Spedizione in abbnnameute postale REGNO DITALIA Bollettino Uffitiale per la provincia di Lubiana Mt»lw pMtM t ptofU KRALJEVINA ITALIJA Službeni list za Ljubljansko pokrajino No. 81. LUBIANA, 10 ottobre 1942-XX. E. F. 81. k Osi. V LJUBLJANI dne 10. oktobra 1942-XX. E. F. CONTBNUTO: LEGGI E DECRETI DEL REGNO DMTALIA 353. Legge 7 maggio 1942-XX, n. 853. — Approvazione della Convenzione stipulata in Zagabria il 27 ottobre 1941 fra il Regno d’Italia e lo Stato Indipendente di Croazia diretta ad evilare le doppie imposizioni in materia di imposte dirette, e la relativa Convenzione. VSEBINA: ZAKONI IN UKAZI KRALJEVINE ITALIJE 353. Zakon z dne 7. maja 1942-XX št. 853. — Odobritev konvencije, sklenjene dne 27. oktobra 1941 v Zagrebu med kraljevino Italijo in Nezavisno državo Hrvatsiko, za preprečevanje dvojnega obdačevanja z neposrednimi davki in zadevna konvencija. Testo ufficiale Neuradni prevod Leggi e decreti del Regno d’ltalia LEGGE 7 maggio 1942-XX, n. 853. Approvazione della Convenzione stipulata in Zagabria il 27 ottobre 1941 fra il Regno d’Italia e lo Stato Indipendente di Croazia diretta ad evitare le doppie imposizioni in materia di imposte dirette VITT0RI0 EMANUELE III per grazia di dio e per volonta della nazione Re d’ltalia e di Albania Imperatore d’Etiopia II Senato e la Camera dei Fasci e delle Corpora-zioni, a mezzo delle loro Commissioni legislative, hanno approvato; / Noi abbiamo sanzionato e promulghiamo quanto segue: A rt. 1 Piena ed intera esecuzione e dala alla Convenzione con Protocollo finale stipulata in Zagabria il 27 ottobre 1941, fra il Regno dTtalia e lo Stato Indipendente di Croazia, diretta ad evitare le doppie imposizioni in materia di imposte dirette. A rt. 2 La presente legge ha vigore nei modi e nei termini di cui all’articolo 18 della Convenzione anzidetta. Ordiniamo che la presente, munita del sigillo dello Stato, sia inserta nella Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del Regno d’Italia, mandando a chiunque spetti di osservarla o di farla osservare come legge dello Stato. Data a Roma, addi 7 maggio 1942-XX. VITTOIMO EMANUELE MUSSOLINI - CIANO - 01 BEVEL - RICCAROI Visto, il Guardasigilli: GRANDI. La presente legge e stata pubblicata nella Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia n. 186 dell’8 agosto 1942-XX. Zakoni in ukazi kraljevine Italije 353. ZAKON z dne 7. maja 1942-XX št. 853. Odobritev konvencije, sklenjene dne 27. oktobra 1941 v Zagrebu med kraljevino Italijo in Nezavisno državo Hrvatsko, za preprečevanje dvojnega obdačevanja z neposrednimi davki VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Senat ter fašistična in korporacijska zbornica sta po svojih zakonodajnih odborih odobrila, Mi pa smo potrdili in objavljamo sledeče: Člen 1. Konvenciji s končnim zapisnikom, sklenjeni v Zagrebu dne 27. oktobra 1941 med kraljevino Italijo in Nezavisno državo Hrvatsko za preprečevanje dvojnega obdačevanja z neposrednimi davki, se priznava popolna in celostna izvršnost. Člen 2. Ta zakon dobi veljavo na način in v rokih iz čl. 18. omenjene konvencije. Odrejamo, da se ta zakon, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije, in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje kot državnega zakona. Dano v Rimu 7. maja 1942-XX. VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI — CIANO — DI REVEL - RICCARDI Videl varuh pečata: GRANDI. Ta zakon je bil objavljen v uradnem listu kraljevine Italije «Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia* št. 186 z dne 8. avgusta 1942-XX, CONVENZIONE FRA IL REGNO D’ITALIA E LO STATO INDIPENDENTE Dl CROAZIA DIRETTA AD EVITARE LE DOPPIE IMPOSIZIONI IN MATERIA Dl IMPOSTE DIRETTE. Art. 1 1) La presente Convenzione non riguarda che le di-sposizioni relalive alle imposte dirette. 2) Sono considerate imposte dirette, ai sensi della presente Convenzione, le imposte che, in conformita alla legislazione di ciascuno degli Stati Contraenti, vengono prelevate direttamente sui redditi (redditi netti o lordi) e sul patrimonio, sia per conto degli Stati Contraenti, sia per quello degli enti pubblici autonomi (provincie, comuni, ecc.) o altre istituzioni pubbliche, anche sotto forma di centesimi addizionali. 