DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Cellje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 45.	Sobota, 4. junija 1932.	Leto VII.
Rumunska vlada je odstopila. Ministrski predsednik Jorga se je naveličal vladati Rumunijo, ker manjka denarja. Zato je odstopil. Niti uradniških plač niso izplačali. Novo vlado sestavi najbrže Titulescu, ki je bil pozvan v Bukarešto.
Grof Bethlen se zopet pojavlja. Grof Bethlen je razvil v zadnjem času silno agilnost. S svojimi številnimi shodi išče popularnosti med narodom'., kar bi pomenilo, da namerava zopet prevzeti vlado. Njegovo geslo je nacionalna edinost. Posebno se skuša prikupiti kmetom s svojim razpravljanjem o kmetiškem gospodarstvu.
Kdor žali ogrskega upravitelja Horthyja. Meščanskošolski ravnatelj Geza Oszvald je razžalil državnega upravitelja Horthyja in častniški zbor. Sodni senat ga je obsodil na osem let ječe in 1800 Din globe ter izgubo državljanskih časti za tri leta.
Minister Jakoncig. Avstrijski trgovinski minister je bil do leta 19IS Slovenec. Njegov oče je bil namreč uradnik Slovenec ter je avtomatično sprejel avstrijsko državljanstvo 1918, ko je bil premeščen v Inomost. Ministru so socialni demokrati očitali, da je bil italijanski advokat ter da je šele po neki aferi dobil avstrijsko državljanstvo, ki pa ni dokazano. Njegov domovinski list je šele iz leta 1926. Zadeva je fašiste seveda pogrela in je prišlo v parlamentu do burnih prerekanj. — Po burni debati je k svojemu programu vlada dobila zaupnico z 82 glasovi proti 69 glasovom.
Dijaki beže z Dunaja. Tuji konzulati so pozvali dijake, ki študirajo na dunajski univerzi, da odidejo z Dunaja, ker so fašistični hakenkreuzler-ji pričeli izvajati teror. Take neumnosti morejo delati seveda le naivni in zabiti nacionalisti.
Značilno. Pri dunajskih občinskih volitvah so fašistični kandidati tako slabo izbrani, da ima njih veliko število — češka imena, dasi so fašisti ekstremni nemški nacionalci. Torej priseljenci še aktivno udeležujejo proti demokraciji in delavskim interesom.
Pred novo stavko na Poljskem.
Rudniški podjetniki v katoviških revirjih nameravajo zopet znižati rudarske plače. Vse rudarske strokovne organizacije so sklenile na svojih konferencah, da se podjetniški nameri najodločneje upro, eventualno tudi s stavko.
Zopet uspeh nemških fašistov. Pri volitvah v oldenburški deželni zbor so nemški fašisti znatno napredovali. Prej so imeli 19 mandatov, sedaj jih imajo 24. Socialni demokrati jih imajo 9, državna stranka 1, kmeti 1, centrum 7, komunisti 2.
Kdo je baron Franc v. Papen. Von Papen je doma na Vestfalskem.. Najprej je bil ulanski častnik, ob pričetku vojne vojaški ataše v Washing-tonu. Leta 1921. je bil izvoljen v pruski deželni zbor in je pripadal desnemu krilu centruma. Centrumu se je polagoma odtujeval. Na nekem zborovanju je rekel, da mora kancler voditi nacionalni kabinet, vlado, diktaturo na nacionalni podlagi. Njegov list je »Germania«. Pri svojem listu je zamenjal tudi urednika, ker je bil Prvi pristaš Briininga. Njegove besede so tudi: »Skrita kanclerjeva diktatura se mora osvoboditi parlamentarnih motenj.« — Vse to dovolj označuje novega moža, ki vodi nemško Politiko od'slej, — koliko časa, pa ne vemo.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===========
Desna kamarila v Nemčiji.
Briiningova vlada odstopila. — Baron Papen sestavil vlado. — Generalska in junkerska monarhistična reakcija.
V	Nemčiji se je izvršila pravzaprav politična reakcija. Kancler Brti-ning (centrum) je s svojo neoprezno politiko izgubljal tla in nazadnje, ko ni imel zanesljive večine v državnem zboru, je stopil k Hindenburgu in hotel dalje vladati z zasilnimi odredbami. Hindenburg je to zahtevo odklonil in kancler Briining je bil prisiljen odstopiti s svojo vlado. Pripomniti pa je treba, da je desna kamarila imela v Briiningovi vladi svoje zaupnike, ki so se o sedanjem političnem puču že vnaprej domenili. Puč je presenečenje za javnost, ne pa za kamarilo, ki je vzela vladno krmilo v svoje roke.
Briining je bil vsekakor Hindenburgov človek. Pozvan je bil 27. marca 1930 za kanclerja na priporočilo Treviranusa. Sledil je soc. dem. kanclerju Miillerju, ki je moral odstopiti zaradi delavskega socialnega zavarovanja. Že takrat so vodili štirje možje zahrbtno politiko proti vladi in nič bolje se ni godilo Brii-ningu. Politični »četverokotnik« so tvorili Hindenburg, Briining. Trevi-ranus in Groner, vsi bivši častniki. Gronerjev državni tajnik je pa bil general v. Schleicher. Iz Briiningove vlade so pa izstopili najprej justični minister Bredt (gospodarska stranka), potem Curtius zaradi nemško-avstrijske carinske unije. Oktobra 1931 je Briining podal demisijo, pa je postal zopet kancler. Kmalu pa sta izstopila še gospodarski minister Warmbold in končno še Groner. »Četverokotnik« je bil s tem razbit in naravna posledica je bila, da je naraščal nacionalni fašizem. Jeseni leta 1930 je Briining razpustil parlament, meneč, da bo pri volitvah razbil nemške nacionalce. Toda uraču-nil se je, zakaj dne 14. septembra 1930 je bilo izvoljenih 107 nacionalnih socialistov (prej samo 8). In od 14. septembra 1930 je Hitler vidno napredoval. Briiningova zasluga je torej, da so v Nemčiji nacionalni socialisti napredovali in danes ogrožajo že demokracijo in republiko.
Junkarji (agrarni veleposestniki), generali in težka industrija so ta položaj izrabili zlasti tudi z ozirom< na konflikt v vzhodni Prusiji, češ. da grozi »boljševizem« in pa ker je Briining pristal na Stegerwalflov predlog, da se kupijo v vzhodni Pru-
siji veleposestva v svrho kolonizacije. »četverokotnik« se je zaradi teh stvari razbil in generali imajo danes parolo, da je treba rešiti »državno avtoriteto«. Avtoriteta je predsednik republike in vojska, ne pa parlament. To je predvsem protidelavska politika.
Novo vlado sestavi baron Papen (desni centrum), ki bo pozval v vlado večinoma plemiče, agrarne veleposestnike in generale, ki se rekrutirajo iz stare cesarske monarhije in vojske, kar pomeni zaenkrat najbolj konzervativno in monarhistično reakcijo v Nemčiji1.
Ni še gotovo, kaj nova vlada namerava. Nedvomno bo nje prvo dejanje, da razpusti državni zbor in izvede nove volitve, če Hindenburg ostane pri tem, da je zanj sveta wei-marska republikanska ustava. Vprašanje je pa, kakšen bo ižid volitev. Ali bo ta kamarila kupila nacionalne socialiste ali ne in ali morda ne dela že sedaj z njeno moralno oporo. Ali ne bodo stari gospodje in generali segli po vojaški diktaturi? Grozi to. Že sedaj se pritožujejo proti raznim izdatkom za socialne dajatve, proti mezdam itd. Njih politika gre torej predvsem za profit in v drugi vrsti za »avtoriteto« v državi, ki jih ne bo ovirala pri profitarski gospodarski politiki.
Opozicionalne levičarske stranke niso presenečene. Pričakovale so iz-premembo in že danes naglašajo z vsem povdarkom najodločnejše ukrepe proti nezaslišani in grdi reakciji.
