jgpStnlna plačana v gotovini IMarutorsiu Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 197 Maribor, sobota 30. avgusta 1930 » JUTRA« hhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^* 1* m»»ečno. prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Pred vratmi naše države .^taftstovski režim je postavil 87 Jugo-st Va!!0V 'z dulijske Krajine pred faši-v?ke sodnike, češ, da so morilci in 7a2«, da so roparji in protidržavni za r ^ ^°ddo jdl bo P°sebno sodišče nost k*0 drzave P° zakonu 0 iavni var* „ r» ki določa za krivdo pokolja smrt-Obsojeni bodo, morda tudi na Vod ^ard italijanski antifašist Donati, pj Ja socialističnih zarotnikov z okolice nje?tlC’ ni obsojen na smrt, čeprav so Hic!°V* tovariši-koloni iz zasede s strojih V*11* streljali na fašistovske miličnike Vasf^inerje, ko so se pojavili v njihovi jj^ Thkrat se je moral fašistovski re-(0y Po eni strani zbati ogorčenja sve-Prev*a lenega mnenja, po drugi pa s 0s( ee razkričanim procesom in pre-zhati razs°db° ni smel sam odkrito pri-Vse ♦ tuch v samem srcu Izlije ni Jpiit . °> bot bi moralo biti po njegovi eta in potrebi. |0?ie^al za iašistovsko oblast takšni raz-Diso ^ boc*° ved veljnli- Saj že takrat Puli VeliaIi.> ko so fašistovski sodniki v telie °xbsodili Gortana in njegove prija-slov' 5pr°tno sodba in obsodba Jugo-»kri^07 v dldijski Krajini, pa naj bodo Vl* ali ne, je v interesu fašistovske- U Politik njegove notranje in zunanje e- Kot lani v Puli, tako bo sedaj j,p^0^sko posebno sodišče v Trstu gorilo »zgodovinski« proces, kakor , nnenuje tržaški »Piccolo«, proti ju-jine 'P1- Jugoslovanom sredi Julijske Kra-ln — pred vratmi naše države. 2ia Ptagu naše države 1 Mar ni to izpuli ^ar Gortanova obsodba — v 3>ro ni bila izzivanje? Da je tržaški sto Zares izzivalen, je izpričala faši-hipu a oblast sama, ko se je v zadnjem skuni°v da razdeli obtožence v dve V ta ker se je zavedala, da bi sicer Povz ,.,vzbudiIa Preveliko pozornost in Cul r°cila prehudo nasprotstvo. Druga-sprgtazlogl je pač niso mogli dovesti do Doka/, ve Prvotnega namena, ki ga je koslot S tem’ da je proti vsem 87 Ju" svnft anom naperila eno samo in po SVef *estavi sintetično obtožnico. Toda mo tpi?3 Javnost ni šla in ne bo šla mi-očjdj Poslednjih dogodkov z zaprtimi i Je videla Pred leti oblastno ln knt • 0. Ponižanje grške suverenosti Žanje 'e,vtaela slično fašistovsko ponl-°blasti .ale A-vstrije, ko.so morale njene tali nrJ? '\ieta V0)aki v Innsbrucku klo-opa,]] a italijansko zastavo, tako bo Pravil«« U *.° izzivanje in ga bo znala Posledice611'1't6r Jzva)at' *z njeSa sv°* 5 strani boče fašistovski režim k°slovanf!^esot? zadati nov udarec Ju-firan me v ,Jukjski Krajini. Ljudje on-»0ltl in in sprejeli to žrtev z mol-e bsoČkratr6neSb V rniri1' kot so storili ^er nam°ip »o*’ bomo storili tudi mi, Iadi Veličin« ra* na^e bodočnosti in za->reben mj. :„nP e domovine skrajno po- države Beležin S° tak5n! interesi na‘ 1 smo te vrstice, da se Zfva baklja v zaporu STRAŠEN SAMOMOR PREKMURCA V ZAPORU LJUBLJANSKEGA OKROŽ NEGA SODIŠČA. — SAMEGA SE BE ZAŽGAL IN ZGOREL. LJUBLJANA, 30. avgusta. Na strašen način je v minuli noči v zaporih tukajšnjega okrožnega sodišča izvršil samomor 28ietni zidar Ivan Zver iz Dolnje Lendave. Zver je bil že 6 mesecev v preiskovalnem zaporu in je bil obtožen po zakonu o zaščiti državi radi rovare-nja proti državi. Okrog polnoči je zaslišal jetniški paznik nenadoma obupne klice na pomoč. Sprva ni mogel takoj ugotoviti, odkod prihajajo ter je zato hitel od nastropja do nadstropja, dokler ni prišel končno do celice, v kateri je bil zaprt Zver. Tu mu je udari! v nos močen dim. Ko je odprl vrata celice, se mu je nudil strašen prizor. Sredi celice je našel Zvera na tleh, gorečega po vsem telesu, Paz- nik je takoj zmetal nanj odeje in tako pogasil ogenj, nakar je poklical zdravnika, ki je odredil prevoz Zvera v bolni- | co. Četudi so mu tamkaj takoj nudili po- j trebno pomoč, vendar je že ob 2.30 ponoči podlegel strašnim opeklinam, ki jih : je imel po vsem životu. Preiskava je ugotovila, da si je Zver natlačil pod obleko, zlasti v hlače, slamo, ki jo je vzel iz slamnjače, nakar jo je zažgal. Slama se je seveda takoj vnela in Zver je postal v trenutku prava živa baklja. Sedaj se vrši še preiskava, odkod je dobil Zver v zapor vžigalice, ki so mu omogočile, da je izvršil tako strašen samomor, ki mu dosedaj gotovo ni I primere. Dr. Korošec u Ljubljani LJUBLJANA, 30. avgusta. Danes je prispel iz Beograda minister dr. Korošec. S postaje se je takoj odpeljal na svoje stanovanje v Marijanišču, kjer je imel dopoldne sestanek s svojimi prijatelji. Popoldne se g. minister odpelje na Bled, kjer bo sprejet v avdijenci. Jutri bo dr. Korošec prisostvoval otvoritvi šu-marske in lovske razstave v Ljubljani. Pred izpremembo ulade na Rumunskem BUKAREŠT, 30. avgusta. V rumun-skem političnem življenju se pričakujejo važne izpremembe. Listi že sedaj odkrito pišejo, da se Maniu ne bo mogel več dolgo držati, ako ne izpolni svojih obljub. »Cuventul« zahteva, da naj se čim-prej osnuje trgovinski kreditni zavod za