N«jv»£j> alorentki dnmk v Zdnrfwnih drimh V^jftnTselelo ... $6.00 Zaklete . . . S6.< ... $3.00 York celo leto • $7.00 $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. TjELSTON: CHelsca 3—8878 No. 59. — Stev. 59. Entered a» Second CUsa Matter September 21, 1903, t the Port Office at New York, N. Y., under ^ct of Congreaa of March 3, 1879. TELEFON: CHelaea 3—3871 ' NEW YORK, THURSDAY, MARCH 12, 1936—ČETRTEK, 12. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FRANCIJA PRETI Z IZSTOPOM IZ UGE NARODOV Nemški kancler upravicuje oborozenje Porenja POSLANIK NE VIDI VOJNE NEVARNOSTI Poslanik Bingham je bil v razgovoru s predsed-kom. — Rekel pa je, da je psložaj nevaren. WASHINGTON, I). <\, 11. inarca. — Navzlic veliki napetosti i mi l Francijo in Nemčijo po mnenju ameriškega poslanika v Londonu T£ol>erta W. ningliama v Evropi ni neposredno vojne nevarnosti. Bingham, ki se nahaja na počitnicah, je 1 >i 1 v Beli hiši in je s pretl-sednikoiii Roosovel-toin razpravljal o kritičnem položaju v Evropi. "Položaj je nevaren/' je rekel Bingham, 44 toda ne verjamem, «la bi se nam bilo treba bati .kakega oboroženega za-pletljaja.*' Podanik Bingham je imel nad eno uro dolgo konferenco z državnim tajnikom Hullom,1 HAUPTMANN BI RAD GOVORIL S HOFFMANOM Zadnji obupni poskus. Hoffman I je se , vedno prepričan o H a u p t-mannovi . nedolžnosti. Politiki *mu groze z bojem. TRENTON, N. J., 11. marca. — Iz verodostojnega vira prihaja poročilo, da bo Bruno Kifhard Ilauptmann še enkrat prosil governerja Hoffmann, da ga tfbišcV v njegovi smrtni celici. To je njegov zadnji obupni poskus, da si reši življenje. Governor je že sredi oktobra obiskal Hairptmanna v njegovi smrtni celici, toda o svojem razgovoru ž njim ni ničesar izdal. Kot znano, poteče 12. marca ob 8. zvečer governerjeva pra-viea dovoliti Hauptmannu novo »preložitev usmrtitve. Go- držaivnnn podtajnikom Willia- V(,nu,r Hoffman pa je že prej- mom Hnllipsom in drugimi vi- -nji izjav-, (la mu ne sckimi uradniki, nato pa je bil tnisH (lovwliti wl^Hiitvo, ako ]lovaibljen na konlo k predsed- meo bo vrnil v London po svo-j.-m prvotnem načrtu v dveh tednih. ZDRAVILO ZA NERODOVIT-NA DREVESA WASHINGTON, D. C., 10. marca. — Oni me "'Vi ni ,ki so na svojih vrtovih , sadili kako sadno drevo, ki so imela spo- zi na dan. Ze samo dejstvo, da Hoffmann sem preiskuje okolščinc cwk-edbe Lindberghovega otroka, jasno kaže, da še ni prepričan o Hau|)tmannovi krivdi. Državni poslanec Bazil Bruno, ki jo velik nasprotnik governerja Hoffmana, je rekel, da bo v legislation stavil predlogo, da preišče poslovanje državnega urada za avtomobile. 'Bruno namreč trdi, opio to že lop uspeli, kajti vpo-števati je treba, da je "Glas Naroda" izmed vseh slovenskih dnevnikov v Združenih državah najbolj razširjen, da ni iz domovine novih priseljencev im da časi še vedno niso taki kot bi vsakdo že]da bi bili. , j Še preihio smo dobHi pošrljatev iz domovine, so bili že za vseli sto izvodov napisani naslovi, kam jih bo treba poslati. Naročili smo jih .še sto in še sto. Tudi te niso zadoščale. Zdaj jih pričakujemo zadnjih sto, ki so povečini tudi že vnaprej oddane. KKORO ŠTIRISTO NOVIH NAROČNIKOV OD NO Vi:(j.\ LETA PA DO DANAŠNJEGA DNE, je uspeh, ki je ce lo nas presenetil, duši smo kot dolgoletni časnikarji vajeni najrazličnejših presenečenj. P owl a riti moramo, da tejh novih naročnikov nismo dobi!; s posedovanjem naših lokalnih oziroma potujočih zastopnikov, kajti zastopniki niso bili upravičeni do te nagrade. Povsem umestno se nam zdi, da ob tej priliki izrečemo tudi našim zastopnikom najlepšo hvalo. Skoro brez izjeme so vsi vestni in točni pri kolektanju stare in nove naročnine. — I-kreno se jim zahvaljujemo, ker tako lopo sodelujejo z nami. Za širjenje in napredovanje "Glasa Naroda" imajo ne ] rečeni jive zasluge. Dober zastopnik je najboljši posrednik med iifitom in naročniki. Med naročniki in Ustom vlada nadvse zafrlovoljivo raz-mt rje. ('asi so se v spi osnem toliko izboljšali, da jim je mogoč? t;,eno obnavljati naročnino, in da število zaostankarjev od dne do dne pa— ••# ■• • • • • e • • • « 9 1.70 hojo M— MLS 9KLM Prejemnik dob! v starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. nujna nakazila izvršujemo po cabue letter za pristojbino SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glas Naroda" tu «nr us siun new iors. n. l so postavim prišli nedavno na sled, da se je čez tri milijone dolarjev ogoljufalo na ta način, da so najemali trnke, ki sploh niso delali. Glavno je, da so bili plačani. In baš danes či-tani v listih, da so podjetni "tr-irovciprodajali naši marini kokoši za sto procentov dražje in da so "naredili" še več, so jih nalili z vodo in pustili zmrzniti. Tako so varale dvakrat ali trikrat toliko. Ampak tako je na vsakem poljn in povsod, v malem, srednjem in velikem. In kaj se napravi? Kdor ima denar, ima pravico. Kdor misli, da je kriza in depresija kaj odprla srea "težki" Ameriki, so globoko moti. Da bi bilo odprla glavo in njeno misli, o toni še ne govorim, •/tikaj. kjrr ni glave, ni tudi mUli. Da bi bili z vsemi nioiiGoimi davki kaj vzeli tistim, ki ii:;«ijo, je smešno misliti. Zakaj, kdor "ima", tisti si \r pomaga. Je tako, kakor mi je svojeensno pripovedoval inteligenten Ame ričan o jetV.ii in njenih prebivalcih." "Niso zlorinci in krinrinmli-• ki bi polnili .taŠe jee-* Tisti namreč poznajo zakonr in vedo. kako se jiii je treba ogniti. Reveži, ki ne čutijo v sebi nobene krivde, ki ne poznajo r:e zakonov in ne premorejo dolarjev. "Delaj dolar" i»to še naprej s polno paro. Vsak dan čita ■ mo po listih izjave "promi-nentnih" Američanov, kar so razume seveda bo^tih. ko vpijejo: pijonirski (hib, inuivi !u-alnost, podjetnost, tradicija, ustava, osebna svoboda in posebno še: ameriški ideal. Bogatini, pravimo, govore, zr.kaj do danes nisem še videl v nobenem ameriškem listu: glas reveža, glas večine, glas tepta-nih in izkoriščanih, glas iz vrst, koder trpe večne krivice — kaj ta glas! Čemu pa? Kadar bodo volitve, se lepo natiska kandidate, in tvoja sveta državljanska dolžnost je, da greš in voliš. In šele potem pridejo vsi milijoni pod en sam klobuk: toliko jih je volilo." "Delaj dolar", — vse drugo je tuje, rdeče, sovjetsko, boljše-viško, komunistično in protivno velikim tradicijonalnim ameriškim idealom. Listnica uredništva. C. Z., Dearborn, Mi eh.—Do-tieno novico smo posneli iz nekega drugega lista. KLOBASE, SUNKE in želodci po ' 30c funt doma sušeno meso vsake vrste od 25'— so centov funt RazpofiUJama Strom Amerike proti postnem povzetju ali. denar naprej. KRAMER'S HEAT MARKET 5301 st. clair avenue cleveland, ohio konduktor poravnati iz svojega žepa. Ce se pa pomota parkrat ponovi, je postavljen iz kare na cesto. Zdaj ni več po New Yorku kar s konjskimi vpregami. ž« ne elektrika. In na kari tudi ni več dveh uslužbencev, pač pa samo eden, ki vrši službo moto rmana, konduktorja in odpirača vrat. Za trojno delo dobi ihto ali še manjšo plačo kot sta jo prej dva dobivala. Sčasoma tudi štritkar ne bo več. Namesto njih bodo prevažali ljudi moderni busi. Ker sem starokopitnež, se š«» vedno vozim s štritkaro iz 11«»-bokna v North Bergen. V teku lot sem se seznanil z vsemi motornimi!. So to sami prijazni, starejši možaki. Na samotni progi, ko se začne spuščati kara s hriba proti dolini. se zapletem ž njimi v pogovor. Kompanija jim sicer to odločno prepoveduje, toda par besed s tem ali onim potnikom je še edino, za kar lahko kom-panijo otentajo. Ce jih špijon ne sliši, seveda, špijonov je pa običajno več nego uniformiranih uslužbencev. Nedavno mi je pravil star motorman: — Prvega julija bodo vse kare na* tej progi bn-sl nadomestili. Novi, moderni