^Haja vsak četrtek
REDNiStVO IN UPRAVA:
teW Trst’ Ulica Valdirivo 36, 5»,, °n 60824. Pošt. pred. (čaji !la Postale) Trst 431. Poštni Kovni račun Trst. 13978341
p°šfn;
račun Trst, 13978341 tna plačana v gotovini
D N I K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
J748
TRST - ČETRTEK 2. AVGUSTA 1990
LET. XL.
Dve cesar
Nedavno jev britanski, pa tudi evrop-i.1 javnosti nastal pravi politični škandal,
*se je bučno končal s prisilnim odstopom jnistra Njenega Veličanstva. Angleški ‘aister Ridley je namreč v nekem ne-evidnem intervjuju primerjal zahodno-e*Pškega kanclerja Kohla Hitlerju. Bolj cno, dejal je, da bi bilo skoraj bolje že vojno vdati se Hitlerju, kot pa sedaj vv.r.°Pi bruseljskih birokratov, ki so pod Pavom in nadmočjo bonnske vlade. Sa-. a Francija pa da je pravzaprav rep nem-v e Kohlove vlade! Vsekakor močne izja-,e’ ki so prišle iz ust predstavnika britan-
ske
ster
iave
vlade. Nastal je pravi škandal. Mini-je sicer potem prvotne ognjevite iz-
^ - nekoliko popravil, vendar prepozno. “Sla gospa Thatcherjeva, katere simpati-
Predsednik Peterle pri papežu in Andreottiju
Govor je bil tudi o naši manjšini
]o
je Ridley baje do sedaj užival, ni molj mimo vala protestov tako znotraj Ve-e Britanije kot tudi zunaj nje, zlasti, se d ?Ul^e> v Nemčiji, pa tudi v Franciji. Hu-^■mi (a ne preveč) jeziki pa zatrjujejo, a ie, kar je rekel Ridley, na široko mne-tudi celotne britanske vlade, pa tudi cme angleške javnosti. Razlika je le v Itl» da posebej londonska vlada tega ne °te javno izreči ...
^ Naj bo tako ali drugače, vse to kaže na ^ločene probleme, ki nastajajo prav ob v 'žl)ji nemški združitvi. Politični opazo-lci se mnogokrat sprašujejo, kako se bo avi nemški kolos vedel v evropskem in etovnem okviru po zedinjenju. Bo pri-k° d° četrtega Rajha? Upamo, da ne! Vse-akor se odpirajo večni problemi evrop-v e Varnosti in sožitja med narodi in drža-aini stare celine.
j Bo leta 1871 je bila Nemčija lepo raz-Vj Kna na veliko število držav in drža-UC: kraljevine, velike vojvodine, kneževi-„e’ vojvodine — to so bile klasične državic °klike nemškega sveta. Bavarska, Sa-I a. Prusija in Wiirttemberg — te so ime-„esv°je kralje še vse do leta 1918, ko je jKško cesarstvo razpadlo. Prav tako so dr! Veliki vojvode v Meklemburgu (dve ^iei), Oldenburgu itd. Nemško cesar-(,jj°> nastalo po zmagi Prusije nad Fran-U^° Pri Sedanu leta 1870, je torej še vedno jPostevalo te državne individualnosti znojil svojega imperija od Viljema I., pod 1JjSmarckovo vladavino z močnim rožlja-Ig®1*1 z orožjem vse do Viljema II., propad-bg P° Prvi svetovni vojni, ko je sicer v ^Snnstvu kot zadnji evropski cesar izpred 8y e vojne dočakal skoraj konec druge mvne vojne (umrl je namreč leta 1941). tip ,anns sicer ne moremo govoriti več o deškem cesarstvu v ožjem pomenu, ven-v Pa se prav z novo bližnjo združitviio ^ PiČijc nehote bliža nekakemu moderne-dj pkonomskemu cesarstvu. Helmut Kohl s,cer novi Otto von Bismarck, bonnski
dalje na 2. strani ■
»Obisk v Rimu je nadaljnji doprinos h krepitvi sodelovanja med Slovenijo in njeno sosedo Italijo«. Tako je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle označil o-bisk, ki ga je v ponedeljek, 30. julija, opravila v Rimu delegacija slovenskih krščanskih demokratov. Člani delegacije so se zgodaj zjutraj srečali s papežem Janezom Pavlom II. v njegovi poletni rezidenci Ca-stelgandolfo. Obrazložili so mu stanje v Sloveniji in Jugoslaviji ter se zavzeli za avtonomijo slovenske škofovske konference, ki je trenutno le pokrajinska konferenca v okviru enotne jugoslovanske konference. Govor je bil tudi o obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in na Hrvaškem. V tej zvezi je papež dejal, da bo do tega obiska prišlo, ko bodo za to dani pogoji.
V palači Chigi v Rimu je delegacijo slovenskih krščanskih demokratov sprejel predsednik vlade Andreotti. V daljšem pogovoru so se dotaknili trenutnega stanja v Sloveniji, zlasti prizadevanj za nadaljevanje procesa demokratizacije in za uveljavitev slovenske suverenosti v okviru konfederalne ureditve jugoslovanske države. Govor je bil tudi o procesu evropske integracije, pri čemer želi sodelovati tudi Slovenija.
Predsednik Peterle je sogovornika in gostitelja opozoril na problem narodnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Istri. V tej zvezi je predvsem ugotovil, da je trenutno v slovenskem parlamentu v Ljubljani pet poslancev italijanske narodnosti: trije so bili izvoljeni, ker tako določajo zakonski predpisi, dva pa sta bila izvoljena kot kandidata političnih strank. Peterle je poleg tega omenil nadaljnje u-krepe, ki se pripravljajo za zaščito italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Voditelj slovenske delegacije je sprožil tudi vprašanje zaščite Slovencev v Italiji in ga v tej zvezi opozoril na pomanjkljivosti in nedoslednosti v Maccanicovem zakonskem osnutku.
Predsednik Andreotti je pokazal veliko zanimanje za izvajanja svojega slovenskega gosta in je glede Maccanicovega zakona dejal, da se bo zavzel za njegovo izboljšanje. Sprejel je tudi vabilo delegacije, naj obišče Slovenijo. Pogovorom v palači Chigi je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Strbac.
Se isti dan se je slovenska delegacija sestala v Trevisu z ministrom za prevoze Berninijem. Ta je sicer stari znanec in je s Slovenijo že navezal tesne stike, ko je
dalje na 2. strani ■
D ari o	Locchi župan
Za devinsko-nabrežinskega župana je bil izvoljen krščanski demokrat Dario Locchi. Vodil bo občinski odbor, v katerem so za Ssk Bojan Brezigar, Mitja Terčon in Vera Tuta Ban; za PSI Vittorino Caldi in Lorenzo Corigliano; za KD Sonja Cerovac Greblo.
Seja občinskega sveta je bila v torek, 31. julija. Nova večina ima v občinskem svetu 14 svetovalcev od 20. V opoziciji so štirje komunisti (dva Italijana in dva Slovenca), zeleni Wehrenfennig in misovec. V večini so po štirje svetovalci Ssk in PSI ter šest krščanskih demokratov.
Slovenska skupnost se je odločila za večino s KD in PSI, ker ni hotela dovoliti, da bi bilo slovensko prebivalstvo kratko-malo izločeno iz uprave in v političnem pogledu dejansko »odpisano«. V sedanjem ob-i činskem svetu je šest svetovalcev sloven-| ske narodnosti (4 Ssk in 2 KPI), vsi ostali ' so Italijani. Glede na takšno stanje in gle-
de na trdno zavezništvo med KD in PSI (skupno 10 ali polovica svetovalcev) je bila Ssk dejansko prisiljena glasovati za župana kandidata stranke relativne večine Locchija, saj druge izbire takorekoč ni bilo.
Koalicija KD, Ssk in PSI bo trajala do januarja 1993, ko se bo preverilo njeno delo in se bo ponovno proučila celotna sestava občinskega odbora. Kar zadeva župana, zagovarja Ssk načelo rotacije, KD pa je na to načelno pristala.
