Naslov
Maribor, pelek 27. novembra 1925.
BORZA.
CURTH, (Avala) 26. novembra. (Izv.) Pariz 19.50, Beograd 9.17'A, London 25.15, Berlin 123.50, Praga 15.375, Milan 20.97'A, Newyork 519, Dunaj 7.3.125, Briissel 23.45, Budimpešta 0.00727, Varšava 74,50, Sofija 3.775.
Angleški komunisti proti Mussoliniju.
LONDON, 25. nov. Narodni svet neodvisne delavske stranke je objavil svarilo, v katerem opozarja vlado, da se bodo v slučaju Mussolinijevega prihoda vršili protesti delavcev.
Leto: VI. — Številka: 271.
Lesno tržišče.
LJUBLJANA, 26. nov. Bukove deske; Postojna, blago 700, Hrastovi hlodi, Do-lenjsko, blago 250, Hrastovi hlodi, blago 450.
Pred debato o dvanajstinah v skupščini
Noooj ponoči konča razpravo finančni odbor. — Prvi govori v skupščini gosp.
Svetozar PribičeviJ.
jutri ob 10. uri. Jutri bo finančni minister podal svoj ekspoze. Kot prvi govornik k debati je prijavljen vodja samo stojne demokratske stranke. Sv. Pribi cevjč. Debata bo končala najbrže v ponedeljek. Pričakuje se burnih spopadov med samostojnimi demokrati in Radičem, kakor tudi med ostalimi skupinami.
BEOGRAD, 26. nov. Večina poslancev fe« je vrinila v Beograd. Danes popoldan bo imelo več klubov seje, povodom katerih se bodo pripravljali za proračunsko debato. Finančni odbor bo popoldan zaključil načelno debato o, dvanajstinah, nakar bo prišel k speci j al ni debati, ki bo trajala najbrže pozno v noč, ker mora predložiti odbor skupščini poročilo že
Mariborski veliki župan pri ministrih
Intervencija radi poplave in v drugih zadevah.
BEOGRAD, 26. nov. Mariborski g. veliki župan je zadnje dni interveniral na merodajnih mestih v Beogradu, da sc Spelje pomožna akcija v prid vsled poplav prizadetih krajev. G. dr. Pirkmajer 3® podal kompetentnim ministrom poro-
čila o vseh zadevah njegovega območja, predvsem ministrom za notranje zadeve Maksimoviču, poljedelskemu ininistrn Miletiču, finančnemu ministru Stojadi-noviču in prosvetnemu ministru Radiču.
V uredništvu vre
Plenarne seje centralnega odbora Udrn-ženja. —- Delegati pri Pašiču. — Pojavlja se gibanje za stavko.
BEOGRAD, 26. nov. V krogih državnih uradnikov je opaziti resno gibanje. Iz Ljubljane, Zagreba in drugih upravnih centrov so prišli v Beograd delegati uradniških organizacij, da prisostvujejo plenarni seji centralnega odbora: uradniškega n druženj a. Včeraj dopoldne so bi-Bdelovnti sprejeti od min. predsednika. Sporočili so mu jasno vse zahteve urad-ntetva. in so ga prosili, naj se zavzame zanje z ozirom na njihov težavni materijami položaj. Danes -dopoldne se je vršila- plenarna seja centralnega odbora. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja: revizija, činovniškega zakona, tmin. odredba o nastavljanju in grupiranju uradnikov, izplačilo diferenc, vprašanje vpokojencev. zlasti kronskih upokojencev, vprhšauje zidanja uradniških hiš i. t. d. Urndoištvo v južni Srbiji in Preča,nftkih krajih je silno razburjeno. Mnogi so za to, da naj uradništvo stopi v stavko. Centralni odbor bo skusil storiti vse, da se zahteve uradništva izpol-n.Tjo. Zl»pfci vlada tudi razburjenje radi določb finančnega zakona, ki -ajo stališče uradni Št va,
BURNA RAZRACUNAVANJA V RADI-- j ŽALSKEM KLUBU.
Brodarski sindikat. - Afera gen. div.
Iliča.
