Poštnina plačana v gotovini. Štev. 11. 1930. Lete vil. Pazite na ime Schicht in na znamko Jelen! Vsaki komad Schichtovega terpen tinovega mila nosi oba navedena znaka, znana po skozi 80 let izkušenem Schichtovem milu Schich-tovo terpentinovo milo daje bogato in mehko peso. čisti hitro in itedljivo Vaše drago perilo. Namakati s pralnim praikom Ženska Hvala, prati s Schich-tovim terpentinovim milom. i VSEBINA ZVEZKA 11. i>....................................... Včlanite se v »Kmetski prosveti"! — Dan slovanskega kmetskega gibanja. — F. K.: Strela. — ZVEZDANA: Na grobeh. — VRBANOV: Tožba. — ING. 1. Z.: Racionalizacija, intenziviranje, standardizacija. — + + +; Ruske „nestrankarske“ organizacije. — Mlekarska šola v Škofji Loki. — Organizacija. — Kotiček za dekleta. — Razno. — Za zabavo in smeh. Celoletna naročnina „Grude" znaša Din 30.—. Za dijake in vojake Din 20.—. U. S. Amerika Dolar 1.—, Argentina 2 Pes. V podrobni prodaji stane „Gruda" Din 3-- . UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5./I. — Rokopise je pošiljati uredništvu, naročnino, reklamacije, oglase itd. samo upravi. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisov, ki jih ni naročilo, uredništvo ne vrača. — Urejuje: Uredniški odbor. — Odgovarja: dr. Janže Novak, Linhartova ulica 20. [uaK ■■ T TOTEUAifel Kartoteke in moderno knjigovodstvo za zadruge knjižnice družbe vsa podjetja gospodarske ustanove ADLER NAJBOLJŠI v materijalu in lepih opremah so edino GRITZNER KAYSER šivalni stroji in kolesa, za dom in obrt, pletilni švicarski stroi DU-BIED, pisalni URANIA. Ugodni plačilni pogoji - pouk brezplačen samo pri Josip Peteline Ljubljana. Modni kamgarni Športni ševijoti za fine obleke. Velika izbira, ugodne cene. R. Miklauc „Pri Škofu" Ljubljana „HAID & NEU“ Šivalni stroji. wMifaw prvovrstna nemška kolesa. Zahtevajte cenike brezplačno! V vsakem kraju iščemo zastopnike (pripravno kot postranski zaslužek za kmetske fante). „Centraw, Zalo era šivalnih strojevjln koles Ljubljana Ma§arykova cesta (Nova palača Vzajemne zavarovalnice) Zakaj so najboljše in naiceneise ,'TIVAR” OBLEKE Največja in najmodernejše urejena tovarna sukna v Jugoslaviji je organizirala svoj konfekcijski oddelek „TIVAR“ tako, da pridejo njene obleke direktno v roke kupca — konsumenta za njanlžjo tovarniško ceno, kakor razvidite iz naših cen. Po Jugoslaviji smo tako otvorili okrog 300 naših prodajalen, kjer prodajamo na ta način naše obleke za odrasle in otroke. Cene smo mogli tako znižati samo zato: 1. KER mi izdelujemo volneno sukno v lastni tovarni. 2. KER izdelujemo obleke iz tega blaga na modernih amerikanskih strojih iz lastnega blaga v lastni delavnici, ki je urejena tako, da izdelamo na dan več sto oblek. Stroji so tako izpopolnjeni, da se obleka v najkrajšem času izogtovi po najnovejšem kroju. 3. KER mi teh oblek ne prodajamo predprodajalcem in trgovcem, ampak direktno kupcu — konsumentu po naših prodajalnah, v katerih se ne sme nobena obleka prodati dražje, kakor je originalna cena, ki je pritrjena na vsaki obleki. 4. KER mi izdelujemo vse to doma v Jugoslaviji, nam ni treba plačati nobene carine, prevoznine in nobenih provizijskih stroškov Iz tega razvidite, koliko stroškov smo od oblek odbili, ki jih vi plačujete, če kupujete obleke pri drugih trgovcih. Vi plačate najprej carino, potem različne procente zastopnikov, potem dobiček veletrgovca ter malega trgovca, ki vam blago prodaja, dalje morate plačati delo. ki stane na naših strojih malenkost. Koliko je vsaka obleka pri nas cenejša, lahko izračunate sami, če primerjate naše cene z onimi, ki ste jih plačevali do sedaj za svoje obleke. Cene „TIVAR“ oblek so sledeče: Za odrasle vsake velikosti Din 240 do 290 Kamgarn obleke razne Din 490 Kamgarn obleke črne in modre Din 790 Športne obleke Din 330 Suknene hlače Din 89 naprej Jahalne hlače, volneni struks Din 150 Zimski površniki Din 300 »» Raglani za odrasle Din 450 Raglani za dečke Din 390 Obleka -za dečke od 3—6 let Din 110 Obleke za dečke od 7—10 let Din 130 Obleke za dečke od 11—15 let Din 200 Naša trgovina v Ljubljani Ivan Kos, družba i e. s. tra cesta itev. 23 In Celovika cesta Ste V Kraniu: Glavni trg 101. Fantie in dekleta ter vsi prijatelji »Grude”! Vsak mesec je prihajala Gruda med vas z namenom, da vas razvedri in uči, da vam poroča kaj delajo in kako napredujejo naši fantje in dekleta po svojih društvih, da vam svetuje v tem ali onem vprašanju, da budi kmetsko samozavest in širi kmetski pokret, kot temelj napredka kmetsko-delavskega sloja ter ž njim države. Lep namen je imela Gruda in velika je njena naloga. Vprašanje je le, če jo je vršila dobro in uspešno in če jo ne bi lahko vršila bolje? Ni nam treba mnogo premišljati, da ugotovimo, da bi lahko bila Gruda boljša in da bi tako svoje delo vršila uspešneje in hitreje. Da jo spravimo na odgovarjajočo višino je predvsem potrebno sodelovanje vseh zavednih bralcev. To uvidimo in zato ne ostanimo pri besedah, ker treba nam je dejanj — zgrabimo za delo vsi in takoj rekoč: HOČEMO BOLJŠO „GRUDO“! Zato ji bomo pridobili novih naročnikov — vsak vsaj enega, da dosežemo ono število naročnikov, ki je potrebno, da bo „Gruda“ taka, kot si jo želimo. Na delo torej! Ne oklevajmo in ne premišljujmo predolgo, nego privoščimo potrebno besedo temu znancu, oni prijateljici — vsakomur, ki mu ni žal žrtvovati na leto treh kovačev za duševno hrano, za izobrazbo in napredek kmetske mladine. Poskusimo povsod, kjer se nam nudi prilika — vsi nam gotovo ne bodo odrekli in če pridobimo samo enega, je uspeh tukaj — vsak vsaj enega, smo rekli! Javite svoje naslove vsi, ki hočete v gornjem smislu delati, da prejmete od upravništva potrebna navodila in bloke. Tudi tekoče leto niso držali rok križem in dosegli smo mnogo, a ne še zadosti. Še enkrat, še letos zastavimo vse sile na celi črti, samozavestno in odločno in naš naloga bo rešena. One naročnike pa, ki še niso poravnali naročnine prosimo, da to store tako), da zopet ne pozabijo in s teni ne ovirajo „Grude“ pri njenem delu in napredku. UPRAVNIŠTVO „GRUDE“ Cankarjevo nabrežje 5. ^PLANINKA" ZDRAVILNI ČAJ prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenje mokra-čne kisline, jeter, žolča in žoloni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka" zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20-— z napisom proizvajalca: LEKARNA MR. LEO BAHOVEC gjSEfl* BIHOVtC PLANINKA int aviimi C A 1 MMfttlK IA KMtfSKO f>l!R.