3) Si considerano come imposte dirette: I. — Secondo la legislazione italiana: a) 1’imposta sul reddito dei terreni; b) l’imposta sul reddito dei fabbricati; c) 1’imposta sui redditi di ricchezza mobile; d) 1’imposta sui redditi agrari; e) 1’imposta sui frutti dei titoli al portatore; f) 1’imposta straordinaria progressiva sui dividendi; g) 1’imposta ordinaria sul patrimonio; h) 1’imposta straordinaria sugli utili relativi allo stato di guerra; i) 1’imposta straordinaria sui compensi degli ammi-nistratori e dirigenti di societa commerciali; 1) il contributo straordinario del 2°/o sui salari; m) 1’imposta complementare progressiva sul reddito complessivo. II. — Secondo la legislazione croata: a) 1’imposta sul reddito dei terreni (zemljarina); b) Timposta sul reddito dei fabbricati (kučarina); c) 1’imposta sul reddito delle aziende industriali e commerciali e delle professioni libere (tečevina); d) Timposta speciale aggiunta per i contribuenti sog-getti alla tečevina (posebni porezni dodatak obveznika tečevine); e) 1’imposta sulle rendite (porez na rente); f) 1’imposta sul profitto delle imprese soggette a pubblica resa di conti (imposta sulle societa) (Družtvovni porez); g) 1’imposta addizionale (imposta sui dividendi) (porez na dividende); h) 1’imposta speciale aggiunta per i contribuenti soggetti airimposta sulle societh (posebni porezni dodatak obveznika družtvenog poreza); i) Timposta sul reddito del lavoro stipendiato o sa-lariato (službenički porez). Art. 2 KONVENCIJA MED KRALJEVINO ITALIJO IN NEZA-VISNO DRŽAVO HRVATSKO ZA PREPREČEVANJE DVOJNEGA OBDACEVANJA Z NEPOSREDNIMI DAVKI Člen 1. 1. Ta konvencija se nanaša samo na predpise o neposrednih davkih. 2. Za neposredne davke po tej konvenciji se štejejo davki, ki se skladno z zakonodajo vsake izmed držav po-godnic pobirajo neposredno od dohodka (čistega ali kosmatega dohodka) in od imovine, bodisi za državi po-godnici bodisi za samoupravne javne ustanove (pokrajine, občine itd.) ali druge javne naprave, čeprav v obliki dodatnega vinarja. 3. Za neposredne davke se štejejo: I. — Po italijanski zakonodaji: a) davek na dohodek od zemljišč; b) davek na dohodek od zgradb; c) davek na dohodek od premične imovine; d) davek na dohodek od kmetovanja; e) davek na donos vrednostnih papirjev na prinosi-telja; f) izredni progresivni davek na dividende; g) redni davek na imovino; h) izredni davek na vojne dobičke; i) izredni davek na nagrade upravnikom in vodilnim uradnikom trgovinskih družb; 1) 2°/oni izredni prispevek od mezd; m) dopolnilni progresivni davek od skupnega dohodka. II. — Po hrvatski zakonodaji: a) davek na dohodek od zemljišč (zemljarina); b) davek na dohodek od zgradb (zgradarina); c) davek na dohodek od podjetij, obratov in samo-stalnih poklicev (pridobnina); d) posebni davčni dodatek zavezancev pridobnine; e) davek na rente (rentnina); f) davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek); g) dodatni davek na dividende; h) posebni davčni dodatek zavezancev družbenega davka; i) davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). Člen 2. 1. Davki od nepremičnin ali od njih dohodka se pobirajo samo v tisti državi, kjer nepremičnina stoji. 2. Isto pravilo velja za hipotekarne terjatve in njih donose. Clen 3. 1. Davek od dohodkov trgovinskih, industrijskih in obrtnih, rudarskih, kmetijskih obratov ali kakršnega koli drugega podobnega udejstvovanja pobira samo država, na katere ozemlju ima podjetje svoj poslovni sedež, in to tudi tedaj, če je i>odjetje razširilo svoje delovanje tudi na ozemlje druge države pogodnice ne da bi imelo tamkaj kakšen poslovni sedež. 1) Le imposte prelevate sni beni immobili o sui loro redditi saranno applicate soltanto dallo Stato ove si trova 1’immobile. 2) La stessa regola si applica ai crediti ipotecari e ai loro redditi. Art. 3 1) Le imposte relative ai redditi derivanti da eser-cizi commerciali, industriali, minerari, agricoli o da qual-siasi altra analoga attivita saranno applicate soltanto dallo Stato sul cui territorio 1’impresa ha la propria sede d’esercizio, e cid anche quando l’iinpresa estende la sua attivita al territorio delTaltro Stato Contraente senza avervi una sede dVsercizio. 2) Si considera coine sede d’esercizio ai sensi della presente Convenzione qualsiasi installazione permanente delPimpresa, mediante cui 1’impresa stessa esercita, in tutto o in parte, la sua attivita. 