V	Nemčiji je reakcionarstvo sicer močno, naraslo je v zadnjih letih. Prepričani smo pa, da je ta moč trenutna, le kratke dobe, ker je naj-zdravejši element nemškega naroda vendar le demokratičen, ki' bo znal nesramni napad na republiko, na delavske pravice in na svoboščine naroda ob pravem času in v primerni obliki zavrniti. Več let se nahaja nemška socialna demokracija v hudi borbi z reakcijo. Danes je pa prišel trenutek, ko mora vsa demokracija na plan v interesu demokratične republike in naroda,
Nemci ne potrebujejo več ne ho-henzollernskega cesarja in ne vojaške diktature. Zreli so. da se sami demokratično vladajo. To mora dokazati najbližji razvoj.
Zahteve francoskih socialistov
in pogoji sodelovanja v vladi.
Francoski socialistični kongres, ki je zboroval v nedeljo in pondeljek, je sprejel resolucijo o pogojih, ob katerih bi socialistična stranka sodelovala v levičarski vladi, s 3862 glasovi. Proti resoluciji je bilo le 154 glasov.
Resolucija obsega naslednji minimalni program:
1. znižanje vojnega proračuna na višifio iz leta 1928:
2. takojšnjo nacionalizacijo vseh tovarn, ki izdelujejo vojni materijah
3. vravnoteženje proračuna, ne da bi se znižala socialna bremena in pokojnine;
4. kontrola bank;
5. ustanovitev osrednjih zalog za gnojila in žito;
6. nacionalizacija železnic;
7. obvezno zavarovanje za nezaposlenost;
8. štirideseturni delovni teden, ne da bi se znižale mezde in splošno politično amnestijo.
Minimalni program socialistične stranke nikakor ni pretiran v današnjih razmerah niti za meščanske stranke. Programu se upira vsa meščanska in denarna javnost. Močna je francoska vojna industrija, železniške družbe in industrija, ki vse vodi dejansko bančno-finančni aparat. Da bi ti ljudje, dokler imajo še moč, izlepa dopustili podružabljenje navedenih podjetij, opustili oboroževanje in se izrekli za socialno varstvo delovnega naroda, ne bomo pričakali. Delavstvo si mora osvojiti samo politično moč.
Herrlot sestavi radikalno vlado.
Levičarski meščanski kabinet v Franciji.
Novo francosko vlado sestavi radikalna stranka sama. ker desničarjev Herriot ne mara v svoji vladi, socialističnega programa pa z ozirom na druge stranke ne sprejme.
V revirjih delo zopet počiva.
Baje vsled pomanjkanja naročil.
Iz revirjev TPD prihaja vest, da je družba te dni ustavila delo v premogovnikih in poslala vse rudarje na brezplačen dopust.
Družba pravi, da je k temu bila prisiljena, ker državne železnice ne naročajo nobenega premoga več. Ali se zavedajo merodajni krogi, kaj pomeni pognati tisoče ljudi z družinami vred v bedo in lakoto?
Nova nemSka vlada.
Aristokracija in veleposest na krmilu države.
Baron Franc v. Papen je sestavil novo nemško vlado. Papen je v novi vladi kancler, notranji minister baron Gayl, vojni general v. Schleicher, gospodarski dr. Wannbold, prehranjevalni baron v. Braun, poštni in prometni Eltz v. Rtibenach, pravosodni dr. Giirtner, zunanji bo baron v. Neorath, za delo dr. Gordeler. Minister za finance še ni imenovan in bo najbrže grof Schwerin-Gros-sigk.
V novi vladi imajo absolutni vpliv pruski aristokrati in nemški finančniki. Nova vlada hoče baje voditi zunanjo politiko v dosedanji smeri. Vlada bo imela oporo v nekaterih desničarskih strankah. Ni pa še gotovo, ali bo centrum podpiral novo vlado ali ne, ker je bil Briining predvsem zaradi Stegervvaldove politike glede kolonizacije na Vzhodnem Pruskem tako hladnokrvno izigran.
Hitlerjevi fašisti so zadovoljni z razvojem. Z vlado še ne bodo sodelovali. Pač pa se utegnejo vršiti jeseni volitve in po novih volitvah vstopijo nemški fašisti v vlado. Sami pravijo, da je s to vlado zanje prebit led, da pridejo do oblasti.
Hindenburg meni, da bo nova vlada dobila podporo pri nacionalnih socialistih in nemških nacionalcih, dočim bi se centrum pri glasovanjih vzdrževal glasovanja. Vlada bi na ta način imela v državnem zboru en glas večine, kar je pa premalo, ker nova grupacija daleko ni zanesljiva.
V inozemstvu je nova vlada napravila slab vtis. Francoski listi pravijo, da je Papen mandatar vojaške kamarile in pripravlja pot Hitlerju. Amerikanski listi pa imenujejo novega kanclerja vojnega vohuna, ki ga je Amerika, ko. je bil vojni ataše v Zedinjenih državah, med vojno Izgnala.
#
Socialna demokracija In nova nemSka vlada.
Soc. dem. parlamentarna frakcija je izdala komunike, v katerem po-vdarja, da so padec Briiningove vlade povzročili izvenparlamentarni neodgovorni krogi in s tem povečali notranjo in zunanjo politično krizo. Način sestave nove vlade je v nasprotju z interesi nemškega naroda ih ne jamči za ohranitev socialnih pridobitev, zlasti pa za ohranitev pravic nezaposlenih. Nova vlada je izbrisala tudi za inozemstvo zadnjo trohico zaupanja, ki ga je imela Nemčija. Soc. dem. stranka je trdno odločena voditi boj proti socialnore-akcionarnemu prevratu, proti inflacijskim eksperimentom in proti vsakemu napadu na ustavo in demokracijo, izrekajoč novi vladi svoje največje nezaupanje in ji napoveduje najostrejšo borbo do skrajnih parlamentarnih konsekvenc.
Gospodarski parlami
(K občnemu zboru Zve
5.	junija t. 1. bodo zborovali v Ljubljani delegati delavskih zadrug vse Jugoslavije, k! se bodo zbrali na občnem zboru Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani. V današnji dobi, ko se kapital in kapitalistične organizacije sploh, združujejo v mogočne mednarodne kartele, truste, koncerne in druga udruženja, ki naj v državnih, meddržavnih, kontinentalnih ali celo svetovnih zvezah urejujejo in utrjujejo gospodarske postojanke kapitalističnega družabnega in gospodarskega reda, je edinT protiutež temu gospodarskemu združevanju kapitalistov gospodarsko združenje izkoriščanih delavcev-konzumentov, oz. lastnikov delovne moči ter faktičnih izdelovalcev dobrin, vendar pa po današnjih ureditvah samo posestnikov borega zaslužka, če ga sploh kaj je.
Naše zadružništvo narašča. Lani je pristopilo k Zvezi 6 novih zadrug, letos 8. Odi teh so štiri stare, ki doslej niso bile organizirane. In od teh 14 zadrug jih je bilo deset izven Dravske banovine. Sploh se je začelo delavsko zadružništvo v izvenslo-venskih krajih nenavadno širiti in poleg 18 zadrug, ki so pristopile k Zvezi v zadnjih treh letih, se jih ustanavlja v krajih izven Dravske banovine še kakih deset. Delavstvo po teh krajih je spoznalo pomen zadružništva, in zdi se. da hoče dohiteti, kar je prej zamudilo. Seveda bo treba to delo vršiti z vso previdnostjo, da ne bi kaki polomi zaradi naglice pokvarili vsega, kar se je s težkim delom doseglo. Zadrug imamo zdaj 72, od tega 52 v Dravski banovini, 11 v Savski (10 Zagreb, 1 Osijek), 3 v Drin-ski banovini (2 Sarajevo, 1 Vinkovci), 1 v Dunavski banovini (Vel. Bečke-rek), 1 v Vrbaski banovini (Banja Luka) in 2 v okolišu avtonomnega mesta Beograda (Zemun, Beograd). Po panogah so te zadruge: 10 konzumnih, 21 produktivnih, 15 denarnih, 18 stavbnih, stanovanjskih in Delavskih domov, 3 tiskovne in 5 raznih. Te zadruge delujejo pač po svoji moči in
Privatne in dr2avne 1 mednarodna trs
Nadzor nad izt
Vprašanje privatnega in državnega izdelovanja vojnega orožja in mu-nicije se omenja v členu 8 pogodbe Društva narodov kot problem, ki se ne da ločiti od vprašanja razorožitve. »Težki pomisleki« in »hude posledi-ce« privatnega izdelovanja orožja, o katerih so govorili že pred 1. 1914, obstojajo od 1. 1918 dalje in so še bolj resni, kakor so bili takrat. Logična rešitev tega problema tiči v tem, da sc privatno Izdelovanje orožja popolnoma prepove, in borba mora iti za 'tem, da se podržavi in uvede javna kontrola nad vsemi podjetji, ki izdelujejo orožje.