BEOGRAD, 26. nov. Za danes ob 30. un dop sklu-apa, pWr ^.a rad.k nega kluba 3« pričela šele ob U 45 ,,ri Bila je skrajno burna, fflo je 7jwj ' vprašanje Brodarskega sindikata, ki je T zadnjem' času ot.ivor.il veliko kampanjo proti ministru saobrača.ia Radojeviču. Tudi nekateri visoki železniški uradniki, ki so bili upokojeni, so javno nastopili proti ministru Radojeviču, med njimi zlasti ocitro generalni direktor železni« Ilič.
PROTEST HIŠNIH POSESTNIKOV. Proti visokim davkom. — Depatacije pri »In. ministru.
BEOGRAD, 26. nov. Tz vseh delov dr-iarre prihajajo deputaci je hišnih pocestnikov, Manbor jc^lal gosp. Glaeerja, Ljubljana Predsedn.ka »Društva hišnih posestnikov« Freliha. Deputaci je so ob-1 iskale vse parlamentarne klube in jim Sceročile izčrpane spomenice hišnih 'posestnikov, ki zahtevajo znižanje visokih davkov. Predvsem so protesti rali pri finančnem njlnlstrstvu radi povišanja najemninskega davka, ki je predviden v novem finančnem1 zakonu.
INCIDENT NA JUGOSLOVENSKO-
bolgarski meji.
SOFIJA, 25. nov. Na jugosioveneko-bolgaraki meji mod vasema KoLabovoi in
Kurkulič so skušali štirjo s puškami in bombami oboroženi1 bolgarski izseljenci ■prekoračiti demarkacijsko črto. Otvorili w> oster ogenj in prisilili obmejne čete, da so odgovorile. Dva napadalca sta ubita, a dva sita pobegnila na jugoslovansko ozemlje. Od vojakov je ustreljen samo edeu, dooini sta dva ranjena.
NOVA POLJSKA VLADA PRED SEJMOM.
Demonstrativen sprejem s strani opozici je, burno odobravanje s strani vladne večine.
VARŠAVA, 25. nov. Današnje Soje sejma go se udeležili vsi poslanci. Ko je pri-n?.va v!ada v dvorano, so komunisti, Ukrajinci in neodvisni kmetije! deition-
8 m o, T>r0 , ,nj.°b Ministrski predsednik Skrzynski je podal e,k«poze, v katerem je razložil program nove vlade. — Ekspoze so stranke vladne koalicije sprejele z burnim odobravanjem.
FRANCOSKI ■SOCIALISTI ODKLA NJAJO VSTOP V VLADO.
Herriot sondira.
PARIZ, 26. nov. Herriot in elani glavnih odborov zborničnega kartela in demokratske levice v senatu so sc sestali pozno zvečer, da se posvetujejo glede sodelovanja z vlado raznih elementov .ve-čiale in glede osnove skupnega političnega in gospodarskega programa. Herriot si bo kasneje izbral sodelavce. Zahteva dosledno podporo vseh skupin kartelske večine in je izdal tozadeven apel na so oijnltsio.
PARTZ. 25. nov. Upravni odbor soci ja-lističpo stranke je s 13 prot.i 10 glasovom sprejel predlog, da ostane sooljnl.iatična vladna skupina zvesta sklepom Narodnega kongresa, s čemer odklanja vsako sodelovanje z vlado sestavljeno iz drn-f?ih strank.	*
Odmev Radičevih izjav v Italiji in Avstriji
MADŽARSKI parlament DEBATIRA O Madžarskem »kralju«.
Izjava min. preds. Bethlena.
e.v,,n£/i	25. nov. Narodna
skup^čiua: Poslanec Risa je v svoji in-
I X , t-' fTU1 Kad6vo nadvojvode Albrehta, ki je bil nedavno izvoljen predsednikom družabne zveze. Vlada, naj izjavi, če je dozorel čas za. končnovej javno rešenje vprašanja gle[]e poglavarja države. Ministrski predsednik Bftblen jo nato izjavil, da je vprašan je kralja rešeno že z zaikonom iz I. 1921. Od tega vlada ne odstopa. Rešitev osebnega vpra-. sanja pa iti aktualna, dolvjer narod no bo v moči, da, odloča sam brez upliva od zunaj. Vlada še ni ukrenila ničesar in tudi ne moro. Interpelant se e odgovo-ro.in: ni zadovoljil. Pni glasovanju je bil odgovor minlstnskcKa Predsedmikasprc-J«t proti glassorvom soeijnlnih demokratov in demokratskega Moka,
Maribor, 25. novembra.