Mislimo, da se je Ssk odločila za modro in perspektivno rešitev, kar je seveda tembolj hvalevredno glede na izredno težavni in kočljivi položaj v občini. Njeni izvoljeni predstavniki, ki so vsi v svojih najboljših letih in sestavljajo po splošni oceni najbolj homogeno in tudi v upravnem pogledu dobro pripravljeno ekipo, nudijo jamstvo, da bo slovensko prebivalstvo in njegovi problemi imeli še dalje svoje pristne glasnike v občinski upravi.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 5. avgusta, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Pepi iz Pliskovice pri turškem sultanu« (Dušan Pertot); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Alojz Rebula: »V Sibilinem vetru«, roman; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 6. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Mirko Mahnič: »Prebuja Moderne«, radijska igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 »Morje« — včeraj, danes, jutri; 12.40 Pevska skupina Štever-jan; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 7. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Rezija '89; 9.10 »Skriti dnevnik« (Leopold Suhodolčan - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 8. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 9.10 »Skriti dnevnik« (Leopold Suhodolčan - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.40 Mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Oblaki so rudeči;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Med zemljo in sanjami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 9. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Danes za boljši jutri; 910 »Skriti dnevnik« (Leopold Suhodolčan - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Dobrodošlo, poletje!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 10. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.10 »Skriti dnevnik (Leopold Suhodolčan - Jožko Lukeš); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Goriški film Video-monitor 1990; 12.35 Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 11. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mir-j ko Mahnič: »Neznani Zupančič«; 10.00 Poročila in j pregled tiska; 10.10 Flavtistka Mateja Haller in pia-1 nist Bojan Gorišek; sopranistka Olga Gracelj in pia- j nistka Neva Merlak; Godalni kvartet Slovenske fil- j harmonije; mešani zbor Primorec-Tabor z Opčin vo-di Matjaž Šček; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; i 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 In exilium; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Mihail Gorbačov na počitnicah, problemi ostajajo
Sovjetska tiskovna agencija Tass je sporočila, da se je predsednik Gorbačov
30.7.	odpravil na počitnice na Krimski polotok. Ta odločitev naj bi pričala, da so razmere v Sovjetski zvezi pod nadzorstvom in da se Mihail Gorbačov trenutno bolj ukvarja z oblikovanjem novega sporazuma, ki naj bi urejal odnose med sovjetskimi republikami kakor z reševanjem hudih napetosti v Gruziji, oziroma o vse bolj odločnih zahtevah po neodvisnosti posameznih sovjetskih republik.
V Gruziji se medtem nadaljuje mirna zasedba železniškega vozlišča v mestu Sam-tredia po opozicijskih skupinah, ki zahtevajo, naj bi tudi v tej kavkaški republiki
Dve cesarstvi
B nadaljevanje s 1. strani
zvezni predsednik von Waizsaecker ni kak cesar Viljem Hohenzollern! Vendar pa se današnja in verjetno še bolj bodoča Nemčija ne odmika veliko od idealov prej omenjenih mož preteklosti. Tu raje izpustimo vmesno temačno in turobno obdobje Fii-hrerjeve velike Nemčije, ki — upamo — ne bo za zgled današnjim ali bodočim oblastnikom ob Renu.
Vse to in še kaj drugega lahko prihaja na misel današnjemu opazovalcu ob perspektivah bodoče Nemčije. In to še posebej v luči procesa evropske integracije, ki se seveda odpira tudi za nekdanje države komunističnega bloka — in torej tudi nekdanje Vzhodne Nemčije. Prav eden velikih nemških osebnosti bližnje preteklosti, Konrad Adenauer, je bil močan zgled prve evropske gradnje. Upati je, da bo ta povojni duh tudi sedaj in v novejši, posodobljeni izdaji preveval po nemških političnih poljanah in skupno z ostalimi evropskimi duhovi preteklosti (Schumann, Monnet, De Gasperi) prispeval k pravilni izbiri za dogajanje v srcu Evrope!
a. b.
uvedli večstrankarski sistem in svobodi16 ter demokratične volitve. Tamkajšnje obl3 sti pa ne nameravajo popustiti in so z2' grozile, da bodo poslale vojsko, ki naj raZ' žene množico. O protestnih demonstracij3 poročajo tudi iz drugih gruzinskih TneS.
Ukrajinski parlament je v ponedelp_ 30. julija, odobril sklep, po katerem bo republika odpoklicala svoje državljane.K služijo vojaški rok ali so redni vojaki > policijski agenti v posebnih enotah, ? skrbijo za mir v krajih, kjer so v minid' mesecih bili narodnostni spori. Ukraji^ državljani, je rečeno v novem zakonu služenju vojaškega roka, bodo odslej 05 li na ozemlju republike Ukrajine.
Namestnik litovske predsednice vlaCt Ozolas pa je obžaloval, da je prišlo do z2 stojev glede pogajanj z Moskvo v zvez1 neodvisnostjo te baltske države. Litovs* vlada jev tem smislu imenovala poseU1. komisije in izvedence, ki naj bi preuc' razne možnosti in člene pogodbe med vj niusom in Moskvo. Litovska vlada bi ?a . čim prej začela s pogajanji o neodvisno3’ da bi tako lahko kot suverena država 11 čela vrsto hudih, odprtih vprašanj.
—o—
MARKOVIČ USTANAVLJA
STRANKO
Predsednik jugoslovanske zvezne vi3,'' Ante Markovič je na velikem zborovanj na Kozari napovedal oblikovanje n° stranke, in sicer Zveze reformskih sil. rovanja se je udeležilo več kot 100 d5°. ljudi. Zvezo naj bi podprli vsi državlj3’^ ki pozitivno ocenjujejo program zvez3 vlade.
OBISK PRI PAPEŽU
IN ANDREOTTIJU B nadaljevanje iz strani 1
bil predsednik dežele Veneto. Srečanj Trevisu so se udeležili predstavniki KrL demokracije iz Veneta, Furlanije JuWs, . krajine in Tridentinske - Južne Tirols*
Srečanje v Benetkah
Trsta preko Ljubljane in Zagreba do dimpešte, v poštev pa prihajajo tudi Je<1^ ske povezave. O vseh teh problemih je jj govor na zasedanju. V središču pozoru0 • je bila tudi manjšinska problematika, ^ je italijanski zunanji minister De Miche .
 .* v„ ! !	1	-.	1-	nt/D
Ministrski predsednik Andreotti in zunanji minister De Michelis sta v sredo, 1. t.m., gostila v Benetkah ministrske predsednike Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Madžarske. Šlo je za vrhunsko zasedanje takoimenovane »pentagonalne pobude«, ki predstavlja novo obliko gospodarskega, socialnega in kulturnega sodelovanja med že omenjenimi državami. Začetnik takšnega sodelovanja je bila pred več kot desetimi leti delovna skupnost Alpe Adria, glavni namen pentagonalne pobude pa je krepitev demokracije na Madžarskem, Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Peterica omenjenih držav je sklenila sodelovati na področju prevozov, okolja, telekomunikacij, male in srednje industrije ter na področju kulture, znanosti in informacije. Kar zadeva prevoze, je treba omeniti avtocestne in železniške povezave od
J luciiijanoivi tu Lil idil J 1	ICi	JJC IM*'"
prejšnji mesec posredoval v KobenhcN skupen dokument z vrsto predlogov « Dan prej je bilo v Benetkah zasedaj, predstavnikov Italije, Jugoslavije, AVS je, Madžarske in Češkoslovaške. Na sp0'j du bo takoimenovani družbeno-kulh1 j, forum, na katerem bodo kulturni Pr v,-stavniki omenjenih petih držav razp~ ljali o skupnih zgodovinskih ter soci3 ^ kulturnih koreninah srednjeevropske^3 ^ močja. V torek zvečer je bil na sPof^je neuradni sestanek ministrov za zuO3 ^ zadeve, ki so proučili dokumente, o h3 rih je tekla razprava naslednji dan.
Počival bo
Une 9. februarja letos so bili ponovno ^Postavljeni redni diplomatski odnosi Madžarsko in Sveto stolico. Odnosi so '1 Prekinjeni kmalu po drugi svetovni jni. Takratni katoliški primas, kardinal Uidzenty, je bil leta 1948 obsojen na do-j rtao ječo zaradi veleizdaje, vohunstva sv !3lutnih prekrškov. Kardinal je bil o-obojen med madžarsko vstajo v Budim-Tsti leta 1956 in se je ob sovjetski voja-1 zasedbi zatekel v ameriško veleposla-stvo, kjer je bil nič manj kot 14 let. j. Tedaj je prišlo do sporazuma med maorsko vlado in Vatikanom, tako da je
Prizadevanja za enotno predstavniško telo
J^dlnal Mindzenty lahko zapustil Madžarih.0.*11 se nastanil v Avstriji, kjer je umrl Vj1"1. kasneje, ko mu je bilo 83 let. aJ so v teku pogovori, da bi njegove Tske ostanke prenesli v stolnico v Ester-mu, kjer je bil sedež njegove nadškof i-• Zernski ostanki kardinala Mindzentyja . Clvajo v avstrijskem romarskem sredi-11 Maria Zeli, kjer se je poklonil njego-spominu papež Janez Pavel II., ko je Pravil pastirski obisk v Avstriji.
politični zločin v angliji
Unior britanskega poslanca lana Gost9’ ^ je bil dolgoletni sodelavec mini-j .Jske predsednice Thatcher, je močno od-;
mil v Veliki Britaniji. Nihče si še ni k odgovornosti za atentat, vendar je lcija prepričana, da je zločin zagrešila pVernoirska teroristična organizacija IRA.! ^jskovalci so izrazili ta sum predvsem' ede na dejstvo, da je Gow bil na sezna-»možnih žrtev«, ki so ga našli v ne-i stanovanju v predmestju Londona, J®r so imeli svojo postojanko irski teisti.