pospeševanje kmetijstva in razdolžitev kmetov ter da se zaključi zunanje posojilo. Od tega posojila je odvisen položaj sedanje vlade. Od opozicijskih strank bi imela največ šans stranka, ki bi jo osnoval sedanji londonski poslanik Titulescu. Ta stranka bi bila bodoča vladna stranka in to tembolj, ker je Maniu eventualni vladi Titulesca obljubil vso svojo podporo. V možnost koncentracijske vlade pa »Cuventul« ne veruje. Zunanji minister Mironescu je bil brzojavno pozvan v Bu-karešt. Njegov povratek pa ne more prinesti resnih izprememb, ker je on zaupnik Titulesca, ki je po pogajanjih v Sinaji odpotoval v Italijo in se tamkaj sestal z Mironescom Oba diplomata sta se dogovorila o nadaljnih skupnih korakih, ki jih bo treba izvršiti. Reuolucija za reuoluc jo NEW-YORK, 30. avgusta. Tudi na otoku Kubi je opažati živahno revoluci-jonarno gibanje. V mestu La Canz so odkrile oblasti široko razpredeno zaroto. V Gonezu je že prišlo do nemirov političnega značaja, radi česar je bilo proglašeno nad mestom obsedno stanje. BUENOS AIRES, 30. avgusta. Vlada je poostrila ukrepe za pobijanje revolucije. Na zahtevo ministrskega sveta je jih bodemo spomnili, kadar bodo nastopile nove potrebe za našo ujedinjeno Jugoslavijo in kadar bo to narekovala volja našega .velikega kralja. vojaštvo v najstrožji pripravljenosti, tako da lahko vsak čas nastopi proti upornikom. V strogi pripravljenosti je tudi 5 vojnih ladij. Za vrhovnega poveljnika policije je imenovan general Partine. Nad Buenos Airesom je proglašeno obsedno stanje. Po ulicah patruljirajo močni policijski in vojaški oddelki. Mesto je kakor izumrlo. Trgovine so večinoma zaprte, banke pa sploh ne poslujejo. Izbruh nemirov se pričakuje vsak hip. LIMA, 30. avgusta. Bivšega predsednika republike Peru so deportirali na otok San Lorenzo, kjer so ga zaprli v isto ječo, v katero je on poprej zapiral svoje politične nasprotnike. Bata u Nemčiji BERLIN, 30. avgusta. Današnji listi poročajo, da je znani češki tovarnar Bat’a kupil od pruske vlade v severni Šleziji nad 5.000 oralov zemlje, kjer namerava zgraditi tovarno za izdelovanje čevljev ter delavsko kolonijo. V tovarni bi bilo zaposlenih spočetka 1.000 delavcev. Kupnino, ki znaša več milijonov mark, je Bat’a takoj plačal. Z zgradbo prično že letos, tako da bo tovarna prihodnje leto že poslovala. Poljski ciganski kralj V okolici Lodza, tega največjega poljskega industrijskega mesta, so se pred kratkim zbrali cigani iz vseh pokrajin Poljske, da izvolijo svojega poglavarja. Navzočih je bilo nad 600 delegatov. Po štiridnevnem posvetovanju je bil izvoljen za kralja poljskih ciganov Vasilij Kwiek iz varšavskega predmestja Marmonta, dočim je dobil ambicijozni Mihael II iz Piastova le 80 glasov. Odločil je po brezuspešnem, zelo viharnem posvetovanju iz' Madrida došli zastopnik ciganov, Matija Kwiek, ki je kratkomalo ukaza!, da morajo voliti Vasilija Kwieka, njegovega tekmeca pa je kaznoval z denarno globo 25 dukatov. Končno pa se je v svoji sveti jezi le pomiril in je dovolil Mihaelu II naslov kralja pomorjanskih ciganov, toda pod pogojem, da bo nadziral vsa ciganska taborišča tamkajšnje pokrajine in se pokoril vrhovnemu vladarju, To odločitev sta sprejela potem oba poljska ciganska kralja in Mihael II. se je takoj poklonil svojemu knezu s i tem, da je pred njim pokleknil. 31. avgusta — 15. septembra VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA RAZSTAVA. Šumarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt. 2365 Stroji in orodje za obdelovanje lesa. Prva državna razstava lovskih psov 31. avgusta 1930. Misijonska etnološka razstava. Pohištvo. Higiienska razstava. Industrijski in obrtni izdelki itd. Ogromna razstava obsega 40.000 m* prostora. 8. septembra 1930 nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Na železnicah polovična voznina. Legitimacija Din 30.—. Dobe se pri bankah, biljetarnah tujsko-prometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine. Smrtna kosa. Davi je umrla v Selnici ob Dravi gospa Tončka Fornezzi. Pogreb bo v nedeljo, 31. trn. ob 4. popoldne na pokopališču v Selnici. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! Svečana otvoritev jesenske sejemske prireditve v Ljubljani z vsemi specijalnimi razstavami bo v nedeljo, dne 31. trn. ob pol desetih dopoldne na velesejmu. Za splošen dostop občinstva bo sejmišče odprto od pol enajstih dalje. Na otvoritveni dan bo tudi prva državna razstava lovskih psov. Glavna skupščina Udruženja iugoslovefl-skih učiteljev. Z ozirom na časopisne vesti, da je poverjeništvo UJU Ljubljana odšlo s kongresa radi levičarsko sestavljene liste, izjavljamo, da to ne odgovarja istini. Poverjeništvo UJU Ljubljana je zahtevalo, da se ne voli po novih pravilih, dokler niso odobrena nova pravila in da ostane do potrditve novih pravil stari odbor v funkciji, ki je bil lani v Zagrebu pravilno izvoljen za tri leta. O kakem političnem pretehtavanju osebnosti ni bilo govora. —« Poverjeništvo UJU Ljubljana. Iz mestnega avtobusnega podjetja. Dosedanji prvi knjigovodja mariborskega mestnega avtobusnega