Izjave Stjepana Radiča o Italiji in Avisitriji, kakor jih jo podal na ljubljanskem zborovanju, so napravile takoj ob prvih vesteh na vladne kroge nekam neprijeten vtis. Naša diplomacija jo namreč zelo skropulozna iu Ninčičev odgovor na interpelacije glede tržaških dogodkov ostane še dolgo klasičen dokaz obzirnosti, s katero naša vla da treti ra kočljivi problem odnosov z Italijo. Kajti le nič ne prikrivajmo: Takozvano prijateljstvo z Italijo žal ne sloni na prijateljskih čustvih, marveč je 81 st o preprosta diplomatska kombinacija, ki vrlo nalikuje svoječasni zvezi med Italijo in Avi.stro-Ogrsko, zvezi, ki so jo skovali italijanski diplomatje in katere'ni narod nikoli odobril. 01» vsaki priliki je izbruhnita na. dan sovraštvo Italijanov do Avstrijcev; proti avstrijske demonstracije niso bile redke in irredonto, naperjena zoper nedotakljivost avstra-Ogr-skih meja. je kljub »trozvezi« bohotno c,vela. V velikem zgodovinskem trenutku ko jo šlo za odločitev v svetovni vojni, je italijanski narod z lahkoto pretrgal diplomatske mreže in se spustil v odločen boj zoper včerajšnjega zaveznika.
To je le en vzgled iz zgodovine. Ita lijani danes mislijo, da je rapallska rana zabolela samo Slovence. Radičevska politika prvih pet let po ujedinjenju jim je netila, varljive upe, da je mogoč pri jaitelji.ski aranžman mod Hrvati in Itali jani na podlagi italijanskega imperija-lizma. Hrvatska preorientaci ja je vse te upe pomorila. Italijanski imrperl jolisti so morali doživeti že to presenečenje, da je prišel nedavni njihov up v bližino italijanske meje in tam povedal tisto odločno bo,sodo, ki je dr. Ninčič ni izrekel. Ves naš narod brez razliko strank mora namreč odobravati to, kar jo povedal Itadig v Ljubljani o Italiji. Mi prepuščamo bodočnosti, kako se bodo rešila sporna vprašan ja med Italijo in Jugoslavijo iti v kaki obliki in s kakšnima sredstvi bo popravljena rapallska krivica, ki nam jo je prizadejal italijanski Imperija! izej n v dneh našega risorglmenta. Mi ne hujskamo za vojno, ker vemo, da Evropa hoče miru in ker mi sami potrebujemo desetletja mirnega In solidnega dela za našo gospodarsko, socialno 111 kulturna povzdigo. Ali italijanski vazali pa Jugoslovani nismo, da bi morali prenesti vsako klofuto s strani italijanskih imperij a listov. Če Mussolini neprestano govori o potrebi, da «0 Italija razširi, njene meje pa smatra za nedotakljive in svete (ne za Italijo, ampak za njene sosede!), ako stebri njegovega režima govore o osvobojen ju »italijanske Dalmacijo« i. t. d., ako postopajo z našo manjšino tako, kakor so postopali naj-brutalncjši P ruta s Poljaki, tedaj ni nikjer zapisano, da bi morali mi molčati. Prav je, da so naši diplomatje korektni in da varujejo svojo umetno ustvarjeno zgradbo, a če Mussolini 110 poruši našega »zavezništvav, ako nam grozi z dvema milijon orna Italijanov, ga tudi minister Radič ne bo porušil, ko mu vrača šilo za ognjilo in pravi, ds bo imel Mussolini vse Slovane zoper sebe. če bo skušal prestopiti še na.dal.iae slovanske mc-je. Zakaj — e.ta. modus in rebus: taki slabiči pa. Jugoslovani zopet nismo, da si | ne bi upali pogledati signoru Mussoliniju v oči. Italijanom je treba vsak čas povedati, da je, Mazzini določil italijanske .meje ob Soči, da pa so jih od 1. 1918 sem raztegnili iakn daleč na slovensko ozemlje, da. je Italija dobila pokrajine, kjer ni živel niti en odstotek Italijanov. Italijani si prisvajajo pravico do impe-rijaltama, and pa imamo vsaj to pravico, da se branimo. Mi imamo pravico, da pobijamo italijansko laž o nleOsvobojeni »italijanski Dalmaciji«. Če Italijani skr-bc. da se nobenemu Italijanu v Jugoslaviji ne skrivi las na glavi, smemo mi ven dar povedati čisto ex offo — na usta od-.