Preiskovalci ugotavljajo, da je IRA s^remenila svojo taktiko. Do nedavnega v glavnem napadali manjše vojaške
^°stojanke, vežbališča in naborne urade. ^rsta atentatov v zadnjih tednih pa kaže, f IRa začenja napadati civiliste. Umor Gowa, trdijo preiskovalci, je dokaz, p hočejo severnoirski teroristi zdesetkati i hično vodstvo države in tako s silo iz-Uti neodvisnost Severne Irske.
predlog deklaracije 0 narodni spravi
Zakonodajno-pravna komisija slovenske bpščine je pred dnevi odobrila predlog jeMaracije o narodni spravi. V deklaraciji v rečeno, da je narodna sprava predvsem l^dnosih med ljudmi in je pretežno ne-^avne narave, kot so moralni, etični in odnosi intimno človeške, psihološke VD s°ciološke narave. Zato se zastavlja Pjmšanje, ali je sploh možno z državnim Vq 0iti ugotoviti in razglasiti narodno spra-ki je lahko samo dejanska in ne
te„država mora zagotoviti možnosti, je še v predlogu deklaracije, da se ugo-^ bo vsa dejstva in okoliščine, ki so pogubna za osvetlitev in razjasnitev prodov, iz katerih izhaja potreba po na-bi spravi, ter sprejeti predpise, ki bi tjghmvili morebitne ovire za proces narodom sPrave ter ustvariti pravno podlago za P^vo prizadejanih krivic.
Pred dnevi je bila v Celovcu seja, na kateri bi se morali dogovoriti o skupnem političnem telesu, ki bi zastopal koristi slovenskih Korošcev do Slovenije in Jugoslavije, do avstrijske in koroške vlade. Na srečanju je bil prisoten tudi slovenski minister za stike z zamejstvom dr. Janez Dular. Zveza slovenskih organizacij v svojem poročilu pravi, da se ne strinja s stališči drugih slovenskih organizacij na Koroškem glede vprašanja, kdo naj bi bil zastopan v skupnem Koordinacijskem odboru. Zveza slovenskih organizacij predlaga, naj bi z dvotretjinsko večino sklepali o poglavitnih vprašanjih, kot so stališče do avstrijskih in koroških deželnih zakonskih osnutkov, sodelovanje s predstavniškimi telesi republike Avstrije in z republiko Slovenijo. Zveza slovenskih organizacij meni, da bi odločanje o ključnih vprašanjih z navadno večino glasov izključevalo del koroških Slovencev iz narodne politike, s tem pa tudi slabilo substanco slovenske manjšine.
Narodni svet koroških Slovencev pa meni, da Zveza slovenskih organizacij še dalje izsiljuje. Narodni svet je sprejel predlog, naj bi Koordinacijski odbor koroških Slovencev razširili na predstavnike društva pedagogov in Slovenske športne zveze, ni pa privolil v dodatno razširitev koordinacijskega odbora in v dvotretjinsko večino pri odločanju o skoraj vseh vprašanjih.
Minister Dular je pozval k enotnosti v koordinacijskem odboru ter opozoril, da Slovenija ne bo več sprejemala večtirno-sti. Vse organizacije je pozval, naj najdejo oblike skupnega odločanja, sicer bodo drugi, je naglasil, odločali o vas. Minister Dular je pripomnil, da pričakuje nadaljnje pogovore v naslednjih dneh.
V tej zvezi je treba omeniti tudi izvajanja dr. Valentina Inzka, bivšega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in sopredsednika nemško-slovenskega odbora pri celovški škofiji. V zadnji številki verskega tednika »Nedelja« dr. Inzko kritično analizira delovanje obeh krovnih organizacij koroških Slovencev in med drugim piše: »Dejstvo, da obe organizaciji priznavata Dunaj kot partnerja v vseh manjšinskih vprašanjih, jima narekuje dolžnost, da lahkomiselno ne zapravita legitimacije, ki so si jo koroški Slovenci težko pridobili. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta opravila do danes — poudarja dr. Inzko — toliko važnega dela za razvoj koroških Slovencev, da smemo od obeh pričakovati tudi glede skupnega koordinacijskega odbora odločitve, ki jih od njiju upravičeno pričakuje slovenski narod.«
POLICIJA IN NE VEČ MILICA
Namestnik ministra za notranje zadeve v Sloveniji Milan Domadenik je izjavil, da bo njegovo ministrstvo predlagalo slovenski skupščini, naj se v postopku novega zakona za notranje zadeve uvede beseda policija namesto dosedanjega izraza »milica«. Domadenik je tudi dejal, da se v republiškem sekretariatu za notranje zadeve trenutno živahno razpravlja o prenovi celotne službe, kar bi morali opraviti do konca tega leta. Načelnik uprave za notranje zadeve mesta Ljubljana Silvo Kozlevčar je poudaril, da službe za notranje zadeve ne želi in ne more osvojiti nobena stranka, ker gre predvsem za strokovno in nadstrankarsko organizirano ustanovo.
SMRT BRUNA KREYSKEGA
V mednarodni javnosti še vedno široko odmeva vest, da je na Dunaju v 79. letu starosti umrl bivši dolgoletni avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky. Avstrijski predsednik Kurt Waldheim je izjavil, da ga je smrt bivšega kanclerja globoko prizadela, saj je umrla osebnost, ki ima neprecenljive zasluge za boj za svobodo in demokracijo. VValdheim je dejal, da je Kreisky skozi desetletja odločilno zaznamoval avstrijsko zgodovino.
Bivši zahodnonemški kancler Willy Brandt je dejal, da je evropska demokracija s smrtjo bivšega avstrijskega kanclerja Bruna Kreyskega izgubila enega svojih glavnih voditeljev, socialistična internacionala pa je izgubila svojega zelo cenjenega častnega predsednika. V poročilu, ki ga je bivši kancler Brandt objavil v Bonnu, je rečeno, da sta se s Kreiskym spoznala pred 50 leti med begunstvom na Švedskem in da sta od tedaj skupno vodila boj za varnost na svetu, za napredek človeštva in za odgovorno Evropo. Brandt je predsednik Socialistične internacionale in je dejal, kako sta s Kreiskym v zadnjih časih delila zaskrbljenost zaradi stanja na Bližnjem vzhodu. Rajni Bruno Kreisky se
je po begunstvu na Švedskem po drugi svetovni vojni vrnil v domovino, kjer je med drugim bil podtajnik v zunanjem ministrstvu in se v letih 1954 in 1955 udeleževal pogajanj za sklenitev državne pogodbe, ki je naredila konec desetletni zavezniški zasedbi Avstrije. Tedaj se je odločno zavzemal, da bi Avstrija postala nevtralna država. Ko je bil avstrijski zvezni kancler, je v mednarodni javnosti vzbudila veliko senzacijo in tudi nasprotovanje vest, da bo na Dunaju sprejel predsednika Organizacije za osvoboditev Palestine Arafata. Sam Kreisky je palestinskega voditelja pričakal na dunajskem letališču leta 1979 in ga objel. Mnogi avstrijski državljani so bili tedaj zaprepaščeni in izraelska država je Kreiskega obtožila, da dejansko sodeluje z mednarodnim terorizmom. Na podobne reakcije je nato naletel obisk na Dunaju libijskega predsednika Geddafija. Marsikdo mu je tudi zameril, da je leta 1975 izpustil iz ječe teroriste, ki so bili napadli sedež Organizacije držav proizvajalk petroleja na Dunaju. Ne glede na vse te kritike je treba priznati, da ga je avstrijsko ljudstvo imelo rado in da je pokojnik užival velik ugled tako doma kot po svetu.
Jubilejna DRAGA *90 xxv. Studijski dnevi »draga 9(k
PARK FINZGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 31. avgusta 1990
17.00: Predstavitev letošnje Drage 17.30: Igor Škamperle (Trst):
NARODNOST V POSTMODERNI MISLI
Po predavanju diskusija in družabnost
Sobota, 1. septembra 1990
9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj):
SLOVENIJA S PERSPEKTIVE
ŠIRŠEGA SVETA
Sledi diskusija in družabnost
Nedelja, 2. septembra 1990
10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana): SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Sledi diskusija 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Ivo Jevnikar (Trst), Karel Smolle (Celovec), Janez Zorec (Pariz)
Okrogla miza:
PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA
Po diskusiji zaključek in družabnost Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem in jo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi.
Zaradi vsebine zakona o radioteleviziji so se hudo zaostrili odnosi v KD. Govori se celo o možnosti sklicanja predčasnega strankinega kongresa.
Ko je jeseni leta 1986 bila podpisana pogodba z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo za dvajsetletno uporabo bivšega rastlinjaka na dvorišču otroškega vrtca v Devinu, si člani »Fantov izpod Grmade« in »Dekliškega zbora Devin« niso predstavljali, da bo nekega dne ta zgradba, ki so jo sami obnovili, postala njihova last.