brsi. Potem se pa ne bova videla več. Ce ga bodo vpokojili, sem ga vprašal in če ne zna voziti avtomobila. — O, seveda znam voziti avtomobil. Doma imam staro ša.j-trgo, in tudi sam vse popravim, če jo treba. Kompanija je pa dobra. Kakor mati skrbi za r.as starejšo delavce. O, kompanija ne vrže nikogar na cesto. Zdelo se mi je, da je nekakšna čudna pikrost v njegovih •besedah. — O, kompanija da vsakemu staremu delavcu priliko za na-daljni zaslužek. Ko bodo štrit-kare opravljene, nas bodo pf>-klicali v pisarno. Vsakemu bodo dali kos papirja in rekli, naj napišemo prošnjo, da bi radi buse vozili. Takrat bomo vedeli, da nam je udarila zadnja ura. Domov grede, bomo pometali papir proč in se vdali v svojo usodo. To 'bo končna kompanijska nagrada ,za dvajset, petindvajsetletno garanje. — Čemu bi pa ne napravili prošnje? Saj bi bili mogoče u-slišani. — Vse prošnje bi bile uslišane. To vem. Toda morali bi tudi prestati skušnjo, če res znamo voziti 'buse. i— To je vendar lahko. Kdor zna voziti ene vrste avtomobil, zna voziti vse. — Res je, prav imaš. Toda pri naši kompaniji skušnje ni-I če ne prestane, če je star nad petintrideset let... 99 O L "AS V ~A RT) D New York, Thursday, March 12, 1936 THE LAB0E8T SLOVENE DAILY IN V. Zf. % DELAVSKA BORBA V BARBERTONU IN OKOUCI FRANK TROlIA, BARBERTON, OHIO. Že I>ar rojakov me je zadnje dni vprašalo, čemu nič ne poročam o delavskih bojih, ki se vr-še te dni v Barbertonu in Akro-nu. Kakor sem že enkrat omenil, je temu še vedno tako, da preeej dni vzame, predno pri-de dopis v tisk in predno je list odposlan naročnikom. Ne morem pa vi^deti, kaj nam bo prinesel jutršnji dan in zato odlašam od dne do dne v nadi, da se bo ta boj v kratkem končal. Ker pa ste že potekla dva tedna in ne vem kako se bo vse končalo za delavce, ^om se vseeno odločil danes S. marca), da nekoliko opišem položaj, v katerem smo prizadeti delavci. Da 1m> dopis nekoliko daljši, sem zbral pa še nekaj drugih podrobnosti. V tovarni "Columbia Chemical" v resnici ni štrajka, pač pa le izprtje delavcev. Naša unija je priklopi jena k Ameriški Delavski Federaciji in naša dolžnost je, da se ravnamo po pravilih Federacije, toda vse pa ni Šlo tako. in delavci so nekoliko predaleč posesrli. Kar nas je, ki delamo na šilit in se vrstimo en čas po dnevu en čas po n«>či, delamo po 40 tir na teden, pot dni v tednu in po osom ur na dan. Dalje se pa zopet vrstimo, da nismo vedno doma iste dni v tednu. Torej skupina delavcev ki je napravila "sit-down" štrajk, je to storila tistega dne, ki sem bil jaz doma. Potem ko ni hotela družba do-lavcem ugoditi, so se pa odločili š<» ostali dolavci za te vrste štrajk. in istega dne sem bil jaz istotako odsoton od iVla. Družba j«' že prej grozila, da bo zaprla tovarno, ako bodo d«»lavci preveč zahtevali. Omenjena tovarna do tega časa ni še zaprla tovarne. Izjema je bila le takrat, ko se je kaj glavnega popravljalo. Popravilo je pa vzelo kvečjemu dva dni. in kolesje se je zop«*t zavrtelo. Tovarna je v resnici t«' vrst«'. a nič ne pomaga, ako delavci nočejo oditi iz tovarne in da družba nima od tega posebni škode, sta vodstvo unije in zastopnik Federacije ukrenila, da delavci lahko zapuste tovarno, ker je ravnatelj obljubil, da ne bo skušal obnoviti obrata s stavkokazi, torej tudi pikcti niso potrebni. Unija ima pa tudi pravico vsak čas j>osia-ti skupino delavcev v tovarno, da pregleda, ako v resnici vse stoji. Dalje je unija dovolila, da je ostalo na delu nekaj kur-jačev in strojnikov. "En parni kotel zadostuje za gretje in druge 7)otrebo. Od časa, ki jo bil obrat pre-kin jen, se »lan za dnem pogajajo zastopniki družbe in zastopniki unije in upati je, da pride v kratkem do sporazuma. Morda tudi dosegli P<>-višok, pa so ponovno dvigne in zopet zahteva povišok. To pa no gre in ne gre. Kadar so pritoži posamezen delavec, morajo zastopniki u-nije njegov položaj preiskati, če je v resnici upravičen det pritožb«*. Razlike pa ne sme biti. ako so pritoži en sam d«»lavec ali večja skupina. V slučaju krivice so mora unija pognati in pokazati svojo moč. Znano mi pa je, ko jo bilo baš narobe. Ko se je on delavec liri tožil ker so mu jo godila krivica, se r«'kli ostali: Kaj se boni«) poganjali samo za enega? Ko s«1 j«* pa pritožila večja skupina. ki ni bila upravi«Vna, se j«* pa unija pognala za njo ter s tem napravila razliko in tudi napačen korak. Torej š«» enkrat pravim, bodimo previdni. Kar nas je prišel jencev, se tudi že dolgo vrsto let mučimo v industrijskem ŠTRAJK V AKRON, OHIO Jugo Slovanska K at. Jednota je najboljša in najpopularnejša slovenska eija v Ameriki. Računa nizke aseamente in platoje liberalne podpore za s!u£aj bolezni, nezgode* ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 29JM flanov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI TRAD J. S. K. J. :: :: ELY, MINNESOTA Šlr&jkarji so postavili šotore , da iso ščitijo prod mrazom. j življenju, mnogo nam je znano iz lastnih izkušenj, zato lahko malo bolj zasledujemo in tu pa tam obvestimo Svoje voditelje, ako so slučajno na napačni poti, ker nihče ni dovolj moder, pa naj se še tako ponaša s tem. Le ozrimo se v naša dva glavna voditelja Mr. Greena in Mr. Lewisa, kako vlečeta vsak v drugo stran in vsak trdi svojo,. V resnici ima pa le eden prav, toda niti ta niti oni se noče pj-dati in pripoznati svoje zmote. Lewis je že toliko zmot napravil, da bi se ž njimi lahko napolnila cela knjiga, toda zato za kar gre se«laj, sem tudi jaz na njegovi strani, četudi sem morda v zmoti. Jaz sem za industrijalne unijo, in po mojem mnenju bi imeli več uspeha v tem oziru. Izkušnje me pa tudi ti če iz mojega lastnega čez dvajsetletnega življenja v Ameriki, ko sem bil zaposlen k«>t premogar, goz«lar in sedaj kot tovarniški r tovarnah. Delavci imajo pa zaščito le v tem, ako skupaj držijo. Ko sem opazoval več tisoč zbranih delavcev, sem si mislil: "Vse lahko dosežemo, ako držimo skupaj. .Pobiti nas ne morejo in zapreti tu«li ne vseh, pa naj pride policija, vojaščina, šerifi in naj bodo izdane kakršenkoli sodn jiske prepovedi ali injunkcije." Ker so štrajkarji v Akronu dobro držijo, se kompauijski hujskači poslužujejo vseh trikov, kako bi uničili organizirane delavoc, napravili razkol med njimi in končno dosegli cilj, ki so si ga začrtali. Kakor sem razvidel iz govora nekega kompanijskega hujskača, ki je govoril po radio, so že želeli nriti do svojega cilja in do uničenja stavke, m * 'Kisla &en«la") pravilno Cliastle Shannon. Oba rova sta pod enoinisto kompa- je človek pa bolan in še broke, se te pa vse ogiblje. Mi smo ga večkrat obiskali in vedno je rekel: Oh, če bi bil v^aj v društvu! Seveda, prepozno je kesanje. Res žalostno je videti, ko tak siromak umrje, ipa se zanj uikilo ne briga. Ali dobra usmiljena duša se je hitro zavzela zanj" in to je naš i>ogrebnik John Stampfc!. On je napravil pravo samari-na In" sin, k^e'staV 31 let ter ionsko delo. Ni gledal, če ima poročen z Amerikanko. Naj- PokoJm kaJ Prihranjenega al: bližji Slovenci so v Cumberland. Pozdrav! Martin Henigman. But g ha m, Utah Kakor so slabi časi vse^io vsod, tako so tudi pri nas v Binghamu. Kaj malo je izboljšalo v urnim letu, odkar w sem Vam poslala naročnino za *mo sh z n*im v ne. Šel je ponj in ga je tako lepo uredil, da je izgledal kot kak ženin. Vsa «"*ast takemu požrtvovalnemu pogrebniku. Na dan pogreba (28. feb.) se nas je zbralo v mrtvašnici kar isedem oseb. Zares lepo za našo naselbino in za sosednje, ki 'se tako malo pobrigajo za siromašnega človeka. Vseeno cerkev, kjer ni jo, pa št. 3. rov je domalega izčrpan, glavni hodniki pod zemljo pa so speljani iz št. 3. do št. 8. že od leta 1926. Med obema šahtoma je