Italijani v Trstu in drugod z našimi ko-nacijonali, izziva čustva naše narodu® časti, pravičnosti in samozavesti.
Najsi smo v notranjosti tega ali onega mnenja o g. Radiču, njegovo odločno besedo moramo vsi odobriti. Da, mi hočemo dobrih zvez z Italijo, ali varani ne maramo biti in pridržimo si pravico do svobodne besede v vsakem trenutku iD na vsakem mestu.
Tudi v Avstriji so sc zavoljo Radiča silno vznemirili. Avstrijski listi pišejo, da sc žo nekaj tednov šem v Jugoslaviji silno hujska proti Avstriji. Mislimo, da hujskanja prorti Avstriji kot ta.ki ni. Ali čo Avstrijci sami neprestano razmišljajo, kako bi se otresli spon saiotgermain-skega miru in iz imperialističnih razlogov zedinili z Nemčijo, smemo mi debatirati o tem, ali je mogel koroški plebiscit za vse večne čase rešiti vprašanje slovenskih Korošcev in ali nas ta plebiscit še veže v trenutku,, ko Avstrija izpodbije njegov pravni temelj: mirovno pogodbo. Na Koroškem so se zbali tfeb naših ugibanj in so začeli mobilizirati vse činiteljo za moralno bitko proti Jugoslaviji. Predvsem hočejo dokazati, da so Koroški Slovenci silno zadovoljni v Avstriji in da slovenskega problema ha Koroškem ni, obstoji le nedeljiva Koroška. Da bi to bolj podkrepili, nameravajo vzeti koroškim Slovencem edini list, kf si upa v skromni in ponižni-obliki povedati, da koroški Slovenci niso, baš preveč zadovoljni, da se jim gode krivice in nasilja. Ta list pa notabene niti ne sme izhajati v Celovcu, ker bi ga koroški nemški fašisti onemogočili, marveč sc tiska v češki tiskarni na Dunaju. Pri nas lahko »Cilller Zeit.ung« na ves glas vpije. da se nemški manjšini gode krivjoe, medtem ko glasilo koroških Slovencev tega ne bi smeta reči, to pa radi tega, ker bi hoteli koroški nemški' nacionalisti Zatajiti slovensko narodno stanj® na Koroškem.
In če je g. Radič tudi na ta naslov povedal kako umestno besedo, prag je storil. Naj imajo sedaj pod nos: kdo pft je delal sumljive račune na Radičev kredit, kdo se je bolj zanašal nanj in njegovo protldržavnosit kot baš nekateri Avstrijci, ki so bili pred prevratom zaposleni pri zgradnji »nemškega mostu na A dri jo«. 7! Evo, tu imate dokaz, o vitalni sili nove jugoslovanske države! Doslej smo bili Jugoslovani v zgodovini t-labiči, Poslej pa ne ho mogoče delati imoe.rlja-lisfičnjh načrtov na račun naše slabosti!
, Nuj sc sedaj hudujejo oni, ki so razora/eni ali s takimi sredstvi ne. bodo ugnali volje našega naroda, da prekriža vse nadaljne račune z njegovo živ® kn™-_______________________—oK
Iz demokratske stranke
Seja srezkega odbora SDS za sr«* Maribor desni breg se vrši v nedeljo Ž*. novembra t. I. oh 3. uri popoldne v restavraciji Narodnega doma. v Mariboru. Na_ dnevnem redu so med drugim tudi vazne gospodarske zadeve.