podjetja, znani operni pevec g. Franjo Neralič, je imenovan za namestnika ravnatelja avtobusnega podjetja. Triglavanl - starešine se vnovič opozarjajo na slavnost dne O. septembra v hotelu Orel v Mariboru. Starešinska zveza vljudno vabi udeležence, da javijo svoj prihod takoj na naslov zveze, ker je to nujno potrebno radi aranžmaja. Dr. Vilko Marin, Razlagova ulica 15, zopet redno ordinira, 2379 Pri pokvarjenem želodcu, plinih v drevesu, slabem okusu v ustih, čelnem gla* vobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju aU driski učinkuje že kozarec naravne »Fr*n* Josefove« grenčice sigurno, naglo in priletno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »branž josefove« vode kot prava blagodat za no jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica -*^d°ta ,v \ s. h lekarnah, drogerijah in ^•.erijskih 1 trgovinah. Nedeljski popoldan . Mariborskem otoku DRAMATIČNI DOVOZ. - VRVEŽ MNOŽIC. - RAZNE SLIKE. Čeprav me je nekoliko motilo, ker se pobirajo ob nedeljah v mestnem kopališču dvojne pristojbine in je tudi drugače dostop na otok združen s precejšnjimi ovirami, sem jo mahnil zadnjo nedeljo popoldne po razbeljenih mariborskih ulicah na Glavni trg, kjer sem se cvrl celih 25 min. na pekočem solncu, dokler si nisem priboril »udobnega« stojišča v natrpanem avtobusu. Do prvih štirih vozov, ki so odhajali v tem času proti Kamnici, se nisem mogel preriti, ker smatram, da ni ravno na mestu, da človek s komolci obdeluje ženske in otroke ob ozkem vhodu v avtobus. Nu, peti voz me je srečno sprejel v svoje toplo okrilje in v onih osmih minutah vožnje so izginili iz mojega telesa še slednji ostanki sleherne tekočine; voz razbeljen, sključena stoja — voz je za mojo dolgost prenizek —, jako neposredna bližina dveh telesno precej krepkih mamic, čijih mogočne gmote so precej krepko na ovinkih butale ob moje tedaj res revno bitje; vroče hrepenenje se me je polastilo po hladnih objemih bazenskih voda. Po daljšem postajanju pod pekočim solncem pred blagajno, kjer je smo stali v lepem redu približno tako, kakor v vojnem času z »brotkartami« pred pekarno, po mu, da bi podkupil sv. Petra v slučaju, da bi se kje pokazal kak rahel oblaček. Ni še konca korupcije v Danski deželi! Na klop sedem k lepi znanki. Prav tesno je na klopi, ker je gosto zasedena; ni to neprijetno, kakor v avtobusu ob mamicah. Predlagam ji, da malo pokritizirava mimo se sprehajajočo publiko glede kopalnih oblek, plaščev, čepic, čeveljčkov in — drugega. Pribijeva najprej, da se kopalna kultura dviga od dne do dne glede dragocenosti in okusa opreme, toda to vse naju manj zanima, kakor drugo. Da nisem prav veren kristjan, bi me ob-hajae skomine po svoječasnih turških običajih (dandanes Kemal paša ne do- voljuje mnogoženstva!) in da ni moja znanka visoko moralna ženska, bi kaki svojevrstni občutki zavalovili v njeni duši. Strehca! Strehca! Kar nehajmo s tem poglavjem, ki bi se moralo skoro do neskončnosti nadaljevati v opisovanju ju-nonskih in adoniških prikazni, med katerimi nastopa, seveda radi kontrasta pa tudi marsikateri špičastotrebušni in ten-konogi, ali pa zaliti in čokati Tersit in nu, sedaj pričakuje čitatelj, da navedem po imenu zgodovinski protitip grde ženske. Naj ga poučim, da je tudi zgodovina kavalirska napram Evam in da sličnega tipa ni vstvarila, kar pa seveda ne izključuje dejstva, da so tudi Eve grde in da jih na Mariborskem otoku tudi ne manjka. Sicer pa, če vsemu temu ne verjameš, kar sem napisal, pridi prihodno nedeljo na otok in prepričaj se sam o resničnosti mojega blagovestja. mo =■ Orajslci:—= Od sobote, 30. avgusta premije-ra zvočnega filma: Thesingingfool PevajočI norec. Al Jolson poje »Sonny Boy«. Union: * in dnevni Od sobote, 30. avgusta 100%na filmska opereta, deloma barvani zvočni velefilm: Rio Rita Poje John Boles. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22. uri. Predprodaja dnevno od 9. do 12. ure na blagajni. XXVI Krasen uspeh mariborskega šahista. Na mednarodnem šahovskem turnirju Stubianskih toplicah na Češkoslovaškem, ki se je končal včeraj, si je priboril prvo nagrado Lilienthal, ki je dosegel 9 točk; drugo nagrado je prejel naš mariborski rojak, Vasja Pirc z 8 točka daljšem prerivanju pod okencem, kjer so M1"’’ treb'°, četrto in peto nagrado si de-nam delili ključe za omarice in kabine, b]0 Fl°hr, Opočenski in Gilg s 7 in pol sem srečno dospel tja med bazene. točkami, šesto je dobil Stover. Vsi drugi naglašala potreba, da mora dobiti Maribor za to kake kompenzacije, sicer na omiljenje gospodarske krize ni niti misliti. Tako so bile med drugim sprožene ideje ustanovitve divizijske komande, samostojnega urada za pospeševanje obrti ter ekspoziture Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru. Raz-motrivalo se je dalje vprašanje zgradbe carinarnice ter novih stanovanjskih hiš, Vlil oiv^iiu uuapci tja IlICU ua^ene. vvv.mun, J'-' u.uun y uiu&i I taiuiamitc |,ci I1UV1I1 MaliOVanjSKin ms, Križ božji! Tako okoli nekaj tisočev udeleženci turnirja so ostali brez nagra- ki naj bi jih gradil Pokojninski zavod. QC io f Ttl lun rrnfi