©WII© Včlanite se v „Kmetski prosveti“! Dragi tovariš, draga tovarišica! Današnja doba mora nujno imeti za cilj, da izobrazi, posebno da izobrazi tudi politično, široke vrste narodne mladine, da bo ta zrela, ko bo pozvana k sodelovanju v upravi in vodstvu države. Do takrat morajo vsaj mlajši natančno spoznati narodne, državne in svoje stanovske interese. Ustanavljamo društvo kmetskih prosvetnih delavcev „Kmet-ska Prosveta", ki bo skušalo vzgojiti in izobraziti kmetsko ljudstvo, posebno pa naraščaj v značajne, splošno in strokovno izobražene osebnosti, v koristne državljane in sposobne člane raznih zadrug, kmetskih organizacij in javnih ustanov sploh, in ki bo v tem cilju seznanjala kmetsko ljudstvo, posebno pa naraščaj, z interesi podeželskega, kmetskega in delavskega ljudstva. „Kmetska Prosveta*1 bo torej imela pri svojem izobraževalnem in vzgojnem delu pred seboj določen cilj: osposobiti po-edinca, da se bo znal samostojno boriti za spoznane narodne, državne in za svoje stanovske interese. Le kdor bo poznal te interese, ne bo nasedal demagogiji koristolovcev, le kdor bo imel potrebno vzgojo in izobrazbo, bo lahko sodil, kdo dela v interesu naroda in države ter v interesu njegovega sloja in stanu, kdo pa iz osebnih razlogov te interese zanemarja. Z organizacijo kmetskih prosvetnih delavcev, z organiziranim njihovim delom hočemo v duhu kmetskega gibanja in po na- čelih tega svetovnega gibanja dati slovenskemu kmetskemu človeku pravo kmetsko izobrazbo. Kot organizirani kmetski prosvetni delavci hočemo s tako usmerjenim prosvetnim delom pomagati pri prosvetnem delu vseh naših društev, posebno pri omla-dinskih in prosvetnih društvih kmetskih fantov in deklet, v Sokolu, v gasilnih društvih, v zadrugah itd. Vsa ta društva hočemo združiti brez formalnega ujedinjenja istih v skupnem duhu in skupnem cilju. Na plan torej, kdor čuti duha velikega kmetskega gibanja! Ta duh zahteva kulturo naroda v njegovih širokih vrstah, hoče torej kulturo kmetske in delavske hiše. Kot ugotavlja pravilnik za kmetske sokolske čete pa ni kulture brez gospodarskega blagostanja kmetske in delavske hiše, a blagostanja te hiše ne more biti, če kmet in delavec ne poznata svojih interesov, če se za svoje interese ne znata boriti. Kultura in napredek našega naroda in države je torej predvsem odvisen ravno od blagostanja in kulture kmetske in delavske hiše in je zato kmetsko giban je narodna in državna potreba. Posebno pa je to gibanje živi jen jska potreba nas Slovencev, kajti slovenske kulture ne more biti brez kulture naše vasi in le ta kultura more rešiti naš razkosani narod pred poginom in ga osposobiti za sodelovanje z ostalimi Jugoslovani pri izgradnji jugoslovanstva. Dragi tovariš, če si pripravljen pri tem prosvetnem delu sodelovati in imaš za to potrebne sposobnosti, te pozivamo, da se takoj včlaniš v „Kmetslci Prosveti”. V tem društvu hočemo organizirati vse kmetske prosvetne delavce. Društvo bo dolžno, da Ti pomaga, da se za prosvetno delo tudi Ti še bolj vzgojiš in izobraziš, da Te podpira gmotno in duhovno pri prosvetnem delu. Ako si pripravljen pridružiti se vrstam mladih ljudi, ki se zbirajo v „Kmetski Prosveti", in delati v duhu, kakor gori navedeno, priglasi se za člana na naslov: „Kmetska Prosveta" Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Vse drugo, kar bo potrebno, bo sledilo. Zdravo! Pripravljalni odbor društva »Kmetska Prosveta”: Dr. Riko Fux, podpredsednik, Dr. Janže Novak, predsednik, Milan Mravlje, blagajnik, France 'Gerželj, tajnik, Valentin Janhar, Alojz Šimenc, Ciril Kovač, Branko Alujevič, France Kovič, Čuček Joso, Marija Novakova, Zoranka čučkova, Rezika Aličeva, V Ljubljani 15. novembra 1930. Dan slovanskega kmetskega gibanja. ar razumemo mi pod kmetskim gibanjem, to označujejo Čehi in drugi narodi z besedo „agrarizem“. Pod kmetskim gibanjem razumemo socijalno gospodarska načela, ki so vam iz kmetskega tiska že poznana; ta načela imenujemo kratko kmetsko idejo; dalje agitacijo za to idejo ter organizirano delo za ureditev današnje družbe po teh načelih. V svetovni vojni je spoznal kmet važnost kmetskega dela za človeško družbo. S tem je spoznal tudi važnost zemlje in važnost svojega stanu. Uvidel je, da je kmetski stan temeljni stan — ne zato ker je najštevilnejši, temveč zato ker proizvaja najnujnejše proizvode — živila — in ker kmetsko ljudstvo ohranja in pomnožuje človeštvo s telesno in duševno zdraviim naraščajem. Kakor so se iz kmetskega stanu razvili vsi drugi stanovi, tako se vsi drugi stanovi vračajo med kmete, če nimajo pogojev za obstanek. Eden glavnih pogojev za obstanek drugih stanov pa je zopet sposobnost kmeta, da kupuje proizvode drugih stanov in se poslužuje uslug, ki jih nudijo drugi stanovi. Iz vsega tega sledi, da je temeljni stan kmetski stan. Vsled tega spoznanja hoče biti kmeit v družbi upoštevan in hoče imeti pri vodstvu javnih ustanov in državne politike svojo odločilno besedo. Gospodarska politika države mora z ozirom na temeljnost kmetskega dela stremeti za tem, da bo to delo prinosno. Prinosnost kmetskega dela pomeni blagostanje za kmetsko hišo. Taka hiša je potrošač vseh izdelkov in vseh kulturnih pridobitev ter vzdržuje s tem v blagostanju tudi vse druge stanove. Tudi današnja gospodarska kriza nas uči, da pomeni siromaštvo kmeta — siromaštvo vseh, nizko kulturno stanje vasi — nizko kulturno stanje naroda v celoti. Posebno kultura slovanskih narodov je v prvi vrsti kultura njihovih vasi. Nam je dala kmetska hiša vse naše velike može. Vse naše velike kulturne tvorbe so namenjene kmetski hiši. Tudi vse naše velike ustanove služijo kmetu in so ponosne, kadar stopi kmetska noga v njihovo svetišče. Zato smo tudi slovanski narodi začeli prvi organizirati kmetsko ljudstvo in kmetsko mladino, da bo kmet organiziran tudi politično, kajti njegov politični vpliv v državi je nujno potreben, če hočemo, da državna politika, posebno gospodarska, ne zgreši svoje prve naloge: skrbeti za prinosnost kmetskega dela, ker je od te prinosnosti odvisno naše splošno blagostanje in naša narodna