3) Se i’impresa ha una sede d’esercizio in entrambi gli Stati Contraenti, ciascuno di questi applichera le im-poste sui redditi che 1’impresa ricava nel territorio di esso. 4) Tuttavia se la sede d’esercizio si trova nel territorio. di uno degli Stati Contraenti e nel territorio del-1’altro si trova soltanto la sede delPimpresa, che in realta non e il centro amministrativo effettivo, l’imposizione avviene unicanrente nel territorio dello Stato ove si trova la sede d’esercizio produttivo. Se invece la sede d'eser-cizio si trova nel territorio di uno dei due Stati Contraenti e nel territorio dell’altro soltanto la sede delPim-presa, la quale ne e in realta il centro amministrativo effettivo, una quota del reddito netto complessivo del-l’impresa sara attribuita al detto centro amministrativo. Nel caso di contestazione sulla determinazione del-l’ammontare di detta quota, si applicheranno le disposi-zioni dell’articolo 14 della presente Convenzione. Art. 4 Salve le disposizioni degli articoli 2 e 11 della presente Convenzione, tutti gli altri beni delle imprese connnerciali, industriali, minerarie, agricole o di qual-siasi altra analoga attivita sono soggette alPimposta sul patrimonio soltanto nello Stalo ove si trovano questi beni. Art. 5 Le imposte sui redditi derivanti dalFesercizio di imprese di navigazione marittima, tluviale o aerea, ivi com-presi anche quelli derivanti dalla vendita di biglietti di passaggio per le linee esercitate dalle anzidette imprese, saranno applicate soltanto dallo Stato, nel cui territorio si trova la sede di direzione effettiva deli impresa, eem-pre, pero, a condizione che le navi o gli aeromobili posseggano la nazionalita di detto Stato. Art. 6 1 redditi del lavoro indipendente, ivi compresi anche que 11 i delle professioni libere (medici, avvocati, archi-tetti, ingegneri, ecc.), come pure i redditi di qualsiasi altra occupazione non commerciale (scientifica, artistica, letteraria, d’insegnamento o di educazione ecc.), sono assoggettati alPimposta in quello Stato nel cui tenitorio viene esercitata 1’attivita individuale produttiva del reddito. Si considerera che esiste l’esercizio di una libera professione nel territorio di uno degli Stati Contraenti soltanto quando in questo territorio la rispettiva attivita ha una sede fissa. La imposizione dei diritti d’autore e dei brevetti d’invenzione formera oggetto di un’intesa speciale. Art. 7 Gli stipendi, i salari e le altre rimunerazioni dello stesso genere sono soggette ali imposizione nello Stato nel cui territorio gli interessati esercitano 1 attivita dall.i quale derivano detti redditi. Tuttavia gli stipendi e i redditi analoghi dei funzio-nari ed impiegati pubblici (degli Stati Contraenti, degli en ti pubblici autonomi e di altre istituzioni pubbliche), che esercitano le funzioni allestero sono soggetti ali imposizione soltanto nello Stato del debitore dei redditi. 2. Za poslovni sedež po tej konvenciji se šteje kakršna koli stalna naprava podjetja, s katero izvršuje podjetje celoma ali tudi le deloma svojo delavnost. 3. Če ima podjetje v obeh državah pogodnicah po. en poslovni sedež, pobira vsaka država pogodnica davke od dohodkov, ki jih pridobiva podjetje na njenem ozemlju. 4. Vendar se, če je poslovni sedež na ozemlju ene države pogodnice, na ozemlju druge države pogodnice pa je samo sedež podjetja, ki v resnici ni njegovo dejansko upravno središče, pobira davek samo na ozemlju tiste države, kjer je sedež proizvajalnega obrata. Če je pa poslovni sedež na ozemlju ene države pogodnice, na ozemlju druge države pogodnice pa je samo sedež podjetja, ki pa je v resnici njegovo dejansko upravno središče, se določni del čistega skupnega dohodka podjetja pripiše temu upravnemu središču. V spornih primerih o določitvi zneska tega dela se uporabijo določbe čl. 14. te korivencije. Člen 4. Kolikor člena 2. in 11. te konvencije ne določata drugače, je vsa ostala imovina trgovinskih, industrijskih in obrtnih, rudarskih, kmetijskih obratov ali kakršnega koli drugega podobnega udejstvovanja zavezana davku na imovino samo v državi, v kateri je ta imovina. Člen 5. Davek na dohodke iz obratovanja podjetij za pomorsko, rečno ali zračno plovbo, kamor spadajo tudi dohodki od prodaje vozovnic za proge, ki jih vzdržujejo ta podjetja, se pobira samo v tisti državi, na katere ozemlju je sedež dejanskega vodstva podjetja, vendar vedno s pogojem, da pripadajo ladje ali letala po narodnosti tej državi. Člen 6. Dohodki od samostalnega dela, kamor spadajo tudi dohodki od svobodnih poklicev (zdravniki, odvetniki, arhitekti, inženirji itd.), kakor tudi dohodki kakršne koli druge, ne trgovinske zaposlitve (znanstvene, umetniške, književne, učne ali vzgojne itd.), so zavezani davku v tisti državi, na katere ozemlju se izvršuje individualna delavnost, ki daje dohodek. Velja, da se svobodni poklic izvršuje na ozemlju ene države pogodnice, samo če se uporablja za to delavnost na tem ozemlju stalni sedež. 