V torek, 31. julija, sta župan Bojan Brezigar in Herman Antonič, predsednik zadruge »Grmada-Devin«, ki bo upravljala obnovljeno zgradbo, podpisala kupoprodajno pogodbo. Za slovenski živelj na jugozahodnem koncu devinsko-nabrežinske občine pomeni ta sedež pomembno pridobitev. Poleg obeh že omenjenih zborov vadi in deluje v njem tudi otroški zbor »Ladjica«. Skavti in skavtinje pa imajo v teh
Zaključujejo se
Letošnji poletni tabori, ki jih je priredila Slovenska zamejska skavtska organizacija, se zaključujejo. Tako so se že vrnili s skupnega tabora v Žirovnici pri Žireh nad Idrijo člani Slovenskih goriških skavtov. Šlo je za skupno kakih 80 pripadnikov srednje starostne dobe in njihovi voditelji, ki so se udeležili letošnjega skupnega tabora. Goriški tabor je vodila načelnica Mirjam Černič.
Tabora so se udeležili tudi člani letos ustanovljenega Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj iz Postojne, Cerknice in Ljubljane. Zanje se je tabor končal pred dnevi. Med drugim poročajo o pomembnem uspehu obnovljene slovenske skavtske organizacije v matični domovini. Načelnik Peter Lovšin je predstavil skavt-
Umrla je gospa Ema Ples
V Devinu so v ponedeljek, 30. julija, pokopali gospo Emo Ples, ki je v 91. letu starosti umrla v četrtek, 26. julija, v Ljubljani, kjer je živela pri hčerki Tatjani. Gospa Ples je bila po rodu z Opčin iz družine Ferlugov in se je poročila z znanim devinskim hotelirjem in narodnjakom Leopoldom Plesom, ki je umrl leta 1984. V Devinu so Plesovi predstavljali, posebno v času med obema vojnama in po njej trdno oporo za slovenstvo. Pri Plesovih je namreč še pred prvo svetovno vojno in vse do prepovedi delovalo kulturno društvo »Ladja«. Njihova gostilna je sploh bila kraj, kjer so se zbirali domačini in se narodnostno ter politično osveščali.
Za Devinčane je bila smrt gospe Eme žalosten opomin, da se sušijo stare korenine. Pogreb, pri katerem je s petjem v sicer nekoliko okrnjeni postavi sodeloval moški zbor »Fantje izpod Grmade«, je bil dokaz, da so rajnico poznali in cenili mnogi ne le iz Devina, ampak tudi iz širše okolice. Hčeri Tatjani in ostalim sorodnikom naj tudi v imenu našega lista izrazimo globoko občuteno sožalje.
prostorih redne tedenske sestanke. Nova zadruga načrtuje za prihodnje celo vrsto kulturnih in družabnih prireditev, ki naj bi bistveno poživile delovanje v Devinu in okolici. Obnovljeni sedež nameravajo u-porabiti tudi za prirejanje likovnih razstav in okroglih miz ali predstavitev knjig in za prirejanje filmskih večerov.
Za člane zadruge pomeni ta osamosvojitev velik uspeh, saj sta zbora celo vrsto let bila prisiljena seliti se iz kraja v kraj, da sta lahko razvijala svoje delovanje. Kot kaže, bo obnovljeni sedež, sedaj končno tudi v lasti »Fantov izpod Grmade« in »Dekliškega zbora Devin«, tisto jedro okrog katerega se bo v prihodnosti razvijala in po možnosti širila raznolika dejavnost obeh pevskih zborov.
skavtski tabori
sko delovanje v Jugoslaviji in Sloveniji Svetovni konferenci, ki je bila v minul. dneh v Parizu. To je tudi prvi korak, ki bi privedel do mednarodnega priznan)	i
slovenskega skavtizma.	.
Za prvi tržaški tabor, ki se ga uae žujejo izvidniki in vodnice, kot P1"3/1^	j
članom srednje starostne veje, iz obci	I
Devin-Nabrežina, Sv. Križa, Mačkolj,	■
šta, od Sv. Jakoba in s Katinare, pa se J	]
tabor končal v ponedeljek, 30. julija, leženci tabora B pa so se vrnili v sredo, ■	i
avgusta. Njihov taborni prostor pa so z	1
sedli naj mlajši člani organizacije, ki bo na taboru vse do 10. avgusta.	„ ,	j
V ponedeljek, 30. julija, se je kon<^	,
tudi tabor, ki so ga v Ribčevem lazU(,3	1
Bohinju priredili taborniki Rodu modreS	l
vala.
PROMET NA AVTOCESTI	f	j
Družba Autovie Venete, ki upravlja 3.	,
tocesto Trst - Benetke in odcepe od 1	j
manove do Vidma ter od Portogruara	;
Pordenona, je objavila podatke o pr°me v zadnjih treh dneh preteklega tedna- ^ nuli petek so zabeležili na že omenjen avtocestah 110 tisoč vozil, naslednjega o	!
DOM MANGART
ŽABNICE — KANALSKA DOLINA tel. 0428/63173
Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin.
Nova uprava nudi za julij in septeifl-ber enotedenski polpenzion za 234 tisoč lir.
je bilo na avtocesti 112 tisoč avtomobil3 in drugih vozil, v nedeljo pa je po cestnem omrežju od Benetk do Vidma Trsta potovalo kakih 93 tisoč vozil- H ^ ših zastojev ni bilo, čeprav je bilo letos . kakih 10 odstotkov več prometa kot
v istem času. Glavna zasluga za to dejs^ je preprosto v tem, da so potniki Par°te, no izbirali uro odhoda, glede na nasV® ' ki jih je posredovala obveščevalna sluz
POLETNI CENTER V NABREŽINI
Na igrišču ŠD Sokol je bilo v teh dn^ dokaj živahno, saj je na tem obsežne travniku preživljalo prosti čas ob raZ ^ nih dejavnostih skoraj 100 otrok iz raZ?t-krajev devinsko-nabrežinske občine. ni center, ki obhaja letos 10-letnico de vanja, deluje v organizaciji ŠD Sokol KD »Igo Gruden« iz Nabrežine. S nimi sredstvi in šolabusom sodeluje ob0 ska uprava, nekaj prispevkov pa nudi . di Kmečka in obrtna hranilnica in P°s°Lr nica v Nabrežini. Letošnji poletni cen^ je, ob sodelovanju desetih animatork, dila Majda Legiša.
Ustavna komisija slovenske skup je odobrila predlog vlade, naj se začne Pg stopek za spremembo ustave repub Slovenije. Na zasedanju vseh treh je predlog obrazložil predsednik Pete
Obnovljeni sedež je končno last devinskih zborov
Prezgodnja smrt uglednega arheologa
Preteklo sredo smo se na pokopališču Dornberku poslovili od Zorka Hareja uglednega slovenskega arheologa in 9°dovinarja. Že nekaj časa smo vedeli ^ njogovo hudo bolezen, ki jo je prenašal Nočno voljo in upanjem, a ji žal ni bil L0s- Prav to potezo njegovega pokončnega a°aja so poudarili vsi govorniki, ki so se plovili od njega pred rojstno hišo, v cer-V} in na pokopališču, kako je bil cenjen javnosti pa je pokazala tudi velika ude-ezva na pogrebu.
. Arheolog in zgodovinar Zorko Harej se e rodil leta 1949 v Dornberku, gimnazijo ,e obiskoval v Novi Gorici, filozofsko fa-I noto pa v Ljubljani, kjer je diplomiral a ig?2 z delom »Posočje v antiki«. Leta '5 je opravil magisterij z nalogo »Kul-kolišč Ljubljanskega Barja«, ki je bi-onajst ief kasneje izdana tudi v knjižni ^ bki. preci odhodom k vojakom je bil ne-^1 časa zaposlen kot stažist asistent na l^odri za predkovinska obdobja Ijubljan-e filozofske fakultete. q D° opravljeni vojaščini se je vrnil na °Tlško, kjer je bil najprej zaposlen kot Ido	na	tamkajšnji gimnaziji, leta
°3 pa je bil imenovan za direktorja Za-?“a za spomeniško varstvo v Novi Gori-> kar je ostal skoraj do svoje predzgod-Je smrti. Pokojni Zorko Harej je pri svo-j.„ arheoloških raziskavah posegal v raz-CrLa obdobja, v prazgodovino in antiko, tako se je zanimal za renesančna naj-s°a ob gradovih, zlasti za keramiko. Svo-
, Delegacija Slovenske skupnosti z de-. *nina predsednikom Marjanom Terpinom Pokrajinskim tajnikom ter pokrajinskim Q, pornikom Mirkom Špacapanom je 30.7. p ^kala novogoriškega župana Sergija . ‘Jhana. V daljšem razgovoru je bil go-jj/ 0 pobudah novogoriškega župana za ^mitev sodelovanja med Gorico in Novo °rjco. Delegacija Slovenske skupnosti je . Očrtala, da se je stranka vedno zavze-p . a za utrditev sodelovanja in aktivno pAP°rnogla k vsem dosedanjim pobudam ta V °^v^ru goriškega občinskega odboji 2 delom dosedanjega odbornika Bratu-b ’ ki ga bo nadaljeval bodoči odbornik
8r®ščak
je temeljito teoretično znanje, podkrepljeno z zavezanostjo pisani besedi, pa je u-spešno kombiniral s praktičnim delom, predvsem z izkopavanji na terenu, kjer je v primeru potrebe znal poprijeti tudi za najtežja fizična opravila. Kot direktor spomeniškega varstva je izkazoval smisel za celoto kulturne dediščine, ne le arheološke, temveč tudi umetnostne, etnološke in kulturnozgodovinske. Z nekaterimi objavami je segel tudi na področje zgodovinopis-
Krajevni tisk je poročal o tem, da so dela pri slovenskem šolskem centru v Gorici ustavljena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. To je seveda vzbudilo različna ugibanja in pomisleke v javnosti, saj se je pričakovalo, da bo že letošnjo jesen prišlo do preselitve slovenskih višjih srednjih šol iz Malega semenišča v novo moderno stavbo v ul. Puccini.