r-»r\ r>r\e>4-I X« I fIP Drilinflni'5 v• 1 , Prihodnji teden se bo vršil nov sestanek. Češki obisk V petek popoldne je prispel na po vratku svojega potovanja po Jugoslaviji profesor trgovske akademije v Pragi g. Kaminek, ki je tudi urednik gospodarske ga lista »Narodni gospodar« in sotrudnik dnevnika »Narodni Iisty« v Pragi. G. profesorja sta sprejela imenom JČ-Lige gg. svetnik Ivan Knop in dr. Avg. Reis-man, v kojega družbi si je g. profesor ogledal Maribor, zlasti Mariborski otok, »Ljudsko knjižnico« v Narodnem domu ter vinarsko šolo in se nato danes popoR dne vrnil v Prago. Odlični gost je bil presenečen nad lepoto Maribora ter se je zlasti pohvalno izražal o krasnem ko pališču in vzorno urejeno vinarsko šolo. katero so mu s strani uprave šole lju beznivo razkazali. nas je! In tam gori po cesti še vedno I de- trobijo^ avtobusi in dovažajo mase in po Velik komunistični proces v Mariboru, pešpoti dolga, nepretrgana vrsta novih V petek, dne 5. septembra se bo pričel prihajačev in po Dravi brneči motor kri- ob pol 9. zjutraj pri mariborskem okrož-zarke Maribor, ki^ redno vsake pol ure nem sodišču velik komunističen proces bljuva v pristanišče ljudi, ljudi..... Ve- v znani zadevi železničarjev Josipa Zu-vey, Gansehaufel, Lido, 7 rouvillc — panca, Andreja Čanžeka, Ivana Pšeni-pojte se solit. Mojster bi moral biti, da onika, Antona Leška, Henrika Vajngerla bi moglo šibko pero predočiti bralcu teh jn Filipa Rebernika, vsi iz delavnice dr-vrstic vsaj deloma pestrost in vrvenje, žavnih železnic v Mariboru ter brivca 1 li r 7 našem kopališču. Žoge vseh Nikola Novakoviča, ki so bili pod sumom velikosti, kncecih barv lete po zraku, po komunizma aretirani dne 11. marca. Ova-vodi plavajo gumijaste race in krokodi- Jil jih je železničar Ivan Pečnik, ki je bil ll’ ‘f* nal1} ]!vo’ Promenada po p0 aretaciji osumljencev premeščen kot širokih pločnikih, ziv-zav v vodi, pod pr- kandidat za kurjača v Zemun in je po-hami, vse glasno, jako glasno, manj glas- ieg številnih drugih prič tudi on osebno ni !!•! ! Posameznih dvojic tja v ti- vabljen k razpravi. Kot smo že poročali, he gaje, kjer nabirajo ciklame 111 druge je državno sodišče za zaščito države tri slične cvetlice, razposajenost, razigra- osumljence že pred 2 mesecema izpustilo nost povsod, tudi med dolgimi vrstami \z preiskovalnega zapora, ter nato odsto-res avracijskih miz, kjer dominirajo pi- pii0 zadevo v končno rešitev maribor-vo in vino in cmige dobrine in tarok in skemu okrožnemu sodišču. Senatu peto-rummy n tam v kotu, novost za Mari- rice, ki bo o zadevi razpravljal, bo pred- b0^TXr2-P0"S- scdoval sodni «"** * UmU ki ie s P- . . ',. ... . , L septembrom premeščen od civilnesa *i«iSl i velikega bazena v bli- oddelka h kazenskemu, branil pa bo vse ',ifaka,nnSa stolpa,stotme 'n stotine obtožence odvetnik dr. Avg. Reisman. C\/V t° ,0jega spo a’ navih, navdu- Ker so bili vsi železničarji takoj po are-S SmnjU f pr°du?raj0 »metni- taciji odpuščeni iz službe, vlada zlasti ’ • kn rn7iixnrie ™V V gl°binp padaj0 med železničarji za proces veliko zani-? m.sicasta telesa Lanje, tembolj ker so med obtoženci L strarn- SlZv™ odobravaH Pristaši najrazličnejših bivših strank, Sf dSen ?n vrot/%in posrečen eden je bil celo predsednik krajevne or- vnitie'Rodrilm ° o t36 ganizacije bivše samostalne demokrat- 7S? il Kai JC?* Tam g°' ske strar,ke ter poverjenik Ciril-Metodo- ri visoko se vzpenja na prste krasna Ve družbe. ženska postava. Krili z rokama, skuša, Okleva — nazaduje. Ironični »oho-ji«, kak Sestanek naših gospodarskih krogov, rahel žvižg! Zopet se prikaže; rahla rde- Zastopniki gospodarskih korporacij, in-čica ji zaliva itak upaljeno lice, pogumno dustrije, trgovine in obrti, so se zbrali se odrine in vitko telo pada v žarkem v četrtek skupno z mariborskimi člani sijaju avgustovega solnca proti zeleni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gladini vode. Ploskanje, vpitje, bravo k sestanku, na katerem so razpravljali o klici in navdušene čestitke pogumni mo- težki gospodarski krizi, ki je zavladala kri vili, ki je ravnokat priplavala iia kop- v Mariboru in okolici po ukinitvi mari-n0‘Gircenses! borske oblasti ter raznih državnih ura- loda ljudstvo zahteva tudi »panem«! dov, s čemer je oškodovano naše mesto aiva v iviariooru gieue in vidra drugo sliko. Tam v restavraciji za težke milijone na leto. Splošno se je nega trgovskega tečaja, sede m jedo, nele kruh — je to preba- ^ GRAŠKI VELESEJEM od 30. avgusta do 7. septembra 1930. ŽIVINSKA razstava od 30. avg. do 2. sept. VINSKA in SADJARSKA razstava od 30. avg. do 7. k sept. 1930. SPLOŠNA BLAGOVNA RAZSTAVA. VELIKI ZABAVNI PARK. Veiesejmske legitimacije prodaj'a glavno zastopstvo m «uegar.veIeseima: Bančna poslovalnica BEZJAK, — Maribor, Gosposka ul. 25; vse potovalne pisarne, kakor tudi vsi denarni zavodi. Sejmska legitimacija velja kot avstrijski vizum, vsled česar obiskovalec sejma ne potrebuje posebnega vizuma. Obiskovalci velesejma uživajo na jugoslovanskih, kakor tudi avstrijskih železnicah , popust. Dalje dobi vsak obiskovalec 4 brezplačne