0 obdačevanju avtorskih pravic in izumiteljskih patentov se sklene poseben sporazum. Člen 7. Plače, mezde in druga poplačila iste vrste so zavezane obdačitvi v državi, na katere ozemlju izvršujejo prizadete osebe delavnost, od katere imajo te dohodke. Vendar se plače in podobni dohodki funkcionarjev in javnih uradnikov (obeh držav pogodnic, samostojnih javnih ustanov in drugih javnih upr^v), ki opravljajo svojo službo v inozemstvu, obdarujejo samo v državi dolžnika teh dohodkov. A rt. 8 Le rendite vitalizie, le pensioni pubbliche e private sono soggette alFimposizione soltanto nello Stato del de-bitore dei redditi. Art. 9 Gli študenti di uno dei 'due Stati Contraenti, che sog-giornano nelFaltro Stato esclusivamente per compiervi i loro studi, non sono soggetti in questo Stato alle im-poste che colpiscano le borse e i sussidi che essi ricavano per il loro mantenimento e per i loro studi. Art. 10 1) Le imposte relative alle «tantiemes» diei membri del Consiglio d’amministrazione e dei sindaci delle so-cieta per azioni e di altri enti morali sono applicate soltanto nello Stato in cui si trova il centro amministrativo effettivo delFimpresa che paga le «tantiemes». 2) Le «tantiemes» non contemplate nel precedente n. 1) sono soggette alFimposta seoondo 1’articolo 7 della presente Convenzione. Art. 11 1) Ferme restando le disposizioni dell’artioolo 2, n. 2), della presente Convenzione, le imposte sui redditi dei capitali e valori mobiliari sono applicate esclusivamente dallo Stato del debitore; Fimposta sul patrimonio esclusivamente dallo Stato del creditore. 2) Se 1’impresa possiede in entrambi gli Stati Contraenti sedi di esercizio ai sensi delFarticolo 3 della presente Convenzione e se una di queste sedi, nel quadro della propria attivita, contrae un prestito o riceve un deposito, Fimposta sui relativi interessi e applicata dallo Stato nel cui territorio e situata la sede di esercizio che ha contratto il prestito o ricevuto il deposito. Art. 12 Per Fapplicazione delle imposte personali che colpi-scono il oomplesso dei redditi posseduti dal contribuente in ciascuno dei due Stati Contraenti valgono le regole seguenti: 1) Per quanto riguarda 1’imposizione personale dei redditi derivanti: a) da beni immobili; b) da crediti ipotecari; c) da commerci, da industrie, da miniere, dalFagri-coltura e da ogni altra attivita analoga; d) dal lavoro, sono applicabili le stesse regole stabilite negli articoli precedenti per Fimposizione reale dei redditi derivanti dalle fonti sopra elencate. 2) Per ogni altra specie di reddito e particolarmente per i dividendi di azioni, per le ossiede nelFaltro Stato Con-traente un rappresentante che abitualmente si comporta in fatto coine un mandatario di essa, in questo caso si considera ugualmente che esiste una sede- di esercizio delFimpresa stessa ai sensi delTarticolo 3 della Con* venzione. Se 1’impresa straniera opera nell’altro Stato Con* traente per mezzo di un rappresentante il cui potere, in base at contratto di rappnesentanza, č solamente quello di proporre gli affari alTimpresa, la quale rimane libera veljati na dan 1. januarja naslednjega leta; če se pa odpove po 30. septembru, preneha veljati na dan 1. januarja drugega naslednjega leta. Ta konvencija je sestavljena v dvojnem izvirniku, v italijanskem in v hrvatskem jeziku. Oba izvirnika sta avtentična. Zagreb dne 27. oktobra 1941. LORKOVIC KOŠAK CASERTANO Videl ,po odredbi Njegovega Veličanstva Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije Minister za zunanje posle CIANO KONČNI ZAPISNIK Ob podpisu konvencije, sklenjene na današnji dan med kraljevino Italijo in Nezavisno državo Hrvatsko za preprečenje dvojnega obdačevanja z neposrednimi davki, je bila sestavljena naslednja sporazumna izjava kot sestavni del te konvencije same: 1. Naštev neposrednih davkov, veljajočih v obeh državah pogodnicah, v členu 1. konvencije ni zaključen. Dvomi, ki bi utegnili nastati v tem pogledu, se pojasnijo s sporazumom med vrhovnima finančnima ob-lastvoma držav pogodnic. Vrhovni finančni oblastvi držav pogodnic izmenjata na koncu vsakega leta po potrebi seznam neposrednih davkov, ki veljajo v vsaki državi. 