Angelo Cerkvenik:
ROSA. 35
(Povest.)
— Gospod doktor, zdravnik ste! Saj menda ne boste hoteli postati morilec in celo morilec, ki zavedno mori... mori s premislekom ...
Stresel se je:
— Kaj, vi veste?
— Vidim, gospod doktor: umoriti jo hočete in verujete, da boste sto-Tili dobro delo.
— Umoriti? Saj se je niti dotaknil ne bom.
— Gospod doktor, poglejte jo, kako je lepa, kako vsa bela. Ce bi bila jaz Bog... dala bi ji, da živi tisoč let. še več ... tisoč in tisoč ... Gospod doktor, pozneje kdaj si boste morali očitati, da ji niste hoteli pomagati, da ste jo s svojo pasivnostjo umorili, da ste napravili nekaj ostudnega, da ste grešili proti človeku.
— Proti človeku? Tanja ni človek, zver je!
Rosa je prebledela, stopila je bli-
nt našega delavstva.
; gospodarskih zadrug.)
zanimanju delavstva za njegove interese.
Nekaj primerov o delu in uspehih tekom dveh let:
			1930	1929
število vseh' članov			25.313	24.071
prodano	blago	pribl. 59,380.000		58,268.000
vplačani	deleži	pribl.	5,067.000	4,826.000
hranilne	vloge	pribl. 24,598.000		21,281.000
skladi		pribl.	2,893.000	2,602.000
denarni	promet	pribl.356,590.000		426,000.000
uslužbenci		pribl.	446	447
posojila članom		pribl.	8,927.000	6,515.000
Te zgornje številke — dasi žal še niso naj novejše in segajo nekako v početke krize — nam jasno kažejo, kakšnega, faktorja v gospodarskem življenju našega delavca in kakšnega faktorja v narodnem gospodarstvu naše države že predstavljajo naše zadruge, kljub temu, da je med delavstvom toliko nerazumevanja. 1» če bi še vsi oni delavci in nameščenci, ki so že člani naših zadrug, postali iz papirnatih vojakov aktivni in zavedni člani in če bi še ostali zavedni delavci pristopili k zadrugam- in izpolnjevali tam, svoje dolžnosti, kaj bi pomenilo lahko naše zadružništvo pri nas in kako bi ono vse drugače predstavljalo delavsko, gibanje naših dežel. Saj je celo v Sloveniji zadružno organizirana komaj Vi sedanjega oz. samo V« normalnega članstva pri OUZD. In ko bi odšteli od članov še rudarje, težko železno industrijo, železničarje, državne nameščence, in vse, ki pri OLJZD niso zavarovani, kako bi se ta odstotek še poslabšal!!
Dovolj naj bo. Občni zbor Zveze naj sklepa po možnosti tudi o vseli teh problemih, poglobi naj se vanje in naj jih prouči. Potrebno je to tako za korist zadružnega, še bolj pa v korist delavskega gibanja kot celote. Glejmo, da bomo čimp*rej izpopolnili našo zadružno organizacijo, da bomo čimprej pripravljeni.
Cvetko Kristan.
rornice za oroije ter »vina z orožjem.
tavanjem orožja.
Nadalje je v zvezi s tem problem mednarodnega trgovanja z orožjem in municijo. V tem pogledu se obotavljati je danes še bolj nedopustno, kakor prej. Da se zagotovi izpolnjevanje splošne pogodbe glede razorožitve, se mora, neglede na izvrševano kontrolo po posameznih deželah, ki jo more izvrševati resnično samo demokracija, izvesiti tudi stroga mednarodna kontrola, ki mora bdeti nad privatnim in državnim izdelovanjem vojnega materijala, kakor tudi na mednarodno trgovino z orožjem.
Da bo imela akcija, ki jo ima de-
že k njemu, ga prijela za roko in ga prosila:
— Rešite njo, rešili boste tudi mene! Ce bo umrla, mi bo vse življenje težko. Nikjer ne bom našla miru. Venomer me bo zalezovala misel, da sem jo namenoma zvabila semkaj, da bi prišel njen mož za njo, jo našel v družbi z mojim možem in jo pobil. Gospod doktor... zdi se mi, da je res bilo tako... Ta misel me je obšla, preden sem sklenila odpotovati. Da, tudi ta misel... Grda sem1, hudobna, a zdaj ko so posledice zločina tu ... ne, ne, gospod doktor ... rešite — mene!
Pokleknila je predenj.
Naglo jo je dvignil in začel poveljevati.
Rosa je mirno in spokojno stregla.
— Eh, Tanja, tvoj mož je bil tepec. Aktiven oficir, komaj kapetan, pa strelja, kakor da je že general... Ampak, z očesom ne vem, kako bo, golobica moja... Res, ne vem. No; nič ne de. Med slepimi boš še vedno dobro videla. Nikar ne govori, nikar ne pripoveduj! Saj vem, da ti nič ni za tisto oko! Za lepoto ti gre! Nič se ne boj, dandanes je to kaj lahka
lavstvo voditi v tej zadevi, dejanski uspeh, mora tozadevna konvencija državam prepovedati kaznovanje objav o fabrikaciji orožja in municije. Iz vseh teh razlogov se mora zahte-
Doma in
Pri nas pravijo. Svetovna gospodarska kriza se nas ne tiče mnogo. Gospodarska kriza se je pričela najprej v velikih industrijskih državah in te jo morajo najprej odpraviti. Kriza in nezaposlenost pri nas je le posledica razmer drugod. To stališče je pa napačno. Tudi pri nas narašča gospodarska kriza in nezaposlenost. To dokazuje, da so današnje razmere v vziročni zvezi med seboj po vsem svetu. Zato je problem svetovna zadeva. Vse države so dolžne sodelovati z vso aktivnostjo na tem problemu. Delo, opustitev carinskih mej, razorožitev, odpis vojnih bremen, to vse so važne stvari in vse države so dolžne v tem smislu sodelovati.
Narodna skupščina bo zopet zborovala. Seja narodne skupščine v Beogradu je sklicana na dan 6. junija. Senat pa utegne imeti zopet svojo prvo sejo dne 13. junija. — V ponde-ljek ima sejo senatni odbor, ki pro-učava zakonski načrt za pobijanje draginje. Senatu se zdi načrt poslanske zbornice — prestrog in mu hoče dati milejšo obliko.
Velika nesreča v Litiji. Nad Litijo so imeli na hribu Sitarjevec rudnik za svinec, ki je bil znan že v srednjem veku. Rudniška družba je še pred dvemi leti zaposlevala okoli 200 rudarjev. Konkurenca in kriza pa je prisilila družbo, da je obrat ustavila. Rove so zadelali. V rovih pa se je nabirala voda, ki je v četrtek zjutraj zaradi pritiska odtrgala del hriba in se zlila po bregu na Litijo. Zemlja v rovu je namreč ilovnata in voda ni mogla pronicati ter je zastajala v rovih. Ogromne množine vode so na ta način zdrvele na Litijo ter odnašale s hriba zemljo, drevje in kamenje. Namesto prejšnje boste nad Litijo je sedaj gola, globoka izseka. Voda je poplavila vse vrtove in nanesla visoko plast zemlje in kamenja. Veliko škodo imajo zlasti trije posestniki. V hiši gostilničarja Brena je stala voda do enega metra višine. Gasilci in prebivalci so takoj prijeli za delo.