vstopnice za Joancum, Neues Museum, Landeszeughaus m Volkskundemuseum ter 25% popust v vseli gledališčih pro i Dredložitvi sejmske Izkaznice. — Velesejjnska legitimacija stane samo 20 Din 2227 Državna gimnazija v Mariboru. Popravni (razredni) izpiti iz matem^1* ke dne 2. septembra, iz latinščine in V" ščine 3. septembra, z vseh ostalih pre®* metov 4. septembra. Nižji tečajni izP“ (mala matura) dne 5. in 6. septembra, višji tečajni izpit (velika matura) 3-, '*• in 5. sept. Za vsak izpit se je treba oida' siti dotični dan ob 8. zjutraj. Podrobne odredbe so razvidne iz oglasa v gimna' ziji. Vpisovanje prvošolcev, ki še niso vpisani, bo 11. septembra, vseh ostali*1 pa 12. septembra; otvoritvena božja služba 14. septembra, pouk se prične i5, septembra. Dijaštvo se zlasti opozari3’ da ne zamudi nobenega izmed naveden111 rokov, ker se zamude ne upoštevajo-Batja povečava mariborsko podružnic®' Češki tovarnar čevljev Ivan Batja y svojo mariborsko podružnico, ki obs^j® že več let na Aleksandrovi cesti, v bli?' Ji' Obilje današnjega trga je živa slika dozorelega poletja in plodne jeseni. Ni več sadne ali zelenjadne vrste, katera ne bi dozorela. Celo prvega domačega grozdja je bilo nekaj miz, poletnega truda pridnih čebelic na pretek in celo repa, ki yelja kot najpoznejši poljski sadež, se je davi pojavila na trgu. Krompir je letos sijajno obrodil, kar se pozna po ugodni ceni; na drobno 40 do 50 para kg. Takisto je s čebulo in zeljem ter kumaricami za vlaganje. Surov napad na žensko v Apačkl kotlini. V vasi Segovci v ApaČki kotlini je neznan napadalec počakal 4 temi 271etno zasebnico Marijo Breznikovo ter oddal na njo tri strele, od katerih jo je eden občutno ranil na glavi. Po prvi zdravniški pomoči so jo prepeljali v mariborsko bolnico. Opozarjamo na današnji oglas Slov. trgovskega društva v Mariboru glede otvoritve enolet- nalno okrepčilo —. pa pivo! Pivo Mn vesele se izvrstnega ječmenovca, kopalci in kopalke in nič kaj žalostnih lic se ne kreče okoli praznečih se sodov mo gočni gospod restavrator, ki prekinja svoje za lastno osebo plodonosno delo le za to, da vrže sem pa tja pogled bodisi v ravnokar došli časopis, ali pa — na barometer. Ne mislite pa, da išče po listih političnih vesti ali domačih novic, ne briga ga delovanje Društva narodov, tudi ne Gandi in njegove zahteve, pa tudi Mica Kovačeva mu je zadnja skrb, kaj še, zanima se Ie za dunajsko in zraven njega zagrebško vremensko poročilo. Pa kakšenkrat čudno prestopicne od ene na drugo in se z zadovoljstvom zaveda, da molče — kurja očesa! Dobro znamenje! Pravijo tudi, da ima v svojem progra- mih dneh znatno povečal. Prostori vf | ši graškega odvetnika dr. Paltaufa, & je veletrgovina Turad, bodo popoln^ renovirani ter bo napravil Batja tam sto moderne trgovske prostore s pove' čanimi izložbami in novim posebnim dom v njegovo trgovino. Maribor bo a°' bil s tem na svoji reprezentativni A’®' ksandrovi cesti novo olepšavo in i® 1 želeti, da bi tudi mesto promenadni Pr°' stor na tem gornjem delu Aleksandro'1® ceste med hišami in kostanji, ki je zv'e' čer čisto temen, razsvetilo. Naši gozdovi so naše največje zakladnice, kjer s0 shranjeni ogromni zakladi, samo najti m dvigniti jih moramo. Koliko ljudi živi Pn nas od gozdarstva. Denar prejemajo P0* sestniki gozdov, delavci ki sekajo Ie* vozniki, industrijalci, nadalje delavci o® žagah, lesni trgovci in obrtniki. D°Ig zlata veriga, ki se prične v gozdu, ® vije preko pojočih žag ob šumečih P01®* kih, skozi vasice, tja do mesta. Baš ^ naši letošnji šumarski in lovski razs*3 . na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši o 31. avgusta do 15. septembra, bomo im® priliko videti vsa bogastva gozda, kak tudi način, kako se te zaklade dviž' Šumarji bodo prikazali pravilno £°JeI1iT gozda. Poleg kakih 150 vrst lesa b°® prikazane zanimive igre prirode, ki pojavijo večkrat na drevju prav ' kakor na drugih bitjih in imajo pri £ . veku žal nepregledne zle posledice. K, kazano bo, kako se les spravlja in najmodernejši pripomočki. Lesni id® strijalci bodo prikazali ves potek oot3 Na razstavi bodo razstavljeni tudi 11 različnejši produkti, o katerih le red kdo ve, da so iz lesa, da so bili zas vani v gozdu. Največja tozadevna ati•, cija bodo gotovo nogavice iz svile, P dobljene iz lesa. . Zboljšana hrana v Javni kuhinji na S škovem trgu štev. 6. V A razredu opoldne in zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. Priglašajte se! Pralnica ovratnikov Rakuša, ^ Slovenska ulica 15, se priporoča. Brezplačni Singerjev tečai gtti- se bo vršil od 4. do 18. septembra v ^ dencih, Pekerska ulica (gostilna Pr ^e. li zastavi«). Natančnejša pojasnila čajnem lokalu mariborski VprrM^ totta ———lun« i Primorske vesti Pri letošnji inavguraciji juridičnega leta v Trstu je potožil generalni prokurator Mandriizzatto, da je zelo otežkočeno delo Po sodnih zapisnikih radi prevajanja i'nen in priimkov v italijansko obliko... Nastal bo cel kaos v lastniških in zapuščinskih zadevah in v primerih bo težko dognati identiteto. V šolo vstopi slovenji deček Slavko Črnigoj, zapusti