2. S poslovnim sedežem po členu 3. konvencije se poleg sedeža dejanskega vodstva podjetja razumejo podružnice (filiale), proizvajalni prostori, laboratoriji, nakupne in prodajne pisarne, skladišča in druge trgovinske naprave z značajem trajne ureditve kakor tudi zastopništva iste vrste. Velja, da obstoji poslovni sedež po členu 3. konvencije, če posluje tuje podjetje v drugi državi pogodnici: a) z uradnikom ali uslužbencem, ki ga plačuje to podjetje; b) z zastopnikom, ki ima pravico neposredno zavezovali podjetje, tudi če ni posebne pogodbe v ta namen, zlasti pa pravico podpisovati pogodbe v imenu podjetja, tudi če zastopnik nima pravice sprejemati plačila za blago. Ce ima tuje podjetje v drugi državi pogodnici zastopnika, ki običajno nastopa dejansko kot njen ]>oobla-ščenec, velja tudi v takem primeru, da obstoji poslovni sedež podjetja po členu 3. konvencije. Ce posluje tuje podjetje v drugi državi pogodnici po zastopniku, ki je po pogodbi za zastopanje pooblaščen di accertarli o no, in maniera che gli affari vengano con-clusi tra il cliente e 1’impresa, avendo il rappresentante soltanto il diritto di percepire la provvigione quando 1’affare e stato portato a buon fine, si considera non esi-stente una sede di esercizio in detto Stato. L’intervento del rappresentante al solo scopo di por-tare a buon fine un affare gia concluso non modifica la situazione sopra specificata. L’esistenza di un contratto d’impiego puo essere accertata per mezzo di indizi principali e secondari. A. Gli indizi principali sono i seguenti: a) il fatto che le spese di amministrazione dell’inter-mediario, e particolarmente il fitto dei locali, siano a carico delTimpresa straniera; b) il fatto che 1’intermediario rappresenti una sola impresa straniera. B. Sono considerati corne indizi secondari i seguenti: a) il fatto che 1’intermediario avdnzi domande per ottenere permessi di importazione a nome delTimpresa che rappresenta; b) il fatto che 1’intermediario intervenga diretta-mente ed abitualmente per 1’incasso e il trasferimento dei crediti delTimpresa che rappresenta o faccia la pub-blicita per 1’impresa stessa; c) il fatto che 1’intermediario adoperi carta con l’in-testazione delTimpresa che rappresenta, o manifesti altri segni esteriori. L’esistenza di un contratto d’impiego, in caso di dubbio, potra essere accertata per mezzo del concorso di un indizio principale e di piu indizi secondari. Resta tuttavia inteso che le autorita finanziarie dello Stato in cui agisce il rappresentante avranno la facolta di controllare il modo di comportarsi di detto rappresentante e di applicare i principi eoncernenti gli indizi principali e secondari. Quando viene constatato, per mezzo degli indizi, che il rappresentante, in contrasto con le clausole del contratto, agisce come mandatario deirimprcsa, si considera esistente una sede di esercizio. Dal solo fatto che, una persona o una societa deter-minata e importatrice esclusiva dei prodotti di un’im-presa delTaltro Stato Contraente non si puo dedurre che 1’impresa straniera possieda una sede di esercizio nel-l’altro Stato Contraente. Resta bene inteso che, per stabilire 1’esistenza di una sede di esercizio ai sensi delTarticolo 3 della Conven-zione, non puo aversi riguardo ai semplici rapporti di alfari svolti per mezzo di un rappresentante assoluta-mente indipendente. Resta anche inteso che l’esposizione di campioni non costituisce una sede di esercizio che possa dar luogo ad imposizioni, a condizione, pero, che i campioni non for-mino oggetto di vendita. 3) Le supreme autorita finanziarie dei dne Stati Contraenti si riservano il diritto di regolare direttamente il regime di imposizione delle imprese di navigazione aerea in maniera diversa da (piella prevista alTarticolo 5 della Convenzione. 4) II trasferimento alla sede centrale dei profitti ottenuti da una sede di esercizio in Croazia di una impresa italiana non dara luogo alTapplicazione su detti profitti delTimposta addizionale (dodatni porez) — im-posta sui dividendi — (porez na dividende). La stessa norma vale per il trasferimento alla sede centrale dei samo, da predlaga posle podjetju, katero samo odloča o njih, tako da se sklepajo posli med stranko in podjetjem, a ima zastopnik le pravico dobiti provizijo, če se posel res sklene, velja, da v tej državi ni poslovnega sedeža. Zastopnikovo posredovanje samo za to, da se že sklenjeni posel izvrši, ne spremeni zgoraj opredeljenega stanja. Obstoj namestitvene pogodbe se lahko ugotavlja po glavnih in postranskih znakih. A. Glavni znaki so tile: a) da obremenjajo upravni stroški posredovaleevi, zlasti najemnina za poslovne prostore, tuje podjetje; b) da zastopa posredovalec eno samo tuje podjetje. B. Za