Nošenje zelenih samoveznic prepovedano. Srezko načelstvo v Kranju je prepovedalo nošenje zelenih samoveznic. Prekršilci te naredbe bodo kaznovani z denarno globo do 500 Din, oziroma tudi z zaporno kaznijo.
—	Prepoved je bila izdana vsled razburljivih dogodkov na shodu bivšega poslanca župnika Barleta v Šenčurju pri Kranju. Župnik g. Barle je medtem, kakor znano, odložil svoj' poslanski mandat.
Otvoritev gospodarske prireditve. Otvoritev XII. Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost živo zanima za to impozantno in splošno jugoslovansko gospodarsko institucijo. Za ta ve-
stvar! Preskrbim ti tako čudežno lepo oko, da ne boš vedela, na katero oko ne vidiš!
Smehljal se je, požvižgaval neko dunajsko poulično popevko, sernter-tja robato zaklel, ter mirno delal.
Rosa, ki ga je dobro poznala, je bila vesela, ker je vedela, da ni več vedel, koga ima pred seboj, vedela je, da se je zbudila v njem »zdravniška zver«.
Nehote se je spomnila, kako je 1. 1918 pohajkoval po bolnišnici in vzdihoval:
— Ti bedasti Rusi! Mir so sklenili! In kakšen mir, strela gromska! Da živi Peter Veliki... la bi bolj -ševike naučil kozjih molitvic! On bi jim. že dal mir... večen mir bi jim dal! Kaj naj počnem... Oni so delali s kroglo, mi z nožem'... železo proti železu ... to je pravilo v življenju. Strup s protistrupom.
Nenadno se je obrnil k Rosi:
— Sestra Rosica, operacija bo uspela. Kaj menite: če ji odrežemo košček trebuščka, ali bo to škodilo njeni lepoti? Glejte to črevo, ki je vse preluknjano, ji bom odrezal... Bog ve, kako bo na sodni dan našlo
vati do popolne razorožitve strogo nadziranje in ureditev privatnega izdelovanja orožja in mednarodne trgovine z njim.
po svetu.
lesejem se je priglasilo mnogo domačih in tujih razstavljalcev. Lahko rečemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno velesejmi vzdržujejo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, bude zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 4. do 13. junija t. 1. XII. Ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakenju poedincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma se boste vračali z novimi čuvstvi, polnimi ljubezni do domovine, katere blagostanje je odvisno od čimvečjega razvoja našega narodnega gospodarstva.
Na prvi pogled je simpatičen človek, iz čegar line kože na obrazu in rokah brez lišajev in guib se da sklepati na snago in nego. Skrbni ljudje uporabljajo zato sauno medicinsko zanesljiva sredstva kot so: Fel-lerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rajst las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), dalje Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (5 kosov Iranko 52 Din). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Fellcr, Stubica Donja, Elza-trg 383, Savska Banovina.
*
Grčija internira politične opozi-cionalce. Grška vlada je internirala generala Pangalosa in dvanajst njegovih pristašev na raznih otokih. Pangalos je interniran na otoku Krfu. Predsednik vlade je izjavil, da mu je žal, da je vlada morala to storiti, ali bilo je potrebno, da se Grčijo obvaruje pred diktatorskimi in fašističnimi akcijami in da se ohrani Grčiji popolna notranja svoboda.
Rumunski upokojenci so na svojem shodu v Temešvaru sklenili, če jim vlada kmalu ne izplača zapadlih pokojnin, prrrediti pešpohod upokojencev iz cele države v Bukarešto.
Ljublfana.
m splošno željo flehnstvo
bo uprizoril delavski oder »Svobode« v pondeljek, 6. junija t. 1.. ob 20. uri v opernem gledališču reprizo prve slovenske kolektivne drame
»Hlapec Jernej in njegova pravica",
ki je žela ob premijeri velikanski uspeh. Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji od 1 Din do 20 Din. So-drugi, ne zamudite te predstave, oglejte si dramatiziran Karl Marxov manifest.
PRI SLABOSTI
par kapljic Fellerjevega, bolečine pomirjujočega blagodišečega Elsafluida na sladkorju ali v mleku, je še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din ipovsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska Banovina.
pot v svoj trebuh. Kam neki bo zdaj šlo to črevo? V pekel ali v nebesa? Pravoslavni nimajo vic;; v vica tedaj ne. V nebesa naj gre! Naj tam rezervira prostor za njo, ko bo še sama prišla za črevesom.
Rosa, ki je bila na takšne in podobne nedolžne neslanosti navajena, se je smejala.
— Nekje sem- čital, da Hotentoti ... da, Hotentoti, če se ne motim — in če se motim, je prav vseeno — sem čital, da Hotentoti verujejo, da je duša v črevesju... Tanja brez duše! Samo če smo pravo črevo zadeli !
Po daljšem premoru se je zopet oglasil:
— Veste, ta vaša svobodna ljubezen — ne, ne gre mi v glavoj Saj veste, da nisem- skropulozen. Če se greh že zgodi, rad oprostim, a da bi moral dati grehu odvezo že v na-qrej, tako rekoč nekaj na račun, ne, to mi nikakor noče v glavo!
— In vendar živite tudi vi, gospod doktor, nekako v svobodni ljubezni.
— Ampak jaz sem zdravnik!
— In?
Nadurni zaslužek pri akordnem delu.
Zanimiva odločba okrožnega sodišča v Mariboru.
Del. mladinsko akademijo
priredi »Svoboda« v Ljubljani v soboto, 4. junija 1932, ob 17. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored bo zelo lep in pester. Nastopijo otroci z deklamacijami, s solo-petjem, z igro-enodejanko, s šaljivimi nastopi. Zanimiv bo mali »jazz-band«, ki ga igrata Zorko in Vojka Prelovec. — Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji in je cena zelo nizka, samo da se krijejo stroški, in sicer stojišče 1 Din in sedeži 2 Din. Starši, pripeljite svoje otroke, da se razvesele in pozabavajo.
Pismo iz Francije.
Lievin, dne 22. maja.
Cenjeni sodrug urednik!
Tudi za nas je že čas, da se oglasimo. Zato prosimo za nekaj prostora v naši ljubi »Delavski Politiki«. Težka je naša roka in okorna, zato se malokdaj pripravimo k pisanju. Pa še to, kar bi imeli poročati, ni nič razveseljivo.
Vražja pošast, ali kakor ji pravijo z umetnim imenom kriza, tudi nam ni prizanesla, čeravno smo se je precej časa izogibali. Najprej so nam na dokladah odtrgali 15%, Potem smo pa pričeli praznovati tako, da napravimo 9 do 10 šihtov na 14 dni. Tudi pri akordu trgajo, kjer se le da, zraven pa priganjajo, kakor da bi šlo za stavo. Če pa kdo ne more vsega narediti, kolikor paznik (porion) zahteva, ti pa takoj obljubi, da ti bo »klaso« vzel, kar pomeni, da boš iz kopača postal učni kopač, kar pa se pri plači precej pozna. Pritožit se pa nimaš kam, ker nimamo nobenih pravic, temveč samo dolžnosti. Kar se pa tiče drugih inozemcev, so vsi precej na boljšem, kakor pa mi Jugoslovani. Poljaki na primer imajo jako dobro konvencijo, sklenjeno s Francijo. Oni so enakopravni s francoskimi tovariši-rudar-ji. Njihove žene dobijo porodnino, kakor Francozinje; tudi dobivajo od občin podporo, a mi imamo figo. Kar se tiče starostnega zavarovanja, imajo drugi že vse urejeno, da se njim ni potreba bati, kaj bo na starost. Mi pa bomo prišli v breme našim občinam, katere morajo že itak dovolj siromakov vzdrževati.