kultura. Za blagostanjem in za narodno kulturo pa stremi danes vsak narod kot za svojim najvišjim ciljem. Prva politična zahteva kmetskega ljudstva je, da mora na naši zemlji živeti čimveč samostojnih kmetov, ki tvorijo kmetsko demokracijo. Zato zahtevamo s tega razloga kakor tudi iz razloga pravičnosti in gospodarske smotrenosti, da je zemlja lastnina tistega, ki jo obdeluje. To zahteva naša kmetska socijalna pravičnost. Razdelitev zemlje po tem načelu pa pomeni tudi to, da od naše zemlje živi čim več slobodmih ljudi kulturno življenje, da ima čim več sinov našega naroda svoj dom in svojo domovino, kjer hoče v miru ustvarjati in se razvijati. V tej vezanosti našega kmeta z zemljo je koren pravega domoljubja in miiroljubja, ki ga današnji svet tako potrebuje. Toda, če tudi je kmet lastnik zemlje, mu to lastništvo ne služi izkoriščanju bližnjega, temveč pomeni lastništvo zemlje za našega kmeta samo sigurno priliko za delo. Cene kmetskih proizvodov so samo, največkrat zelo beraška, mezda za kmetsko delo. Kmetski kapital v obliki malih kmetij ne daje po drugih prigaranih, to je kapitalističnih zaslužkov. Zato se kmet zlaga z delavcem, ko oba zahtevata pravično plačilo za svoje delo in nastopata oba složno za tako ureditev industrijske proizvodnje in trgovine, ki ne izkorišča kmeta in delavca, vsled česar se kmet obenem z delavcem bori, da se spravi vsa ta podjetja v zadružno obliko. Vse te misli morajo postati ne samo zahteva, temveč vera vsakega kmeta in delavca. Vsak kmet in delavec mora postati apostol teh idej in borec za zmago teh načel. Da te ideje vseje v dušo slehernega našega človeka, prireja v „iZvezi slovanske kmetske mla-dine“ organizirana slovanska mladina dneve slovanskega agrari-zma, slovanskega kmetskega gibanja. S tem gibanjem prevzema slovanski kmet na sebe nalogo, da pomaga do zmage tem načelom ne samo v svojih državah temveč na svetu sploh. Tako hoče slovanski kmet reševati s svojimi kmetskimi načeli svetovno gospodarsko in svetovno socijalno krizo, ki 'pretresa danes vse človeštvo. Našim čitalcem, ljubiteljem lepih povesti sporočamo, da bo z januarjem 1931 pričela izhajati v „Grudl“ zgodovinska povest „Božja sodba" izpod peresa odličnega pisatelja Jože Lavrenčiča, ki je spisal tudi povest „Pereči ogenj“. Dobrotna roka ga je objela in padlo je z njega težko breme življenja... Strela. (Dalje.) Jesen je prišla v deželo. Na skrivaj, da jo je komaj kdo prav opazil. Kar čez noč je drevje orumenelo in gozd za vasjo se je čudovito lepo preoblekel. Če si se, kadar je bilo lepo vreme, tako pod večer ozrl iz vasi gori proti hosti, se ti je nudil krasen razgled na ognjeno rdečo sipino nad Ahčovo hišo in na tisto osamljeno brezo gori na robu oblito z rdečo zarjo. Včasih pa je deževalo po več dni skupaj. V taildh dneh je objela vso vas taka puščoba, da je izgledalo, kot da je vsa vas izumrla. Majda je čakala Janezovega pisma. Že teden dni je preteklo odkar mu je pisala drugo pismo, vendar še vedno ni dobila odgovora. — Prečudno! si je mislila in čakala in čakala lepe, dobre besede. Pa te besede ni bilo. V vasi se je raznesla novica, da gre stari Stuškovki proti koncu. (Zadnje čase se ji je začelo blesti in že skoro teden dni ni nikogar več spoznala. Doma so bili vsi obupani. Nihče ni vedel kaj početi Vse je stalo na glavi. Včasih se je sicer zgodilo, da se je bolnica za Iren ut ek zavedla, povprašala po tem 'in onem, največkrat je klicala Janeza. Že nekajkrat so poslali po gospoda, vendar je ni mogel nikdar izpovedati. Izba je bila vedno bolna sosedov, posebno žensk, ki so tolažile Tončko in Mico. Ko so odhajali, so si govorili, da bi bilo najbolje da bi čimpreje prestala. Kajti res je bilo, da je vse delo domala popolnoma stalo, da sta Tončka in Mica kar vidno hirali in da je bila še živina v hlevu večkrat lačna kot sita. Majda je zadnje čase začela bolj poredko zahajati k Stuško-vim, ker je bila vedno preveč zamaknjena sama vase in se je nerada pogovarjala z drugimi. Kovala je čudne načrte. Dostikrat so ji rojile po glavi take misli, da se je ob njih kar zgrozila. Tolilkio je tuhtala in se morila, da je bila pripravljena na vse. K vsemu temu težkemu in morečemu razpoloženju je pomagalo poleg vseh drugih okoliščin še vreme, ki je bilo te zadnje dni za čudo puščobno in zoprno. O Janezu je mislila najrazličnejše stvari, samo tega ne, da bi jo pozabil, ali se kako drugače odvrnil od nje. Kakor je bila žalostna in nejevoljna je vedno našla v sebi kak vzrok, kak izgovor, ki je opravičeval Janeza in njegovo molčečnost. Končno je le dobila pismo. — Majda! Težko je in jaz ne vem kaj storiti. Poleg tega moram sedaj toliko misliti na dom, da mi ostane zate zelo malo časa. Saj veš kako je. Mati so na smrtni postelji. Uredi vse tako, da bo prav. Z menoj sedaj ne moreš računati, jaz moram rešiti dom. Nič pozdrava, nič podpisa. V Majdi se je vse zrušilo. Poslednji upi, poslednje nade in pričakovanja, vse, prav vse se je razpršilo v nič, v neskončno gorje, v neskončno žalost. — Pa saj tega ni pisal Janez. Kaim je šla njegova ljubezen? Če je tako, je nikoli mi bilo. Ne, ni je bilo. Jainez! Janez! zakaj si me tako ogoljufal! — Te sramote ne preživim nikdar. Kaj bodo rekla dekleta, kaj domači! Pa kaj — mar mi je vse to! Sama, sama ne maram tega. Malo, da se ji ni začelo blesti. Bila je sobota popoldne. Stopila je v cerkev, da bi pomolila. Pa ni mogla. — Kaj bi. Saj je preneumno. Če bi bil kje kdo, ki bi mi hotel pomagati, bi to lahko že davno storil. Pa ga ni! Potem se je nasmehnila in šla iz cerkve. Šla je na polje. Po slovo. iPrišedši do kozolca, kjer sta ležala zadnji večer predno je Janez odšel, je obstala. Zazeblo jo je. Spomnila se je, kako ji je Janez odblekel suknjič, kako jo je objel. Vsega se je spomnila. Razjokala se je nad temi spomini, ki iso bili sedaj tako žalostni. Zdaj ni bilo Janeza, da bi jo ogrnil, da bi jo objel. Bil je že trden mrak, ko se je vrnila domov. Ko so miolili je molčala. Ni mogla odgovarjati. Drugi dan je bilo nebo oblačno in dan neznansko pust. Dasi je bila že jesen, se je včasih zabliskalo in zagrmelo. Iz vseh hiš so prihajali pražnje oblečeni vaščani in se odpravljali k maši. Že ko je drugič pozvonilo je stopila iz hiše Majda. V svoji najlepši obleki, bleda, z