postranske znake je šteti tele: a) da vlaga posredovalec prošnje za uvozna dovolila v imenu podjetja, katero zastopa, b) da posredovalec neposredno in običajno sprejema plačila in prenaša terjatve podjetja, katero zastopa ali da oglaša za podjetje; c) da posredovalec uporablja papir z glavo podjetja, katero zastopa, ali kaže druge zunanje znake podjetja. Obstoj namestitvene pogodbe se v dvomu lahko ugotovi s stekom enega glavnega in več postranskih znakov. Dogovorjeno je pa, da imajo finančna oblastva tiste države, v kateri zastopnik posluje, pravico nadzorovati poslovni način takega zastopnika in uporabljati pravila o glavnih in postranskih znakih. Ce se po znakih ugotovi, da zastopnik v nasprotju z določili pogodbe posluje kot pooblaščenec podjetja, velja, da obstoji poslovni sedež. Samo iz tega, da je neka določna oseba ali neka družba izključna uvoznica izdelkov podjetja v eni državi pogodnici, se ne more sklepati, da ima tuje podjetje v drugi državi pogodnici poslovni sedež. Dogovorjeno je torej, da za ugotovitev obstoja poslovnega sedeža po členu 3. konvencije niso odločilni samo navadni kupčijski posli, ki se opravljajo preko povsem neodvisnega zastopnika. Tudi je dogovorjeno, da razstavljanje vzorcev ne ustanavlja poslovnega sedeža, ki bi se mogel obdačiti, toda s pogojem, da se vzorci ne prodajajo. 3. Vrhovni finančni oblastvi obeh držav pogodnic si pridržujeta pravico neposredno urediti obdaeevanje podjetij za zračno plovbo na drug način, nego je določen v členu 5. te konvencije. 4. Prenos dobičkov iz poslovnega sedeža kakega italijanskega podjetja v Hrvatski osrednjemu sedežu še ne upravičuje uporabe dodatnega davka (dodatni porez) — davka na dividende (porez na dividende) za te dobičke. Isto velja za prenos dobičkov iz poslovnega sedeža kakega hrvatskega podjetja v Italiji osrednjemu sedežu, ako bi se v Italiji uvedel podoben davek. 5. Obe stranki pogodnici sta sporazumni o tem, da obremenja del splošnih stroškov dejanskega osrednjega profitti ottenuti da una sede di esercizio in Italia di una impresa croata, nel caso che in Italia venga istituita una imposta analoga. 5) Le dne Alte Parti Contraenti sono d’accordo sul fatto che le spese generali della sede centrale effettiva delPimpresa incombono parzialmente sulla sede di esercizio da essa posseduta nelTaltro Stato Contraente. 6) Per le persone che non sono sudditi di alcuno dei due Stati Contraenti, le supreme Autorita finanziarie potranno regolare per mezzo di accordi speciali i sin-goli časi, al fine di evitare la doppia imposizione, con particolare riguardo ai cittadini di Stati che abbiano concluso con i due Stati Contraenti convenzioni oontro le doppie imposizioni. 7) Nonostante le disposizioni delParticolo 17 della Convenzione, 1’efficacia della Convenzione stessa a par-tire dal 1° gennaio 1941 fino alla data della sua entrata in vigore non da diritto ad alcuna restituzione di imposte gia percepite per il detto periodo. Fatto in doppio originale, in lingua italiana ed in lingua croata. I due testi fanno egualmente fede. Zagabria, 11 27 ottobre 1941. LORKOVIC KOŠAK CASERTANO Visto, d’ordine di Sua MaestA il Re d’Italia e di Albania Imperatore d’Etiopia II Ministro per gli affa/ri esteri CIAA'0 sedeža podjetja poslovni sedež, ki ga ima podjetje v drugi državi pogodnici. Glede oseb, ki niso podaniki ne ene ne druge države pogodnice, smeta vrhovni finančni oblastvi s posebnimi sporazumi urediti posamezne primere, da bi se preprečila dvojna obdačitev, in to s posebnim ozirom na državljane tistih držav, ki so sklenile z državama pogodni-cama konvencije zoper dvojno obdačevanje. 7. Navzlic določbam člena 17. konvencije ne daje uporabnost konvencije na dobo od 1. januarja 1941 do dne njene uveljavitve nikake pravice do kakršnega koli povračila za to dobo že pobranih davkov. Sestavljeno v dvojnem izvirniku, v hrvatskem in italijanskem jeziku. Oba izvirnika sta avtentična. V Zagrebu dne 27. oktobra 1941. LORKOVIC KOŠAK CASERTANO Videl po odredbi Njegovega Veličanstva Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije Minister za zunanje posle CIANO Edltore: L'Alto Commtaaariato per la provlncta dl Lublana. — Redattore: Roberto Pohar In Lublana. — Stampatore e proprletarlo: Stamperla «Merkur» 8. A. In Lublana. — Uerente: 0. Mlhalek In Lublana Esce ogni mercoledl e aabato. — Abbonamento: menaile L. 7.60, annuale L. 91.20. I alngoll eaemplarl: Il logllo Inlzlale L. 0.80, ogni logllo nlterlore l,. 