Naša sekcija »Sindikat des Mineurs du Pas de lalais« je že poslala tozadevne resolucije na pristojna mesta, glede ureditve tozadevne konvencije pa se do danes še ni ničesar uredilo. V nekem meščanskem listu smo čitali, da je bila od zastopnikov obeh prizadetih držav že podpisana nekakšna konvencija, nakar smo mi intervenirali pri jugosl. konzulatu v Lilleu, kateri nam je pa odgovoril, da je konvencija bila podpisana 7. novembra 1931, a ni sprejeta in potrjena s francoske strani. Zato apeliramo na vse one faktorje in na vso jugoslovansko javnost, da poskrbi, da se ta stvar že vendar enkrat uredi, ker bi bila po našem mnenju sramota za vse, da bi rudar, kateri je pustil vso svojo energijo v jami in plačeval vso dobo svojega dela za zavarovanje, moral na svojo starost še beračiti od hiše do hiše.
Da si, kolikor mogoče medsebojno pomagamo, smo si rudarji ustanovili razna društva, katera imajo namen lajšati trpljenje svojim članom s podporo ob bolezni. Takšno društvo imamo v Lievinu, katero je bilo ustanovljeno leta 1928 z imenom Slovensko rudarsko podporno društvo »Prostost«, katero lahko služi za vzor ostalim društvom. Njega predsednik je rudar Alojz Gumzej, ki ga z vnemo vodi že od začetka leta 1929. Njegov namestnik je pisec teh vrst. Društvo je izplačalo do danes na raznih podporah in posmrtninah 13.933 frankov.
Pa tudi na kulturnem polju se udejstvujemo. Priredili smo že par iger, katere so dobro uspele, tudi gmotno prav dobro, kljub krizi. Le to je škoda, ker nam primanjkuje slovenskih oderskih del. Tukaj jih ne moremo dobiti, če pa v domovino pišemo, pa še največkrat odgovora ne dobimo. Smo pač izgnanci in tako si pomagamo, kakor si pač znamo.
Silno si želimo ustanoviti svojo knjižnico, v kateri bi bilo nekaj proletarskih pisateljev zastopanih, pa ne vemo prav, kam bi se naj obrnili. Morebiti bi nam centrala »Svobode« zamogla v tem slučaju nekaj pomagati, ali mogoče Delavska zbornica ali kaka druga kulturna ustanova. Imamo v blagajni strokovne organizacije par sto dinarjev na razpolago, za katere si mislimo nakupiti nekaj knjig. Kdor bi hotel v tem slučaju dati kakih pojasnil, naj piše na naslov: Čebul Justin, Rue de la Liberte No. 67, Lievin, Foss. 16, Pas de Calais, France.
(Op. ur. Vaše pismo smo odstopili Delavski telovadni in kulturni zvezi »Svobode« v Ljubljani, Miklošičeva cesta (poslopje Delavske zbornice). Na ta naslov tudi sporočite Vaše posebne želje, ki jih še imate.)
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem meseca že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!.
V	mnogih slučajih delavskih tožb za 50% pribitek nadurnega dela, so delodajalci ugovarjali pri akordnem delu, da akordanti nimajo pravice do 50% poviška, češ, da se njihovo delo ne da kontrolirati po urah in da itak dobijo delavci v akordu večje plačilo.
Zakon o zaščiti delavstva pa v § 10 izrecno določa, da je treba plačati
vsako prekočasno delo,
torej tudi v akordu s 50% višje od rednega in da se pri akordantih smatra za normalno plačo 1 ure 48., 54. ali 60. del povprečnega tedenskega zaslužka. Ti deli so različni po tem, če je dovoljeno tedensko 48-, 54- ali 60-urno delo.
Tožba akordantov proti »Granitolomu«.
Poročali smo že svoječasno, da je tožilo več delavcev podjetje kamnoloma »Gra-nitolom« v Ribnici na Pohorju na plačilo 50% poviška za nadurno delo. Podjetje je najprej ugovarjalo, da je sezijsko, podvrženo vremenskim neprilikam, da dela le sezonsko in vsled tega delavci nimajo pravice do 50% poviška za nadure. Ta ugovor je sodišče zavrglo in ugotovilo, da je »Granito-lom« čisto industrijsko podjetje, ki dela ob vsakem vremenu in vsakem letnem času ter je vsled tega dovoljen le 8 urni delavnik in se morajo vse delovne ure preko 8 ur plačati s 50% pribitkom.
Novi ugovori proti akordantom.
Nato pa so prišle na vrsto tožbe za nadure delavcev, ki so delali pri »Granitolomu« v akordu. Tu pa je podjetje ugovarjalo, da so morali delavci vsled vremenskih neprilik večkrat delo prekiniti, tako da navzlic naduram čez 48 ur tedensko, vendarle, če se vzame celo leto kot enota, delavci povprečno niti po 8 ur dnevno niso delali in že radi tega nimajo pravice do pribitka za nadure. Tudi so baje akordanti večkrat prihajali na delo pozneje in odhajali, kakor se jim je pač zljubilo in kakor so imeli pač druge opravke.
Sodba okrajnega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, kjer so bde tožbe vložene, je najprej ugotovilo, da »Granitolom« ni sezonsko podjetje, ampak industrijsko, kjer se mora vsako nadurno delo preko 8 ur plačati s 50% pribitkom'. Kljub temu pa je sodišče tožbo akordantov zavrnilo in utemeljilo to sledeče:
Šele, kadar je delavec izpolnil vsak dan redno svojih 8 delovnih ur, sme zahtevati 50% povišek preko teh 8 ur na dan. Ne gre pa, da bi delavec-akordant opravil danes po dve ali tri ure, šel potem po svojem domačem poslu, misleč, bom pa jutri delal 12 ur in zaslužil s 4 nadurami toliko 50% poviška, če je delal prvi dan 3 ure, drugi dan 12 ur, skupno tedaj 15 ur, mu manjka s tem še 1 ura do polnega 8 urnega delavnika in tako je treba seštevati vse ure celega leta, razen opravičljivega zadržka vsled bolezni ali nepredvidnih dogodkov. To bi bilo izkoriščanje s strani delavca v škodo podjetja. Zakon pa varuje delavstvo le v tem smislu, da ga podjetje ne izkorišča, da torej dobi svoj 50% povišek, ko je izpolnil s svoje strani vse, v okviru zakona, tedaj delal ves svoj 8 urni dan. To pa velja za delavce-akordante in neakordante enako, ker akordant je plačan več v toliko, da več izgotovi. Ker pa je razvidno iz mezdnih seznamov, da tožnik še od daleč ni delal vsak dan 8 ur, v nekaterih 14 dnevnih razdaljah več kot 8 ur dnevno, v drugih Pa mnogo manj, in to manjkajoče število presega one nadure, je razvidno, da še od daleč ni delal vsak dan 8 ur. Zato je bilo tožbo zavrniti.
Pritožba na okrožno sodišče.
Proti tej sodbi pa so se delavci pritožili po odvetniku g. dr. Avg. Relsmanu v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru je res prizivu ugodilo, prvostopno sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvemu sodišču v ponovno razpravo in razsojo.
Kako se Izračuna 50% povišek pri akordantih?
Okrožno sodišče je svoj sklep o razveljavljeni sodbi ugotovilo med drugim s sledečimi razlogi:
Toženo podjetje »Granitolom« ni izključno sezijsko. Vsled tega velja za toženo podjetje 8 urni delovni čas in se mora po § 10 zak. o zaščiti delavstva plačati vsako delo preko 8 urnega delavnika s 50% poviškom tako redno zaposlenim delavcem, kakor tudi akordantom. Akordantom pa se določi 50% povišek z izračunanjem normalne plače 1 ure z 48., 54. in 60. povprečnim delom tedenskega zaslužka. Koliko prekočasnega dela je kateri delavec izvršil, se da ugotoviti iz mezdnih zapiskov, davčnih knjižic in tudi zaslišanjem strank.