Občni zbor srezke organizacije SDS za srez. Maribor levi breg «e je vršil v četrtek 26. novembra t. 1. dopoldne v prostorih strankinega tajništva, v Mariboru. Razpravljale so se važno politične in gospodarske zadeve in izvolili so se delegati za strankin kongres v Beogradu, /a predsednika srezkega odbora je izvoljen g. di'. Karl Koderman, zn namestili* ko g. dr. Milan Gorišek. V področju s roške organizacije sta se organizirala dva okrajna odbora, eden za Mari boi- in okolico drugi za sodni okraj Sv. Lenart. Določil se je program za delo v bodočih tednih.
Občni r.hor Krajevne organizacije SDS 7» Rdeči breg - Brezno se vrši ▼ nedeljo 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne ▼ Rdečem bregu v prodorih g. Verčka. — Poroča o političnem in gospodarskcmi položaju oblatitui tainik etrajika.
*T A R O K*
'iV' Mariboru," dne 27."ffovdSt>ra 1$3£.
Dnevna kronika
*— Osemdesetletnico g. Nikole Pašiča
lio v smislu sklepa jjlaivnega orlbora sla vila Narodna radikalna stranka zelo slovesno na praznik treh hi jerarhov.
— 125 let je poteklo danes 26. nov. od rojstva prvega lavantinskega škofa sedežem v Mariboru Antona Martina Slomšek a.
— Nova obrtno nadaljevalna šola se je ustanovila za velenjski okoliš v Velenju. Vzdržuje jo občina. Obiskuje jo 60 učencev.
— »Uzbuna u niinistarstvu prosvjete«. Pod tem naslovom objavlja radikalsko »Vreme« z dne 25. t. m. članek, v katerem ostro obsoja Radičevo nastopanje,,v prosvetnem1 ministrstvu.
— Bera sc odpravi. Današnji Slovenec« ve poročati iz Beograda, da je vlada sklenila ukiniti duhovniško bero. Na mesto tega so uvede baje poseben davek, od katerega se bo izplačevala duhovnikom neka svota, ostalo pa pobere državni fisku-s.
— Radič na delu... Na prošnjo Židov je prosvetni minister dovolil, da se v Senti otvori židovska, šola. V pripravljalnem razredu prične pouk žc 1. decembra
— Krediti ministrstva za zgradbe. —
Ministrstvo za zgradbo je dovolilo 2,000.000 Din kredita za zgradbo mostov v Srbiji in Črni gori
— Pokrajinski kongres SP,T (socialistične partije Jugoslavije) se vrši 19. in. 30. dec. v Celju.
— Zdravilišče Rogaško Slatino ae v letošnji -sezomi, ki je 'končala 7. okt., obiskalo 5793 oseb, za 20 manj ko v sezoni 1. 1924. Največ gostov je bilo iz Hrvaiske (1675), potem! iz Slovenije (1007), iz Vojvodine, Bačke, Banata in Baranje (934), iz Srbije (887), iz Madžarske (434), iz Avstrije (233). Italije (69), Amerike (12), Eu-naunije (11) i.t. d.
— Sneg v Albaniji in kačaki. V x\l'ba-nr ji je ponovno zapadel sneg. V višjih predelih ga je zapadlo nad 1 meter. Pritisnil je hud mraz, ki je prisilil nekatere kačake, da se udiajo. Našim oblastim se je prijavil tudi nek jako nevaren 'bandit. Kačafci so prinesli s sabo tudi orožje.
Visoka kazen za tihotapstvo. Beograjska carinarnica je obsodila trgovca 'Josipa Karia na 266.000 Din globe, ker je Vtihotapil iz Francije 20 kg svile.
— Herriot sestavi nov francoski kabinet. Ker je Doumčrgue odklonil sestavo novega kabineta, je predsednik republike poveril sestavo Herriota, .ki je sestavo tudi sprejel.
— Tudi Mackensen proti Locarnu. — Kakor Ludendort'f je tudi general feld-marschab: Mecken.sen pozval predsedni-
' ka Hindenburga, naj ne 'podpiše locarn-ske pogodbe, temveč naj raje odloži pred-• aedni.štvo.