žalostjo, ki ji je sijala iz oči, je biila v resnici kakor nevesta. Pa ni šla v cerkev. Tam ni bilo utehe. V hosto je šla, med golo drevje, med suho, ovelo listje. s Kot da bi se ji nekam mudilo, kot da bi imela pred sabo še dolgo pot, tako je hitela. Komaj je minilo četrt ure, je bila že na robu. Tam se je ustavila in se malo oddahnila. Potem je šla po robu do Ahoove sipine, kjer je delo ta dan počivalo. Drugače so vedno raztreljevali kamenje in kopali pesek. Pogledala je v globino. Stena je bila visoka nad sto metrov, vendar se ji je zdela globina danes neverjetno plitka. (Zdrznila se je. — Kaj, če bi še potem ne bilo vsega konec? V daljavi je zagrmelo. Majda je stopila čisto na rob sipine. Še enkrat je hotela pogledati proti vasi, proti domu, na njive in na kozolec v polju, — pa ni videla ničesar več. Zvrtelo se ji je. Pred seboj je zagledala Janeza, stopila je koraik naprej, da bi ga objela, pa ji je zimanjkalo tal. Maša je minila. Ljudje so hitro odhajali na svoje domove, kajti nebo se je tako stemnilo, da je bilo vsak hip pričakovati plohe. Tedaj je nenadoma močno zagrmelo, in ljudje so videli, kako so se odtrgale skale v Ahčovi pečini in se zrušile v globino. Majdo je skoraj 'popolnoma zasulo. Izpod prsti in kamenja ji je gledala saimo glava in leva roka. Isto nedeljo je umrla tudi stara Stuškovka. Ro je Janez, ki so ga oprostili od vojakov, prišel na pogreb, so mu takoj povedali, da se je Majda ponesrečila, kajti pravega vzroka njene smrti ni vedel nihče. Janeza je zapeklo v duši. On edini je zaslutil, kaj se je zgodilo. # # * Zdaj stoji na robu sipine lesen križ z napisom: Tukaj se je ponesrečila Marinkova Majda, stara 22 let. Na križ je pritrjena majhna polica, na kateri leže često sveže rože. Konec. Jesenski vetrovi. Zvezdana: Na grobeh. Vrba žalostinka plaka, žalostno poveša veje. Skozi goste dolge liste se brezskrbno solnce smeje. Vseokrog sami grobovi. Tisoč src v njih temi sniva, tisoč živih src nad njimi . svojo žalost v solze zliva. O, ne plakaj nad grobovi! Ti začasni spomeniki so, al’ mali, al’ veliki, le minljivosti glasniki. Vrbanov: Tožba. Oj mili moj domači kraj! O. tužni ti slovenski raj! Ti morje, ki šumiš glasno, ki nekdaj naše si bilo. Kjer bistre tečejo vode, kjer se visoke pno gore. Gozdovi bujni kjer šume, ravnine cvetne kjer leže, kjer naše se vasi bele, kjer dedje naši v grobih spe. V grobeh nam dedje jočejo od žalosti vzdihujejo ker tujec zdaj tepta njih rod, ker tujec zdaj mu je gospod. Je morje burno kot vihar ob zemljo buta vdar na vdar. Ki prej je čuvalo naš rod zdaj nosit mora tujčev brod. Se v morju kapljice iskre, vanj moje padajo solze. Ing. I. Z.: Racionalizacija, intenziviranje, standardizacija. sepovsod čujemo tožbe: Kriza je. Ni denarja. Tako tarnajo vsi sloji prebivalstva pri nas, tako tarnajo tudi povsod drugod. Kmetje ne morejo prodati svojih pridelkov, kolikor jih pa morejo prodati, pa jih morajo dati za tako nizko ceno, da često ne morejo kriti niti pridelovalnih stroškov. Isto ,se dogaja tudi obrtnikom, industriji in delavcem. Največji odjemalec obrtnih in industrijskih izdelkov je kmet. Če ta nima denarja, se pri kupovanju omeji samo na najnujnejše. Posledica je, da fabrike ne morejo spraviti v denar svojih izdelkov in odpuščajo delavce. Tako nastaja brezposelnost. Brezposelni nimajo denarja, zato tudi oni manj kupujejo. To je nov vzrok, da kmet težje prodaja svoje pridelke. Tako vidimo na eni strani preobilico kmetskih pridelkov združeno s pomanjkanjem industrijskih izdelkov, na drugi strani pa zopet obilje industrijskih izdelkov in pomanjkanje hrane. To razmerje ni zdravo. Ljudje poskušajo na razne načine rešiti krizo, uspehe pa bo pokazala šele bodočnost. Gotovo je, da jih ne bo lahko doseči. Pri nasvetih za reševanje kmetijske krize v naši ožji domovini čujemo vedno pogosteje besede: racionalizacija, intenziviranje proizvodnje, standardizacija, slišimo pa tudi klice po zmanjšanju proizvodnje. Koga naj 'poslušamo? Kdo ima prav? Da si zamoremo predstaviti, kaj kdo pri tem hoče, moram|o najprej dognati, kaj te be-• sede pomenijo. Racionalizacija pride od latinske besede ratio, ki pomeni toliko kakor razum, pamet. Racionalizirati kako podjetje pomeni postaviti to na razumno, zdravo podlago, dati mu zdrav te- melj. Podjetje pa ima zdrav temelj tedaj, če je urejeno tako, da svojemu namenu najbolj odgovarja. Pri racionalizaciji kmetijstva mislimo v prvi vrsti na posamezna gospodarstva, potem pa tudi na vsa ta gospodarstva skupaj kot na celoto. S vrha vsakega gospodarstva, torej tudi kmečkega, pa je, da daje gospodarju neki dobiček. Čim bolj ustreza temu namenu, čim večji dobiček daje, tem bolj je racionalizirano. Racionalizacija torej stremi za tem, da poveča dobič-kanosnost posameznega podjetja ali gospodarstva. Ker pa nihče ni popolnoma neodvisen od svoje okolice, ampak je odvisen od družbe, v kateri živi, 'je potrebno, da svoje podjetje racionalizira talko, da ne škoduje okolici, s katero tvori višjo družabno enoto. |Zaito je s stališča celokupnosti racionalizacija dosežena šele tedaj, kadar ima tudi celota večji dobiček, ne pa samo posamezniki na škodo drugih. Drugi pojem, ki ga prav pogosto srečujemo, je intenziviranje proizvodnje, nasprotje pa je ekstenziviranje. Oba ta izraza se nanašata predvsem na način izkoriščanja zemlje. Intenziven pomeni toliko kakor zgoščen, močan, ekstenziven toliko kot raztegnjen, slab. Mi pravimo: to posestvo 'je intenzivno obdelano, če se pri obdelavi istega potroši mnogo kapitala in dela na edinici površine, n. pr. če se zemlja globoko obdela, dobro gnoji, če se sadeži skrbno negujejo itd. Nasprotno pa pravimo: to zemljišče je obdelano ekstenzivno, če se porabi na edinico 'površine malo dela in malo kapitala, n. pr. če se zemlja ne gnoji, malo ali nič ne obdeluje, če se pridelujejo sadeiži, ki zahtevajo manj truda in pažnje, če se ne skrbi za izboljšanje zemlje itd. Intenzivnost in ekstenzivnost sta torej dva pojma, ki povesta, kako se izkorišča zemlja, močno ali slaibo. Ne povesta pa nič o tem, dali se na ta ali oni način doseže večji dobiček. Od lege posestva in splošnih razmer je odvisno, kaj je racionalnejše, pametnejše, obdelovati zemljo intenzivno ali ekstenzivno. Pri intenzivnem obdelovanju so pridelki