»Pri akordantih pa je treba izračunati in vzeti za podlago prekočasnega 50% zaslužka, določbo § 10 cit. zakona, po kateri se vzame povprečni tedenski zaslužek na ta način, da se sešteje zaslužek vseh ugotovljenih delovnih tednov.
Če je znašal n. pr. pri akordnem delu prvi teden 400 Din, drugi teden 350 Din, tretji 450 Din in tako naprej, je vse te zneske sešteti in deliti s številom ugotovljenih tednov. Nato je dobljeni rezultat deliti s tedenskim delovnim časom v urah, v predmetnem slučaju 48, na kar se dobi znesek, ki odgovarja normalni plači mezdne ure, s katero se tedaj 50% povišek pri akordantih lahko izračuna. Kedaj pa so delavci-akor-dantje prihajali in odhajali na delo, pa so ponudeni dokaz po pričah in tudi eventuel-nem zaslišanju strank, kar bi moralo pravdno sodišče izvesti in tako točno ugotoviti število nadur.
Ker je tedaj pravdno sodišče pomotoma vzelo proračunsko bazo za izračunanje naduram odgovarjajočega 50% poviška, je treba tozadevno prvosodno postopanje, kakor obrazloženo, dopolniti in ker niso podani pogoji § 496 c. p. r. zadnji odstavek, vrniti zadevo I. sodniku v ponovno razpravo in razsojo.
Pripomniti je tudi, da je tožena stranka celo sama koncedirala po svojih zapiskih, koliko nadur bi bil tožnik izvršil, če bi bil delal kakor delavci-neakordanti ter ostane pravdnemu sodniku neglede na izredne dokaze o tem, še vedno na prosto dana uporaba določbe § 273 c. p. r.«
Razlika med okrajnim in okroinlm sodišiem.
Ne letno, ampak tedensko obračunavanje nadur.
Okrajno sodišče v Marenbergu je bilo torej mnenja, da ima delavec pravico do 50% poviška šele tedaj, če je delal skozi celo leto povprečno vsak dan najmanj 8 ur. Po tej sodbi marenberškega sodišča bi se morale sešteti delovne ure vseh delovnih dni v letu in če bi se potem izkazalo, da je imel delavec povprečno dnevno več kot 8 ur, bi dobil za tiste ure 50% povišek.
Okrožno sodišče v Mariboru pa je kot prizivno sodišče odločilo nasprotno: Obračunavanje delovnih ur se mora vršiti pri akordantih v smislu § 10, 2. odstavek, zakona o zaščiti delavstva tedensko, ne pa letno. V industrijskem podjetju, kjer je dopusten le 8 urni delavnik, ali tedensko 48 urni, se vsled tega smatra 48. del tedenskega delavčevega zaslužka za normalno mezdo. Polovica te normalne mezde pa je 50% povišek za opravljeno nadurno delo.
Primer:
Delavec je zaslužil v akordnem delu tedensko Din 240.— v industrijskem podjetju. Dopusten je torej tedensko 48 urni delavnik. Zato delimo tedenski zaslužek Din 240 z 48 in dobimo urno mezdo s 5.— Din. Polovica te normalne mezde, to je Din 2.50 znaša 50% povišek. Ce je moral delavec delati dnevno 10 ur, ima tedensko 12 ur in mu mora vsled tega plačati delodajalec še 12 krat 2.50, t. j. Din 30.— kot 50% povišek za nadurno delo. Ako pa je delal delavec	prihodnji	teden	morda	v pondeljek
samo	6 ur, a v	torek	12 ur in	druge dneve
zopet	redno po	10 ur,	ima ravno tako pravico	zahtevati	koncem tedna	povišek za
vseh 12 ur nadur tedensko. Če pa je naslednji teden delavec v pondeljek morda popolnoma izostal, a druge dneve delal dnevno po 10 ur, torej dnevno 2 naduri, ima tedensko skupno 50 ur, torej samo 2 naduri za ta teden; ako pa je morda tudi v torek ali kak drugi dan delal le 8 ur, potem ima skupno tedensko le 48 ur in nobene nadure.
V	akordu se torej poračunavajo normalne ure in nadure tedensko, ne pa letno.
Maribor.
Premikalni kolodvor na Teznu opuščen. Te dni je bilo premeščeno železniško premikalno osobje iz Tezna k raznim drugim službenim edinicam. dosedanji premikalni kolodvor je namreč železniška direkcija opustila. Prebivalstvo občine Tezno in sosednih vasi je doslej še vedno upalo, da se bo uresničila želja in da se bo na Teznu zgradilo železniško postajo za osebni promet, kjer bi poleg tovornega prometa bilo tudi postajališče osebnih vlakov. Ker je Tezno z okolico dokaj obsežno ter se na tem1 teritoriju nahaja tudi mnogo industrije, bi bilo gotovo umestno, če bi dobilo Tezno svojo kolodvorsko postajo, zlasti ker je mariborski glavni kolodvor zelo oddaljen. Namesto novega kolodvora pa je sedaj železniška direkcija ukinila še premikalni kolodvor. S tem pa je padla tudi vsaka nada, da bi v doglednem času zainteresirano prebivalstvo doseglo postavitev postajališča na Teznu, zato je razočaranje tem večje.
Akcija za moderno higijensko mlekarno v Mariboru. V sredo, dne 1. t. m., se je v mestni posvetovalnici vršila anketa, ki jo je sklicala mlekarska zadruga za Maribor in okolico, kjer se je sklenilo, da se bo v doglednem času v Mariboru ustanovila moderna higijenska mlekarna, ki naj bi imela svoje prostore v pivovarni »Union«.
Podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru
vabi vse svoje člane in članice na skupni ogled novih prostorov OUZD, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. t. m., ob pol 10. uri. Zbirališče ob 9. uri v društvenih prostorih, Sodna ul. 9/II.
Podružnični odbor.
Vojaški nabori. Od minule srede se v Mariboru vršijo vojaški nabori, ki bodo trajali za mesto cel teden, za okolica pa 10 dni.
Hlapec Jernej in njegova pravica.
Ljubljana, 24. maja.
»To povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici godila z vsemi svojimi nekrščan-škimi krivicami in z vso veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine.«
Prav takšna je tudi istoimenska drama, ki jo je snoči vprizoril delavski oder »Svobode« v popolnoma zasedenem opernem gledališču. Takšnega navala naše gledališče že dolgo ni doživelo. Mnogi so morali oditi, ker niso mogli dobiti več prostora, da bi manifestirali za Jernejevo pravico.
Da, predstavo moramo imenovati manifestacijo za Jernejevo pravico, manifestacijo, kakršne še ni doživelo naše gledališče. Vihar odobravanja je bil tako mogočen, da ni fraza, če rečemo, da se je gledališče treslo v temeljih. Živo, odločno je zahteval Jernej svojo pravico. Ta drama je bila res na zunaj in znotraj kolektivna. In nobena bi ne mogla biti nikdar primernejša za prvo kolektivno slovensko dramo.
To Cankarjevo najboljše delo učinkuje samo po sebi — po svoji idejni sili, po naj-resničnejši dramatičnosti, najčistejši naravnosti, neprisiljenosti — obtožba je 'krivice, ki je Jernej ni smel nikdar imenovati. Toda nedvomno učinkujejo te Cankarjeve besede, ki še niso bile nikdar bolj žive, kakor so dandanes, še mnogo bolj, če jih izpregovori tako živo na odru Jernej — pravi, resnični Jernej, in če njegove besede odmevajo dvakrat podesetorjene ter če govori neštetim iz srca.
