ni b stveno spreraenilo proizvajalnih sdl v gradbeni-štvu. Proizvajalne sile — meha-nTzacija — tu še vedno zaosta-jajo za gozdaTStvom dn kmetid-gtvom.
GradbeniStvo le v oprem; to-jpej najbolj zaostalo goapodar-sik-o področj-e.
Minimalne investicije niso <«nogočile hltreišega razvoja. Meitem ko so v razvoj proiz-vajainita s>il v i.ndustrdj.: vlagali 45  de  ©%   vseb  inveiticii,  •»
v gradbeništvo vlagali večinorrm okrog 3%. Ce primerjamo stroj-no opremljenost našega gradbe-ništva z opremljenostjo gradbe-nišlva v tehnitno naprednJh dr/.avab., vidimo, s kako šibko mehanizacijo so Pri nas uresnU čevala in še uresaičujejo zelo zapletene   naloge.
Asortiima mehanizacije. M smo jo k.upili doslej, ne ustreza povsero današnjemu in prihod-njemu razvoju obsega in struk-ture gradbenih del. Doslej so nabavili mehanizacijo za gra-ditev velik h industriijskiii ot>-jektov, hidrocentral, železaižkih prog in cest Za visokogradnjo, zlasti za stanovanjsko graditev, ni dovolj tako imenovane malo mehanizacije in ro-čnega mrfia-nziranega orodja. Današnja stopnja proizvodnje gradbenvb. strojev v Jugoslaviji omogoea, da v prihodnosti opremimo na— šo gradbeno operativo z moder-n>imi  »troji.
Proizvodnja gradbenih strojer je narasla za več kakor 70krat v primerjav: s predvojno proiz-vodnjo , od leta 1952 pa za vei kaikor osemkrat. To je omogo-čilo zmanjšanje uvoza gradfoe-nih strojev od 1952 do 1954 za 60%. Praizvaiajo skoraj vse moderne gradbene stroje: naj-modernejše kubične in polku-bične bagerje, lahka, srednja in težka dvigala, drobilnšce, tneSal-ne stroje za beton m malto, motorne m parne valjarj«, 5*^-palke vseb. vrst, naprave za a»-faJiijanj«, transfcmatorje, se-paracje, silosne naprave z do-zatorji, asfaltne finiie-rje, maie, srednje in težk« buldozerje itd.
Razvoj proizvodnje gradbeuih. strojev bo tako glede kaikovo-st; kakor tudi glede količino amogočjl pomemben napredete v mahanteacij^ gradbenih deU Povečanje mehanizacije v grad-beaištvu je razen tega odvisno tudi c-d tiega, alj so zagotov'je-na zadostna finančna sredstva za naibavo mefaanizacije, tod* aedvomno tudi od naporov stro-Jegradnje, da čimprej zn ža e»-ft« «vojib tadelkov.
JOŽE VALENTINČIČ