Na zadnji seji goriškega občinskega odbora dne 27. julija je odbornik Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž zahteval pojasnila od župana s tem v zvezi. Dr. Sca-rano je slovenskemu odborniku pojasnil vso zadevo. Dejansko je prišlo do izčrpanja zadevnih fondov. Zato se je župan o-brnil na upravo Goriškega sklada (Fondo Gorizia), ki bo v ta namen dodelila vsoto ene milijarde in pol lir. Pričakuje se zato,
Glede pobude za ugotavljanje usode deportirancev ob koncu vojne, je delegacija Slovenske skupnosti podčrtala, da se ugotavljanja ne smejo omejiti samo na ta žalostni primer v okviru revolucije, ampak mora upoštevati širši okvir vseh žrtev, ki jih je povzročil tudi fašizem. Na vabilo Slovenske skupnosti bo septembra novogoriški župan obiskal Gorico in se seznanil s celotno stvarnostjo slovenske narodnostne skupnosti.
Z izglasovanjem zaupnice Andreottije-vi vladi je poslanska zbornica tudi odobrila zakonski osnutek, ki ureja radiotelevizijski sistem v državi.
ja, saj je npr. pisal o novogoriški gimnaziji ob njeni 30-letnici in uredil jubilejni zbornik, prav tako je napisal kratek zgodovinski oris osnovne šole v Dornberku.
Prezgodnja smrt Zorka Hareja ml. pomeni veliko izgubo za stroko, prav tako v intimno človeškem pogledu, saj je odšel od nas človek, ki je bil vedno zvest svojemu prepričanju, do bližnjih nevsiljiv in obziren, hkrati pa predan svojemu kulturnemu poslanstvu, domači zemlji in nenazadnje slovenski pesmi. Le-ta ga je tudi pospremila na dornberško pokopališče, kjer počiva ob lani umrlem očetu.
da bodo dela dokončana v teku tega leta, tako da se bodo prej omenjene višje slovenske srednje šole, ki so danes še v ul. Alviano (gimnazija-licej, učiteljišče, trgovski strokovni zavod) lahko med božičnimi počitnicami preselile v nove prostore.
—o—
SPET ŠPORTNI ŠKANDAL
V VIDMU
Pred disciplinsko komisijo italijanske državne nogometne zveze v Milanu se je pričel proces proti videmskemu nogometnemu klubu Udinese in njegovemu predsedniku Pozzu. Slednjemu očitajo, da je v pretekli sezoni hotel na nezakonit način doseči zmago svojega moštva na tekmi proti Laziu v Rimu. Obtožba naj bi razpolagala s telefonsko registracijo. Predsednik Pozzo je očitke ali obtožbe vedno zavračal. Javni tožilec pa je drugačnega mnenja in je na razpravi zahteval naslednjo kazen: odvzem osmih točk klubu v prvenstvu, ki se bo pričelo v kratkem, in triletno prepoved udejstvovanja v okviru nogometne zveze za predsednika Pozza.
Sodišče je klub kaznovalo z odvzemom štirih točk, predsednik pa se ne bo smel udejstvovati tri leta.
SOVJETI NE ZAGOTAVLJAJO
DOBAVLJANJA NAFTE
ČEŠKOSLOVAŠKI
Moskovske oblasti niso zajamčile Češkoslovaški količine surove nafte, ki so jo zahtevale oblasti v Pragi. Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino je ob povratku iz Moskve priznal, da so bila dvodnevna pogajanja neuspešna. Moskva ni pritrdilno odgovorila, je dejal minister, na naša vprašanja glede količine surove nafte, ki bi jo morali v prihodnosti prejemati od Sovjetske zveze.
Po obstoječih pogodbah bi Moskva morala letos dobaviti Češkoslovaški 16 milijonov in 600 tisoč ton surove nafte, vendar vse kaže, da Sovjetska zveza ne bo od dogovorjene vsote dobavila dveh milijonov in 600 tisoč ton nafte. Zaradi pomanjkanja goriva je bila češkoslovaška vlada prisiljena pred kratkim podražiti bencin za 50 odstotkov.
—o—
Za podpredsednika višjega sodnega sveta je bil izvoljen bivši krščanskodemokrat-ski poslanec in bivši minister za šolstvo Giovanni Galloni. Star je 63 let in je po poklicu pravnik.
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
Oudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro P^arniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato Vložena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
Delegacija Slovenske skupnosti obisku pri novogoriškem županu
M. V.
Slovenske šole in goriška občina
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Slovensko kulturno poletje -z nemškim in avstrijskim doprinosom
Kulturni koledar je sredi letošnjega slovenskega prelomnega poletja dovolj pester in razgiban. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je bila do 23. julija odprta izjemno zanimiva razstava o »Slovenskih likovnih ustvarjalcih po svetu«. Pripravila jo je dr. Irene Mislej, upoštevana pa so bila dela Franceta Ahčina, Bare Remec in Viktorja Sulčiča iz Argentine, Franceta Goršeta, Bogdana Groma, Ivana Jagra
in Gregorja Peruška iz Združenih držav Amerike, Božidarja Kramolca iz Kanade ter Stanislava Rapotca iz Avstralije. V spremni besedi, ki je natisnjena v preglednem razstavnem katalogu, je znani slovenski umetnik Marjan Tršar zapisal, »da je slovenska pomlad ... s sprostitvijo, s pluralizmom vseh vrst izražanja in raziskovalnih hotenj jela ne le brisati ”bele lise” v nedavni zgodovini in razjasnjevati kopico "tabuiziranih
Izšla je 110. številka
Zadnja številka Primorskih srečanj, revije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo, ki izhaja tik za mejo, vsebuje tudi tokrat vrsto zanimivih člankov, razmišljanj in razprav. Mnogo jih je posvečenih sedanjemu političnemu trenutku v Sloveniji in iz njih je mogoče razbrati strah pred prihodnostjo in dvome v to, da bo kar čez noč prišlo do napovedanih bistvenih sprememb v strukturi in življenju v Republiki Sloveniji. Omembe vreden je prispevek Mira Kocjana o slovenski kulturi v novih političnih razmerah. Avtor poudarja, da prehod v večstrankarstvo odkriva vrsto neznank na področju kulture. Zdaj, ko odpiramo vrata večstrankarskemu parlamentu, pravi avtor, je kultura kot najbolj izpostavljena človekova dejavnost zašla v krizo, ki zanesljivo ne bo trajala le kratek čas. Ta kriza pa je vsekakor dobrodošla, zdrava, in to zaradi tega, ker je bila dosedanja usmeritev kulture enostranska in zgrešena, poudarja Kocjan. Na dlani je, da bo morala v prihodnje politika nehati predpisovati kulturi »cilje in ideje«, kot v zadnjem času ugotavljajo tudi nekateri slovenski časopisi. Kulturo so namreč doslej preprosto »usmerjali«, pravi avtor. Nova politika, ki bo nastala v večstrankarskemu sistemu, pa naj bi kulturo le »omogočila«. Izhodišče bi moralo biti le to, da je slednja glavni razvojni dejavnik, tako rekoč izkaznica narodove zrelosti in sposobnosti. Treba pa bi bilo primerno razmahniti tudi družbeno skrb za kulturo, piše še Miro Kocjan in ob koncu opozarja, da bo pluralna demokracija v Sloveniji razširila obzorja tudi v stikih s slovensko narodnostno skupnostjo v zamejstvu. Na tem področju lahko kultura resnično postane zastavonoša novih idej, iniciativ, predlogov in sploh dragocenih vezi.
Eden od člankov v tej poletni številki Primorskih srečanj je posvečen Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu iz Trsta, ki je lani zabeležil petnajstletnico svojega obstoja. Avtorica Metka Lovrič navaja najvažnejše podatke o tem inštitutu od ustanovitve do današnjih dni. Alenka Peric pa je za to številko te primorske revije napisala članek o glasbeniku Viktorju Soncu, soustanovitelju in dolgoletnemu vodji tržaške Glasbene matice. Zapis vsebuje podatke o njegovem življenju, pedagoškem in skladateljskem delu. Sonc se je ukvarjal obenem tudi z literarno kritiko, bil pa je tudi dirigent in zborovodja. Obenem velja omeniti še zapis Rafka Dolharja o dveh knjigah Maria Gariupa o Kanalski dolini. Več strani Primorskih srečanj je posvečenih tudi literaturi; v reviji so objavljena pesniška in
prozna dela slovenskih, predvsem sodobnih avtorjev.