0.60. — Pagumento e conteatazlonl In Lublana. Dlrealone ed ammlnlatra-»lone: Lublana, Via Gregorčič $8. — Tel. n. 26-52, Izdaja Vlaokl komlzarlat za Ljubljansko pokrajino. — Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. — Tlaka in zalaga tlakama Merkur d. d. t Ljubljani; pred-atavntk: O. Mlhalek v Ljubljani. Izhaja raako aredo In aoboto. — Naročnina: mesečno L. 7.60, letno L. 91.20. Posamezna Itevllka: prva pola L. 0.80. nadaljnje po L. 0.60. — Plača In totl ae v LJubUanl, — Uredništvo In upravulttvo: Ljubljana, Gregorčičeva 29. -s Tel. It. 25-6» Boliettino Utticiale p er la Službeni list za Ljubljansko pokrajino Supplemento aJ No. 81 del 10 ottobre 1942-XX. E. F. Priloga k 81. kosu z dne 10. oktobra 1942-XX. E. F. INSERZIONI - OBJAVE Autorita giudiziarie Og 44/42—2. 615 Avviamento della procedura per dichiarazio-ne di morte presunta. Giovanni Kodrič, nato il 13 novembre 1873 in Stražišče, perti-nente a Stražišče-Kranj, calzo-laio, d'i religione ri»m.-c.att., am-nnogliato, ahitante in Lubiana, Stepanja vas n. 19, parti, in cerca di lavoro, a meta incirca del-1’estate 1921, dal suo domicilio senza imdicare in qual luogo si recasse. Poco dopo ia partenza eomunico a sua moglie che ha 1’intenzione di portarsi a Črna-Prevalje, non dette pero da quel tempo piu notizie di se. Si sup-pone che lo stesso non sia piu in vita che in caso diverso' esso di certo avrebbe daio segno di vita. Poteudo quindi ai sensi del § 24, n. 1, cod. civ. gen. presu-mersi nei suoi con fronti 1’avve-nuta morte, viene ,avviata su proposta di sua moglie Teresa Kodrič, possidente in Lubiana, Galjevica n. 50, la procedura per dichiarazione di morte presunta. Si invita chiunque abbia notizie delto scomparso, di farle perve-nire atla sig.ra Teresa Kodrič, possidente in Lubiana, Galjevica n. 50 quale sua curatrice nomi-natagli col presente conchiuso. Giovanni Kodrič viene diffi-dato, se in vita, a presentarsi in persona al firmato Tribunale od a far pervenire allo stesso in altro modo notizie di se. Dopo il 1 ottobre 1943-XXI il Tribunale su analoga nuova pro-posta decidera sulla dichiarazione di morte presunta dello scomparso. Tribunale Civile e Penale, scz. IV, di Lubiana il 24 settembre 1942-XX. Registro consorziale Modificazioni e aggiunte: 218. Sede: Lubiana. Giorno delFiscrizione: 1» ottobre 1942-XX. Ditta: Cassa di risparmio co-operativa, consorzio a garanzia limitata in Lubiana. Vengono cancellati isieg. dott. Paolo Pestotnik e dott. France-sco Tominšek dalla carica di membri del comitato ammini-strativo ed iscritti nella stessa qualita isigg. Francesco Vrečar, cassiere delFAmministrazione Sodna oblastva Og 44/42—2. 615 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Kodrič Ivan, rojen dne 13. novembra 1873 v Stražišču, pristojen v Stražišče-Kranj, čevljar, r. k. vere, oženjen, stanujoč v Ljubljani, Stepanja vas št. 19, je nekako sredi poletja leta 1921. odšel od doma za delom. Kam jo je ubral, ni povedal, pač pa je kmalu po odhodu od doma sporočil ženi, da gre v Crno-Prevalje, potem se ni več oglasil. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo javil, ali pa vrnil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1, odz., se uvaja na prošnjo njegove žene Kodrič Terezije, pos. v Ljubljani, Galjevica št. 50, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da vsakdo, ki kaj ve o pogrešancu, sporoči to sodišču ali s tem postavljeni skrbnici gospe Kodrič Tereziji, pos. v Ljubljani, Galjevica št. 50. Kodrič Ivan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. oktobru 1943 bo sodišče po zopetni prošnji odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 24. septembra 1942-XX. Zadružni register Spremembe in dodatki: 218. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. oktobra 1942. Besedilo: Zadružna hranilnica, zadruga * omejenim jamstvom v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Pestotnik Pavel in dr. Tominšek Fran, vpišeta pa se člana upravnega odbora Vrečar Franc, blagajnik uprave dello e Stane Flegar, impiegato del Municipio di Lubiana, residenti ambidue in Lubiana. Tribunale Civile e Penale sez. III, quale Tribunale Commerciale di Lubiana, il 30 settembre 1942-XX. Zadr. II 3/26. * 219. Sede: Novo mesto. Giorno delPiscrizione: 1 ottobre 1942-XX. Ditta: «Credito Popolare», Consorzio a g. ill. in Novo mesto. Viene cancellato il sig. Weble Demetrio dalla carica di mem-bro del comitato amministrativo ed isoritto nella stessa qualit& il sig. Murn Francesco, possidente, Vel. Orehek n. 20. Tribunale Civile e Penale, sez. II, quale Tribunale Commerciale di Novo mesto il 1 ottobre 1942-XX. Zadr. I 113/31. Pubbliche Amministrazioni No. 18550/1942-XX. 631-3-1 Concorso di fornitura di cavi e materiale ausiliario. La DiireziiOne inrovindale detle Poste, Telegrafi e Telefoni di Lubiana bandiisce la seeonda 'Tiubbllca Ikritazione scnKta per la fomnitura di 2200 m di cavo t.