— Nove volitve v Italiji 1. 1987. Kakor $e izjavi 1 Mussolini, so bodo vršile v Itar
jdiji1 nove volitve šele h 1987., ko bo lta-rlija izplačala Ameriki zadnji obrok svodih dolgov.^ Samo je dvomljivo, če bo Mussolini’ še takrat — pri življenju in (če ne bo ž'njim vred že davno pokopan 'tudi njegov nasilni režim.
V r~ Boj nned nemško in češkoslovaško k Industrijo v Rusiji. »Narodni osvoboze-!'ui« dor.naiva iz krogov češkoslovaške in-■{duBlfcrije poljedelskih strojev, da se je iz--voz tovrstnih strojev v Rusijo znatno ■zmanjšal, ker uvažajo tjakaj nemške .rrruuo (TCru.^vLajiz) voliike 'množine go-' spodarsklh strojev celo na triletni kre-rdiit, dočim češke tovarne dajejo blago le ma/,3 mesečno upanje. V glavnem konku-
rira. češkoslovaška industrija s kvaliteto svojih izdelkov in je kreditno dobo nekoliko podaljšala.
— Povodenj v Atenah. Nad Atenami je divjal včeraj hud vihar in dež je lil neprestano. Narasli Hišo« je prestopil strugo in odnaša naselbine. Nad 100 oseb jč našlo smrt v'valovih. Ulice v Atenah nalikujejo deročim rekam. V okolici Aten je nad 150 hiš, ki so bile po večini last beguncev, porušenih. Škodo na po-1 jih cenijo na 600.000 dolarjev.
— Tatvina v gradu infanta Alfonza Tz Madrida poročajo, da so neznani tatovi vdrli v grad San Luk ar,- ki -je last Alfonza Orleanskega in pokradli raznih dragocenosti v vrednosti 3 milijonov pasel.	. - -
- Razbojnik — telesna straža romunskega prestolonaslednika. Znani romunski razbojnik Tomescu se je oblekel v orožniškega poročnika in s- St-irimi tovariši vstopil v vlak, ki je vozil iz Sinaje princa Karia. Med vožnjo so~ga legi timi rali, a. ni imel legitimacije. Ko je vlak prispel v Bukarešto! Tomescu a in tovarišev ui bilo nikjer.-Med vožnjo je iz stopah na vseh postajah in se sprehajal pred vagonom kot prestolonaslednikova telesna straža.
— Gimnazijski ravnatelj z 31 revolverji. V Parizu so v nedeljo aretirali ravnatelja neke pariške gimnazije, ki je nosil iz šole sumljiv zavoj. Policija je ugotovila, da je bilo v njem 31 revolverjev. ki so .jih ravnatelju naložili na nekem zborovanju člani .monarhistične »Ari.ion franc.aise«, ker so sc bali policijske preiskave.
m Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima na prodaj založba Maiib. tiskarne d. d. v Jurčičevi ulici 4. Te tiskovine so uporabne le za večja podjetja.
Manifestacija našega narodnega ujedinjenja
V imenu in po nalogu odbora Zdru Ženih narodnih društev bmz razlike strank, pozivlje podružnica Jugoslovanske Matice narodno občinstvo k manifestaciji našega narodnega ujedinjenja, ki se bo vršila v obliki slavnostnega obhoda na predvečer državnega praznika t. 1.
v pondeijek, 30. nov.
Društva se zberejo na omenjeni dan zvečer, točno ob 19. uri na Trgu svobode. cd koder odkoraka povorka po Ciril-Metodovi, Maistrovi, Kolodvorski ulici čez Aleksandrovo cesto, Slovensko, Gosposko, Strossmaverjevo, Koroško ulico na Glavni trg, preko mosta na Ruško cesto, čez Frankopanovo in Dvorakovo uldco na Kralja Petra trg ter se vrne preko mosta na Glavni trg, kjer se povorka razide.
Dogodki zadnjih tednov nas silijo, da skupno, brez razlike strank in enodušno pokažemo_ ljubezen do svoje domovine Jugoslavije. Hočemo pokazati zunanjemu svetu in vsem' n e pri j alte! jem, da smo tedaj, ko gre za naš dom1, vsi edini in da se ne strašimo nobenih žrtev. Naj vedo tudi bratje tani preko, da se utriniemo ter da se pripravljamo na trenutek, ki mora priti, in ki bo pomenih za nje odrešitev.