Na zadnji strani revije je zanimivo prebrati še tekst Lucijana Vuge z naslovom »Strah me je obetov: vse bo treba postaviti na nove osnove«. Pisec se predvsem sprašuje, kaj pomeni to »novo«. Ali to pomeni, da bodo v Sloveniji ponovno pričeli z eksperimenti za oblikovanje primerne politične in gospodarske ureditve? Večina novih političnih sil pomirljivo odgovarja, da eksperimentiranje ne bo potrebno, ker se je pač mogoče zgledovati po preizkušenih in uspešnih sistemih. Ce pa povrtamo naprej, piše Vuga, se moramo nujno vprašati, kateri konkretni preizkušeni, dokazano uspešni sistem bomo uvedli. Morda švicarski ali švedski, nemški, italijanski, ameriški, angleški? Določenega odgovora na to vprašanje ni, poudarja avtor članka, ker ni mogoče presajati nobenega družbeno-gospodarskega sistema, ko pa je vsak zase specifičen in celovit. V okviru načelno tržnega, parlamentarno-demokratičnega sistema bo treba zgraditi temelje svojega lastnega sistema. Pri tem seveda ne bo šlo brez neke originalnosti, ki terja inovativnost in s tem tudi tveganje eksperimentiranja. Avtor se ob koncu članka zaskrbljeno sprašuje, ali bo imela Slovenija dovolj časa in sredstev na razpolago za takšno postopno uvajanje novega sistema.
(hj)
tem”, ki so ždele v nekakšni zgodovinski kat311 teni, marveč tudi omogočila, da smo končno za čeli dejansko uresničevati že dolgo
oblikova110
načelo o enotnem slovenskem kulturnem ptos*°' ru.« Pričujoča razstava je kljub skupnemu i®e' novalcu — predstavitvi starejše slovenske lik°v ne generacije iz obeh Amerik in Avstralije '' po obliki in vsebini zelo heterogena, vendar 3 činkuje zaradi pestrosti delno za Slovence e sotičnih motivov sveže in bodrilno, čeprav so se
dal>
le redki na razstavi upoštevani umetniki P01 na področje eksperimenta in oblikovnih inovadJ-V svet slovenskega svetovnega izseljeni^3 vodi tudi razstava o ameriški Slovenki, pesiucl' pisateljici in dolgoletni urednici newyorškc§a slovenskega tednika »Glas naroda« Ani Prace Krasni v Kulturnoinformacijskem centru v Ijanskih Križankah.
Na veliki razstavi »1. Grand Prix risbe« ljubljanskem tivolskem gradu sodelujeta P°^° umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarsk6 Italije in Avstrije tudi Michaela Schleunung 10 Horst Thiirheimer z Bavarskega. Oba ne®^3 umetnika postavljata v ospredje material, na terem ustvarjata, in uporabljata različne mei tehnike. Sodelujejo tudi številni Avstrijci, ^ drugim Alois Kochi in Franz Motschnig s K°r0 škega ter Gernot Baur in Hannes Priesch iz jerske. Zanimive so matematično diferenci330 variacije linij in plasti na risbah Hrvata ^l’1'0' slava Suteja. Prvo nagrado je prejela oblik°VI10 moderna mlada slovenska umetnica Jana Vizi3 Pomembnejša je tudi razstava o
sodobnf
avstrijskem arhitektu Antonu SchweighoferJ0
ki so jo odprli v prostorih Mestne galerije področju prenovljene in kulturno oživljene
re Ljubljane pod Gradom. Schweighofer Je govornik odprte, socialne in praktične SO'
Staža'
dobi>e
arhitekture. Gradil je v Berlinu in na Dunaja-
nižjeavstrijskih Hornu in Mistelbachu ter drfG'
-od'
Naj poleg imenitnega pregleda Chagall0
iviS
knjižnih ilustracij v Cankarjevem domu se
oV*
nim razstavo oblikovno in predvsem barvno lo razgibanih in učinkovitih velikih slik ml3 ,. ga Tuga Sušnika, ki so jih odprli v nekd33 ljubljanski konjušnici in sedanji Galeriji El . na, ter retrospektivo jugoslovanske umetn0 tega stoletja iz zbirk Moderne galerije v isti P leriji pri Tivoliju, kjer je nedavno razstavil tudi Nemec Bernd Zimmer. Ob koncu velja P staviti, da so 16. julija v Mariboru odprli SP minsko razstavo o velikem, lani umrlem sl°v skem umetniku Božidarju Jakcu.
Lev Detela
Uspeh dveh razstav, posvečenih Van Gog
sebnih kolekcij in stalne amsterdamske zbir^ Med drugim so si obiskovalci lahko ogledali & ^ strovine, kot so npr. »Jedci krompirja«-
V Amsterdamu sta se v nedeljo, 29. julija, zaključili »razstavi stoletja«, posvečeni enemu izmed največjih slikarjev vseh časov: Vincentu Van Goghu. Pripravili so ju v okviru praznovanj ob stoletnici smrti slavnega umetnika. Od 30. marca, ko so ju odprli, si ju je ogledalo več kot milijon ljudi. V amsterdamskem muzeju Van Gogh, kjer je bilo na ogled 135 najbolj znanih del slavnega slikarja, je bilo nad 800.000 obiskov, medtem ko je bilo v muzeju Kroller-Muller, približno 100 kilometrov od Amsterdama, okrog 200.000 obiskovalcev. V slednjem je bilo na ogled okrog 250 risb slavnega slikarja, sicer manj znanih, ampak visoke umetniške vrednosti.
Organizatorji so pri pripravi razstav upoštevali želje umetnika, še posebno tiste, ki jih je izpovedal v svoji korespondenci z bratom Theom. V Amsterdamu so bila dela, ki so jih prispevali ameriški, angleški in francoski muzeji, poleg za-
nice«, »Iris« in še mnoge druge. Obiskoval01 si morali vstopnice zagotoviti vnaprej, Prl ^
ji*)* i
d o-
hovem nakupu pa so morali povedati točen in uro obiska, ki je vsekakor lahko trajal več dve uri. Ob zaključku razstav so orga0 torji povedali, da se je omenjeni sistem zel° bro obnesel in da so z njim preprečili ^ vrste ljudi pred vhodom. Največ vstopnic so P dali v Franciji, in sicer okrog 300.000, ter v
,tru -fo-
liji in v Španiji, kjer je bilo po 100.000 nar°^ Med drugim je izšel katalog o slavnem tn0!5^ v kar petih jezikih, ki je šel zelo dobro v ^ . dajo. Se kratka zanimivost v zvezi z rastaV3 ^ zavarovali so ju za skupno vrednost 6 mil^j. florintov oz. za več kot 4.000 milijard lir, za hovo pripravo pa so potrošili okrog 25 miHi0*1 florintov, to je skoro 15 milijard lir.
Knjiga D. Jelinčiča »Zvezdnate noči«
ten
Nizu knjig med Slovenci zelo priljubljene li-arne zvrsti — planinske književnosti — se je »2^	pridružilo še eno delo z naslovom
ezdnate noči«, ki je nastalo izpod peresa Du-. a Jelinčiča. Knjiga je izšla v zbirki Leposlov-’ lzdalo pa jo je Založništvo tržaškega tiska. Avtor je to svoje literarno delo zasnoval v 'ki dnevnika, ki ga je pisal v prostem času
bled
svojim napornim alpinističnim podvigom.
0dPrava »:
Karakorum 86«, ki se je je udeležil nc'č, je bila ena najuspešnejših jugoslovan-
odprav, saj so njeni člani osvojili dva osem-
Jeli; skih
Možaka, T. Česen pa je prvenstveno začrtal „ r’ ki se sedaj imenuje »jugoslovanska«, na ® visoki gori K2. Avtor knjige pa je do-sel vrh mogočnega osemtisočaka Broad Peaka m). Nanj se je povzpel 4. avgusta 1986 in ^ tal tako prvi planinec v deželi Furlaniji 'Jski krajini, ki je doslej dosegel vrh osem-
tisočaka.
zaradi vznemirljivih dogodkov že samo po ^ 1 dovolj zanimivo gradivo, je Jelinčič opre-s svojimi osebnimi razmišljanji. Navadno je stelj izkoristil neko doživetje kot izhodišče za j Je misli, ko so se mu v tej svojstveni hima-tski pokrajini kar same vsiljevale. Delo je se-
stavlj
mišij
Jeno kot mozaik dogodkov, občutkov in raz-
k0;
Janj- »Zvezdnate noči« obenem odlikujeta ^.'^opolitizem in precejšnja razgledanost, zato *bla knjiga zanimiva tudi za druge narode. Zelo živa so avtorjeva opisovanja značaja
°varišev, njihovih reakcij in vedenja v ključnih bacijah. Včasih ima bralec občutek, kot da al-'stov v določenih trenutkih ne zanima usoda di članov odprave, saj je v njihovih srcih ena želja, ki je močnejša od vseh strasti celo od nagona po samoohranitvi — doseči ■ V gorah postanejo ljudje čisto drugačni kot dolini
ha
Treba
ib
in na višini osem tisoč metrov pride dan druga, neznana in neslutena plat človeka.
lezik,
je še povedati, da je Jelinčičeva knjiga
ovno in stilno na zelo dobri ravni.