zunanje razdalje nekaj več ko 4 milje. Rov št. 3. produoira premog :večino za domačo |>orabo in pri-merilo se je v tej zimi, da niso mogli zadostiti naročilu. Kompanija, bodi ena ali druga, bi pa rada izrabila iadi ono škripanje jamskih vožičkov pa magari da ga spravi na gramofonsko plošče. Plačaj, da ne bo izgubo za nas, čeprav tebe divizijon hudičev ali pa en sam Elija v oblake vzame. Od nagega rova št. 8. so zdaj zopet vzeli kompleks premoga k rovu št. 3. To no bi bilo nič hudega, če bi kompanija obzirno ravnala z delavci, zaposlenimi v oni sekciji — pa jasno je nam, «la je to trik, ki se ga bodo poslužile kompanije — posebno premogarske — povso«! drugod. Pri nas jo prizadetih okrog sedemdeset maj na rjo v, precejšnjo število Slovencev. Iz ono sekcije so ti najnerji pregnani, stari delavci, vposleni od po-četka rova št. 8. to je od 1020, pa morajo danes iti vprašat za delo k enoinisti kompaniji samo številka in ime rova je drugo — pa vsi ti pregnani majnerji so kot novi prosilci za delo in so I podvrženi zdravniški preiskavi, Ce ni to hudičev trik, iznebiti se nezaželjenih, potem pa uood bve vora v poštenost in pravico! Ze dve izredni lokalni seji smo imeli v tem te«lnu, da uredimo naše razmero po bratsko, unijsko, kot našo geslo TJ. M. W. of A. govori: "Ono for all, all for one." — pa izgleda, da bomo morali še naprej delati "all for one,** to je za Fagan & Lewis. Kompanija j«* privolila, da vposli te niajnorje, ki so se morali umakniti iz adopt i rano sekcije k št. 3., toga pa noče videti, kje kdo biva, ali na št. 8, ali na št. 3. Če Pittsburgh Terminal Coal Corp. kupi majno nekje v Abesiniji, bo rekla: pojte tja, tu vas ne rabimo — pa bomo šli tja, šur, ovce nu>-rajo za košfHinom! Na pustno soboto zvečer mi je neki prijatelj "Glas Naroda" izročil dolar za podaljšanje naročnine za list, pa so mi predpustne copernice zmešali moje "register numbers" da sploh n o vem, ali je včeraj 'a-nos, ali je danes jutri. P* i najboljši volji ne morem v«-«loti, kdo j«» bil tisti »larovalec dolarja. Ce bom imel kaj sreče pri u-pravi "Glasa Naroda" bom zaprosil za mastno plačo znstop-nika G. N., pa bom že počnsi zvedel, kdo mi je dal tisti dolar, ki jo imel tolikšno veljavo, '' Canada. — nes ga ni več med živimi. Za-tisnil je trudne oči 23. feb. t. 1. Siromak je ležal celih 15 mesecev za majnarefco jetiko, pre-tal je revež toliko kot malo Pokojnemu Frank želimo miren .počitek v tudi zemlji, bratu in sestri pa izrekamo naše sožalje. Rojaki, to je zopet vzgled, kako žalostno je vse, ko kateri. Kriza tudi njemu ni pri-1111 clo1vek v »obenem podpor-zanesla, ker ni mogel društva I ^ drustvu- K«*on še niste, plačevati, ga je seveda zgubil. [-Potopite takoj, da ne bo pre-Potem je pritisnila bolezen, in P0^10- nato so ga še prijatelji zapustili. Tako je sledilo vse eno za drugim. Ko je bil pokojni zdrav in je imel dolar v žepu, je »bilo tuldi dosti prijateljev in je bil povsod dobrodošel. Ko Prav lepe pocodrave vsem bralcem po Ameriki in v stari domovini, najleipše pa našim Dobre pol jčanom. Jennie Kašček, (Prolesnikova) u NASI NAJLEPŠI KRAJI" Sredi tekočega tedna smo dobili in takoj razposlali žo tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev^ To zanimrvo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam* pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. _ ______ "MI AB V A R O D A " & f . ----- r - - New Ycwk, Thursday,-March 12, .1936 liti.il i Ilmi Arffa' j - m^tm -m. - - --- Romani... ANDREJ TERNOVC. (autor). reliefna karikatura iz minulosti .............-........................... -30 BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cei»a —...................................... -60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč talina ženrka. ki so je koneem prejšnjega stoletju udejstvovala v slovenski kuji-icviKisti. Njeni spisi razodevajo čutečo žen-• hko «iu3o. BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Ona —........................... Kratke |n»vesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ...........................................-...... Houiaii je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dajanje se dogaja v Kamni-škili planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo Oitai do konta. BRATJE IN SESTRE V CiOSPODU Spisal Cvetko vesti se vsak nehote spoirui na staro domovino DALMATINSKE PU VESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ..................................................... -35 Te so povesti, vzete iz življenja naSih Dal-matlneev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo lu snubijo. Itesuičen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneonrt. 112 strani. Cena ....................................................... Con«-nurt ova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in ima človek nuni branjem vtis. da posamezne oselic- sedijo kraj nj<-ga in kramljajo ž njim. DON KI HOT- spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Se vedno hotelo obraniti svoj fionos in veličino, pa ue ni zavedalo, da že umira. "Don Kthot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOYSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 stranL Cena ................................................ .M Kdor ne jiozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Ha n sun. U40 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To je i»esem ljubezni In zvestobe. GOSPODARICA SVETA.'(Kari Figdon) ...... .50 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIKI KNJIGE. Cena ..................8.36 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Koman vsebuj« nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva, i k »skuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in itozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......„...............................1.50 Janes Mcneiger se t>o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcujlgl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE. spisal Čeeb Svatopluk. 246 strani. Cena L26 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega PraŽana gospoda Broučka v dobo strašnega in stavnega husltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman Je zanimiv od konea do kraja. 1AGNJE, 110 strani. Cena bron. .40 Vez..... .45 Irdo vezano .......................................................35 V knjigi je i>oleg naslovne Sc i>ovest "Starček z gore". Obe sta iK>scbno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Smid. JERNAČ ZMAGOVAC, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena.........................................— .50 Kujiga vsebuje i»oleg naslovne povesti sna-nega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Ot»e sta zanimivi in vredui, da jib človek čita. •JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma. 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo ix>-nedolžnem obsojenega J ti a na Miserije. V o-seb! brezvestnega I^»|>eziiika ]>a vidimo, kam privede človeku življenje brez višjih vzorov. JURCICEVI ZBRANI SPISI <:. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne lKitrebuje nikakega iKisebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna isijava desetega brata in cela vrstn drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. M1MC ŽIVLJENJA, spisa: Ivan Cankar. 230 str. Cen* -80 MLADA LETA. (Jan. ^ «;rek), 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ JO iH'janje te jiovesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v Času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijib duševnost opisuje, so pristno slovenski ia opi-s njihovi*i značajev mora slehernega globoko prevzeti. "MoJe življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flngh. 