pa jo fot Mario Neri, Miroslav Kralj postane Libero Carli. Bratje in sestre si izpremi-tuajo priimke poljubno in se pišejo cesto vsak drugače. Poitalijančevanje priimkov *e nadaljuje po vseh primorskih pokraji-nah in bo trajalo, kakor vse kaže, še dolgo let. * Trstu se je mudil minister za korporacije Bottai. Pri obedu na »Saturniji« ga 16 pozdravil Anton Cosulich, izvajajoč, da gleda Trst, ki se ponaša v obnovljeni haliji z izvrševanjem nad vse važne funkcije v političnem in gospodarskem Pogledu, v svojem sedanjem silno ’.ež-teni položaju z zaupanjem na vladnega npčeJnika in na navzočega ministra. Iz živih govorov glavnih eksponentov tržaškega gospodarstva je razvldel rtato minister Bottai ogromne težkoče, s kateri se ima boriti Trst na vseh poljih, in Potrebo naglih in uspešnih ukrepov proti Bottai je pazljivo poslušal in končno zagotovil Tržačanom svojo pomoč Elede vseh problemov, kakor jo zaslužijo, ?a bo* Trst mogel vršiti svojo veliko funkcijo. * tržaški pristaniškoprometni interesi-ra,ici se znova z vso silo zavzemajo za ^f radbo predelske železnice, v kateri vi-“'jo nov dotok srednjeevropskega izvo-?a in uvoza. Zaman ves trud. Predelske beznice ne bo, ker se je Duce, kakor znano, odločil za izvedbo predora »Stel-Vio« (Stilfserjoch) in se tozadevni načrti '/''delujejo z vso skrbjo. Alpsko prebitje v korist posebno Genovi pa tudi Betkam, Trst ostane ob strani. * «00 tržaških otrok so poslale fašistične rKanizacije sredi avgusta na deželo in v ^orska kopališča. Tržaški fašistični taj-‘Mr. Perusino je pohvalil zlasti ženski asii, ki se največ trudi za prijetno biva- nje otrok izven mesta v počitnicah. Otro kom je pri slovesu naročil, da naj zvečer, ko molijo za svoje starše, izmolijo še en očenašek za vladnega načelnika, kateri tržaške otroke tako izredno ljubi. V Senožečah imajo na počitnicah skoro dve sto tržaških otrok. Prenočujejo v šolskem poslopju in v šotorih Rdečega križa. Velik tek imajo otroci in samo kruha pride nad -pol kilograma dnevno na vsakega. Kjerkoli se nastanijo take vrste letoviščarjev, se zahteva od posestnikov in trgovcev velikih dajatev. * Par prevedb priimkov v Trstu: Kapun Capponi, Kerkoč Cercbi, Kirac Chi-rassi, Kožuh Cossutti. Krajc Carsi, Lah Laghi, Legat Leger, Slejko Slaico, Josipi-na Rebec vdova Barovič se piše sedaj Rebelli-Baroni. * Pulska visokošolska centuria je imela taktične manevre po noči na nekem bližnjem polotoku. Sovražnik hoče napasti Pulo z jugovzhodna strani, da se polasti plinomera. Centurija ima nalogo, da prepreči sovražniku namen. Od 10. zvečer do čez polnoč so trajali manevri, ki so se izvršili seveda s popolno zmago centuri-je. Sovražnik beži v neredu k morju. Črnosrajčniških taktičnih manevrov je polno posebno v Istri, v drugih primorskih pokrajinah, zlasti v tržaški, je v zad njem času manj bojnega razpoloženja. « V goriških Brdih se je naselila velika beda. Drugod v goriški okolici je šla povojna obnova precej hitro izpod rok, v Brdih pa so ostala kmečka stanovanja revne bajte brez zraka in luči, hlevi so primitivni in brez vode za živino. Nekateri kmetje stanujejo v vojnih barakah. Strašne so stanovanjske razmere kolonov. Vojna škoda je bila ogromna, priznana odškodnina pa neznatna. Tako je Bric danes velik revež. Letošnja letina je bila v Brdih izredno slaba. Črešenj jc bilo malo, drevesa so brez sadja, grozd la skoro ne bo, ker je toča zadnjih dri po-klestila, kar je dajalo še količkaj tipanja nesrečnemu briškemu kmetiču. »Slabše letine, kot j« letos, ne pomnimo.« To slišiš po celih Brdih. Brici se izseljujejo v razna mesta, mnogo jih gre v Francijo. Letalo ali zrakoolov KAJ NAS UČE DOSEDANJA IZKUSTV a. — ZANIMIVA RAZMOTRIVANJA NEMŠKEGA STROKOVNJAKA. to , Ugledni nemški strokovnjak dr. Hilde-randt je objavil te dni v »Prager Pres-e« zanimiv članek o vprašanju, ali pri-Pada bodočnost letalstva letalom ali zra-oplovu, v katerem izvaja med drugim: ‘Angleški zrakoplov »R 100« je prele-e- Atlantsko morje od Cardingtona v j>nSliji do Montreala v Kanadi v 78 urah. ‘rektna linija znaša 5.100 km, to je 64 , Jj1 na uro, ne uračunši pri tem vse one Ijotnetre, kjer je moral zrakoplov kre-‘ti z direktne poti vsled vremenskih ne- Pnlik. 1a uspeli polet Je nov dokaz, kako ze-so zrakoplovi prikladni za dolge pole-e> nezgoda, ki so jo doživeli potoma ngleži kakor tudi »Grof Zeppelin« pa ril-a obenem, kako spretno znalo zračni °rnarji izvrševati svojo dolžnost, gle-neprestano smrti v obraz. ■ >?•*> prvih večjih uspehih »Grofa Zop-So‘ma* so so pričeli pojavljati glasovi, ki v Predlagali splošno uporabo, zrakoplo-j ,Y. fiesto letal, .čeprav je popolnoma ' iJUceno, da bi zrakoplov kedaj potisnil I?Planske *’Pe v ozadje.« ver)r* Hildebrandt nagtaša, da je sicer Čet ■ . branil zrakoplove pred neupravi-kdo"111 ^hikami >n da mu ravno zato ni-ap n.e .more očitati pristranost tia korist Planom ter nato nadaljuje: *®vlln} poleti dosedanjih zrakoplo- .korVi;,so na °k° popolnoma uspeli, ka-f Junic' '?kušnje, dosežene z ogromni^ nier„^sovim aeroplanom »G 38« in Dor-* Hjala nudijo, dovolj mate- nied.L ?.a ncPristransko raztnotrivamo na p p. j, ,enega in drugega tipa. Ravno dvo,, teh izkušenj je izven vsakega 5. letih’.