Dolžnost vsakega je, da manifestira na ta dan za našo veliko idejo jugoslovanske države.
Podružnica Jugosl. Matice v Mariboru.
>if, i! Stanko Detela 1. r.
X'l\ ” :•)? ' 1	t. č.	predsednik.
Mariborske vesti
Maribor. 26. novembra 19J5
m Smrtna kesa. Nenadoma je preminula gospa -Carinik Viljemina, soproga trgovca s papirjem v Stolni ul., stara 68 let. Pogreb se vrši jutri. Blag ji spomiu!
m Komandant inženerske podoficirske šole, polkovnik Kovačevič je premeščen v Novi Sad. »Oficirski dom« in »Slo vaneska čitalnica mu priredita odhodnicp, katere kraj in čas bomo javili kasneje, in- Srečke Jugcslovenske Matice ,so zopet na prodaj v vseh že imenovanih trafikah v Mariboru. Komaj še 3 tedni nas ločijo od žrebanja iu kdor bo imel srečo, prav lahko dobi krasno motorno kolo ali pa kako dirkalno lahko kolo, saj je kar 27 dobitkov. Torej zadnji čas je, da si vsak poišče srečo ter s tem pomaga tudi bratom onstran meja. Srečka stane samo 10 Din.
m Tatvina strešne opeke. V noči od 24. na 25. t. m. so neznani zlikovci kradli strešno opeko, ki je pripravljena za kritje sta,re dragouske vojašnice. Škoda še ni ugotovljena- ker je opeke do 40.000 komadov.
m Poizkus sa momora na stražnici. *—
Radi guma tajne prostitucije je bila aretirana Alojzija V. Na stražnici je v obupu odtrgala trak « spodnjih hlač in se hotela obesiti. Službujoči stražnik je pravočasno opazil njeno namero in preprečil samomor. Alojzija je bila nato oddana okrožnemu sodišču radi suma tajne prostitucijo, potepuštva in nedostojnega obnašanja, napram varnostnim- organoni.
m Policijska kronika. Od srede na četrtek so bile izvršene 3 aretacije, a vloženih je bilo 22 prijav radi najrazličnejših prestopkov.
m S sejmišča. Na .sejmišču poleg mestne klavnice sta se sprla dva -mesarja radi kravje kupčije. Mesar C. jc dal kmetu aro na kravo, a mesar Š. jo je kasneje kupil. Nastal je spor in padlo je tudi nekaj klofut.
„ jo 'rsak četrtek in v nedeljo popoldne čajanka s plesom v klub-bani, 2518
Narodno gledalce
REPERTOIRE.
četrtek, dne 26. novembra olj 20. uri »Igra apostolov«. Ab. A. Pretnijern. Petek, dne 27. novembra. Zaprto.
Sobota, dne 28. novembra-ob'20. uri »Vesela vdova«. Premijera.
Nedelja, dne 29. novembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Ah. D.
Danes, 26. novembra se vprizori prvič v Narodnem gledališču »Igra apostolov« venem dejanju, spisal M. Mell, ritmično prestavil S. Škerl. Ta krasna igra polna poezije in zimskega večernega, razpoloženja v katerem se razvija zanimivo dejanje, ostavlja v nas topel, veder in dolgotrajen utis. Igra se vprizarja po vseh večjih odrih z velikim uspehom.
/okolsSvo
o Sokolsko društvo v Mariboru priredi v pondeljek s pričetko-in ob 20. uri v Narodnem domu ob priliki zaobljube novega članstva slavnostni večer, na katerem sodeluje poleg društvenega orkestra brat Ašič z večinii" solospevi. Vstopnina, je prosta v korist JSS. Odbor poziva vse svoje članstvo, da se tega večera udeleži polnoštevilno, vabi pa se tudi vse Sokolu naklonjeno občinstvo.
/posri
: Savezni izpiti za nogometne sodnike
se. vršijo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Kakor smo izvedeli se. udeleže izpitov gg. Nemec, »Merkur«, Zorko, »Rapid«,in Radolič.