Spremno besedo k »Zvezdnatim nočem« je na-Pisai
da
Prof. Marijan Krišelj, ki uvodoma pravi,
Se po kakovosti in uspehu alpinistične, plahte
bvršč,
iijo
ali odpravarske literaturi Slovenci lahko amo med najbolj eminentne narode, ki go-j. 1° zvrst književnosti. Prof. Krišelj piše, da amo prec[ seboj tekst, ki dopolnjuje v stilnem Siedu jn v sporočilno kakovostnem, slovensko dravarsko literaturo. V svojstvenem fabular-dogajanju pa prestopa bregove province in japija v svetovne tovrstne vsebine, pred-. bJ zavoljo vsebine povedanega, ker avtor z ^ “'bo svojih razmišljanj prebije to mejo in oz-°st> kar je treba še posebej poudariti. Tekst bi
morali brati tudi drugi narodi z enakim dopade-njem... Tako pričujoči tekst gotovo predstavlja spet eno opaznih novin v odpravarski literaturi ne samo za naše razmere, pač pa tudi za razmere, s katerimi se soočajo druge alpske dežele.« »Tudi vprašanje, zakaj hodimo v gore, je v tem zapisu bolj ali manj naravnost zastavljeno,« piše še prof. Krišelj. »Odgovor pa tiči v celoti, ker ga na dlani ni, niti ga ni tedaj, ko se trudimo, da bi z morebitnim odgovorom oblikovali že samo definicijo, katere potrebo sproža to vprašanje. Vse ostaja na nas samih, na naši presoji, torej v klasičnem smislu, odprto vprašanje tega svojevrstnega človeškega problema.«
O avtorju samem naj povemo, da je diplomiral na filozofski fakulteti tržaške univerze iz moderne književnosti in jezikov, po poklicu pa je časnikar. Ljubezen do gora je podedoval od svojega očeta Zorka Jelinčiča, znanega alpinista in soplezalca Klementa Juga. Dušan Jelinčič piše prozo, esejistiko, razprave za slovenske literarne in alpinistične revije. Med njegovimi deli naj omenimo monografsko »Zgodovino SPD Trst«, leto kasneje pa je napisal potopisno »Srečanje nikjer«. Tržaška slovenska radijska postaja je predvajala tudi njegove novele »Odhajanja«, ki doslej še niso bile objavljene. Obenem je Jelinčič tudi soavtor člankov o vsebini in pomenu planinarstva in alpinizma »Naša alpinistična misel« iz leta 1988.
(lij)
Zaskrbljujoče	stanje
Italijansko ministrstvo za kmetijstvo je pred meseci naročilo satelitsko analizo 'zdravstvenega stanja’ italijanskih gozdov. Te podatke so dopolnili s terenskimi pregledi gozdarskih stražnikov; dokončne a-nalize so pokazale dokaj zaskrbljujoče stanje.
Onesnaženje, kisli dež in najrazličnejše bolezni, ki napadejo ošibela drevesa, so prizadela že 43 odstotkov italijanskih gozdov. V zadnjih letih, tako trdijo gozdarski izvedenci, se je povečala tudi sečnja, žal pa se velikokrat zgodi, da sekajo vsevprek in s tem povzročajo veliko škodo.
Vendar to ni največji problem italijanskih gozdov. Najbolj uničujoč dejavnik so požari. V prvih šestih mesecih letos so zabeležili 3.200 požarov, ki so prizadeli v hujši ali lažji obliki kar 42.000 hektarov gozda. V Italiji, trdijo gozdarski izvedenci, se nadalje posveča premalo pozornosti pogozdovanju uničenih površin oziroma pogozdovanju opuščenih njiv. Tako je pomenljiv podatek, da so le 5.600 hektarov površin, od skupnih 165.000, na katerih so lani o-pustili pridelovanje žitaric, na osnovi zakona, ki dodeljuje finančne prispevke ti-
dalje na 8. strani ■
Uspeh za naše vinogradnike
Mednarodna komisija za ocenjevanje vin za 36. mednarodni vinogradniški-vi-narski sejem Vino 90 v Ljubljani je sredi julija ocenila prispele vzorce in izbrala šest šampionov ter podelila 66 velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo ter celo vrsto častnih diplom z zlato in srebrno medaljo in nad 200 častnih diplom in 6 priznanj za sodelovanje.
Med nagrajenci je tudi 11 vinogradnikov iz tržaške pokrajine. To dejstvo dokazuje, da je v prvi vrsti močno napredovala kletarska kultura na tržaškem Krasu. Na letošnjem sejmu, ki bo do 2. septembra, sodelujejo vinogradniki Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev, za urejanje raznih strokovnih zadev pa sodeluje tudi Tržaška trgovinska zbornica, ki
je poskrbela za samostojen razstavljalni prostor, na katerem bodo poleg kraških vinogradnikov sodelovali tudi člani Vinarske zadruge »Brda«.
Veliko zlato kolajno so prejeli Anton Bole za prošek, Srečko Štolfa za malvazijo in Ida Petelin prav tako za malvazijo, srebrno kolajno pa sta prejela Silvano Ferlu-ga za Sauvignon in Boris Škerk za vitovsko garganjo. Častno diplomo za rebulo je prejela zadruga »Brda«. Irma Purič, Srečko Štolfa, Josip Milič, Boris Škerk, Stanko Milič in Anamarija Škabar so prejeli častno diplomo za teran, Zoran Parovel za malvazijo, Ida Petelin za vitovsko garganjo, Rado Milič pa za namizno belo vino.
Gre torej za pomembno ovrednotenje kraških vin.
Slavistično društvo Slovenije ob izidu ^ravil slovenskega pravopisa
Nedavno je bila slovenska javnost pre-Ha Srpdstev javnega obveščanja seznanje-^ 2 izidom Pravil slovenskega pravopisa. je :Je znano, je uporabnikom slovenskega p0 a> Slovencem doma, v zamejstvu in ^ svetu, prepotreben normativni priroč-tj. \ nastajal daljše obdobje; drugi, prak-del, pa bo še predmet temeljitih strogih razprav. s]Q ^ oblikovanju strokovne ravni Pravil s^Venskega pravopisa so bili v krog razi-°valcev — jezikoslovcev in normativnih
slovničarjev — pritegnjeni za pomembno skupno stvar zavzeti slovenski kulturni u-stvarjalci, ki so prispevali vrsto upoštevanih pripomb ob posameznih zapletenih vprašanjih.
Slovenski pravopis je tako kot pravopisi drugih evropskih narodov oziroma knjižnih jezikov rezultat zakonitosti razvoja knjižnega jezikovnega sestava, v določenih, sistemsko težje opredeljivih pojavih stvar dogovornosti, tako imenovane jezikovne konvencije, pa tudi vzdrževanja
upravičenih »stalnic« dosedanje pravopisne norme. Določa ga torej splet knjižnih jezikovnozgodovinskih, zvrstnih in socio-lingvističnih dejavnikov, ki morajo biti ustrezno upoštevani.
V dobrem stoletju od Levčevega Slovenskega pravopisa do danes še noben Slovenski pravopis v slovenskem kulturnem prostoru ni bil sprejet brez žolčnih polemik, kritik, satiričnih puščic. Malodane vsak dorasel, povprečno izobražen, pišoči občan je prepričan, da ima o jezikovnih vprašanjih svoj prav, saj zna slovensko. Toda — eno je jezik uporabljati, drugo je jezik normirati. Določanje pravopisnih pravil slovenske knjižne norme ob trajno spreminjajoči se govorni podobi slovenskega jezika ni tako preprosta zadeva.
Ansambel Rolling Stones in italijanska publika
ZASKRBLJUJOČE STANJE
ITALIJANSKIH GOZDOV
d nadaljevanje s 7. strani
stim kmetovalcem, ki bi orno zemljo, na kateri so pridelovali žitarice, pustili počivati, namenili pogozdovanju. Gre za skromnih 3,47 odstotka opuščene površine. Kakih 26 odstotkov so namenili kolobarjenju, nadaljnjih 22°/o so posejali z mešanicami trav in jih bodo torej namenili za travnike in pašnike, ostalih 45% opuščenih njiv pa preprosto »počiva«. Te bodo po nekaj letih ponovno preorali in posejali žita.