209 strani. Cenal.56 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemn čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NTKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena________ Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi jH»ta omagajo. iS NA KRVAVIH POLJANAH, MatiHt, s slikami Cena L50 JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Ona trdo vezane Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tl-beinu junaštvu- .75 KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ___________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je naiiovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. .... .45 .75 NAŠA VAS. spisal Anton Novatan. 224 strani — Cena V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš. ____________ Knjiga vsebuje dvanajst i »o vesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remee. 94 strani Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Viimvskem. • .50 .41 NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ___________——------------ Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svotovne vojne*. Spisi... PESMI V PROZI, spisa. Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena .............................—........—------- .80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. RDEČA MEGLA, spisal Kari figo*. 192 stranL Cena V Hrokem Stiln zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fin«*"*- da mora čita-telj nehote s napetim pričakovan jem čita ti do konca. . RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 ctr. Cena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo Je polno fines ln zanimivosti zlasti ▼ risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-ŽANOV ........................................................ .70 .40 .75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ------------------------—— -60 S ANIN. Spisal M. Are i ba Se v. 488 str. Cena .... 1— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Rnskem ln na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega Intellgenta, malomeščana, oficirja. Študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kart May. 14* stranL Cena________________________ -50 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Za padu* Pestre slike iz Indijanskega ln pl-jonlrske^a življenja. Mayu sieer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 03 stranL Cena___________________________________ -50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča ln zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz 67 stranL Cena življenja. — .35 /ji« GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 stranL Ona ----------------—------- Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltatcljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", ' 'Vi ne tov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrgl na nekoč divjem ameriškem Zaiiedu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 120 stranL Cena ------------------------------------------- To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah. HADŽI MURAT, spisal L N. Tolstoj. Roman. 7» stranL Cena ---------------------------------------- To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA. ~mnan. spisala Marija Kmetova, 134 stranL Cena______________________———— V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-aamljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo ln mu ostane nelsbr***M> v spominu. .75 .86 .40 BXJDO BREZNO ia Erjavec. 7» stranL Cena____________ Nai izboren pripovednik ln poznavatelj narave audi čitateUu lepoto naših krstov ln —tarivprtl ia Uvljenja naših UudL k -1 ^5 KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 stram. Cena Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno Življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživi injev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 stranL Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-šl poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanJn se bo moral člta-. telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa —75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev.'Bojev s Turki in graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga le svetovno znano de»u. LISTKI, (Ks. Meško^ 144 stran!............ .70 LOV NA ŽENO spisal S. O. Curwood. 194 stranL f Cena Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga c velikim zanimanjem prečita flo konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 stranL — .80 Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva, čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj Ivi domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgesan Burnett. 193 stranL Cena ___________________ Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 181 stratoL PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ______________...____________________________________ To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlcl. PLAT X% ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nizzeč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 118 str. .. "Med PadarjI in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih poveš«. POSLEDNJI DNEVI 1'OMPEJA (2 zv.) ... POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 stranL. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic lz naš««* domačega Življenja. t POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena ----------------------------------------- Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. —» PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ---------------------- Povest iz vojne dobe, ko se Je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseSe tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. M str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strinL Četa Kakor Vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta is našega pristnega domačega življenja. .60 .40 J60 L25 M M SUKA DORIANA GRATA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................ 1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv ih> svojem stilu, ik> svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 stranL ( Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ltl v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del sc zdi človeku, da Ima pred očmi prizore ia domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60 Osem iwvesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finigar. 80 stranL Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena ...»________________............____________ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je Izpoved žene in matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 178 strani. Trdo vezano. Cena_____________________1.20 Nafi znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter lzborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 302 stranL broširana .90 Pisatelj Edgar Bice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, noč na tudi odrasle. TAtlČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvetil svoji materi. .50 .35 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 stranL Cena —---- Zanimlva povest lz dalmatinskega BvlJenjjL MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 stranL Cfena........ MILIJONAR BBEE DENARJA, spisal C. PU1-Hpo Oppsnhclm 92 stranL Osna---- Do skrajnosti napet roman Js modernega življenja. Oppenheim Je znani angleMd roan opisec poznan po celem sveta. 75 PRI STRICU, spisal GanfcL lil strani..... PRODANE DUŠE, spis! Jote LffeovU. 