Režiser Ferdo Delak nam je postavil na oder res plastičnega, živega, iz notranjosti na ven oblikovanega Jerneja. To ni hlastanje po učinkih, nič rafiniranega, nič pretiranega in nobena hinavščina. Scenerije ni, ne kulis. Dovolj je živa beseda, ki je tako živa, da osredotoča vse v sebi. Ozadje je zastrto z rdečimi zastirali, na njem pa napeto platno za projeciranje slik, ki pri vsakem dejanju (sliki) zajamejo vso vsebino tistega dejanja v jedrnati karakteristiki. Pred začetkom predstave projecira napis na platno, ki je razpeto na spuščenem zastoru.
Igralci so prav za prav samo štirje, Jernej (Polde Demšar), Gostačev (Rado Hrovat), gosposka, ki jo je prikazal v vseh »instancah« Boris Božič, in 19 članski govorni zbor. Vendar tudi ta delitev vlog ni povsem točna, kajti vsi igralci so prav za prav le eno, nedeljivo telo, ki jih popolnoma veže v celoto dogajanje. Individualist izgine. Ostane samo duo: hlapec in gospodar. Tisti, ki išče pravico, in oni, ki jo tolmači. Antipoda, ki ne bosta nikdar poznala enake pravice. »Pravica je ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili.«
Tudi bi ne bilo prav, če bi hvalili igro posameznikov, s tem bi se grešilo proti smislu kolektivne drame. Nastopajoči so eno po zamisli drame in tudi po igri. V tem je del skrivnosti uspehov kolektivne igre — enotnost, ki naglaša bistvenost drame, ki učinkuje z dojemljivo silo, s silo, ki jo imenujemo sugestijo mase. Ko spregovori množica, te potegne za seboj. Navdihnjenje ter vzhičenje se te polasti, postaneš člen množice, z njo se spojiš. Množica govori z nešteto jezikov — a le en jezik, čuti le eno, misli s potencirano ognjevitostjo.
Pri takšni drami se človek ne more ubraniti misli, da je to nastop nastopajoče gledališke umetnosti in da gledališče ne bo podleglo filmu, temveč bo film služil gledališču. Kajti filmska tehnika ne bo nikdar dosegla tega, kar nevidno valovi med gledalci in živimi igralci, tistega fluida neposrednosti, ki je osnova povsem nepotvorje-ne dojemljivosti.
Živimo že v dobi, ki je skoz in skoz mrzlična, nemirna. Mrzličnost prehaja v ljudi, razbičani živci kar kriče po nemiru, v katerem bi se lahko razdivjali. Tempo življenja se stopnjuje — v vsem je nestrpnost. Tudi v gledališki umetnosti je zaspani ritem osovražen, neprivlačen. Ljudem je všeč živahnost, razgibanost, dejanje, nemir. Takšna igra jih lahko le potegne za seboj, zagrabi in osredotoči. Ljudje hočejo povsod življenja, življenja — in resnice! Iskrenosti! Hočejo, da pride do izraza to, kar vre v njih in neprestano išče izhoda.
Zato si je res težko, nemogoče misliti dramo, ki bi bolj ustrezala vsem tem zahtevam kakor Hlapec Jernej v sodobni Delakovi priredbi. To je dovolj izpričal popoln uspeh predstave,, uspeli, kakršnega še ni imela doslej nobena slovenska, pa najbrž ne tudi tuja drama.
Diapozitivi — ki so tako zgovorni — so L. Ravnikarjevi; med odmori je igral orkester Grafike, ki je po predstavi zaigral mar-seljezo. Predstave baje ne nameravajo ponoviti. — Sol.
Žalosten konec nesrečne ljubezni.
—	Nezakonska mati z otrokom vred v prostovoljno smrt. Iz Velenja smo dobili sledeče podrobno poročilo o žalostni usodi pokojne gdč. Marije 3lavčak iz Maribora: V nedeljo, dne 29. maja t. 1., se je pripeljala v Ve-enje iz Maribora gdč. Marija Plav-čak, 27 letna hčerka železničarja iz Zg. Radvanja pri Mariboru. Pripelja-a se je s svojim 3V2 leta starim nezakonskim sinčkom1 Mitjo, katerega oče se nahaja v Velenju. Marija Plavčak je bila finega in skromnega obnašanja in tudi njen 3 letni sinček Mitja je bil skrajno ljubek otrok. Nezakonska mati se je
Pristopajte k zadrugi
M
99
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te de lav ske zadruge.
m
VSAK TRGOVEC, OBRTNIK, GOSPODAR, GOSPODINJA POSETI
XII.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
4. — 13. JUNIJA 1932.
ZAKAJ? - Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga, polovltno voinjo na železnici, popust na parobrodih
m 700 RAZSTAVUALCtv, 40.000 m* RAZSTAVIŠČA ■
Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljska republike, higijenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju
Legitimacije po Din 30’— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in biljetarnah „Putnika“
PRENOČIŠČA PRESKRBLJENA
druge, ki so že prejeli in kateri še
nastanila v tukajšnjem hotelu g. Raka ter gostilničarki takoj podrobno potožila svoje gorje, ki jo je prignalo z otrokom v Velenje. Pokojna Plavčak je pripovedovala, da je prišla pred par leti v mariborsko bolnico, kjer se je spoznala z nekim tamkajšnjim zdravnikom in je to znanje kmalu postalo največje prijateljstvo, kojega posledica je bil tudi nezakonski otrok Mitja. Toda kmalu potem je ta ljubezen končala in Plavčakova je morala nastopiti sodno pot za alimentacijo svojega otroka. Svojega bivšega zaročenca ni mogla pozabiti in mu je posebno zamerila, da že preko dve leti ni nikdar obiskal otroka. Nato je naprosila gostilničarko, naj pošlje izročeni dopis bivšemu zaročencu, s katerim ga je vabila na razgovor v hotel, da ji pove, zakaj jo je zapustil in da naj pride pogledat otroka. Poslala je ponovno po njega, brez uspeha. Duševno stanje Marije Plavčakove se je proti večeru izredno spremenilo. Postajala je vedno bolj razburjena in je polagoma očividno izgubila duševno ravnotežje. Naenkrat si je Plavčakova znosila v svojo sobo vse polno stvari ter pograbila v svoji razburjenosti in gotovo že v popolni duševni zmedenosti v pritličju hotela nož in z istim letela zopet v svojo sobo, se tam popolnoma zabarikadirala za vratmi in ista zaklenila, prerezala vrat otroku in sebi, ter se nato z otrokom vred pognala skozi okno na tla, kjer sta obadva obležala mrtva, v zgodnjih jutranjih urah. Od vse povsod prihajajo vesti, da je bila pok. Marija Plavčak vzgledno dekle in dobra mati svojemu otroku, da pa ni mogla preboleti svoje zgubljene ljubezni in mladosti, ko je stala sredi življenja sama z otrokom brez vsake službe in sredstev, da bi mogla vzdrževati otroka in sebe.
Izmena odbornikov v banovinski hranilnici in okraj, cestnem odboru. Te dni je bil razrešen dosedanji odbornik banovinske hranilnice v Mariboru g. Franjo Žebot, na njegovo mesto pa je bil imenovan Ivan Janžekovič, posestnik v Košakih. Istota-ko je bil g. Žebot z nekaterimi dosedanjimi odborniki razrešen odborni-škega mesta v okrajnem cestnem odboru.
Smrtna kosa. Minuli torek si je v svojem stanovanju v Cvetlični ulici
j prostovoljno končal svoje življenje 32 letni Rudolf Korent, monter mestne plinarne v Mariboru. Pokojni je bil znan kot miren delavec. Baje ga je predstoječa ločitev zakona silno potrla.