veliki, toda tudi stroški so visoki. Ako gre intemzivacija predaleč, lahko stroški daleč presegajo vrednost pridelkov. Prigospodari se izguba. Tako intenzivno gospodarjenje ni racionalno. Drugače pa je, če se z intenzivnejšim obdelovanjem povečajo dohodki bolj kakor stroški; v takem primeru je intenziviranje na mestu. Pri ekstenzivnem obdelovanju so pridelki majhni. Toda tudi stroški so majhni. Ker pa nihče ne živi popolnoma zase, in ker vsega ne pridelamo doma, temveč je vsakdo-v večji ali manjši meri navezan na sočloveka, na družbo, ima vsak izdatke, ki niso v zvezi z zemljo. To so izdatki za obleko, za iz- obrazbo, za zabavo, za zavarovanje itd. Imenujemo jih na kratko splošni izdaitki. Splošni izdatki, ki ne izvirajo iz človekovega razmerja do zemlje, rastejo. Dogaja se, da oni znašajo več, kot pa znašajo celotni dohodki od gospodarstva obdelanega po ekstenzivnem načinu. V takem primeru si mora človek poiskati vir večjih dohodkov. Ker je zemlja omejena in je ne more človek dobiti poljubno veliik nov kos, mora obdelati ono, kar jo ima, skrbneje, intenzivneje, da si zagotovi več dohodkov. S samimi dohodki pa mu še ni pomagano. Imeti mora tudi večji dobiček, ker saimo s tem more poravnati večje splošne izdatke. Intenziviranje svojega gospodarstva mora izvesti racionalno, umno. Potrebe, oziroma težnja potrebam zadostiti, silijo človeka k temu, da si išče dohodkov. Tudi nas silijo potrebe k intenziviranju našega gospodarstva. Ne sme pa biti to intenziviranje izvedeno na slepo, samo zato, da je nekaj, pač pa mora biti izvedeno tako in zato, da bo nekoč boljše. Vsako 'intenziviranje, ki ne da niti privatniku niti družbi dobička, je zgrešeno, odveč. Že prej sem omenil, da ni vsako intenziviranje racionalno, temveč samo ono, ki da dobiček. S tem je pa že tudi rečeno, da so postavljene 'intenziviranju gotove mieje, ki jih ne smemo prekoračiti. Kakor so različne posamezne kmetije, tako se tudi meje intenziviranja od slučaja do slučaja spreminjajo in ni mogoče podati tozadevno nekih receptov. Meje intenziviranja so podane po splošnih okolnostih, ki vplivajo na gospodarsko proizvodnjo. V glavnem moremo te okolnosti razporediti tako-le: 1. Nadmorska lega postavlja čisto določene meje. Cim višje leži posestvo, tem manj kulturnih rastlin stoji zemljedelcu na razpolago, da z njimi izkorišča svoje zemljišče. Tudi prisojna in senčna lega v isti višini se že zelo razlikuj eti. V višinah čez 1000 m uspevajo samo še jarine in trava. 2. Padavine so čdnitelj, ki na mnoge kulture odločilno vplivajo. Intenzivno travniško gospodarstvo brez zadostnih padavin je mogoče samo, če so na razipolago naprave za namaknje. 3. Zemlja sama nudi različne možnosti intenziviranja. Večinoma vsa naša zemlja je sposobna dati več, kakor pa danes daje. 4. Melioracije, predvsem odvodnjavanje, so v stanu, marsikje pripomoči do intenzivnejše kulture. 5. Z umetnimi gnojili si more pomagati vsaiko gospodarstvo pri povečanju pridelkov. Njihovi uporabi pa je stavljena meja v ceni. čim je nabavna cena umetnih gnojil višja, kakor pa je priča- kovana vrednost povečanega pridelka, postane njihova uporaba nerentabilna, neracionalna. 6. Uporaba boljšega semena lahko znatno poveča pridelek in tudi čisti dobiček. Z boljšim semenom se more rastlinska proizvodnja najhitreje in najceneje intenzivirati. 7. Z boljšimi pasmami živine se da gospodarstvo intenzivirati samo v toliko, v kolikor je na razpolago boljša krma, ki je za razvoj občutljivejših živali neobhodno potrebna. 8. Kulturna stopnja posameznikov, kakor tudi celih narodov omejuje intenziviranje. Tu prihaja odvisnost poedinca od celote prav posebno do izraza. Alko je kulturna stopnja prebivalstva nizka, se ne more nikomur poveriti delo, ki zahteva posebno pazljivost in točnost (n. pr. izvedba poskusov, mlečna kontrola, uporaba nekaterih strojev itd.). Pospeševanje gospodarstva je splošno tem težje, čim bolj je ljudstvo zaostalo v kulturnem; razvoju, zlasti ako ljudstvo ne zna čitati. Pri analfabetih se more propaganda vršiti samo s predavanji, medtem ko jim je pisana beseda nedostopna. Ustmena propaganda pa je tem težja, čim redkejše je pokrajina naseljena in čim bolj oddaljena so naselja. 9. Kredit stavlja intenziviranju meje najprej z višino obresti, ki se zanj zahtevajo, potem pa tudi z načinom, kako se more do njega priti. Po svrhi, v katero se kredit rabi, mora biti več ali manj cenejši od kredita, ki se splošno uporablja v trgovini, ker kmetija ni v stanju obrestovati tako visoko kot trgovina. Tudi pr' nizki obrestni meri se zemljedelec ne more posluževati kredita, če mu je težko pristopen. (Kredit na premično imetje na Francoskem!) jZa kmeta je najpripravnejši zadružni kredit. 10. Na možnost intenziviranja in organizacijo kmetijske proizvodnje odločilno vplivajo cene pridelkov. Te so odvisne od svetovne tržne cene. Prehodno postajajo posamezne zemljedelske panoge radi svetovne konjunkture nerentabilne. Zato jih je treba opustiti. Taka preureditev je v kmetjstvu mnogo težja in traja mnogo dalje časa, kakor pa v industrijskih podjetjih. Cene kmetovih pridelkov ne padajo vzporedno s cenami izdelkov, ki jih mora kmet kupovati. Ta razlika med cenami zopet podražuje proizvodnjo in zmanjšuje dobiček ter s tem omejuje možnost intenziviranja. 11. Važno nalogo igrajo socijalne razmere. Posebno močno vpliva na intenziviranje lastninsko razmerje zemljedelca do zemlje. Kjer zemljedelec ni lastnik zemlje, ki jo obdeluje, je napredek otežkočen. Ce pa mora dajati najemnino v naravi (y3, 14) je pa napredek nemogoč. 