Italijanski gozdarski izvedenci nadalje ugotavljajo, da sedanja italijanska zakonodaja o zaščiti okolja močno omejuje smotrno gozdarjenje in v prvi vrsti čiščenje in redčenje mlajših gozdnih sestojev. Izrazili so zato potrebo, da bi italijanski parlament posegel in spremenil dosedanje sila nepopolne in nesmotrne zakone, ki onemogočajo smotrno izkoriščanje gozda in posredno tudi povzročajo opuščanje pogozdovanja ter izboljšanja drevesnega sorti-menta italijanskih gozdnih sestojev. Izvedenci nadalje predlagajo, naj bi čim prej posodobili protipožarno službo in zaostrili nadzorstvo gozdov v obdobjih, ko so požari najbolj pogosti. Država je zaenkrat zagotovila samo, da bo razpisala natečaj za sprejetje v službo gozdarskih straž.
VELIK USPEH
JUGOSLOVANSKE KOŠARKE
Na igrah Goodwill Games ali dobre volje je Jugoslavija osvojila zlato kolajno v košarki. V finalu so Radja, Kukoč in ostali premagali Združene države z izidom 85:79. Jugoslavija je torej solidna tudi brez Dražena Petroviča, Divača in Vran-koviča. Prva dva se bosta vsekakor pridružila reprezentanci, ki bo igrala na svetovnem prvenstvu v Argentini.
V zvezi s srečanjem z Američani pa gre podčrtati presenetljiv podatek: največ točk — 21 — je za plave dosegel Slovenec Jure Zdovc, ki je sicer bolj obrambni igralec. Odlično je igral tudi Kukoč, medtem ko je moral Radja zapustiti igrišče zaradi petih napak dobrih pet minut pred koncem srečanja.
—o—
Član predsedstva republike Slovenije Ivan Oman se mudi na obisku v Kanadi in ZDA. Njegov obisk pomeni velik praznik za slovenske izseljence. Ivan Oman je tudi predsednik Kmečke zveze.
Vsi se moramo zavedati, da so določene pravopisne preobrazbe nujne in da jih mora celotna družba sprejeti. Zahtevajo jih veljavne jezikoslovne teoretične podstave, nova spoznanja o delovanju jezikovnega sestava, vedenja o dosedanji stopnji pisne ustreznosti vseh jezikovnih zvrsti, zlasti njenih pomanjkljivosti. Namen posodobljenega Slovenskega pravopisa je odpraviti pomanjkljivosti, obenem pa uveljaviti novosti, ki jih narekuje široka sodobna med-jezikovna, mednarodna komunikacija.
Brez splošno sprejetih, priznanih in dosledno upoštevanih normativnih pravil knjižnega jezika zgledna raven pisnega izražanja v javnosti in zasebno ne more biti
Če bodo slavni Rolling Stonesi še na-1 stopali tudi v prihodnjih letih, se ne bodo tako zlahka vrnili v Italijo. Po mnenju mnogih je to najboljši rock ansambel vseh časov in njegovi člani, čeprav petdesetletniki, še vedno ohranjajo, vsaj po svetu, nekdanjo slavo. V Italiji pa so Mick Jag-ger in tovariši dosegli neuspeh. Za zvezdnike, ki že skoro trideset let nastopajo tudi pred več kot stotisočglavo množico oboževalcev, je pomenil rimski nastop pred več kot dvajsettisočglavo publiko velik neuspeh. Zaradi slabe predprodaje vstopnic so odpovedali tudi turinski nastop.
Kaj se torej dogaja z italijansko mladino, da tako zanemarja Micka Jaggerja in tovariše? Mnenja so različna. Nekateri trdijo, da je krivo predvsem poletje, ker so šole zaprte in je mladina na počitnicah, kakor tudi, da so cene vstopnic previsoke in da so italijanski mladostniki potrošili že dovolj denarja za gledanje tekem svetovnega nogometnega prvenstva. Delno bo to držalo, vendar so verjetno razlogi le nekoliko globlji. Italijanski najstniki vse bolj odklanjajo glasbo izpred dvajsetih ali tridesetih let in poslušajo bolj aktualne popevke ali skladbe. Če kdo izmed njih privilegira tovrstno glasbo, v družbi ni moderen oziroma aktualen. Poleg tega, res-
SLOVENIJA IN SLOVENCI
NA KOROŠKEM
Predsednik komisije za mednarodne odnose slovenske skupščine Matjaž Šinkovec je bil na obisku na Koroškem, kjer se je sestal s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in s predstavniki Zveze slovenskih organizacij. Namen obiska je bil seznaniti obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, kako si slovenska skupščina zamišlja nadaljnje odnose med matico in Slovenci izven meja Slovenije. Govor je bil predvsem o oblikovanju Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, o-ziroma določitvi drugih oblik povezovanj. Komisija za mednarodne odnose slovenske skupščine bo jeseni razpravljala o konceptu politike republike Slovenije do zamejskih Slovencev. Matjaž Šinkovec je povabil predstavnike obeh organizacij na Koroškem, naj se udeležijo seje skupščinske komisije, ko bo ta obravnavala problematiko odnosov med Slovenijo in zamejstvom.
dosežena. Zato seveda pravopisna določila obvezujejo vse občane, posebej ustvarjalce vseh jezikovnih zvrsti, ki jih, če so zares tvorni, občasno tudi presegajo in tako utirajo knjižnemu sestavu nova razvojna pota. Zato je vsako toliko časa potrebna »revizija« pravopisa, ki spričo »narave predmeta« težko dohaja raznovrstno zvrstno dinamiko knjižnega razvoja v času.
V dobri stvari, ki je zahtevala veliko strokovnih in organizacijskih naporov, tudi družbenih finančnih sredstev, se stanovsko društvo, Slavistično društvo Slovenije, obrača na vso slovensko pišočo in pisno kulturo oblikujočo javnost: na pedagoške delavce, novinarje, pisatelje, znanstve-
nici na ljubo, kako naj se današnji pet' najstletnik prepozna npr. v Micku Jagger ju ali Ronu Woodu, ki sta skoro dve geae raciji starejša? Ko so bili Rolling Stonesl na višku slave, omenjeni petnajstletnik se ni bil niti rojen.
Takšni naj bi torej bili morebitni vzr°" ki za »italijanski neuspeh« tega slavneS?8 ansambla. Zakaj pa je do tega prišlo le,' Italiji, je vprašanje, ki bi zahtevalo gloW sociološko analizo.
(DAR)
NOVO ŠOLSKO LETO
Čeprav smo sredi poletnih počitnic, Je italijansko ministrstvo za šolstvo že obja vilo splošna določila o novem šolskem . tu. Pouk v vrtcih in šolah vseh stopenj lC vrst se bo začel v sredo, 19. septemU8 Božične počitnice bodo trajale od 21. ^ cembra do 5. januarja prihodnjega leta; likonočne počitnice pa so določene za dobje od 28. marca do 3. aprila. Solsk skrbništva bodo imela na razpolago še s* ri proste dneve, ki pa jih bodo smela c deljevati na osnovi krajevnih potreb, 1)8 , vad ali značilnosti, verskih ali zgodovinsk1' , praznikov in jubilejev.
STATUS SRBOV NA HRVAŠKEM ■
»Če bo Jugoslavija še dalje federativpa' bodo Srbi ter Hrvati zahtevali samo W turno avtonomijo. Če pa bo postala kom deracija, bodo naše zahteve — je te a poudaril v Zemunu predsednik Srbske d mokratske stranke Jovan Raškovič — liko ostrejše«. »Prizadevali si bomo n^ reč za politično avtonomijo. Če bi se n, vaška odcepila, pa imajo Srbi na Hrvaške pravico, da se na referendumu izrečejo, , kom, kako in na čigavem ozemlju bodo veli«.
Vsi trije zbori hrvaškega parlamenta
26.7.	po naglem postopku odobrili zak.^ o ustanovitvi hrvaške tiskovne agenc1^ »Hina«. Za njeno ustanovitev in začet^ dejavnost bodo iz republiškega proračap zagotovili tri milijone in pol dinarjev.
Uslužbenci Založništva tržaškega so dosegli sporazum z ravnateljstvom tako prekinili stavko. Primorskega dne nika ni bilo od sobote, 21. julija, do 51 bote, 28. julija.
nike in praktike vseh strok, upravno-urUj. valno osebje, politike, duhovnike, vojas,c strokovnjake ... z vzpodbudo, da sprejmel Pravila Slovenskega pravopisa kot sppj, noveljavna, obvezujoča, jih dosledno smiselno glede na značaj besedila ud^ ■ njajo v območju slovenske knjižne nora8 j Tako bomo vsi skupaj prispevali k za , leni in potrebni dovršenosti izražanja 5	,
venske pisne in tiskane besede.	^	,
Da bo lahko ta pozitivni družbeni j men dela dosežen, pa je nujno čimPG | oskrbeti vsem jezikovnim uporabnih® , dostopno cenejšo, žepno izdajo Pravil *	<
venskega pravopisa.	,%)
(Iz revije »Naši RazgleP