100 Kdor hoče vedeti, kaj počno taMstl s naSm ubogim ljudstvom na Krasu, naj prsata to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, MMaflmaat Man. Tria m, 84 strani Cena_______ Prgeovori, eseji ln mlsU stavnega Indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Splaal Ivan Albreht. 103 stnuu. Cena.... Posebno zanimanje vsboja ta porSftt po svoji aktualni vseMnL U rasmotriva pereče moderne probleme Ia poaega v d ranem dolu v vojno ln povojno dobo. .78 GORSKEM ZArtOTJU, spisal Anten Koder. 130 stranL Cena .............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo. vez. _______ .75 Mehke vez. ........6» V knjigi je vseliovana globoka mirn» nn»-drost in srčna plemenlt»»st nojslavnej^eija Indijskega pisatelja. VOJNIM1R. spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena Zanimiva i>ovest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Ona ___________ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konea. — Toln najneverjetnejšib dogodivščin tn za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matttii. 255 strani. Trda vez. Cena ............... ................................. 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena _______ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Preinka ln Ijilia. Posebno pretresljiv je spis Milčin skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. &'»oa. fioslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega ."7S strani, in je jako zanimivo pisana j*»vcst Cena .......................................75 zapiski iz mrtvega doma. Spisal I »ostojev- jevskl. I. DEL 2«M strani. 11. 1>KI. -1- ff- 2.— Veliki Dostojevski je podal v t<-in svetov-n07.nanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanili katorgnb. utrjen'!- j~tni-.škib taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovasič. 13« strani. Cena .60 Poučna in kratkočasila i»ovest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. .M. Dostojevski. I»VA ZVKZKA. Skupaj Wfcl strani. Črna ..1.23 Najslavnejše d«*l«» slavnega rusk«-ga mlsUs-a. Nihče ni lako «>f>isal diisevnosti y.l<«čiii»n k«>t ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOI.EONOVECJA 11UZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....W1 Broširana.............60 Čitatelj se mora do w»lz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je iz/ubil NaiMileonov linzar uho; Kako je z:ivzel Saragosso; Kako je n-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ...............................- 70 Pregblj je eden nnjlw»ljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska i*»vest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko racumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave tiosciiske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj krava ve dobe Bosaneev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 stranL Cena ................................................ .50 Vsekoz zanimiva invest lz našega slovenskega življenja. TUNEL, 295 str. L20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev Je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, Trda ves. 51 stranL Cena---------— .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, U Jih preveva Iskreno občtatje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih duSah. VERNE DUŠE T VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. -39 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta Ia našega kmetskega življenja. INKVIZICIJE, spisat HUM To Je mojstersko delo v svetovnimi literaturi M neštetimi sapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltatelja, ki ga vzame v raka Spisala Marija Kmetova. 210-str. Pisateljica Je v tem romanu globoko poghT dala * žensko dušo. Usodo petsto žensk na-nega tipa in značaja so križajo v metefu življenja, is katerega izidejo vsaka na svol na- .60 ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena ................................................... Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "GLAS NARODA" New York, Thursday, March 12, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN O. 8. 7L K. KUElJuEK: GOD GOSPOD A KULICKA CESA ČLOVEK NE VIDI . . in priloženo pošiljamo vaš rokopis nazaj. Veselilo nas bo, kal med rokopisi po pisalni- vzdihnila, vzela veliko kuverto ku in je izročil svoji tajnici in napisala naslov. Nato je zvezek modre barve, rekoč: I kar tako pogledala na koledar, "Tu priloga za Kulička — ki je stal pred njo in kar strašno ime. Kako si upa kak ( vzkliknila je: "Saj jutri je pa Kuliček pisati drame. Ali je sploh priložil znamke za odgovor?" "Je," je dejala gospodična, in vzela zvezek in globoko zavzdihnila; "že spet en revež več, ki bo ves razočaran in potrt. Prepričan sem, da drame niste niti prebrali, gospod Paprika!" " Vi ste tič, Paprika! Ali prebrisani! Kad bi imel vaš! ^^f1^ ™ nn,verzi je vpra-smrček! Da mi zavohate tako1 l1''1"11 ™ Predatikje a kaj bi še tratil, krasoto! Kar koj napiševa po- V tako ln „> _ ;,m11(Vnn lirodbo." !c,lno ?kno- . Profesor je okno Gospod Paprika je pomežik-1 ?«tanrno npisaL ^rav so di-nil tajnici. J vsa (lan V('rkrat llmlll> ' 17. januarja.** "No, i?!?" se j<» začudil gospod Paprika. "Kaj pa je potem !" "Anton, god gospoda Kulička! Tako razočaranje za jutri zjutraj — tega mu res ne smemo prizadejati. Bom šele jutri odposlala pismo." Ali 4'Ali vam ni sem rekel vidite, kako je iz sebe!" Gospodična je vdano sklonila glavo spričo vzvišene sile gospodarja in je nastavila dvoje papirjev na pisalni stroj. Gledališki ravnatelj ni mogel niti za trenutek mirno sedeti. "Povejte mi vendar, kje ste tega Kulička iztaknili?" Gospod Paprika je okamenel. "Koga?" "No, pisatelja te sijajne ko "Že precej časa ste pri meni, •gospodična, in bi že mogli vedeti, da ne morem vsake čorbe prebrati. Dovolj imam opravka z igrami priznanih pisateljev, da jih spravim kam pod streho. Verjemite mi, da je stokrat laže kako igro napisati, ko oddati jo." Gospodična je li>tala po v "z* Pr'de nekdo od gledališča. Daj ku: "Toda naslov mi je jako j te dotičnemu ti>tile rokopis 7 všeč. "Dve duši na dopustu."' mojo pisalno mize. Na vrhu "Vi ste pa res čudovito žv«»r- • medije: 'Dve duši na dopustu!" ca, moja draga tajnica. No, radi mene, pošljite ga rajši pojutrišnjem !" Vstal je. "Zdaj grem. Zri danes sem že vsega do grla sit." Bil je že pri vratih, ko se je še nečesa spomnil, rekoč: "l-)a ne pozabim, krou; petih Mogoče je pa vcudarle kaj prida vsebine?" "Kaj? To igro boste . . .'* "Jasno! Ali ste mislili, da sem radi vas na vse tešče pritekel sem?" Tedaj se je zgodilo nekaj, česar se gospodu Papriki že dolgo ni primerilo: zardel je in glas se mu je tresel. "Torej vam je bila igra všeč, gospod ravnatelj?*' Ravnatelj je slastno tlesknil z jezikom. "Prvovrstna reč! Pa povej- No, dajte mi sem!" Moric: .-111 1 1 > •, • , . , i ga človek ze lahko neprebrano 1 aprrka j<- vzel zvezek v roko in se je toliko ponižal, da je je, najnovejša Mirandellijeva komedija. Saj je prav za prav tudi nisem prebral, a kaj take-!1'' V" Vf'n k(1° ^ skriva pod tem imenom? Ta psevdo- priporoči. Boste videli, kako bo ravnatelj navdušen zanjo. Lahko noč!" Gospodična tajnica je še pripravila pošto in se nato zatopila v svoj najljubši roman. Krog šestih je zaprla knjigo, si umila roke in je že hotela oditi, ko je vstopi sluga iz gledališča. "Dobro, da ste prišli! Vzemite, prosim, kar ti stole knjižico z mize, kar na vrhu je." "Ze imam, tole modro kajne? Pa z Bogom, gospodična!" Koj nato je tudi gospodična odšla iz založbe. zviška govoril svoji tajnici o pomembnosti, in nepomembnosti kake gledališke igre. "Glejte! Najprej ime pisatelja. Ali se ta človek zares imenuje Kuliček, potem je njegova dolžnost, da poskrbi za lepše doneče odrsko ime. Ali je pa Kuliček že psevdonim in potem si že morete misliti, kakšna je a igra! Najprej mi preskrbite takega ravnatelja, ki bi hotel prebrati konusi i jo kakega gospoda Antona Kulička! In potem naslov: "Dve duši na dopustu!" Oslarija! Kaj naj pa duše počno na dopustu? Ko niti ljudje ne morejo iti več na dopust! prišel gospod Paprika v pisar-Daudanes potrebujemo social- no, mu je gospodična povedala, nili naslovov, na primer: 'Vse da ga je gledališki ravnatelj že za bližnjega!' Saj ni treba, da dvakrat poklical po telefonu, je tudi dejanje takšno pogla- "Kaj je pa hotel?" vi t na je pač obljuba. Potem pa "Ne vem, le silno razburjen osebe igra s šestimi igravci ni je bil. Ko sem mu povedala, Hodobna. Občinstvo si želi na da pridete šele ob devetih, je odru ljudi videti, čim več, tem dejal, da pride tudi 011 ob isti bol je. ( emu ima pa ravnatelj uri k vam." toliko osebja ? Te osebe morajo "Dobro, in pošta gospodič-biti zaposlene, čemu jih na pla- na?" čuje? In dalje: pozorišče — so- Bral je šele drugo pismo, ko ha. Ena sama soba! Glejte, je burno pozvonilo pri vratih gospodična, to je smrt za vsako in je'koj nato vstopil gledališki komedijo. (V že ni kaj posluša- ravnatelj. Sopihajc in mahaje Ko je drugo jutro ob devetih Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna posiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašegžt naročila. SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York 111111 je naravnost ženialno posrečen. Ali si bodo ljudje belili glave! Ze ime samo je hrupna reklama! I11 potem naslov: 'Dve duši na dopustu!' Pomislite, kaj je že v teh samih besedah! Poletje, dopust, ljubezen, romantika . . . Čudovito! ... In zasedba: šest oseb. Moji ljudje si bodo kar oddahnili. Tudi občinstvo je že zdavnaj sito tistih množic na odru. Saj je vse le pesek v oči, da ni videti praznine dotične igre. — In pa pozorišče! Ena sama dekoracija, dragi moj, ena dekoracija! Koneno se vendar vračamo k gledališču, k umetnosti, k velikim dramatikom. Ali so slavni dramatiki potrebovali take šare 11a odru? Za tako reč ni treba ljudem hoditi v gledališče, saj si bolje in ceneje ogledajo vse na cesti, še se ozro v izložbena okna!" Konec tega govora je žarel obraz gospodične tajnice kot sonce, a težavno bi bilo dognati kakšni občutki so prešinjali njenega gospodarja. In ko je gledališki ravnatelj čakal, kaj poreče gospod Paprika, je založnik najprej globoko potegnil sapo vase in menil: '4 No, kaj sem vam rekel, gospodična? Kar moje 'besede natančno moje besede! Jako me veseli, gospod ravnatelj, da sva to pot zares istih misli in natančno istega mnenja." mimo tistega značilnega okna. vendar je 42 dijakov poudarjalo, da takega okna, še nikdar niso videli in da kaj takega ?»ploh ni. Dva dijaka sta nekaj nejasno slutila in le 7 dijakov od 51 je znalo točno povedati, kje je tisto okno. Pri drugem poskusu j> isti profesor pokazal dijakom pokrajinsko-sliko, na kateri je bila naslikana cerkvica na hribčku, več drevja itd. To sliko je moral vsak dijak gledati cele pol miiintel Drugi dan nato pa je profesor dijake vprašal, kaj so včeraj gledali. In od 20 dijakov sta le dva točno popisala tisto sliko, IG jo je napačno opisalo, dva pa sploh nič nista vedela kaj stfi včeraj gledala. Končno je profesor napravil še ta-le poskus: " Med njegovim predovanjeni je naenkrat planil v predavalnico čudno našemljen dedec, ki je po predavalnici kričal in skakal, dokler ga niso ven vrgli. Ta prizor je. trajal 20 sekund. Čez teden dni je nato profesor dijake vprašal, naj mu popišejo, kaj se je bilo prod enim tednom zgodilo. Dijakom je dal in vprašanj: kakšen je bil tisti tujec, ali je imel klobuk, kako je bil oblečen, kakšne las«' je imel, ali je imel rokavice itd. Devet dijakov je odgovorilo, da sploh ni imel pokrivala, drugi pa so trdili, da je imel črn. rjav. siv ali celo bol klobuk. Enajst dijakov je barvo njegovih las različno opisovalo, čoprav las sploh ni bilo mogoče vodeti. Kakšno masko pa je dotični imel na obrazu in ali je sploh imel kako masko, te^a noben dijak ni vedel povedati. Pota Ljubezni R omam 12 BOLEČA GODBA Ko so na francoskem dvoru prvič igrali Lullijev "Missere-rc", je kralj Ludvik XIV. pokleknil in s tem prisilil vse dvorjane, da so sledili njegovemu zgledu. Kralj je klečal ves čas, dokler so izvajali to skladbo. Ko je bilo končano, je Ludvik XIV. vstal, pristopil k trrofti Grammontu in ga vprašal, kakšna se mu je zdela godba. Ta pa je odgovoril: "Veličanstvo! Godba je bila izvrstna za ušesa, ampak zelo boleča za kolena." Pobožala si je nalahno lice in ušesa z -zajčjo šapico s srebrnim držajem, se še malo popu-drala in vlila par kapljic ,parfuma 11a čipke života; dobro se je premotrila v zrcalu — in bila je zadovoljna. Nasslonila se je nazaj in zaprla oči, IcqX1 ustnice pa so se smehljale. Nekje je udarila ura. "Enajst." Na hodniku, ki je stvarjal spredaj čveterokot-no vežo, je našla strica in teto; prvi se je vedel silno slovesno, tetka pa je bila zelo razburjena. "Podvizaj se, Vera, gremo sprejet na stopni-cc. Postavi -e na svoje mesto, na levi strani vrat v salonu. * Niti na misel ni prišlo Veri, da bi hitela, nasprotno, stopila je k zrcalu v predsobi iji je pol glasno zapela: 'Kralj se bliža, kralj se bliža na maškaradni ples*. Najeti natakarji so se suvali s komolci, Ivana pa se je sramovala. Šele ko je zaslišala Vera knozov glas, je .smuknila lahkih nog v dvorano. Visoki gostjiod je vstopil. Oblečen je bil v generalsko uniformo, ki mu je jako dobro pristo-jala. Vodil je tajno .svetnico, za njim je šel svetnik z Dernliofom. Naklonivsi se, je knez izpustil r*»ko gospodinje. Župan, ki je stal sredi dvorane, je pozdravil visokega gosta z besedami: "Njega Svetlost, naš premilodivi knez in vladar naj živi! — Zi-vio — živio in še enkrat živio!" Orkester je zaigral tuš. Knez je pozdravljal jako priljudno na vse strani, potem -e je obrnil na vsakega člana rodbine Baerove s par primernimi besedami. Sijajno pojavo 11a levi je ob svojem vstopu bolj čutil nego videl, sedaj je stopila bližje. Tajni svetnik se je priklonil: "Naj blagovoli vaša Svetlost dobrohotno dovoliti, da predstavim svojo nečakinjo gospodi-čn Vero Se j >a novo." Vera -se je globoko naklonila, ročno in grae:-jozno razprostrla svojo vlečko. Knez se je priklonil "111 poljubil njeno roko. Oči vseh navzočih so se vprle v to skupino. 'Jako drago mi je, milostiva goppiea, da moreni najino znanje nadaljevati na tako prijeten način." Vera se je iznova globoko poklonila. "Blagovoli sprejeti vaša Svetlost mojo naj-iskienejšo zahvalo za milostno mi poslano dobrodošlico." Spremljala je te besede z najljubczucjšiiii nasmehom. "Upam, da ste se gospodična že nrkoliko prilagodili našim prilikam, ker tako lahko menda to ni bilo!" V njegovih očeh so je hudomušno zasvetilo. "Resnično — ne!" "Lahko si to prav živahno predstavljani; toda uverjeti isem, da pojde cul dne do dne lažje in moj N. se bo potrudil, da počasti svojega lepega gosta. Milostiva gos-podičua, za nekaj minut me sili dolžnost ostaviti vašo prijetno družbo; pozdravi^ moram svoje drajre podanike. Ali mi dovoli mademoiselle naslednjo četvor-ko?" . Vera se je tretjič naklonila: "Avee plaisir!" (jako rada!) Jedva se je od-1 ranil knez za par korakov, je stopil visokozrasel častnik pred njo: "Pobočnik njeira Svetlosti, pl. Dernhof." Z dobro pro izvajanim začudenjem je dvignila svojo lorn joto. "A 1 Zdi se mi. da sem videla gospoda včeraj nn cesti." Poklonil se jrj je brez besed. Ako -e je nade-j jal. da se je tako izlahka izogne, potem se j«- ze-j lo zmotil. Zapleh. ga je v pogovor, hlinila naj-| večje zanimanje za navzoče osobe ter ga je pri-siliia 11a ta način, da je sledil njenemu pogledu in se odgovarja je za zrl vanj. Ako se ni hotel pokazati glupega in neuljudne-ra, se je mora! vdati njenim muham, ampak trpel je pri leni največje muke. Oh, ali ne bo nikogar, da ga o-~v«»bodi tega neprijetnega položaja' — Da — Agata Baerova. "Ljubi gospel Dernhof, povejte mi, kaj Emi-I" ni mogla priti? Ali je res tako preldajena .'" "Žal — ona in mama va- tisočkrat pozdravljata. Sestra se 7 vso gotovostjo nadeja, da j v jutri posetite, ter jej poveste kaj o nocojšnji / lbavi, gospodična Agata." Njegov pogled -e je bil razjasnil, a glas je »zgubil prisiljeiiosti; mahoma pa j«' začutil, da g-i Kusiikja neprestano z lorn joto fiksira — mislila si je pri tem: ne morem razumeti, zakaj samo mene gleda tako odurno. Sedaj je videti povsem drugačen. Gorje 11111! Cim večji je njegov odpor, tem ostrejša bo kazen. Slišala je Še, da je a nira žira I Agato za četvorko, potem pa je sial zopet knez pred njo. "Ali smem prositi, premilost 11a? Koga ukazujte za najin vis-avis?" (Dalje prihodnjič.) Naročite se na "Glas 'Naroda'' največji slovcnslri dnevnik v Združenih državah Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian WOriringmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. T. ODBOR Pre«1 sodnik: FRANK KOŠAK 60-25 Catalpa Are, B'klyn. N. T. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn. N. T. Blagajnik: LOVRENC CIOVANELLI. 813 Woodward Ave., B'klyn, N. T. Tajnik: JOHN Y1TRKA8 Jr., 405 Himrod St.. B'klyn, N. T. Zapisnikar: FRANK PADAR. K Evergreen Ave., B'klyn. N. T. Nadzorniki: I. JOHN HABIAN IT. VICTOR KOBIIXTA 1287 Greene Ave., B'klyn, N. T. 61-45 Linden St., B'klyn. N TIT. JOHN KRIŽEL 1822 Linden St., Brooklyn, N. V. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 17 LET IN ima V BLAGAJNI okrog deset tisoč dolarjev DruStvene seje se vrže vsako drago soboto v meseca v društvenih prostorih t American-Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave* Brooklyn, N. Y. — Rojald in rojakinje v New Yorira in okolici savarajle so za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od tt do St milj so Člana. Se Je v okroiju S milj ie 5 Oanev. Za obrnite na katerega agonij omenjenih odbornikov. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGasADA v stambul 4 knjige, s slikami, 637 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Narr Cena ........................1M KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj romao ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarib; Meet n« divjem zapadu; Itešeni milijemi; Dediči Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami: V golob-ujaku; Muliumedauski svetnik Cena ........................1.50 WINI.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančt in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Ce«« .......................3.50 ŽUTI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj s medvedom ; Jama draguljev; Končno —; Rlh, in njegova poslednja pot Cena -----------------1.50 "Glas Naroda" New York, N. Y. Luckies so monj kislobne LUCKIES SO MANJ KISLOBNEI Zadnje kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kis-lobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St.. New York Pišite nam za eene voznih listov. reservacijo kabin in pojasnila za potovanje. tu New York, Thursday, March 12, 1936' TWT j^nrrwnr XTT}VHN> frxthT TWV.9 9 e je Eva? ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA";PRIREDIL: I. K. Zelo lepo ste igrali, gospica Mantel in v svojem igranju ste/tudi gotovi." "V tej zadevi pa morete mirno spati, gospod Sclirev," pravi k'avirist, ki niu je bilo ime Gustav Runge, mesto Eva pa ponižno pravi, da se bo potrudila, da bo zadovoljila vse. *4Dobro, ali ste že zajtrkovali? Ne? Kati, prinesite gospici Mantel zajtrk, pa tudi za gospoda Runge. Drugače zle dobite zajtrka, gospica Mantel, ker boste prihajali šele o-poldne. Zato si pripravite sami zajtrk v svojem stanovanju. Kaj peciva ostane vsak večer jp morete vzeti s seboj, da vam je ijutraj treba kuhati samo kavo. In tudi zrediti se morete nekaj funtov, ker vam bo dobro pristojalo." Eva se prikloni in zalivali, četudi se ji zde te besede nekoliko poniževalne. , Gospod Schrey odide, da dobro zajtrku-je, pri čemur ne sme nikdar manjkati kisli slanik, ker ga je fladki vonj kavarne vedno dražil. Eva in gospod Runge sedeta k mizi in natakarica jima prinese dve skodeljici kave s smetano in sladkorjem in poleg maslenke. Eva posega po vsem le plaho, medtem ko gospod Runge, kot bi mignil, pospraviti vse maslenke. Natakaricn je že morala poznati njegov veliki tek, kajti kmalu zopet pri nese še dve maslenki za Evo in pravi očitaje Rungeju: <4Te pa so samo za gostpico. Vi ste že dobili svoj delež.'' Runge jo samo pogleda od zgoraj navzdol. Nato pa se obrne k Evi in pravi tako ljubeznivo, kolikor mu je bilo pač mogoče:: "Oprostili mi boste, ako sem si preveč postregel; nisem na to pazil, take materjnlne stvari so mi premalo važne." "O, prosim, saj imam popolnoma dovolj, gospod Runge," odvrne Eva. Pa vendar je bila vesela, da se je je .natakarica še enkrat spomnila, kajti dobila je samo eno maslenko, ker je vse druge pojedel "malo materjalni" gospod Ruii«re. Po zajtrku se Eva zahvali natakarici in je mogla do dveh popoldne iti, toda — imela je še neko važno zadevo z gospodom Schrevem in čaka, da zopet pride. Enkrat rdeča, enkrnt bleda, ga prosi za predujem sedemdeset frankov. Pravi mu, da mu bo za to zastavila svoje gosli, nai se ne huduje na njo, toda ima- nek nujen izdatek. Gospod Schrey jo nekoliko začuden pogleda. "Predujema pri meni sicer ni, toda sedaj bom napravil izjemo. Toda Rungeju ničesar ne povejte o tem, drugače bo tudi zahteval predujem in potem se napije in m? pride igrat. Torej, tukaj imate sedemdeset frankov. — In — mogoče rabite gosli za vajo, le vzemite jih s seboj. Toliko vam že zaupam." Eva se mu olajšana zahvali. Hvala Bogu, sedaj je mogla poravnati svoj dolg pri dr. Oldenu. "Z olajšanim srcem gre iz kavarne v svojo gostilno. Prej pa je takoj že med potom na pošti odposlala sto frankov dr. Oldenu. Na postno nakaznico je napisala: "Zelo me veseli, da vam morem takoj poslati denar, kajti v svoji novi službi sem si izprosila predujem, da morem pri vas poravnati svoj dolg. — V vedni hvaležnosti Eva Mantel." Eva se globoko oddahne, ko je bilo vse rešeno. Postane mnogo bolj mirna. Gosli nese v gostilno in se takoj odpra-vi, da si poišče kako skromno sobo. Kmalu jo tudi najde za štirideset frankov na mesec. Tako ji bo ostalo še šestdeset frankov na mesec in upala je, da bo skromno izhajala. Nova gospodinja je seveda zahtevala majhno aro in Eva je bila vesela, da ji je mogla plačati deset frankov. Triinpet-deset frankov je vrnila gospej Korner, pet frankov je morala j lačati v gostilni, deset frankov je sedaj prejela njena nova gospodinja, stara devica, ki je najbrže nekdaj videla boljše cineve. Sedaj Eva izračuna, da bo s tridesetimi franki, ki jih ima še prejeti od gospoda Schreva, ravno še mogla plačati sobo za mesec. Za dva meseca ji tedaj ni preostalo niti dva franka. Za ta denar je morala kupiti kavo in špirit za svoj samovar. Toda izhajala bo že kako, kajti jesti bo dobivala pri Schrevu in je zadnje mesece morala Še skromnejše gospodinjiti. Iz gostilne prinese svoje stvari v svoje novo stanovanje. Nato pa si obleče edino še lepo črno obleko: ki je bila sicer že tudi obrabljena, toda zvečer tega ni ni nikdo opazil, toda v tej >bleki ,je lela zelo niicna. Njena edina skrb je bila, da bi ta obleka zdržala tol&o časa, da bi si mogla kupiti novo. Ko vse pripravi, gre v Schrovevo kavarno, da nastopi svojo novo službo. V svoje