12. Končno je intenziviranje odvisno od pravne sigurnosti. Kajti če zemljedelec ni pravno zaščiten v uživanju svojih pravic, ne bo ulagal večjega truda in stroškov v gospodarstvo. Če upoštevamo vse naštete okolnosti, moramo priznati, da imajo oni, ki propagirajo intenziviranje, vendarle prav. Kajti pri vsaki možnosti se priporoča izboljšati gospodarstvo toliko, kolikor se splača. Izboljšanje gospodarstva preko rentabilne meje pa se ne more več imenovati intenziviranje, pač pa zasluži ime olepšavanje. Ruske „nestrankarske“ organizacije. ra vi gospodar sodobne Rusije je, kaikor smo se prepričali, boljševiška stranka, čeprav v državnih zakonih to ni rečeno. -Stranka vse dviga, vodi in kontrolira, izvršuje se pa njena politika potom »nestrankarskih" organizacij, kjer sodelujejo tudi nekomunisti. Videli smo, da poslednji ne morejo odločevati, ampak le pomagajo (četudi pogostoma proti svoji volji in prepričanju) izvrševati boljševiške načrte. Kato se včasih sliši mnenje, da so te nestrankarske organizacije brezpomembne in nepotrebne. Seveda, kdor smatra, Prepričana sem, da se takih neprijetnih domačih živali lahko iznebite, samo dobre volje treba, vztrajnosti in smisla za snago. KUHINJA. -Kako naredimo res dober gulai. Meso, ki ga mislimo porabiti, moramo že prej razsoliti. V razbeljeno mast vložimo najprej na koščke zrezano meso in takoj za njim drobno sesekljano čebulo. Ne pusti, da se ti sedaj prične smoditi, temveč prilivaj po malem toliko časa vodo, da se bo čebula popolnoma razkuhala in se v soku poizgubila. Šele sedaj pride moka. (Seveda se je med tem meso že zmehčalo). Nazadnje dodamo še paradižnikovo mezgo, sladko papriko in druge začimbe, katere po okusu uporabljamo. Tako pripravljen sok je gostljat in okusen. Zdobrov cmok. Na četrt litru mleka zakuhaj nekaj več kot eno osminko litra zdroba, malo osoli in vso mešanico ohladi. Posebej zmešaj dve celi jajci, 7 dkg masla in dve na kocke zrezani žemlji ter to zmes dodaj zdrobovemu močniku. Dobro zmešaj in stresi v čisto krpo, ki si jo namazala z mastjo (zato, da se testo ne prime krpe). Zaveži (ne pretesno!) vso zmes v krpo tako, da nastane en sam cmok. Deni ta cmok v vrelo slano vodo in ga kuhaj eno uro. Ko ie kuhan, ga odveži, stresi iz prtiča na krožnik, ga razreži na več kosov in zabeli z zarumenelimi drobtinami. Dodaja se k mesu, raznim omakam ali pa poleg solate. Šado. Ce irtiamo v hiši bolnika, ki rabi lahke a tečne hrane, potem mu lahko včasih naredimo šado. Naredimo ga tako-le: Vzemi pol kozarca vina, 15 koščkov sladkorja, dve celi jajci in en rumenjak. Vse deni v lonček, tega pa postavi v vrelo vodo in s šibico zmes neprestano žvrkljaj in stepaj, dokler se ne zgosti. Mesto vina lahko vzamemo mleko. Kako se obnašamo. Mislim, da mi naša dekleta ne bodo zamerila, ako načnem tu vprašanje, ki je prav gotovo potrebno vsakemu človeku, ki se smatra za družabno bitje, ki se želi kretati med ljudmi, tudi nied takozvanimi boljšimi ljudmi (ker so bolj olikani), a pri tem noče zapasti v kako nerodnost in se osmešiti. Človeška družba si je postavila gotova pravila, ki jih naj nje člani upoštevajo in uporabljajo zato, da v svojih medsebojnih odnosih ne izzovejo nespo-razumljenja in sporov. Lepo vedenje je najboljše priporočilno sredstvo. Od prvega vtisa, ki ga napraviš na druge, od tvojega vljudnega ali nerodnega, boječega ali samozavestnega nastopa je veliko odvisno. Osnovno pravilo vljudnosti pa naj nam bo izrek: Cesar ne želiš, da ti store drugi, tega tudi ti drugim ne stori. V nizu zaporednih člankov bom poskusila kratko očrtati, kakšno naj bo vedenje naših deklet, da si bodo v vsaki družbi pridobila ugled in spoštovanje. Naj se predvsem dotaknem našega govorjenja. Glasno, kričavo pogovarjanje, spremljano z mahanjem rok, gotovo ni olikano. Govorimo mirno, poluglasno, premišljeno. Kadar česa ne razumemo ali smo kaj preslišali, ne vprašamo s tistim zategnjenim: „Kaaj?“ marveč rečemo: „prosim?“ ali pa: ..Oprostite, nisem razumela." Kadar v toku razgovora želimo nekaj povedati ali pripomniti, ne pre-strižemo sogovornici besede, temveč se opravičimo z besedami: „Dovoli mi eno opazko," ali „oprosti, da te moram prekiniti." Tudi se med pogovorom ne sme- jemo preglasno in brez potrebe. Večno smehljanje in često glasno krohotanje nam vzbudi pomisel, da naša sogovornica ni morda čisto zdrave pameti. — Besedica „prosim“ je pri olikanem človeku vedno v rabi. Niti služkinji, niti otroku ne naročamo česa brez „prosim“. — Kot je prositi vljudnost, tako je zahvaliti se dolžnost. Ne pozabite se zahvaliti za vsako storjeno vam uslugo, za vsak, še tako malenkosten dar, za vsako dobroto. Ce smo kedaj povabljeni k mizi in nam gospodinja nudi še, ne bomo rekle: „Ne morem več“ ali „imam dosti“, marveč porečemo: „Hvala lepa, res sem se že dovolj poslužila." — Koliko prepirov, razžaljeni in tožb bi bilo manj, če bi ljudje tudi v neljubih spopadih brzdali svoj jezik! Mesto, da zavpiješ: „Lažeš, to ni res!“ reci raje: „Gotovo se motiš, jaz vem, da je bilo drugače." Tudi v razburjenosti in jezi se ogibaj psovk, kletvic in surovih izrazov, ki bodo jasno dokazale tvojo surovost in ti nakopale morda še neprijetnosti. Nekaj ogabnega je kletvica v ustih mladega dekleta. Meni se dekle, ki kolne in surovo govori, ne zdi ženska. — Važen pogoj vljudnosti je snaga. Predvsem snaga lastnega telesa. Mislim, da je odveč povdarjanje, da je dolžnost vsakega dekleta, da si vsako jutro umije obraz, ušesa, vrat in roke ter počeše lase. Da si tudi večkrat celo telo okopamo in vsaj enkrat na teden menjamo perilo, je seveda samoobsebi umevno. Prav tako je neotesano hoditi v obleki, od katere vise odtrgani kosi in ki kar smrdi od nesnage. Saj znamo šivati in vode je dal ljubi Bog tudi dovolj. Olikanost dobre gospodinje se ne zrcali le na njeni snažni zunanjosti, marveč tudi v njenem stanovanju. Pač čudno mnenje o redo-ljubnosti naših žen in deklet, je dobil neki častnik iz Srbije, ki je nedavno po službeni dolžnosti obiskal mnogo hiš v vaseh ljubljanske okolice. Šlo je že na poldne, v večini stanovanj pa je bilo še vse razmetano, nepometeno, nepospravljeno, otroci neurejeni; gospodinje pa so se izgovarjale, da so bile na trgu, z mlekom v mestu itd. Ni mi bilo prijetno opravičevati tako malomarnost pred človekom, ki je imel doslej visoko mišljenje o sposobnosti in gosopdinjski izobrazbi slovenske žene. Večkrat sem že povdarila in zopet ponavljam: red, snaga in čist zrak naj vlada v naših hišah, pa najsi bodo te še tako male in skromne. Večkrat sem videla, da si je kdo, ki je sebe prišteval k olikancem, sredi družbe trebil nohte in vrtal po zobeh. Tako vedenje je pravo nasprotje olikanega. Nohte si poreži doma in tudi črne robove si s škarjami osnaži. Silno neokusno je grizenje nohtov. Zobe si prav tako zmij in iztrebi doma, ne hodi z zobotrebcem v ustih med ljudi in tudi kadar si po jedi snažiš zobe z zobotrebcem, stori to tako, da si z drugo roko prikrivaš odprta