-Ci!topioniibo, di cavo armato, e di altro materiale oocorrente per ‘la pasa dei cavi per oompletare la rete telefantica di Lubiana. La iicitaeione avra luogo il 26 ottobre a. c. alle ore 11 inella c.an-colteiria del Reparto delFEceno-mato di nuesta Direzione, stanca n. 42, Piazza «Sv. Jakoba trg> 2/1. La cauzione del 5% do vrč es-err deiPoeiMata al piu tardi siino alte ore dieci del giorno della l,: rtti Tli on e rreseo la Canoelleria di questa Darezinne, stanzan. 41. Le condizioni della licPazione pos~o.no essere isnezionate nella Cancelleria direzionalte oppoire acquistate al prezzo di Lire 20. La Direzioro provinciale Poste, Telegrafi e Telefoni. Lubiana. Lubiana, il 7 ottobre 1942-XX. LTspettore p. t. Dott. Mauri «Jutra> in Flegar Stane, uradnik mestnega poglavarstva, oba v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 30. septembra 1942. Zadr. II 3/26. * 219. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 1. oktobra 1942-XX. Besedilo: Ljudska posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Novem mestu. • Izbriše se dosedanji elan upravnega odbora Weble Demetrij, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Murn Franc, posestnik, Vel. Orehek št. 20. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 1. oktobra 1942-XX. Zadr. I 113/31. Razna oblastva Št. 18550/1942-XX. 631-3-1 Nabava kablov in kabelskega materiala. Pokrajinsko poštno, brzojavno in 'telefonsko ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za nabavo 2200 metrov svinčenega in armiranega kabla in ostalega kabelskega materiala za izpopolnitev telefonskega omrežja v Ljubljani. Licitacija bo dne 26. oktobra t. 1. (d) 11. uri v pisarni ekonomskega odseka ravnateljstva, soba št. 42, Sv. Jakoba trcr 2/1. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni ravnateljstva v Ljubljana, soba št. 41. Pogoji se lahko vpogleda jo ali kupijo .po Liir 20.— v pisarni ravnateljstva. Pokrajinsko poštno, brzojavno in telefonsko ravnateljstvo v Ljubljani. Ljubljana 7.oktobra 1942-XX. Inšpektor: Dr. Mauri Vane 628 Notificazione. M‘i e andato srna rr.it o 1’indice delta Facolta teologica dell’Uni -.versita di Lubiana nilaeoiato nel 1938 al n oni e di «Josip Jadro-nja». Con la presente lo dichia-ro pri vo di valore. Giuseppe Jadronja * 630 Notificazione. Mi e andata fin ar rita la tanga n. 188.096/B del triciclo rilaectia-'ta dalla Direzione di Polizia dl Lubiana. Con la presente la di-chiaro ipriiva di valore. Massimiliano Jeras, commerciamte in Lubiana. Razno 628 Objava. Izgubil sem indeks teološke faikultete univerze v Ljubljani iz 1. 1938 na 'ime: Jadranja Josip. Proglašam ga za neveljavnega. Jadronja Josip * 630 Objava. Izgubila se je evid. tablica št. 188.096/B za tricikel, izdana od uprave policije v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno. Jeras Maks, trgovec v Ljubljani. 629 Notificazione. Ml e andata smarrita la targa n. 17089/B del triciclo riflasciata dalla Direzione da Polizia di Lubiana. Con la presente la di-chiaro priva di valore. Luigi Kavčič, officana mecoanica, Lubiana, via Tržaška 54. * 632 Notificazione. Mi e andata smarrita la earla di identita n. 002781 rilasciata il 2 maržo 1942-XX dal Municd-pio di Lubiana al nome di «Kor-dež Franc» di Laboviče. Con la presente la dichaaro priva di valore. Francesco Kordež 629 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico št. 17089/B za tricikel, izdano od uprave policije v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno. Kavčič Alojzij, meh. delavnica. Ljubljana, Tržaška c. 54. * 632 Objava. Izgubil sem osebno izkaznico št. 002781, izdano dne 2. marca 1942 od mestnega poglavarstva v Ljubljani na ime Kordež Franc iz Labovič, okr. Kamnik. Proglašam jo za neveljavno. Kordež Franc Editore: LAIto Commls«ar!»to per la provlncla dl Lubiana. — Radattore: Roberto Pohar In Lubiana. — Stampatore e proprletarlo: Stamperla »Merkur* 8 A In Lubiana — Oerente: O. Mlhalek In Lubiana Izdaja VItoki komisariat za LJublJamko pokrajino. — Prednik: Pohar Robert v Ljubljani. — Tlaka In zalaga tlakama Merkur d. d. v Ljubljani; pred ttavnlk: O. Mlhalek » Ljubljani.