Smrtna nesreča mladenke. Minulo sredo se je na cesti Nova vas— Radvanje smrtno ponesrečila 19 letna železniška uradnica Marica Vizo-višek iz Nove vasi. Vozila se je na dvokolesu z veliko brzino, pri čemur je zadela ob velik kamen, zgubila ravnotežje ter padla tako nesrečno raz kolesa, da si je prebila lobanjo. Pozvani rešilni avto jo je odpeljal v splošno bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegla dobljenim' poškodbam. Pogreb ponesrečenke se bo vršil v soboto, dne 4. t. m., ob 17. uri na radvanjsko pokopališče.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trga št. 6._______________________________
Ptuj.
Na zadnji občinski seji dne 23.
maja se je končno priznalo znižanje najemnin v občinskih hišah za povprečno okoli 20%, oziraje se na gmotno stanje in socialni položaj najemnikov. Na apel s. Gabriela, da bi mestno načelstvo pozvalo tudi priv. hišne posestnike, da bi šli z najemr ninami dol, je župan izjavil, da za to ni zakonite podlage in se torej ne da kaj napraviti. Vsekakor bi bilo pravično, da se najde »zakonska podlaga« za ureditev najemninskega razmerja, in sicer taka, ki bo res nudila kako zaščito izkoriščanim delovnim slojem.
Sedaj vendarle odstranjujejo po-drtino v Slomškovi ulici, na kar bo ulica dobila drugo lice. A nekaj je, kar moramo vprašati: Kako je s kostmi pred stoletji pokopanih, ki leže sedaj okrog in okrog raztresene. Nasprotniki vpepeljevatija mrličev imajo besedo.
Javno predavanje. V nedeljo, 5. junija dopoldne ob 10. uri se vrši javno predavanje o 10 letnici bolniškega zavarovanja. Pričetek ob 9. uri dopoldne, v mestnem gledališču v Ptuju. Posetite to predavanje vsi, da se prepričate o važnosti zavarovanja za naše narodno in gospodarsko življenje.
Izlet Svobodašev v Podvince. V nedeljo popoldne ob 14. uri priredijo
Svobodaši skupni izlet v Podvince. Zbirališče pred bolnico. Prijatelji narave dobrodošli.
Lesni delavci, pozor! V nedeljo dopoldne ob 9. uri se vrši v gostilni Šegula občni zbor na novo oživljene organizacije lesnih delavcev. Le-ti so končno uvideli potrebo strokovne organizacije, ki bo ščitila njih pravice. Želeti je, da pridejo tudi delavci drugih strok do tega spoznanja!
Trbovlje.
Velika gospodarska kriza in brezposelnost, ki vlada v rudarskih revirjih, je dala povod, da so se začele delavske organizacije baviti z vprašanjem1, kako pomagati brezposelnim ter so začele intervenirati na vseh merodajnih mestih za pomoč, da se omili velika beda. Tudi trboveljska občina se je lotila tega vprašanja ter je v prvem početku razdelila 2 vago,-na koruzne moke med brezposelne. Zadnji čas smo pa zvedeli, da se je občina pričela pečati s trgovino ter je nakupila 2 vagona pšenične moke, katero se prodaja vsem brez razlike po Din 2.50 za kg in se deli v neki trgovini, v kateri se tudi podpisuje neka izjava, ki je naperjena proti poslancu Pauliču glede trboveljske občine.
Naša najbližja izletna točka Mrzlica postaja od dne do dne našemu delavstvu bolj priljubljena. Vsako nedeljo in praznik je na prostoru zadruge »Počitniški dom« na stotine ljudi, mladih in starih; mladina se igra, brca žogo, starejši se solnčijo in gledajo rajanje mladine, in končno se ji tudi sami pridružijo. V nedeljo so nas zelo presenetili delavski kolesarji, ki so se povzpeli na planino s kolesi. Tudi pevska zbora »Svobode« Hrastnik in Zabukovca sta pri vsakem večjem izletu navzoča ter vedno zapojeta par delavskih pesmi. Tudi godbeniki so vedno zastopani, tako da lahko rečemo, da je to res pravi planinski raj. Na enem kraju petje, na drugem kraju godba, rajanje mladine z raznovrstnimi igrami, nogometaši, kolesarji, kuharice in kuharji s svojimi kotli in fotoamaterji, kateri imajo že lepo serijo slik našega planinskega življenja.
Tudi zadruga »Počitniški dom« je pričela s polno paro delovati. Eni kopljejo temelje in pripravljajo gradivo za lastni zasilni dom. Tesarji tesarijo in pripravljajo les, tako da je upati, da bo dom v dveh mesecih gotov, kjer bodo imeli izletniki vsaj za silo prvo zavetišče. Odbor se trudi in zbira deleže in prostovoljne prispevke, da tako preskrbi potrebna sredstva in prosi vse one organizacije, korporacije, zadruge in so-
bodo prejeli tozadevno okrožnico, da ne odlašajo in premišljujejo, ali bi pristopili kot člani ali ne, ker. od vseh je odvisno, da bo čimprej dosežen namen, da bo imelo tudi slovensko delavstvo svoj dom na svežem zraku, v prosti naravi. V slogi je moč, v delu rešitev.
Mežica.
»Svoboda« priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1., svojo prvo tombolo na vrtu gostilne Vivat, s pričetkom ob 2. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši tombola v notranjih prostorih. Vljudno vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi vse druge somišljenike, da jo v obilnem številu posetijo. Tablice so že v razprodaji, ter prosimo, da jih pridno kupujete.
Odgovor uredništva.
Vodnjak in gnojnica na sosedovem posestvu. Vprašanje naročnika iz vasi G. pri Celju: Na svojem posestvu imam v bližini meje soseda vodnjak. Ta sosed pa si je izkopal od svoje greznice jarke, po katerih izteka gnojnica in vnika vsled tega tudi v moj vodnjak. Sosedovo posestvo leži namreč nekoliko višje. S sosedom ne živiva v najboljšem razmerju in je to gotovo nalašč napravil. Ali moram to trpeti, četudi tečejo ti jarki samo na posestvu soseda? — Odgovor: Jarke od svoje greznice bi smel sosed napeljati proti Vašemu posestvu edino tedaj, če ima za to že priposestvovano služnostno pravico, to se pravi, če je na ta način odvajal gnojnico iz svoje greznice že 30 let in se je ista odtekala proti Vašemu posestvu, ne da bi za to Vas naprosil, ali imel posebno dovoljenje. V nasprotnem' slučaju pa lahko sosedu to zabranite s tožbo, v kateri bo sodišče ugotovilo, da sosed’ nima služnostne pravice odvajanja svoje gnojnice proti Vašemu posestvu in mora izpeljati svoje jarke na ta način, da gnojnica ne bo vnikala na Vaše posestvo, oziroma sploh prenehati z odvajanjem gnojnice proti Vašemu posestvu. Ako pa to odvajanje gnojnice ne traja niti 30 dni. lahko vložite tudi tožbo radi motenja posesti. Razven tega lahko vložite proti sosedu ovadbo pri srezkem načelstvu kot sanitetni oblasti, ker Vam s tem; kvari vodo v vodnjaku. Za tožbo pri sodišču morate vložiti kolek za Din 300.—, za ovadbo pri srezkem načelstvu pa le-Din 5.—. Skušajte pa najpoprej soseda opomniti, da prostovoljno odstrani neupravičeno poseganje v Vašo posest in lastnino.
fluor obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah i
CENA OBLEK ZA GOSPODE...........................
Din 190--, 240*— do 750*—;
ZA DEČKE:.......................................
Din 200’— do 330*—;
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:........................
Din 210’— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:................
Din 130’— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.................
Din 110’— do 270*—;
RAGLAN:...............................
Din 320*— do 650*—;
HLAČE:.......................................
Din SO*— do 180*—.
Vrsta Tek. Stev
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. I. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakapat Pazite na zaščitni znak In tvorniško cenoi Pazite se pred ponaredbami!
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
—===== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. -—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbovljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v katerih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino; delež znaša Din 50’—, vpisnina Din 2‘50.
NAČELSTVO.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.