usta. Prav tako je prostaško vrtati po ušesih. Človeku občutljivega želodca se mora kar gabiti, ko vidi, kako vrta mlado dekle z lasnico ali z mezincem po ušesu in potem tisto snov, ki jo je prinesla iz ušesa, z velikim zadovoljstvom obriše v robec ali kamorkoli. Isto velja o brskanju po nosu. Občevanje z nosom je v družbi sploh precej kočljivo. Ne usekuj se glasno. Kadar pa to storiš, se obrni nekoliko proč od družbe. Robec imej vedno svež. Ne polagaj ga na mizo in če pade komu na tla, ga na to opozori, pobrati mu ga pa ne smeš. Kadar si prehlajena in moraš kihati, tedaj stori to kolikor mogoče tiho in v robec. Da bi kihajočemu klicali „Bog pomagaj" ali mu nazdravljali, se v družbi ne spodobi. Take slučaje kratkomalo preslišimo. Ne pljuvaj okrog sebe! — Izposojenih stvari: knjig, oblačil, orodja, ročnih del, ne kvari in ne zamaži. V tuje stanovanje prihajaj s čistim obuvalom, ne meči po tleh olupkov, papirčkov itd. Tuja lastnina, tuje stanovanje naj ti bo sveto. Mano. O ljucložrcih. Mnogo smo čitaii in slišali o divjih plemenih, ki jih prištevamo k ljudožrcem ali kanibalom. Strašna navada teh divjih plemen, da uživajo človeško meso, je zanimala ves svet in mnogi raziskovalci svetovnega slovesa, ki proučujejo še neraziskane zemeljske predele, nepoznane narode in njih običaje, so se odpravili med ta plemena in v svojih obširnih spisih objavili marsikaj zanimivega. Dva slavna učenjaka Parkison in Kremer sta odkrila sledeče: Prvotno so belci, ki so prišli med divja plemena, bili sprejeti z velikim gostoljubjem in častjo, tako kot pač sprejme tujca dobrodušen, nič hudega sluteč otrok. Šele ko je prišlo do sporov in bojev med domačini in belimi tujci, ki so v svoji pohlepnosti za bogatimi pokrajinami z vso brezsrčnostjo preganjali in morili mirne divjake, šele tedaj so le-ti posegli po samoobrambi ter pričeli pobijati, obglavljati, na razne načine mučiti, skalpirati in jesti tudi belce. Svojih soplemenjakov, prebivalcev iste naselbine in iste pokrajine, ako ne žive z njimi v sovraštvu, ljudožrci ne jedo. Poraja se nam vprašanje: kaj sili divjake, da jedo meso ljudi, ki so jih v boju ujeli in umorili? Raziskovalci so dognali, da ti primitivni ljudje globoko verujejo, da preide z mesom sovražnika vanje tudi sovražnikova sposobnost, njegov pogum in junaštvo, da, celo duša ubitega postane sužnja zmagovalca. Seveda pa jim tudi človeško meso samo po sebi diši. Ljudožrstvo je bilo razširjeno med divjimi plemeni severnoameriških pokrajin (Indijanci), po otokih Tihega in Indijskega oceana, posebno po Melaneziji, Avstraliji in po skupini otokov Fidži ter na Novih Hebridih. Severnoameriški ljudožrci so od svojih žrtev shranjevali skalpe kot znamenje svojega junaštva. Slkal-pirali so tako, da so z ostrim nožem zarezali kožo kroginkrog lobanje ter jo potem z lasmi vred potegnili s kosti. Kožo so potem posušili in shranili. Mož ali mladenič, ki je imel največjo zbirko skalpov, je bil najbolj spoštovan in najbolj ugleden v vasi. Čim več skalpov je kdo imel, tem več je bilo tudi uspeha med divjaškimi lepoticami. — Drugim kanibalskim plemenom je bil znak junaštva glava ubitega sovražnika. Čim več sovražnih glav, tem večja slava. Ko je bil skalp ali glava shranjena kot trofeja, se je pričelo go-stenje s človeškim mesom. — Med prebivalci Fidžijskih otokov so vse vojne ujetnike vzdrževali in jih krmili za posebne svečanosti, ki so jih združili s svojim strašnim bogoslužjem. Pri teh slovesnostih so uprizarjali divje plese z groznim vpitjem, skakanjem in vihtenjem orožja. Na Novih Hebridih so človeško meso prodajali kot druge navadne jestvine. Poglejmo nekatere običaje teh divjakov: Kadar je kdo izmed njihovih poglavarjev umrl navadne smrti, tedaj se je zbrala okrog njegovega trupla vsa družina, vse njegove žene in otroci. Pričelo se je objokovanje in žalovanje. Silen krik se je razlegal daleč na okrog, pri tem so se žalovalci čudno upogibali, se vrteli in skakali, preklinjajoč zlobnega čarovnika, ki je urekel dragega pokojnika, da je moral umreti. Kmalu po prvem jadikovanju so se vse vdove morale namazati po obrazu in po celem telesu z neko belo glino, ki se je prilepila na kožo kot smola in je pomenila isto kot žalna obleka pri nas. Naslednjo noč so morale žene in otroci zapustiti pokojnika in med moškimi se je začel tajnosten obred, pri katerem so odločili glavo od trupa in truplo pokopali. Glavo so prenesli sz največjo svečanostjo v „dom duhov“ in jo tu postavili v vrsto z drugimi glavami že umrlih velikašev. Vse vdove so morale celo leto žalovati za svojim možem. Živeti so morale samotno, vsaka zase, niso se smele umivati, ne striči, (pri divjakih so žene prav tako ostrižene kakor moški). Vsak dan je morala žena obiskati grob svojega soproga, a pri tem ni smela stopati pokonci kot drugi ljudje, marveč je morala hoditi po štirih kot žival, vsa zagrnjena v veliko pokrivalo, da je ne bi nihče spoznal. Mlajše dekle jo je vodilo na vrvi kot psa, ker bi sicer tako zakrita ne naišla poti do groba. — Kadar se je koža in meso na glavi pokojnika čisto posušilo in razpadlo, tedaj so izoblikovali iz bele gline nov obraz, ga pritrdili ma lobanjo in tako lik pokojnika ohranili še bodočim rodovom. Še nek poseben, nič manj okruten običaj, je objavil misijonar Braun, ki je pred kakimi 15 leti živel med divjaki Nove Guineje. Vsako dekle, ki je dovršilo gotovo starost, zapro v kletko iz bambusovih palic. V tej kletki tak otrok (saj je res še otrok!) ne more stati, marveč leži ali čepi, mnogo mesecev, včasih celo leto in še več, dokler ne pride mladenič, ki so ga ji njeni starši izbrali za moža, in jo reši. Ves čas svojega strašnega jetništva sme zapustiti dekletce to kletko le po enkrat na dan, da se umije in še to v navzočnosti kake starejše žene. To so le nekateri običaji teh primitivnih plemen, ki jih še danes imenujemo ljudožrce, čeprav so oblasti že docela zatrle grozno navado: uživanje človeškega mesa. Dosleden. Predno so šli Skočirjevi na počitnice, so svojega osemletnega sinčka skrbno poučevali, kako se mora obnašati, da staršem ne bo v sramoto. Posebno sta mu priporočala, naj nikar ne pove — po svoji stari navadi — vsakemu človeku v obraz, kadar opazi na njem kaj neprijetnega. Rajši naj skuša biti ljubezniv in vljuden. Sinček si te nauke dobro zapomni. Ko se pripeljejo v K. in jim krčmarica postreže z južino, opazuje deček z vidnim zanimanjem njen krof. Slednjič se ne more več premagovati in reče kar moč ljubeznjivo: „Kako krasen krof imate, gospa krčmarica, ta vam prav zares dobro pristoja!" Pohvala. Tonček priteče ves srečen iz šole: „Mama, danes sem bil pa pohvaljen! Tako, kaj pa je g. učitelj rekel? Rekel je: „Vsi ste butci, Tonček je pa največji butec med vami.