veliko veselje dobi takoj pošteno kosilo, ki ji je bi lo nekoliko neprijetno samo vsled tega, ker je mala jesti v družbi Gustave Runge-ja, ki je imel pri jedi zelo odurne navade, četudi se je v Evini družbi silil k dostojnosti. Takoj po kosilu gre z Rungejem na oder. Pri tem jo Schrey opazuje in bil je zelo zadovoljen z njeno zunanjostjo in prepričan, da bo marsikateri njegov gost zopet rad prišel, da bo mogel videti lepo igralko na gosli, ne glede na to, da je v resnici zelo l&po igrala. Bil je zelo zadovoljen in je v kuhinji liaročil, da morajo biti jedi za gospico Mantel zelo obilne in da ji morajo Udi zvečer dati velik zavitefc meo«taloga peri-va za zajtrk. "Na svoje -kosti mora dobiti malo več mesa, potem bo še mnogo lepša," je rekel svoji ženi. In tako je prišlo, da se je mogla Eva vedno dobro najesti, in je tudi, navzlic temu, da je morala vsak večer ostati do polnoči na odru, zopet vzcvetela kakor v preteklih dobrih časih. V svoji novi službi je seveda morala marsikaj premagati. Vedno se je je lotila nepremagljiva sramežljivost, kadar je »topila na oder in pri tem ji ni pomagalo vse ploskanje, ki ga je bila deležna. Vedno se je pripognila sramežljivo; in ravno S tem in s svojo lepoto si je pridobila mnogo častileev in gospod Qchrev je mogel biti popolnoma zadovoljen. Zaradi Eve jp »nhajalo vedno več gostov, četudi z nikomur ni prišla bližje v stik. K sreči gospod Schrey od nje ni zahteval, da J>i morala biti njegovim gostom posebno ljubezniva .. r; - ¥ V < , ■ (Dalje prihodnjič.) lahka kaja BOGATEGA. ZRELEGA DELA TOBAKA—1'IT'S TOASTED" PRAVILNO STARANJE Tobak je v naravnem stanju rezek in močan. Dasi ga pridelovalec pred prodajo "izboljša", ni pripraven za uporabo brez nadaljnega staranja. Tekom te dobe staranja (ki traja ▼ slučaju Lucky Strike od do 3 let) se zavrže važne spremembe. Posledica teb sprememb Narave" je delno "izločenje" prvotnih rezkih kakovosti lista. Naš proccs izdelave ponese ta izboljšanja vee korakov dalje kot priča vsaka Lucky Strike Cigareta: Lahka Kaja bogatega, zrelega dela tobaka. * Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupin IT'S TOASTED"-Zaščita vašega grla — proti draženju —proti kaši ju CvnliU 19M. Hif American Totimrro Comutnr VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO na slavnem ek»presnem parnihti berengaria 8. Maja . MANJ KOT 6 DNI NA MORIL' t'dobne kabine prejšnjega turi stovskftfa razreda za |«»lnike tretjega razn-da. Elegantna ol>edni-ea in javne dvorane. Starokrajnki način kuhanja in brezplačno vin>» 1»«»s»'Imii or k est »t. kino gleda"i*£e, plesi. Na parniklh. Id so debelo tiskani, vrše v domovino izleti pod vadsU« izkušenega spremljevalca. PRIHODNJI OSEBNO VODENI IZLET GEORGIC 16. maja Nizke eene za povratno poto vanje 3. razreda iz New Vorka do Ljubljane $198.00. Tedenska odplutja na ek'presnih ladjah. Zri nadaljnje iiifornunije s;- obrnite lin LEO ZAKRAJŠEK Genera1 Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New Vorli Cunard White Star Iz Slovenije. v pecovniku je gorelo OKI*JE, 25. febr. — V ponedeljek o k roj; lo. (lo[M)l(lne je nastal na skednju posestnika in gozdnega delavca Leo polila Kroflja v Pečovniku ogenj, ki se je hitro razširil na prizidnno hi£o in kozolec. Posestnika oli izbruhu požara ni bilo doma Njegovo ženo, ki je že del j časa bolna, so reševalci spravili pravočasno iz hiše. smrtna kosa CEl-JE, 25. febr. — V celjski bolnišnici je umrl v ponedelj >k 62 letni občinski revež Anton Lan bič iz Dramelj. Na Spodnji Hudin.ji je umrl v ponedeljek 72 letni čevljarski mojster Anton Pastiršek. V Gradcu je umrl v ponedeljek 14 I »-t -ni Kurt Oroeger, sin prokulista v West novi tovarni v Celju. 14. marca : lie de France v Havre 18. marca: K u ropa v Bremen lie r en curl a v Cherbourg £1. marca: '■{ l'aris v Havre •_T. miir«-«: MANHATTAN v Havre 27. marca : riiamplain v Havre Atpiitania v Cherltourg 'iS marca : O>nle <11 Savuia v (Junoa 2. aprila : BREMEN v Bremen 3. aprila: Berengaria v Cherbourg 4. aprila: Normandie v Havre 8. aprila: tt ....ujuglon v Ilavre 10 aprila: Paris v Havre U. aprila: Itei v Genoa 14. aprila : Kuropa v 15 rem en 15. aprl'a: Aquilania v Cherbourg 18. aprila: I>jifa.velte v Havre aprila: Berengaria v Cherbourg aprila: Bremen v Bremen •JT». aprila: Conte • If Savola v Genoa He do France v Havre OCE 22 OTROK li. maja : Norma ndie v Havre Kuropa v Bremen Vulcania v Trat GOBAVOST Strašna bolezen je gobavost, znana že iz najstarejših časov. Ze skozi tisočletja se bore zdravniki proti njej, toda vedno zaman. Gobavost je razširjena zlasti v tropičnili krajih, pojavlja se pa tudi na severu. Nad 5,000,000 ljudi razjeda ta strašna bolezen. V Evropi j:> gobavcev razmeroma malo, vsega okrog 20,000. Po statistiki svetovne lige proti gobavosti je bilo predlanskim na Švedskem 32 gobavcev, na Finskem 53, v Lat vi j i 210, v Litvi 21, na Estonskem 226, v Rumuniji in njenih obmejnih krajih blizu 1000 in toliko tudi v Grčiji. V Evropi so gobavci večinoma mladi ljudje in dobro polovico je napadla ta bolezen že pred, 15 letom starostu Države, kjer4 je gobavcev razmeroma malo, i se lahko uspešneje bore proti tej bolezni, nego one. kjer jo gobavcev na stotisoče. Boj proti gobavosti in drugim nalezljivim boleznim jo ena glavnih nalog Društva narodov. V Ženevi objavljajo statistike, iz katerih so razvidni uspehi tega človekoljubnega dola. Zal sco ti uspehi neznatni. Eden izmed vzrokov, zakaj se ne da ta bolezen uspešno zat'-rati, je v sklepanju zakonskih zvez med gobavci in v njihovem razmnoževanju. Za gobavce n-stanavljajo posebne naselbine. Tako obsega naselbina Sungej liuloh v Angleški Indiii 270 ]Poslopij in je veljala nad milijon dolarjev. Tam živi nad tisoč gobavcev. Naselbina gobavcev na Cehu na Filipinih je veljala nad pol milijona dolarjev. V nekaterih bolnicah so posebni oddelki za gobave ženske in moške. Na Japonske •m jo nad 30,000 gobavcev. Načinov lečenja je mnogo in zdravniki iščejo neprestano nove. boljše. Na severu Evrope leči jo gobavost s pola ara njem snega, ki ga nmetno ohlade na 76 stopinj. Na Malajskih otokih služi za zdravilo zmast prašek, na Filipinih pa jodov preparat, ki so ga sestavili zdravniki kolonije Collonu, kjer živi nad 6,000 gobavcev. Najučinkovitejše sredstvo proti gobavosti je baje olje iz plodov drevesa cliaoul moonrra, ki raste na južno kitajskih gorah. IZYE7BANE ŠIVALKE — izvežbane na malih in zig-zag strojih, dol>e delo pri 17EON IIATS, 29 W. 35 St., N. Y. C. (3) V Tupasvju pri t"h. Hradiš-tu živi 59-letni izdelovalec keramike Jaroslav Tredniček. Ta mož ima najštevilnejšo družino v ('SR. namreč 22 otrok. Devetnajst jih živi, trije so umrli. Med živimi je 12 fantov in 7 deklet. Najstarejši hčeri je .'if) let. najmlajšemu sinu pa dve leti. Dvanajst otrok je imel s prvo ženo, ostale z drugo. Razen sedem otrok so vsi zaposleni v domači keramični industriji, katere proizvode pošilja U red niče k večinoma v A-lneriko. ZVEČER NE DAJAJTE OTROKU SLADKARIJ Marsikatera mati rada zvečer otroku, preden gre spat, vtakne v usta košček čokolade ali pa kak bonbon. To pa jc močno škodljivo. Nekaj sladkorja namreč ponoči ostane med zobmi, kjer povzroča gnjilobo ter tudi slab okus v ustih. Sladkor je sicer zelo redilen, pač pa telesu škoduje s tem, tla med prebavo porabi preveč apnenih snovi. Otrokom pa je za dobro rast kosti in zobovja treba apnenih snovi. Zato jo bolj pametno, ko bi ljubeča mamica otroku dala kako jabolko, preden gre otrok spat. S tem se otrok no navadi sladkosnednosti, jabolka pa so tudi zdrava in polna koristnih vitaminov. Tudi na zobe jabolčna kislina dobro vpliva. Ko otrok je jabolko, so mn brusijo in čistijo zobe, zobna kislina