: »Tekma Maribor : Celovec, odpovedana«. Tekma, ki bi jo moral odigrati IS-SK Maribor v Celovcu, je iz tehtnih razlogov odpovedana.
Kino
»Johannistrieb«.
Grajski kino je Imel namen, da predvaja v dneh od 26.--29. t. m. velezanimiv film »Najveselejši dunajčau«, toda cenzura ga v Jugoslaviji ne bo dovolila, radi česar si je podjetje nabavilo krasen film1 »Johannistricb« v osmih dejanjih, polnih čustev ljubeče žene. »Johannis-trieb« je eden najboljših filmov letošnje sezone. V glavni vlogi nastopa najvecJ* traged in ja Amerike, Pavlina Fr e' d eri k. Prepričani smo, da je Grajskega kina nabavila v nado®0^! napovedanemu filmu res odgovaript’1' delo in da se bo kino ljubiteljem prime1"' no oddolžila.
»Motresa iz Pa riza«.
»Apolo« kino prione 24. t. tri. predvajati krasen film izdelan po romanu Abče Prevosta. Vzvišeno pesem ljubezni izžareva v vseh šestih dejanjih. V glavni vlogi^ nastopa Lya Mara. ki že z Imenom jamči za prvovrsten užitek.
Slike za legitimacije Foto-atelje Japelj, Aleksandrova cesta 25, „Trgovski dom“ vhod na dvorišču. 2062
Otroika posteljica, kompletna, na prodaj. Naslov pove uprava.	S538
Razprodaja čevljev! 20% pod
lasino ceno razprodaja čevlje dokler traja zaloga tvrdka Franc Starčič, Vetdnjska ulica št. 15	8534
Pristopajte Jugoslovenski Matici.
I
&
^ IGRAČE,
GALANTERIJA,
USNJATE IZDELKE, PARFUMERIJA,
SREBRNINA,
JEDILNO ORODJE, PLETENINA,
\	PERILO	I.	D.	T.
CENE BREZKONKURENČNE!
GASPARI AFANINGgg*
ODDELEK DETAJL, ALEKSANDROVA C. 23
2620
Proda se takoj gostilna
z 2 hišama z novim salonom za koncerte in slično z gostilniško opravo, vrt in sadonosnik, zitven župne cerkve, ob zelo prometni cesti % ure od Maribora. Brezkonkurenčno! Pojasnila daje g. dr. Ferdo I.aSič, odvetnik v Mariboru.	2537
Kder rabi
pisarniSke potrebščine
1385 najboljše kvalitete, kupi le pri
Zlati Brišnik, Slovenska ul. 11
Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga
IW znatno znižal DE|
Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegerovega pe rila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, line parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja cene tudi 10% popusta.	2196
B. Veselinovič inKomp. Maribor, Gosposka ul.26
Boljša stanovanja, sobe za štedilnik, prame sobe. lokale, zameao stanovanj, išče za resne ponudnike stapovanjska borza „Marstan“, Rotovški trs-.
2532
Svefoviiiipaaoraina
Maribor. Slovenska ul. 15
Do 2. decembra
Coološki vrt
50 živali.
Žirafa, čebra, kenguru in mnogo drugih živali iz vseh dežel sveta.
2533
Žaganje drv
z motorjem, po najnižji ceni pri
PUCIHARJU
gostilna »Domovina*, Glavni trg, na ogalu Vetrinjske ulice. Naro-
V četrtek 2617
26.
čila se takoj izvrSe.
2536 I
v veliki kavami
Gostuje g. Rasberger
član Narodnega gledališča v Mariboru.
RACHME
španska plesalka
WILLANY
instrumcptalistka Salonska godba Silberstein
V
Četrtek
KLHR Četrtek
ob 5. uri popoldne
Tee-Dansant
V torek 1. decembra
večer slovanskih komponisiov
BRAVAtE
kupite najceneje pri tvrdki ;	t889
ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1.
Vsako
2517
NEDELJO
H
ČETRTEK
57*
fr
ČAJANKA S PLESOM V KLUB BARU
Tinkar: »Mariborska Ttekarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav S t> i n dl e r, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora«
predstavnik; Vekoslav Špindler, novi .»j-. Oba vAburUa^