“ Zakaj je žalosten. Kaj pa vam je dragi g. doktor, da ste tako slabe volje? I Ah, izgubil sem enega svojih najboljših bolnikov. Kaj vam je umrl? O ne, ozdravel je. Pred sodnikom. Kakšen vzrok mi morete navesti kot opravičilo, da ste ukradli 100.000 Din? Gospod sodnik, bil sem strašno lačen. Sladkosnednež. Atek, želiš morda še košček torte? Ne, hvala lepa, sinko, dovolj sem vzel. Atek, sedaj vprašaj še ti mene tako. Prijatelja. Veš na svatbo hoditi, to pač ni prijetna stvar Tako? Zakaj pa potem greš? Človek, svoje lastne svatbe se vendar moram udeležiti! Ljubezen. Ali me res ljubiš, dragi? Cez vse. Ali bi hotel zame tudi umreti? Tisto pa ne, moja ljubezen je neumrjoča. Glasilo Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. — Izdaja konzorcij .Grude* v Ljubljani. Odgovoren Dr. Janže Novak. Linhartova ulica 20 -- J. Blasnika naaied., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Za tlakarno odgovoren Janez Vehar. 1 Pozor! Nagrade v vrednosti po 50.000 d inarjev prinese RADION nagradna naloga onim, ki .bodo rešili nalogo,, Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! 1l»J»NdvH katerega vrednost in korist je opisana v Grudi št. 1. 2. 3. 4. 5. Prečitajte dotične članke. Dobi se samo pri M.Težaku, Zagreb Gundullčeva ulica 13. v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'— To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni. Fantje - bodoči gospodarji! Čira več bodete imeli iskušenj, tem boljši gospodarji boste. Izberite si po 1002 travnika, njive, vinograda, sadnega vrta in obdelujte ga, kot ga obdeluje vzorni gospodar. Ako uporabite apneni dušik in Nitrofoskal Ruše, ki vsebuje vse hranljive snovi: dušik, fosforno kislino, kalij in apno, torej vse kar rastlina rabi za hrano, svoje življenje in dober plod. Imeli boste veliko veselje, kajti uspeh v dobrem in obilnem pridelku Vam bo vzbudil zaupanje in ugled med domačimi. Kltro^ska^Rušeli^apnem^Iušll^ideluie Tvornica »a dušik d. d.. Ruše pri Mariboru ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za pravilno gnojenje. red časa. petje, godba vsak dan v vaSI sebi 1 Nabavite sl pri nas Radio Ljubljana Uubliana. Miklošičeva 5. Maribor. Aleksandrova 44. mEKONOMw •srednja gospodarska zadruga v Uubllanl Kolodvorska ulica 1 Ima v zalogi po najnižjih cenah deželne pridelke, najfinejšo banaško in domačo moko, krmila, špec. blago in ostale v to stroko spadajoče, predmete. Zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, prvovrstna strešne opeke iz opekarne fiovac, Karlovac, ter najboljšega splitskega in trboveljskega portland cementa. Ali si že član »Kmetijske matice"? Preden si p»b«>ite pisjiui stroj, si ogi»|te stroj Specijalna mehanična delavnica Barvni trakovi, ogljeni papir, računski J|J| I w|PH stroji i. t. d. vedno v zalogi PISalni strOJI LUD. ŽITNIK, - Ljubljana Kolodvorska ulica 26. — Telefon štev. 34-23 Izšla Je Blasnlkovm lfELIHB pHflTIHfl u navadno liti MU, Id ima 365 daL ..VELIKA PRATIKA" le nal-starejši slovenski koledar, ki ie bil že od naSib pradedek najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V ..Veliki Pratiki" zaideš ne. kar človek potrebuje vsak du: Katoliški koledar z nebesnimi. solnčaiaai. laaiaimL vremenskimi Id dnevnimi zaameaii; — solnčne in lunine mrk«; — laaiae spremembe: — koledar za »ravoalavae la protestante: — noštne čolnCbe za !«• Koslaviio; lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račaae; — konzulate tujih držav * Ljnbljani ii Zagrebu; — vse sejme aa Kranjskem. Koroškem. Štajerskem, Prekmnrin. Med-iimurju in v Julijski Bencčiii; — pregled o koncu brejosti živine; — tabi- a hektarov v oralih; — popis **eh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise vaiaft in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kaiefnvalec ia žena v hiši. — Cena S Dia. ..VELIKA PRATIKA" te dobi v vseh vetjih trgovinah in te lahko naroči tudi pismeno pri zalotaikm: Marni 3. BlBsnIhimLd.il. i L]nbQuL Ali ste ie? poravnali naročnino! ©BI rn&G&t KUttMUfT-DEU emmmovAli Pozor čebelarji! Kupimo večjo množino prvovrstnega točenega medu. Pošljite vzorec z najnižjo ceno na JULIJ ZUPAN LEKARNA trnkoczy Ljubljana, Mestni trg št. 4 Telefon 2186. Pošt. ček. rač. 10755. Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineral' nih voda, obvezil itd. Debro kupite Nogavice, kravate, srajce, nahrbtnike, naramnice, dežnike, palice, čipke, svilnate trakove, gumbe, nože, škarje, voščeno platno (Wachstuch), potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike le pri Josip petelinc, ljubljana Nizke cene! blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Pridobite „Grudi“- vsaj enega novega naročnika! Največja izbira češkega in angleSkega sukna A. & E. Skaberne, Ljubljana Pri nakupu vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga, kakor tudi priznano najboljših strojev in orodja za poljedelstvo in obrt se priporoča najstarejša tvrdka te stroke Schneider & Verovšek trgovina z železnino in vsakovrstnih strojev v Ljubljani, Dunajska cesta 16. Blagajniike are: Ob delavnikih od 8—12 */* ln od 8—4'/a, Ib ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12 Vt uro- Penar naložite varneje pri do- mačem zavodu KMETSKI HRANILNI ih POSOJILNI DOM V LJUBLJANI reg- saclr. z neom. lav. TAVČARJEVA (SODNA) UL 1. Telefon St. 2847. — Rač. pošt. hran. št. 14.257. — Brzojavi: »Kmetski dom“. Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °/0, pri tromesečni odpovedi po 7t/s°/o brez odbitka davka na rente. Stanje vlog: Din 30.000.000x Rezervni zaklad: nad Din 500.000'-. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačne poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugib zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obresto-vanja. Posojila daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.