- aer°P'an' najkasneje v Profil, Zc ^movali z zrakoplovi tudi na Ški p Aiitlantika. Strokovni nem-»Die Luftwacht« je mnenja, da bo ta razvoj šel še mnogo hitreje in da bo aeroplanska industrija v 2—3 letih že tako močno napredovala, da zrakoplovi za promet med Evropo in Ameriko sploh ne bodo več prihajali v poštev. Morda je to nekoliko pretirano, vendar ni nobenega dvoma, da se dosedanja premoč zrakoplovov nad aeroplani na dolgih progah ne bo več dolgo držala. Tudi na progi Evrope in vzhodne Azije bodo gotovo zmagali aeroplani, čeprav ima zrakoplov to prednost, da vozi podnevi in ponoči, dočim morajo letala prevoziti to pot v etapah. Za polarna raziskovanja prihaja sedaj v poštev samo zrakoplov, čeprav se zadnji polet »Grofa Zeppelina« do Spitzber-gov ni popolnoma posrečil. Potrošeno je bilo mnogo denarja, zaželjeni cilj pa le ni bil dosežen. Švicarski gosti so plačali o-krog 700.000 Din, a leteli so 2.000 km nad morjem, 1.000 pa na kopnem, namesto o bratno. Zrakoplov bi moral pluti nad Švedsko, Finsko in Norveško, a Švedske in Finske potniki niso niti videli, tikrred Spitzbergi pa je moral zrakoplov naglo obrniti in kreniti domov. Zakaj? Zato, ker se je moral neprestano ogibati ne-ugodnni vremenskim razmeram, kakor je mornl svoječasno na poletu okrog sve ta iz istih razlogov preleteti 5.000 km več. Tudi, kar se tiče opreme, bodo letala kmalu tekmovala z zrakoplovi. Novi Jun-kers »G 38« namreč nudi potnikom že udobnosti, o kakršnih še nedavno niso niti sanjali. Ne samo, da leti mirneje kakor »Zeppelin«, temveč se lahko potniki na njem svobodno Šetajo, v zadnjih kabinah pa se ropotanje propelerja že komaj čuje in se potniki lahko svobodno razgovarjajo. .V nekaterih arostorih se tudi lahko kadi, kar je sedaj popolna novost v zračnem prometu. Kratkomalo — zaključuje dr. Hilde-brandt — dokler aeroplan ne doseže akcijski radius 6.000 km, bodo mogli samo zrakoplovi opravljati promet med Evropo in Ameriko. Za ostala manjša potovanja pa so letala mnogo primernejša. Vrh tega je letalo v pogonu neprimerno cenejše, s čemer je seveda tudi treba računati. voza tev. mu ožili Nezgoda v Dervvuschkovi opekarni. Sinoči je v Dcrwuschkovi opekarni v (ošakah nameščeni 28Ietni delavec Ivan Javlič med delom pri vozičkih tako nesrečno padel, da si je nalomil desno nogo. Prepeljali so ga z reševalnim avtom bolnico. Novice Odbita tiskovna tožba dr. Barleta. Dne 25. junija je vložil odvetnik dr. Slavko Barle proti uredniku »Večernika« in predstavniku Mariborske tiskarne tiskovno tožbo radi članka »Težave advokata iz Beograda«, ki ga je objavil »Ve-černik« ravno eno leto poprej, dne 26. junija 1929. Tožena sta nastopila po dr. Reismanu za vse trditve v članku dokaz resnice, deloma po odvetnikih dr. Boštjančiču, dr. Bergoču in dr. Pernatu, nadalje po tožbi radi žaljenja časti, ki jo je vložil dr. Barle proti dr. Bergoču in dr. Pernatu ter raznih civilnih spisih, v ka-teih je zastopal dr. Barle v Mariboru. Po vloženem tožbenem odgovoru je dr. Barle svojo tožbo sam umaknil v treh točkah ter vztrajal pri tožbi le še radi trditve, da se je vrnil iz Beograda s takozvanim beograjskim sodnim in advokatskim izpitom. Te dni pa je okrožno sodišče tudi ta del tožbe zavrnilo in obtožbe sploh ni dopustilo. Tožitelj dr. Barle mora plačati vse stroške tožbe. Kakor znano, se je vršila dne 26. junija 1930 t. j. 2. dan po vloženi predmetni tiskovni tožbi, .vzklicna razprava v tožbi radi žaljenja časti proti dr. Bergoču in dr. Pernatu v Celju, v kateri je bila tudi omenjena tožba dr. Barleta v glavnem zavrnjena, ker se je toženima odvetnikoma dr. Bergoču in dr. Pernatu posrečil dokaz resnice. Spominska plošča vojnih žrtev v Jare-nlnl. Jarenina se za nedeljo, 31. avgusta, zopet priglaša. Kaj bo? Ob 3. popoldne svečana blagoslovitev spominske plošče v spomin v vojni padlih Jareninčanov, nato pa se uprizori v društveni dvorani »Prosvetnega društva« pretresljiva Mae-terlinckova drama »Stilmondski župan«. Pevsko društvo mariborskih poštnih uradnikov pa pride, kakor se sliši, na izlet. Naj ne ostane pozabljeno, da so našo domovinsko prireditev preteklo nedeljo tudi vrli Rušani posetili v lepem številu. Naša severna meja se dobro utrjuje. Novice iz Slovenskih goric. Prodaja sadja se dobro razvija. Kmetiču se obraz jasni. Na Pesnici, v Št. liju mrgoli ob kolodvoru z žlahtnimi jabolki natovorjenih vozil. V odželezniške -vasi pa brenčijo avtomobili in stokajo polni nazaj. Cene za sedaj 2K> do 3 Din kg, pa se upa na zboljšanje. Sliv, kg 2 Din, je pač malo. Toča je severo-zahodno vejo Slov. goric precej oklestila, a nadlan-ska trgatev bo tudi v prizadetih krajih. Solnčno vreme je cvet povoljne košnje in otava letos tako dobro odreže. Danes kosijo, jutri sušijo, pojutrišnjem že na skedenj hitijo. Brutalnost rodi brutalnost. V Vukovskem dolu živi vdova Nedeljko z malimi otroci. Pomaga ji gospodariti neki ločeni mož. Pa je prihajal v hišo nezakonski zgubljenček deček. Ker se je baje poredno obnašal, ga je mož zapodil iz hiše. V svoji maščevalnosti je bežeči paglavec udaril zunaj stoječo hčerko po očesu, da ji je počilo in so ji ga v bolnici morali izrezati. Lepa beseda najde lepo mesto, odurnost odjekne odurno. Starši, pazite na vzgojo otrok! Šola se prične in v Slov. goricah bo pač letošnjo jesen hud križ s šolskim obiskom, kakor vedno, kadar je dobro vinsko in sadno leto Otroci pomagajo zbirati sadje in opravljati trgatev. Ob tem času naj bi osrednja prosvetna oblast uvedla povsod nerazdeljen pouk, da lahko gredo otroci popoldne domov pomagat »zbirat« in past. Šicer bo v šoli dnevno le par otrok. Rešiti in pomagati, kar se da, a odlok V to smer naj se hitro izda. Smrtno ponesrečil Je Rokavec, svak kmeta Marko v Gačniku pri Pesnici. Spravljali so fižolno snopje j” .voza na ostro (drog). Pri tem je padel raz z glavo navpik in bil pri priči inr-Bil je pošten in dober sodrug; bodi zemljica lahka, v katero smo ga po- i; I Kulturne vesti John Galsworthy: Temni cvet. Roman. Prevel Oton Zupančič. Založba Modra ptica v Ljubljani, 1930. — Te dni je naša agilna »Modra ptica« izdala svoj novi roman, Galsworthyev »Temni cvet«, roman prekipevajoče strasti, ki se Bogato izbrana zaloga: Poletne malice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprel Kopalne obleke komad od Din 35.— naprej Kratke nogavice za otroke nar od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprel Kopalne četice komad od Din 8.— naprej Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprti Sokolske maice komad od Din 20.— naprel Nadalje velika zaloga čipk. vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz Jadrovine. sandal, kravat, srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic itd. XXI Oblastveno odobren Enoletni trgovski tečaj Slov. trgov, društva v Mariboru. Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Maribora. Zrinjskega trg št. 1, I. nadstr. Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina. Končnim izpitom bo prisostvoval odposlanec kr. banske uprave oz. ministrstva trgovine in industrije. 00 Otvoritev tetaja Je v torek, dne 9. septembra 1930. Vpisovanje je dnevno od 9.—11. ure v prostorih Slovenskega trgovskega društva v Mariboru v hiši trgovskega gremija. Jurčičeva ulica 8, n. nadstr- Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. I Inserirajte v ..Veterniku" TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV r MEINEL * HEROID Gramofon! Mandoline Violine Gitare Trombe UnMn od Din 298-— dalje . . 136- . n t 95'-- „ - - • . h 505 — „ 8361 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova zgradba POZOrl Telefon 25-81 POZOr I Namizna jabolka Štajerska sadjarska zadruga, akspertnl oddelek, Maribor, Miklošičeva ulica a/l., kupu)« dnevno vsako množino namiznih jabolk la natrganih čeipal) po nijvttjth cenah proti takojšnjemu plačlln Iranko skladišče, Miklošičeva ulica 2 ali naše tranzlt-akladilie aa Teinu. 1410 Sadjarl, dobavljajte Vai pridelek gornji Sadjarski zadrugi 1 Ustanovljeno 1852 Ustanovljeno 1852 I. Mariborska barvarna In Čistilnica oblek LUDWIG ZINTHAUER Maribor Sprejemalnlca In oddalalnlca: Glavni trg 17 Dclavnlce: Usnjarska ulica 21*23 Gostilna „Dalmaci]a“ (Ljudski dom), Ruika cesta 7 2387 danes v soboto in jutri v nedeljo koncert Vsak dan sveže, morske ribe. Vedno dobra, topla in mrzla jedila. Pristno črno in belo dalmatinsko vino. Nov sladki □ t □ m n n i s 40 peresi v sedišču iz prima materijala, prvo« vrstna izdelava, prevlečeni z moderno rips tkanino Din 750•— z modernim gradlnom , 750-— z tkanino za pohištvo , 850 — z gobelinom . 950*— W E K A“ MARIBOR. n XXI! jabolčnik vedno sveži, točim od danes naprej. Tudi na debelo gostilničarjem! Adalbert Gusal, Maribor Aleksandrova cesta 39 Koroška cesta 18 Šolske potrebščine otroški nahrbtniki, galanterija, drobnarija, pletenine itd. na debelo in drobno. 2413 Drago Rosina, Vetrinjska 26 Pevsko druitvo „ LIR A“, RadvanP priredi dne 31. avgusta 1930 VRTNO VESELICO v prostorih gostilne LEŠNIK v Novi vasi s sledeči® sporedom: godba, petje, ples in razna druga razvedril** 2419 Za obilen obisk se priporoča odbor* Trgovina S. Amon, Maribor ♦ se je preselila na Glavni trfl * 2399 ter se cenj. občinstvu še nadalje pripor0^' Šolske torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Ivan Kravo* 2415 Aleksandrova cesta Vroči in toparni dnevi, bodo kmalu minuli. Pametno ravna oni, ki si 2e sedal nabavi potrebna zimska oblačila, kajti izbira iiviittn takega In zinsken klana je v tem času najbolja. Poleg tega, tudi krojači niso tako zaposleni in Vas zamorejo bolje zadovoljiti, kakor pa v seziji. Oglejte sl enkrat zalogo pravkar dospelih PALMERSTONOV, VELURJEV IN DUBLOV za moške zimske suknje, kakor tudi zalogo vsakovrstnega blaga za jesenska in zimska oblačila pri tvrdki L Ornik, Koroška c 9, ki Vam omogoča cenen nakup tega blaga ob snatnlh plačilnih olajiavah. Za vsa slolal Za vsa sloie! 2425 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani? predstavnik Izdajatelja In uredniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna