Posamezna številka 120 K. Poštnina piafena v gotovini.
Štev. 139.	V LjiffllM v sredo dne a junija 1921.
»SLOVENEC« velja
p« pošti u vse strani Jaga -
slavijo in t Ljubljani: n oolo leto naprej . K 240-— n pol lota „ a 120'— sa četrt leta m < . „ 80-— za en mesec „ „ 20-—
Za Inosemstvo celoletno K itir.
s Sobotna izdala: a Za oelo leto ..... K <0'» sa Inosemstvo „ 55 —
Leto XLIX
Uredništvo je T Kopitarjevi ullol Stev. 6/Itt. Roiioplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma se se sprejemajo. Credn. telet štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petltrrsia (39 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . , po K 6"— poslana itd. . po K 9'—
Pri večjem naroSlln popust
Najmanjši oglas 3 9/9 mm K15»
Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka in dneva po praznika ob 5. nri zjutraj.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. —. Račuu poštne bran. ljubljansko št. 650 sa naročnino tn št. 34<J za oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 23.611, bosn.-hero, 7563.
Načrt zakona o »redu i radu«.
Ministrski svet je na predlog ministra Svetozara Pribičeviča in ministra pravde 6kleni! sledečo naredbo:
I.	a) Vsaka pismena ali ustmena propaganda ali prepričevanje, ki ima za cilj, da se nasilnim potom spremeni stanje, ustanovljeno z ustavo.
b)	Vsaka teroristična propaganda ali poskus kake akcije ter vse, kar ogroža javni mir in red.
c)	Vsako propagiranje anarhističnih
idej.
d)	Vsako populariziranje sovjetske ali kmečke republike.
e)	Vsako pripadanje k organizacijam z gornjimi cilji.
f)	Vsaka maniiestacija proti državo-in ustavotvornim organom.
g)	Vsaka antimilitaristicna propaganda in vsa dela naperjena proti narodni obrani.
h)	Vsako publiciranje in tiskanje aktov glede postopanja o gornjih zločinih in izjav obsojencev, ako so iste sestavljene v agitacijske svrhe.
i)	Izdavanje stanovanja v gornje svrhe, če ga lastnik uporablja, pa tega ni pravočasno prijavil oblastem.
j) Vsaka uporaba orožja proti državnim organom.
II.	Manifestacije, ki so prirejene v gori navedenem smislu, se imajo razgnati. Kolovodje pa se kaznjujejo z zaporom
(((najbržje neomejenim! Ur.) in globo do '50.0Q9 din. Udeleženci pa z zaporom od 1 leta in globo 3000 din.
Nošenje orožja se kaznuje z zaporom od 1 leta in globo do 10.000 din. Istotako se kaznuje vsako trgovanje z eksplozivnimi snovmi.
Prepovedujejo se štrajki v vseh državnih in samoupravnih napravah. Nadalje v privilegiranih bankah, rudnikih, tramvajskih podjetjih in obratih, ki se pečajo z proizvajanjem svetlobe, vodovodih in obratih z življenjskimi potrebščinami.
V slučaju štrajka se kaznujejo kolovodje z zaporom in globo do 50.000 dinar-jev. Oviranje pri svobodi dela se kaznuje s poostreno kaznijo.
Sindikalne delavske organizacije, ki prekoračijo meje svojih pravil ali delajo proti njim, se imajo takoj razpustiti. Razpustitev odredi krajevna politična oblast. Organizacija ima pravico, da se tekom 3 dni pritoži. Če sodišče razpustitev potrdi, je ista končnoveljavna. Ako pa jo razveljavi, potem (!) se organizacija lahko pritoži (to je višek modrosti. Ur.) še na kasacijsko sodišče, ki odloča končno-veljavno.
III.	V vaseh, kjer se pojavijo odmetni-ki (razbojniki) ima okrožni načelnik pravico odrediti, da se prebivalci nastanijo skupno v grupah ne manjših od 10 hiš (Internacija! Ur.),
Teh odredb ni treba (toda se smejo) uporabljati, ako je vas izročila odmetnika.
Dalje se družina odmetnika lahko raz-seli (razdruži in razžene na vse vetrove. Ur.), kakor tudi vsi njegovi prijatelji in pomočniki. Lahko pa se razdelijo tudi cele vasi in ss razrušijo.
Pri tem postopanju civilne obla;:ti lahko uporabljajo vojništvo, ki ga morajo prehranjevati prebivalci.
S tem se ukinjajo vsi blažji paragrafi, kakor tudi § 58 srb. zakonika v tisku.
Pozivi se ne tiskajo več v »Služb, No-vinah«, temveč se prilepijo na hišo odmetnika.
Sodišča sodijo po lastnem prepričanju in pa nuino.
Tako se glasi naše telefonsko poročilo. Mogoče je v njem kakšna mala besedna pomota, ampak bistveno bo že resnično, ker so poročali tudi že drugi listi o vsebini prilično isto. Kam ta naredba meri, je jasno na prvi pogled. Ne gre ne za državo, ne za red tn ne za rad (delo), ar gre v prvi vrsti za to, da ostanejo s p jo te naredbe in s pomočjo bajoneir danje vladne stranke na krmila. To j- evo in namen naredbe.
Takih naredb nf iz j, niti fevdalno* militaristična Avstrij najhujših .vojnih
Časih, Tudi zloglasni § 14 je bil v primeri s to obznano naravnost nedolžen otroči-ček.
Danes pa živimo v svobodni Jugoslaviji! Po prevratu so imenovali ljudje vse tiste, ki so se ogrevali za § 14 — metode,
^avstrijakante«. Tako jih imenujejo nekateri še danes.
Danes pa imenujejo nekateri ljudje vse tiste ki se ogrevajo za »Oznane«, »demokrate«. Tako jih bodo imenovali še dolgo.
soboto«
Predlog dr. mene v oblasti. - Demisija
. - Hrvaške županije se izpre-bana ? - Socialni demo-z
Belgrad, 21, junija, (Izv,) Jutri bo seja konstituante. Jutri popoldne ali pojutrišnjem dopoldne bodo glasovali o 8. oddelku ustave. V petek bodo ministri odgovarjali na interpelacije in upite. V soboto dopoldne bo glasovanje o celotni ustavi,
Belgrad, 21, junija, (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ustavnega odbora. Navzoči so bili tudi ministri Pribičevič, Ku-kovec, Trifkovič in Spaho. Razpravljali so o 8. oddelku ustave. Predlog dr. Vošnjaka, da bi imele posamezne upravne oblasti največ 900.000 prebivalcev, je propadel. Sklenilo se je, da sme imeti vsaka oblast največ 800,000 prebivalcev, Med debato je prišlo do burnih spopadov. Sedanje velike županije na Hrvatskem bodo preurejene v oblasti.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) V parlamentarnih krogih govore o demisiji hrvatskega b.-na dr. Tomljenoviča kot o gotovi stvari. Imenujejo tudi že kandidate za naslednika. Radikalci hočejo bivšega bana Mihaloviča, demokrati pa dr. Lukiniča. Radikalci utemeljujejo svojo zahtevo po banskem me-
stu s tem, da imajo na Hrvatskem enako število poslancev kakor demokrati,
Belgrad, 21, junija. (Izv.) Vlada je v svoji veliki zadregi za glasove pri odločilnem glasovanju o ustavnem načrtu polagala posebno važnost na to, da pridobi socialne demokrate in narodne socialiste za sebe. Če bi se bila posrečila ta vladna namera, bi bila mogla vlada opravičeno trditi, da ima na svoji strani večino slovenskih in skoro vse srbske glasove. Pašičev načrt se pa ni posrečil, ker so socialni demokratje stavili tako obsežne pogoje za podporo vladi, da tudi danes pri nadaljevanju pogajanj ni moglo priti do nikakega sporazuma. Socialni demokratje so doslej vse vladne ponudbe odklonili.
Belgrad, 21. junija. Danes dopoldne sta se sestala v predsedništvu ministrskega sveta min. predsednik Nikola Pašič in ■predsednik konstituante dr. Ribar, ki sta razpravljala o položaju ter o določitvi dneva za končno glasovanje o ustavi. Izrazila se je želja, naj se ustavno delo vrši do konca tedna in potem izvrši glasovanje.
Bslgrad, 21. junija. Semkaj je došlo več deputacij, ki so zahtevale, da se uniči eventualna konvencija med Jugoslavijo in Italijo v vprašanju baroške luke. Ministrski predsednik Pašič je te dni konferira! s strokovnjaki in zastopniki iz Dalmacije in ostalih primorskih krajev o tem vprašanju. Zdi se, da so strokovnjaki proti temu, da bi se vprašanje baroške luke rešilo tako, kakor so te dni pisali časopisi, kar je zbudilo veliko nezadovoljnost med prebivalstvom, Zastopniki iz primorskih krajev zahtevajo, naj bo baroška luka, ki more vsak dan sprejeti 300 vagonov blaga in ki omogoča naši državi samostalen promet, samostojna. Če bi se luka priklopila reškemu pristanišču, bi bila ta konvencija samo Italijanom koristna, nam bi pa škodovala.
Belgrad, 21. junija. Včeraj dopoldne
sta posetila ministrskega predsednika Ni-kolo Pašiča predsednik reške jugosiovenske stranke profesor Grohovac in tajnik Stojič. Na tem sestanku je min. predsednik Pašič obširno razložil ves potek pogajanj o vprašanju skupne eksploatacije luke Ba-roš in Reke po reški, italijanski in naši državi. Delegata reške jugosiovenske vlade sta se popolnoma zadovoljila z izvajanji Pašiča, ker sta uvidela, da je to najboljši način, po katerem se morejo končno likvidirati odnošaji z Italijo. Danes so došli vsi potrebni eksperti, ki so pozvani na konferenco, tako da se bo konferenca sestala danes popoldne. Na tej konferenci bo Pašič obširno in podrobno razložil način eksploatacije luke Baroš in Reke. Istočasno bo navedel vse pogoje, ki jih bo stavila naša država.
Listi so te dni poročali o konferenci, ki se je vršila med lord Curzonom in Bri-andom glede orientalskega vprašanja v Parizu in so vedeli povedati o nekih rezultatih. V resnici se pa, kakor poročajo francoski listi danes, ni dosegel noben rezultat, Lord Curzon je predlagal, naj se Grčija pozove, da odpokliče svoje čete iz Male Azije, Smirna pa naj se proglasi za avtonomno državo pod nominalno turško suvereni-teto, Ako se Grčija s tem ne zadovolji, se prepusti svoji usodi; ako pa Turčija odkloni stališče zaveznikov, naj le-ti podpirajo Grčijo v boju zoper kemaliste z denarjem in municijo. Nato je Brinnd razložil svoje stališče, ne da bi stavil kak konkretni protipredlog. Francija meni, da bi vsak pritisk bodisi na Grčijo bodisi na Turčijo vedel do nepredvidenih zaplctljajev. Briand meni, da bi bilo najboljše, če bi se začeli med Grčijo in Turčijo na eni ter zavezniki na drugi strani zopetni razgovori in sicer tam, kjer so se zadnjič v Londonu nehali. Zavezniki so takrat predlagali, naj Grčija
in Turčija sprejmeta arbitražo zaveznikov, naj^ se potem pošlje mednarodna komisiia v Smirno, da prouči položaj na licu mesta in stavi svoje predloge, Grčija in Turčija pa naj se zavežeta, da se sklepom komisije podvržeta. Turčija, oz. kemalisti so v Londonu to stališče sprejeli, dočim ga je Grčija odklonila.
Francoski listi razun tega poročajo, da Francija ne bo Grčije na noben način podpirala, dokler ostane na vladi Konstantin in njegova klika.
»Excclsior« poroča: Avantgarda bolj-ševiške armade, ki gre na pomoč Turkom, se nahajo 100 km vzhodno od Erzeruma, odkoder bo korakala proti Angori, Te predčete štejejo dve diviziji pehote, eno divizijo in eno brigado konjcnice, osem poljskih baterij, eno težko baterijo, aviatični park in nekaj tehničnih čet. Za njimi sledi 11. rdeča armada, kateri pa ne poveljuje, kakor se je poročalo, Brusilov, marveč Lc-vandovski.	. .	. ...
Laika za§@na knjiga © ra-
Rim, 20. junija. (Štefani.) Minister zm nanjih poslov grof Sforza je predložil v današnji seji poslanske zbornice zeleno knjigo s 101 dokumentom glede rapallske por godbe. Prvi dokumenti datirani od maja, podajajo poročilo o pogajanjih v Pallanzi. Drugi spisi se tičejo diplomatičnih korakov, v Parizu in Londonu, ki so imeli namen, pregovoriti zavez, kabineta, da vplivata na belgraj. vlado pomirevalno. Millerand, Leygues in Lloyd George so odgovorili m ugodnem smislu. Naslednji dokumenti s* nanašajo na konferenco v Rapallu in na besedilo tamkaj sklenjene pogodbe, po kateri se italijanska in jugoslovenska vlada obvezujeta, da bosta spoštovali mirovni pogodbi v St. Germainu in Trianonu, in ukrenili vse potrebno proti vzpostavitvi Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem ter se dalje obvezujeta, da sc bosta v tem pogledu med seboj diplomatično podpirali in Čuvali nad postopanjem bodisi Avstrije, bodisi Madžarske, ki bi moglo ogrožati njiju varnost. Ta pogodba bo veljala dve leti po zamenjavi ratifikacijskih listin.
K€ova evstrifska vlada.
Dunaj, 21. junija. Zbornični odbor se je danes zopet sestal pod predsedstvom predsednika dr. Weiskirchnerja. Designirani zvezni kancelar Schober je predložil nastopno listo nove vlade: Zvezni kancelar in zunanje zadeve Schobcr, zvezni podkan-celar in uk dr. Breisky, notranje zadeve poslanec dr. Waber socialna uprava sek-cijski načelnik dr. Pauer, finance dr. Grimm, ljudska prehrana dr. Griinberger, poljedelstvo in šume ministerijalni svetnik dr. Hennet, promet sekcijski načelnik dr. Rodler, pravosodstvo Paltauf, trgovina, obrt, industrija in javna dela sekcijski načelnik dr. Angcrer, vojska poslanec Vau-goin. Predlog designiranega zveznega kan-celarja Schoberja je bil z večino sprejet.
Dunaj, 21. junija. V današnji seji narodne skupščine je bila z 98 glasovi proti 62 glasovom sprejeta lista norih ministrov, ki jo je predlagal glavni odsek sla:p56ine.
Dunaj, 21. junija. Nocoj se je :.ila v predsedniški pisarni zaprisega nov-, i kabineta v roke zveznega predsednik?, dr. Hainischa,
Volitve v aEbanskS
Skader, 21. junija. Dne 13. t. m. 90 se v Albaniji vršile volitve v parlament. Za slcaderski okraj je bilo izvoljenih 12 poslancev: 8 katolikov in 4 muslimani. Dne 20. t. m. so vsi skaderski poslanci razen predsednika katoliškega kluba Noca P»-stule odpotovali v Tirano. Noe Pistula podal ostavko na svoj poslanski mandat. Namestnika mu še niso določili. V -Buniaju sta izvoljena za poslanca Mustafa Krejua in član kosovskega komiteja Redjeb Mitrovič.
rumums&a §!©sp©«
VPRAŠANJE PLEBISCITA NA ŠTAJER-SKEM.
Gradec, 21. junija, štajerski d i
zbor je sklican za četrtek dne 23. t. m. ob 17. popoldne, da bo ponovno sklepal v zadevi glasovanja za priključitev k Nemčiji,
Lyon, 21. junija. Dne 18, junija je odpotovala poljska delegacija iz Varšave v Bukarešt, da podpiše poljsko-rumunsko gospodarsko pogodbo.
Grško-turš&a vojna.
Lyon, 21. junija. Kakor poroča atenski list »Himera«, ni odgodena grška ofenziva v Mali Aziji, temveč se bo kmalu pričela, ko jo bo smatral za primerno grški generalni štab.
Lyon, 21. junija, Po vesteh iz Carigrada je Mustafa Kemal paša zapustil An-goro in odpotoval na fronto.
MAŽARSKI PRORAČUN."
Budimpešta, 21. junija. Finančni minister Hegedus je v današnji seji narodne skupščine predložil državni proračun za proračunsko leto 1921/22. Za celokupne dohodke je prelimirana vsota okroglo 20.3 milijarde kron, za izdatke 26,8 milijard kron, deficjj a^aša te<Jaj okrotflo 6.5 nijuijard kron,,
Framasonski avstrijakanti v Ljubljani.
Framasonska politika, katere jasno podobo vidimo v razpadajoči takoimeno-|vani Jugoslovanski »demokratski« stranki, izgublja v narodu tla. Slovenski frama-soni jo pa hočejo podpreti s snovanjem nepolitičnih »svobodomiselnih« organizacij, ki naj zberejo zopet vse vsled proti-ljudske politike demokratov raztepene ude in razpalijo protikfSčanske instinkte med tistim delom inteligence, ki se je krščanstvu odtujil. V soboto, 18. t. m., se je vršil v Ljubljani posvet za ustanovitev take svobodomiselne ali — da se točno izrazimo — protiverske organizacije.
»Slov, Narod« poroča o tem sestanku sledeče:
»V soboto zvečer se je vršilo v zadnji sobi »Narodne kavarne« posvetovanje brezkonfesionalcev in svobodomiselcev o ustanovitvi društva »Jugoslovenska Svobodna Misel« v Ljubljani, ki je bilo nepričakovano dobro obiskano; posebno udeležba brezkonfesionalcev iz vrst akademikov je bila zelo velika. Vsi govorniki so poudarjali nujno potrebo, da se že v jeseni ustanovi v Ljubljani svobodomiselno društvo, katerega pravila naj imajo med dr. tudi določbo, da more biti član »Jugo-slovenske Svobodne Misli« le tak državljan, ki je brez konfesije; v uvaževanja vrednih slučajih more izjemo dovoliti odbor. Slednjič se je izvolil petčlanski odbor, ki bo izdelal pravila in v jeseni sklical ustanovni občni zbor,«
Poročilo »Slov. Naroda« je treba iz-
Eopolniti in pribiti, da je ustanovitev »Svo-odne Misli« v Ljubljani a v s t r i j a -kantskega izvora. Na ta sestanek Je prišel prodajat svojo framasonsko robo avstrijski Nemec, ki ne zna niti besede slovensko in »jugoslovanski«, »državotvorni« narodnjaki so ga poslušali zvesto in udano kakor kakega nacionalnega pro-roka. Zaenkrat nameravano društvo ne misli svojega protikrščanskega programa v vseh posledicah izvajati, v kolikor bi to oviralo njegov razvoj, n. pr. pri sklepanju cerkvenih zakonov, dasi se je tej nedostat-nosti upiral urednik »Domovine« g. Milan Plut. Doslednost bi pač premnogim, ki iz konvencionalnosti sledijo »naprednim« frazam, odprlo oči in bi jim pokazalo v jasni luči njihovo nelogično ravnanje. Zato je zbor dovolil »izjeme«; je pač uspešneje y kalnem ribariti.
Da bomo gibanju tega avstrijakant-skega framasonstva posvetili vso svojo pozornost, ni treba še posebej naglašati.
Igra s Prekircirjem.
(Iz Murske Sobote.)
Vsled pomanjkanja stanovanj se je sestavila že leta 1919 tudi v Murski Soboti stanovanjska komisija. Komisija je bila osnovana v prvi vrsti radi tega, da preskrbi stanovanja uradništvu, ker brez nje bi ne dal nobeden Madžar stanovanja našemu uradništvu. — Komisija je hvalevredno izvrševala dolžnosti brez vsakega strankar-stva.
Ali kdo bi si bil mislil, da bodo kl ub pravičnemu uradovanju stan. komisije liberalci (Jane, Koder, Šeruga) naskočili stanovanjsko komisijo? — Pričakali so liberalno vlado, in ko je bil imenovan g. Ribnikar za poverjenika socialne skrbi, se je takoj oglasil v Murski Soboti neizogibni prof.
Kralj Ojdipus prvžž med $iov@r ci.
Kdor je dne 16. t. m. ali v nedeljo dne 19. t, m. preživel tiste tri popoldanske ure v dvorani škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, ta je doživel nekaj važnega, veiikega v svojem življenju: videl je namreč najbolj dramatično dramo, kar se jih je doslej spisalo in uprizorilo, in drugič, dobil je kar možno verno in dobro sliko kakšna je bila grška drama. Sicer smo starogrško dramo že tam v isti prijazni dvorani gledali in občudovali, ko nam je bil namreč dramatični odsek šentviških gimnazijcev predstavljal grandiozno Ajshilovo »Orestovo trilogijo«; že takrat ob tisti predstavi smo se bili na krilih domišljije in ob izvrstni uprizoritvi preselili v staroatensko Dioni-eovo gledališče tam pod skalnato Akropolo, zlasti ob tistem nepozabnem prizoru, ko so Erinije prepevaje obkroževale Oresta. Ali letos je dramatični odsek imenovane gimnazije storil še en velik korak naprej: letos so namreč zbo-raši (15 pevcev) skoro vse lirične partije t. j, vse zbore (a) vstopno pesem ali pd-rodos, vv. 151—215, b) štiri pesmi zade-janke ali stdzima in c) pesem odhodnico, afodos vv. 1524—1530 peli po kompo-riciji g. Marija Kogoja, s spremljevanjem klavirja, violine in flavte. Cesar se pred davnimi leti, ko smo v osmi šoli skozi cel semester čiiali Sofokia, nismo zavedali, to smo v nedeljo prijetno brez truda in v kratkih treh urah spoznali: da je namreč starogrška drama bila pravzaprav bližja
V o g 1 a r ter imel z omenjenimi tremi sejo, na kateri so sklenili, da mora priti stanovanjska komisija v popolnoma strankarske roke. In res! Prišel je brzojavni odlok od pov. za socialno skrb dne 23. februarja 1921 opr. štev. VII. 3079/2, s katerim se je ovrgla prejšnja stan. komisija in imenovala nova s predsednikom g. Šerugom, kancli-stom pri okr. glavarstvu. S tem je bil cilj liberalnega štaba v M. Soboti dosežen. Da bi g. Ribnikar imenoval Šerugo le za predsednika komisije, bi to bilo dejanje zagrizenega strankarstva, ali da ga je imenoval obenem tudi za vladnega zaupnika, to je dejanje, ki je naperjeno zoper več nego poverjeniku neljubo stranko, Gosp, poverjenik! Ali Vam ni znano, da se je Šeruga že neštetokrat izrazil, da smo mi Jugoslovani cigani? Ali niste še pogledali v seznam l udskega popisovanja, kjer bi opazili, da je Šeruga, kot Vaš vladni zaupnik, vpisal lastna dva otroka za Madžare? Ali Vam ni znano, da se njegova gospa javno izraža: »Ich bin stolz, dass ich eine Ungarin bin?« ' Ali niste podučeni, da Vam je Šeruga predlagal v odbor hudega Madžara, nekega fotografa Salaja, ki je igral vlogo za časa boljševiške vlade in katerega ste Vi tudi potrdili? Ali Vam ni znano, da je Salaj obsojen od sedanje madžarske vlade na 15 let ječe ozir. na smrt, ker je dal vstreliti za časa komunizma več protiboljševiških elementov? In taki elementi so danes gospodarji Murske Sobote!
Pa to še ni dovolj. Delo madžarske ko-misi e že čuti jugosl. uradništvo. Ta sedanja komisija gre na roko edino Madžarom in naš uradnik ne dobi sobe po cel mesec, ozir. mu stanovanje odpovejo, ne da bi mu drugega nakazali. — Da vlada stanovanjska kriza, je umevno, ker Šeruga nima časa reševati stanovanjskih zadev, saj ga je g, Ribnikar imenoval za predsednika in zaupnika vlade le iz tega namena, da bo razrešen dela pri glavarstvu in propagiral med ljudstvom za JDS stranko. Ker izvršuje Šeruga posle pov. za socialno skrb, ima dela 20 minut dnevno), ne pa dela na glavarstvu, vprašamo pov. za notranje zadeve, ali je voljno še nadalje Šerugo prištevati v status uradništva pov. za notr. zadeve, ali ga preda g, Ribnikarju v nadaljno propagando, da mu ob enem še podeli red Sv, Save II, razr. za n;egovo vzgojo otrok v »narodnem« duhu.
Shodi S.L.S.
Kranj. V ponedeljek dopoldne se je vršil v Kranju zelo dobro obiskan shod Kmetske Zvezeč Na shodu je poročal posl. Go-stinčar. Zborovalci so soglasno odobravali politiko Jugosl. kluba in mu izrekli zaupnico.
Škofja Loka. V nedeljo je priredila SLS shod v Škofji Loki. Na shodu so bile sprejete sledeče resolucije: Zbor somišljenikov SLS v Škofji Loki najodločnejše zahteva, da ostanejo pokra ine naše države v dosedanjih mejah. Pod nobenim pogojem ne pri-pozna centralizma, temveč avtonomijo, kakor jo zahteva Jugoslov. klub. Popolnoma odobrava izstop Jugoslov. kluba iz konstituante, kjer se lahkomišljeno zavračajo upravičene zahteve Slovencev.
Št. Vid nad Ljubljano. Na shodu Kmetske zveze je bila v nedeljo sprejeta sledeča resolucija: Odobravamo taktiko Jugoslov. kluba, ki je zapustil ustavotvorno skupščino, Pozivamo svo e poslance, da vodijo borbo proti centralistični ustavi tako dolgo, I dokler ne dosežemo avtonomije.
Politične novice.
-f Vrhnika, Na praznik sv. Petra in Pavla ob 3, uri popoldne se vrši v Rokodelskem domu na Vrhniki občni zbor »Okrajne Kmetske Zveze« za sodni okraj Vrhnika, Poroča poslanec Iv. Stanovnik. — Kmetje udeležite se občnega zbora lastne organizacije polnoStevilno!
+ V soboto bo odločilen dan za sprejem ali nesprejem ustave. Nekateri listi so javili, da bo končno glasovanje v sredo. Ker ima pa vlada žalostne skušnje z volitvami in glasovanji, ki se vrše na sredo — dies Mercurii — je preložila tržni dan na soboto.
-{- »Mi smo za to, da se da edinstveni državi ustava.« Tako piše včerajšnji »Naprej« v uvodniku in zatrju;e, da socialni demokratje ne pojdejo v vlado. — »Mi smo za to, da pride g. Anton Kristan za ceno socialdemokratskih glasov v Belje na Fri-derikovo posestvo,« Tako bo pa pisal g. Pašič in potrdil, da je njegovim ministrskim kolegom jako ljubo, če socialdemokratje ne silijo v vlado,
-f- Rešena ustava. Presbiro javlja iz Pariza: dr. Kosta Kumanudi in Velizar Jan-kovič sta snoči odpotovala v Belgrad. Na kolodvoru v Lyonu se je od nju poslovil poslanik Boškovič. Oba delegata sta izrazila svoje zadovoljstvo s tem,, kar je njuna misija dosegla v Parizu.
+ Dobrepolje. Vse tri naše občine: Kompolje, Podgora in Videm so podpisale izjavo za avtonomijo. Zanimivo je, da so izjavo podpisali tudi pristaši SKS. Ti ljudje so vedno nedosledni: Podpisujejo avtono-mistične izjave, volijo pa centraliste. Pucelj je dobil pri nas od svojih lastnih pristašev nezaupnico. Izjave ni podpisal edino le nosilec liste SKS, gostilničar, fabrikant, posestnik, rezervni poročnik itd. Ivan Steh, ki je prišel za 25 minut prepozno k občinski seji.
-f Albansko vprašanje in Jugoslavija.
Francoski listi poročajo: Zveza narodov, ki zboruje sedaj v Ženevi, se s spornim vprašanjem razmejitve med Jugoslavijo in Albanijo ne bo pečala. Država SHS je izjavila, da glede tega vprašanja ne priznava kompetence Zveze narodov. Jugoslavija smatra v tej zadevi za merodajni forum samo vrhovni svet zaveznikov. Zato tudi ne namerava poslati svojega delegata na zasedanje Zveze narodov, ki bo to zadevo morala vsled tega prepustiti vrhovnemu svetu.
-f Cerkev in sovjeti. Centralni izvršilni odbor ruskih sovjetov je izdal dekret, glasom katerega se odslej smejo cerkve principielno uporabljati za bogoslužna dejanja in prireditve. Doslej je bilo namreč to odvisno od samovolje lokalnih sovjetov.
-f Boj zoper draginjo v Italiji postaja zelo interesanten. Vzeli so ga v roke fašisti, ki delujejo po svojih preizkušenih metodah. V Rimu so pozvali vse trgovce, da do 23. t. m. naznanijo, za koliko hočejo znižati cene vsem življenjskim potrebščinam, če ne, pridejo sašisti in vse razbijejo. Trgovci so se hudo ustrašili in so prišli v sedež fascija, da se dogovorijo glede primernega znižanja cen. Isto se je zgodilo v Bologni. V Genovi se je ustanovil posebni kontrolni odbor, ki bo pazil na to, da se sklepi glede znižanja cen dejansko izvršijo. V Florenci so trgovci znižali cene za obutev za 25%, za tkanine za 20—30%, na kavo in alkoholne pijače za 10%. V Bre-sciji se je zgodilo, da so grosisti ribo prodajali po 5 lir kilo, prekupci so jo pa spravili na trg po 14 lir. Fašisti so aranžirali velike nemire, ki bi bili lahko imeli zle po-
sledice, da niso potem začeli ribo prodajati po 9 lir. Zoper nesolidne trgovce in verižnike je fašistovska akcija precej pomagala, na znižanje cen takih produktov pa, kojih cene so sicer padle v inozemstvu, so pa v Italiji drage tako zaradi razlike v valuti in carine ter prevoznine kakor tudi zaradi delavskih plač, akcija fašistov ne bo imela dolgo zaželjenega uspeha. To se čuti že v Trstu, kjer ne vlada več prvotni optimizem v tej zadevi.
-f Zakonski načrt zoper antimilitarl-stično propagando v Franciji. Francoska vlada namerava predložiti zbornici zakon zoper antimilitaristično propagando. Načrt določuje kazni 1. zoper direktno 2. zoper indirektno antimilitairstično propagando in sicer: Kdor naravnost poživlja vojake ali novince, naj ne poslušajo svojih predstojnikov in ne izpolnjujejo svojih vojaških dolžnosti, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let in globo od 100—20.000 frankov; kdor pa poziva k takim dejanjem ne naravnost vojake, ampak druge z namenom, da se vojaki navajajo k nepokorščini, se kaznuje z zaporom od 1 meseca do 2 let in globo od 50—5000 frankov. Sodi pa t« zločine sodišče, ki lahko krivce tudi za 1—5 let izžene iz njihovega običajnega bivališča. — Kakor se vidi, to ni nobena administrativna obznana, ampak zakonski načrt, ki predvideva kompetenco rednega sodišča.
-f- Vprašanje Alandskih otokov. Zveza narodov, ki zboruje zdaj v Ženevi, se bavi zadnji čas z vprašan;em alandskih otokov in Litve.. Kar se tiče alandskih otokov, ki so v strategičnem oziru zelo važni, se je septembra 1920 1. odposlala na otoke mednarodna komisija, da sestavi poročilo glede n ihove pripadnosti. Dasi se je 9 desetin prebivalstva izreklo za priključitev k Švedski, se je komisija iz geografič-nih razlogov izrekla za to, da se otoki prisodijo Finlandski republiki. Francoska javnost meni, da zveza narodov tega predloga ne bo sprejela.
-f- Nov tiskovni zakon na Ogrskem. Budimpešta, 20. junija. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom pravosodnega ministra zaupna seja, na kateri je minister naznanil glavne določbe novele o tiskov, zakonu, ki naj sejutri predloži narod, skup-pščini. Minister je vzel pripombe, nanašajoče se na njegova izvajanja, na znanje in je obljubil, da jih bo uvaževal in upošteval pri posvetovanju odseka.
-f Kako izgleda v Rusiji. Dne 17. t. m. se je vrnil v Memel nemški parnih »Feh-marn«, ki je od 1. do 5. junija bil v Petro-grdadu, kjer je izkrcal 800 ton ^nikoV. Že to je značilno, da se morajo ■ v.-Rusijo uvažati slaniki, ko je Rusija bila dozdaj najbogatejša dežela, kar se tiče prekajene, ozir. presušene ribe. Ladjo so v Petrogradu slovesno sprejeli. Posadka pripoveduje, da je Petrograd strašno propadel. Lesene hiše se vse podirajo, kamenita poslopja pa se nahajajo v vprav žalostnem stanju. Pristanišče ni več pristanišču podobno. Trgovin ni, na cesti se vidijo samt razcapani ljudje. Verižniki prodajajo funt masla za 15.000 rubljev, funt kruha za 12,000 rubljev. Za 3 nemške papirnate marke so dobili nemški pomorščaki par tisoč sovjetskih papirnatih rubljev. Delo počiva. Delavstvo je splošno zoper sovjetski režim.
GENERAL SEGRE NA SVOBODL Rim, 21. junija. Listi poročajo iz Flo-renče, da sta bila generala Segre in Massai izpuščena na svobodo.
operi nego drami. Ako bi se bila še tista dva prizora, ko tudi Ojdipus — menjaje se z zborom — pojoč izraža svojo žalost (t, zv. pesmi žalujki, vv, 649—706 in vv. 1313—1368) uglasbila in pela dalje ako bi bil zbor z mimičnim plesom spremljal svoje petje (seveda, kako se je to v starih Atenah godilo, tega nihče več ne ve) in končno, a:ko bi se bila predstava vršila zunaj, pod milim nebom, v jutranjih urah, potem bi bila slika popolna; pa tudi brez teh treh »ako«, ki res niso bistveni, smo, kakor rečeno, dobili sliko starogrške drame, načina njenega vprizarjanja, tako verno, kakor jo je sploh danes mogoče doseči in podati. — Rekli smo, da je »Ojdipus« najbolj dramatična drama vseh časov, vseh narodov; vsak ukaz, ki ga plemeniti, a strastveni O. dd v svrho odkritja zločinca, pade s strašno slutnjo nanj nazaj in mu za hip odkrije temno brezno, pred katerim stoji; v s alta, tudi najneznatlnejša beseda, ki jo izgovori kraljica Jokdsta v svrho, da potolaži Ojdipa, ga le vznemiri, preplaši, potrdi v slutnji; vsaka podrobnost, ki jo pripovedujeta starca pastirja, je kakor nož v srce ubogega Ojdipa, In za tistim edinim veselim hipom (vv. 1076—1085), ko O. meni, da bo še vse dobro in se tudi zbor ž njim veseli (vv. 1086—1107, prekrasno uglas-bljeno!) sledi neposredno zadnji udarec. Samo 1065 govorjenih verzov je (in 465 je petih), in koliko dejanja' Kaj se vse v srcu kralja, kraljice izvršii Pridi dramatik se les' učit!
In kaj naj rečem o igravcih? Najprej to, da »o izborno znali vsak svojo vlogo;
šepetavca nismo čuli niti enkrat. Dobro naoamet znati — to je že polovica uspeha. Ojdipus (Miklavčič VI. r.), ki je nosil glavno težo dneva, je bil srečno izbran: dobro se je videlo, kako se ob vsakem koraku, ki ga hoče storiti naprej k sreči, zdrzne in prestrašen obstane; in da je v končnem prizoru, O. — sam si oči iztak-nivši — slovo jemlje od naroda, od obeh hčerk, toliko pretresljive tragike, smo šele ob tej priliki prav videli, dasi smo dramo že opetovano čitali; prizor je bil mojstrsko izveden. Glede uloge kraljice Jokaste pa to-le: kdor ve, da so pri starih Grkih vse uloge igrali moški, je bil z igro popolnoma zadovoljen, u,važuj6 posebne težkoče baš te uloge; enemu delu občinstva je pa seveda za par hipov iluzija pošla. Tudi tritagonist je bil vreden nasprotnik protagonistu. Tejrezijas kakor tudi možje iz ljudstva (sli, pastirja) so nam bili prav všeč; le korintski pastir bi bil lahko malo bolj povdaril humoiistično stran svoje vloge, — O zboraših govori naslednji članek. Le to naj omenimo, da je bil Korifaj (Dobovšek VIII.) didaskalos, ki je tovariše sam talko izborno izvežbal.
V ozadju vsega sta bila g. Omerza in g. Marij Kogoj. Prevod (g, Omerzov) 6mo z veseljem uživali; opazili smo eno samo trdoto (v. 1243 si je las6 pulila).
In na koncu naj sledi naša želja: ali ne bi moglo naše operno gledišče jeseni te drame v tej obiiki uprizoriti? Vsi prijatelji lepe umetnosti bi bili upravi hvaležni; storila bi veliko kulturno delo, J. D,
Zbori k Sofoklejevemu kralju Ojdipu. Zložil M. Kogoj.
Pred predstavo je zbor zapel Izvirno starogrško odo: »Hrysea forminks«. To je tudi že danes učinkovita skladba, saj smo v dobi, ki je posebno dovzetna za vsak eksotičen tresljaj. Manj čisto spremljanje na flavto in morda ponavljanje je povzročilo, da je nazadnje vendar le skoro malo enolična postala. — Omenjamo jo tudi zato, ker se je takoj pri prvem Kogojevem zboru, ki je bil poln glasbenih lepot zlasti po gorki, sočni harmoniji, eksotično krepki melodiki, pokazala neka čudovita sorodnost s staro grško glasbo, pač ne po obliki, ampak po izbranem, harmonično nenavadno zgoščenem občutju. Bilo je veliko mest, ki so nas presenečala; tako n. pr. zbor od verza 463—511 s svojim usodnim hrepenenjem, v daljo zročimi plašnimi očmi; ali čudovito radostni, plemenite ži-vosti polni, odločni zbor verzov 1086 do 1108, ki ima zlasti v spremljanju nakupiče-no množico veselja; morebiti je to sploh najlepši del.
Seveda ta glasba ni za kratek čas, ampak je polna resnobe in globokosti. Njena metodika je občutena na poseben način, tako da melodije v običajnem pomenu ne najdeš. Melodija je Kogoju samo izraz besede, na vso moč potenciranega govora, in še to skrajno subjektivno — Kogojeva muza je vedno vase pogreznjena — seveda je potem napev kakor izklesan iz žive besede in je mogoč samo na to besedilo. Da so se tu strofe in antistrofe mogle E uspehom ponavljati, je mogoče le aa ta
Družba sv. Mohorja v nevarnosti.
Družbi sv, Mohorja preti nevarnost, da ne bo mogla več delovati za Slovence po svojem prvotnem namenu. Družba je bila ustanovljena za vse slovensko ljudstvo. Nad 90% vseh družbenih članov biva v Sloveniji) kjer naj je tudi sedež Družbe. V vOdilih opravilnega reda Družbe se izrečno imenujejo dosmrtni člani, torej člani vse Slovenije, kot tisti, ki odločujejo o imetju in vodilih družbenega opravilnega reda. Dosmrtni člani morajo torej odločiti, koliko in kako se morajo pravila in vodila izpremeniti, da bo Družba ostala tudi v naprej voditeljica in vzgojiteljica vsega našega naroda. Zategadelj se pa družbeni odbor ne sme več voliti po celovških družbenikih, kakor tudi Družba ne more imeti še nadalje svojega sedeža v Celovcu, kjer ni ne zadosti slovenskih literarnih ljudi in ne svobode.
Upali smo, da bodo vsi odborniki ostali pri svojem prvotnem sklepu glede premestitve družbenega sedeža na Prevalje. Žal, da dobivamo iz Celovca povsem neugodne odgovore. Nastal je spor, ki ga je treba poravnati in to čimprej, da se narodno imetje, nabrano med vsemi Slovenci, ohrani slovenskemu narodu. Zato se zdaj razpošiljajo poverjeništvom potrebna pojasnila in glasovnice za dosmrtne člane. V mestih se naslavljajo tiskovine na posameznike, kolikor so znani naslovi. Poverjenike in dosmrtnike pa prosimo, da smatrajo sodelovanje pri tej izredno važni zadevi za svojo narodno dolžnost. Dosmrt-niki naj se čimprej zglasč pri svojih krajevnih poverjeništvih, da nam poverjeniki nemudoma morejo vrniti podpisane glasovnice.
Šfalerske novice.
š Maribor, 21. junija. Ljutomerski vlak je prišel danes neovirano v Maribor. S popoldanskim vlakom se je pripolialo že več potnikov. Nocoj se je vrnil ljutomerski vlak s tričetrturno zamudo. Potniki med vožnjo niso smeli niti skozi okno gledati. Trdi se, da bo jutri zadnja vožnja, ako Jugoslavija ne izpolni vseh pogojev. Tako grozijo Nemci.
š Mariborska porota. Josip Spacapan, bivši častnik in poslovodja okrajne bolniške blagajne v Gornji Radgoni je poneveril na škodo bolniške blagajne 28.826 K 8 v. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. — Franc Kmetič je bil obsojen na 2 leti težke Ječe -Jkičr je ukradel perila in obleke v vrednosti do 30.000 K. Ukradeno blago je bila last vzgojiteljice Ane Welzebach. — fevager Dragotin in Erker Štefan sta prišla iz Zagreba v Maribor po delo. Ker ga nista dobila, sta se podala v Ljutomer, kjer sta vlomila v vilo Kodolič in odnesla blaga v vrednosti 30.000 K. Švager je dobil 2 leti, Erker pa 2 in pol leti težke ječe.
š Ustrelil se je v glavo v ponedeljek »večer prevžitkar Simon Bedernik v Brezju pri Mariboru. Težko ranjenega so v torek zjutraj z rešilnim vozom prepeljali v mariborsko bolnico.
š Samomor, Ivan Bauer, hlapec na graščini Hausambacher se je v torek v Hočah vrgel pod zagrebški brzovlak, ki ga je prerezal čez trebuh. Bil je takoj mrtev.
š Dr. Fohn, bivši sodni praktikant, je bil v torek izpuščen iz mariborskih sodnih zaporov, ker mu niso mogli dokazati nje-
način, ker je ritem in akcent tako silno odločno začrtan,
Enako važna sestavina Kogojeve glasbe kot napev je spremljanje, brez katerega bi bil napev komaj razumljiv) in zopet spremljanje sestoji iz dveh enakovrednih sestavin: barve (harmonične) in kontra-punkta, ki pa ne nastopa zaradi sebe, ampak je pravzaprav samo eno, seveda n^jsi-jajnejše sredstvo za dosezanje globoke barvenosti: torej barva po kontrapunktu. — Tako se v ozadju, za petjem razvija samostojno glasbeno dejanje, da se človeku Kogojeva glasba zdi kot drama z dvojnim vzporednim dejanjem, ki je sicer na videz ločeno, pa vendar tako tesno spojeno, da tisto, ki se zdi stransko, več pove kot to, ki je glavno; glavno dejanje postane namreč nekaj čisto drugega vsled stranskega dejanja, v čisto novi luči ga gledamo, drugačen pomen dobi, nekaj bistvenega se mu priaodene. Tako tudi pri Kogoju v spremljanju izvečine leži več absolutne muzike kot v petju, tudi formalno.
Seveda Kogojeva brezobzirna subjektivnost in pestro se prelivajoča barvenost povzroča pevcem tudi dokaj težav in se le čudimo, kako je bilo mogoče izvršiti vse to obsežno delo: kompozicijo, učenje in v celoti dobro izvajanje v štirinajstih dneh. Brez posebnega truda in vztrajnega napora bi bilo to popolnoma nemogoče; pa nas je zbor, če odštejemo to, kar je bilo neizbežne negotovosti, kar zadovoljil in nam nudil veliko užitka. Zelo dobro, resnobno in poglobljeno je tudi učinkovala recitacija s spremljanjem harmonija in gosli, Pri-rejevatelj te uprizoritve je z uspehom lahko zadovoljen,	K.
Dnevne novice.
—	Umrl je v Novem mestu frančiškan č. p. Fortunat Goli, rodpm Ljubljančan. Pogreb bo v četrtek 23. t. m. ob 9. uri dopoldne. Naj v miru počiva!
—	Imenovanja. Deželna vlada je imenovala začasne koncipiste Stanko Mašiča, Frana Levičnika, dr. Antona Megušarja, Ivana Šubica in Ivana Milača za okrajne komisarje, začasne koncipiste Bogomira Kobala, dr. Alojzija Trstenjaka in Janka Osojnika pa za stalne vladne koncipiste. Inž. agr. Fran Mikuž je pomaknjen v IX. činovni razred. Za začasnega upravitelja studenčnega obrata v Rogaški Slatini je imenovan Jaka Šošter, trgovec v Celju.
—	Pevska zveza. Seja se vrši vsled nujnosti že danes v sredo ob 5. uri in ne v petek, kakor je bilo sporočeno po vabilih. Predmet: Prireditev zveze v Kamniku.	(k)
—- Oproščenje od vcseličnega davka. Prejeli smo: Pod predsedstvom ministra dr. Krizmana je seja finančno ekonomskega komiteja dne 16. junija sklenila, da se po novem finančnem zakonu gasilska društva z ozirom na njihov humanitarni namen oproste pri vseh prireditvah vesel ičnega davka. Glede dohodkov veselic gasilskih društev bi bilo treba delati razloček. Tisti dohodki veselic, ki se porabijo za napravo novega gasilnega orodja in drugih za gasilstvo potrebnih rečij, naj bi bili oproščeni davka, na dohodke, katere gasilci s pijančevanjem zabunkajo (večkrat se priredi gasilska veselica samo iz tega namena) naj se pa naloži prav občuten davek, da se število takih veselic zmanjša. Te veselice povzročajo večkrat surovosti in poboje, ker ljudje zastonj, tedaj neizmerno pijo. Nedavno je bilo na gasilski veselici v Pre-dosljih, kjer se je prepridno s Štefani gasilo in potem z revolverji in granatami streljalo, več oseb težko poškodovanih. To je pač malo humanitarno! Humanitarno bi pa bilo, da bi se veseličnega davka (30 %) oprostile gledališke predstave sirotišnic in drugih zavodov, ki dohodke porabijo izključno v humanitarne namene.
—Enoten vseučiliški zakon. Na seji ministrskega sveta dne 20. t. m. je minister za prosveto Svetozar Pribičevič predložil na-ledbo o vseučiliščih. Ta naredba je bila izdelana na podlagi sporazuma, ki se je dosegel med zastopniki naših treh univerz in posebne konference. Prosvetni minister je predlagal glede gojencev v inozemstvu, naj bi se samo oni maturanti na državne stroške pošiljali na inozemske univerze, kateri se hočejo posvetiti strokam, katerih naše univerze ne goje.
—	Na naslov okrajnega ravnateljstva v Kamniku. Trgovec z usnjem Omerza v Mengšu je postavil svo o usnjarsko delavnico tako, da se bo vsa nesnaga izlivala v Pšato par korakov nad mestom, kjer ljudje pero in zajemajo vodo za živino in zase. Prizadeti smo se takoj pritožili na okr. glavarstvo, a tam si mislijo: Ima još vremena. Omerza stavbenega dovoljenja pri občini ni iskal. Trdil je, da je prosil na glavarstvu in da so mu tam rekli, da lahko kar začne zidati. Vprašamo okrajno glavarstvo, je li t aOmerzova trditev resnična? — Prizadeti.
—	Tehniška srednja šola v Ljubljani. Na višji strojni šoli tukajšnje Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v dneh 1., 2. in 3. julija prva matura. K zrelostnemu izpitu se je priglasilo 20 učencev.
—	Na državni gimnaziji v Murski Soboti se bodo vršili sprejemni izpiti v prvi razred dne 30. junija, 1. in 2. julija, vsaki-krat od osmih naprej. Sprejmejo se dečki in deklice, ki so dovršili 10. leto ali ga bodo v tekočem letu 1921. Učenci in učenke, ki žele biti sprejeti, naj se zglase te dni v spremstvu svojih staršev pri gimnazijskem ravnateljstvu ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko izpričevalo.
— Zglasila za sprejem v I, letnik drž. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani
sprejema ravnateljstvo v nedeljo, dne 10. julija t. 1. od 8.—12 ure. Vnanji učenci se lahko zglasijo tudi pismeno. Učenci (učenke), ki so dovršili s povoljnim uspehom 4. razred srednje šole (liceja) ali nastavni razred meščanske šole, ses premejo brez izpita. Sprejemni izpiti za ostale — ako bo še kaj prostora: — se bodo vršili 9. in 10. septembra.
—	Sprejemni izpit za 1. letnik ženske-ga učiteljišča pri uršulinkah v Ljubljani bo 7. julija 1921. Vložiti je treba krstni list, zdravniško spričevalo, izkaz o cepljenih kozah in zadnje šolsko izpričevalo najmanj 3. meščanskega razreda. Iz nižjih razredov s ene bo sprejemalo. Vsaka učenka prinesi s seboj dve poli papirja, držalo s peresom in svinčnik.
—	Odbor podružnice Jugoslovanske Matice ▼ KrSkem i2reka neumornemu godbenemu odseku v KrSkem, učiteljskemu pevskemu zboru, kakor tudi vsem častitim damam in gospodom, ki so a svojim požrtvovalnim trudom in darovi pripomogli ob priliki veselice dne 5. junija do lepega gmotnega uspeha (približno 10.000 K čistega dobička), svojo najsrčnejšo zahvala
UubUanske novice.
lj Boj za kazino. Vsak Ljubljančan pozna kazino. Starci se spominjajo z veseljem tistih lepih dni, ko so se kot otroci trgali za krajcarje in se valjali po snegu in blatu za pomarančami, ki jih je metala žlahtna in plemenita ljubljanska gospoda z balkona »kazine« na ulico med razposajeno otročad. Mlajša generacija, ki ni bila več deležna sreče valjati se po snegu, časti spomin na herojske čine svoje mladosti, ko je smela skrita za sokolsko ali pa za domžalsko godbo zmetati nekaj kamnov na velika kazinska okna, Te spomine je sicer policija nekaterim nekoliko ogre-nila, ampak lepo je bilo. Najlepše je bilo pa vendar za kazinsko gospodo. To so bili imenitni ljudje, oblečeni zvečer v črne, brezhibne frake in smokinge, izdelane po najnovejših velikomestnih krojaških modelih. Visoki, trdi ovratniki in bleščeče-belo zlikana srajčna oprsja so dostojanstvo fraka znatno povzdignila. V kazini je vladal frak suvereno. Njegovo suvereniteto mu je sicer izpodbila za nekaj let vojaška uniforma, ampak frak se ne da ugnati kar tako. Frak je frak, če ni nemški, je pa slovenski. Glavno je zanj, da pride zopet do svoje veljave. Kaj naj počne plemeniti frak n. pr. v »Narodnem domu«? Tam se shaja vsa plebejska svojat, še taka, ki nosi pod vratom odpete srajce kakor konjski hlapci. V tako družbo ljubljanski žlahtni frak vendar ne more in ne sme! To bi bila škandalozna degradacija in brezprimerna družabna diskvalifikacija! Frak hoče vladati sam, zaprt hoče biti v svojih sobah sam, policijske odredbe glede policijskih ur hoče bojkotirati' sam, tudi hazardne igre hoče igrati sam brez plebejskih kibi-cev. Zato je napravil frak energičen naskok na kazino. Ker pa frak rad dolgo spi, zato je prespal tudi tisto uro, ko se je pripeljala v Ljubljano gospa demokracija, ki staroverskega fraka nič prav ne obrajta. Zaradi te svoje zaspanosti je v ponedeljek pogorel. V kazino ne bo prišel več.
lj Odkritje spomenikov Verovšku in Borštniku. Kakor se nam poroča, namerava Pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani o priliki kongresa, ki se vrši letos 2., 3., 4. in 5. julija v Ljubljani, odkriti spomenika Antonu Verovšku in Ignaciju Borštniku. Da se ta čin pietete izvrši kar najdostojneje, je »Udruženje igralcev« ukrenilo že vse potrebno in bo pri slavnosti, kolikor nam je znano, razven zastopstev raznih kulturnih društev, nastopila tudi »Zveza ljubljanskih pevskih društev«.
lj Kresni večer z godbo, kresom, kor-jandoli, i. dr. priredi »Kolo jugosl. sester v četrtek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Bellevue. Igra godba Zveze jugosl. železničarjev. V četrtek vsi na Bellevue!
lj Ljubljansko prostov. gasilno in reš. društvo se obrača do cenj, gg. tjgovcev in zavodov s prošnjo, da zopet pokažejo svojo naklonjenost do tega toli potrebnega društva in mu blagovolijo nakloniti primerne darove za srečolov povodom veselice dne 3. julija. V to od društva pooblaščeni člani se zglase tekom prihodnjega tedna pri njih. Denarnih prispevkov člani ne smejo sprejemati. — Odbor.
lj Staro jamo pri Kolizeju so sedaj popolnoma zasuli. Ta prostor bi bil sedaj uporaben kot stavbišče za 1 ali 2 vili in bi nemara ne bil pretirano drag.
Ij Proračun Ijablj. mestne občine za 1. 1921/22 je razpoložen do konca junija t. 1, v mestnem knjigovodstvu občanora-davko-plačevalcem na vpogled. O eventualnih ugovorih bo sklepal občinski svet. Priporočamo, da si ga vsak davkoplačevalec ogleda, zlasti poglavja, ki izkazujejo občuten primanjkljaj, za katerega ni kritja.
lj »Naš Dom«. Občni zbor stavbne zadruge »Naš Dom« se vrši dne 29. t. m. ob pol 5. uri pop. v Krekovi prosveti. Dnevni red: Odobritev bilance za 1. 1919., volitev dveh članov načelstva in volitev nadzorstva. — Načelstvo.
pr Iz odborove seje Slovenske Matice z dne 17. 6. 1921. Odbor konštatira: Preden je podal odbornik dr. Alojz Kraigher svojo izjavo, je povdaril, da s tem ni v nobenem oziru dotaknjeno dr. Lahovo razmerje do Matice. Predsedstvo je dovolilo izjavo, ker se je obračala le proti načinu dr. Lahovega nastopa napram dotičnim podpisancem, izmed katerih so nekateri obenem tudi odborniki Slovenske Matice, a se ni spuščala v meritorno presojo tega ali onega političnega prepričanja, zakaj ni šlo za politično, temveč za častno zadevo. Ker se afera ni poravnala v notranjosti, kamor spada, smatra odbor, da je za Matico rešena. Oebnem konštatira odbor, da tajnik Milan Pugelj ne odstopi. Vesti o tem so prišle v javnost brez vednosti odbora in tajnika.
Katoliški vestnik.
c Kongregacija gospe pri čč. oo. jezuitih ima sestanek danes v sredo ob pol 3. popoldne v Marijanišču. Za obilno udeležbo prosi n a č e 1 n i c a,.
c Kongregacija gospodov pri jezuitiK
ima zadnji sestanek pred počitnicami v sredo dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer
v	kapeh. K polnoštevilni udeležbi vabi predsednik,
od 2 "h«*?* kR|0,i?£i ProW«mi. V Bonnu se vrSl
MktJfa seP'embra religiozno-znanstveni kurs
1 ^\8k,demlt6' Zanimiv i« sP°r°d Preda-vanj oz. njihova vsebina. Dr. Andres predava o resnični in napačni mistiki, Cramer-Klett o Ipra"
vi	med narodi potom uresničenja cerkvenega tovnega nazora, dr. Honecker o vodivnL sTta^h
S?mon tf *vp1 dr" Guardini 0 b'stvu cerkve, dr Simon o sve ovnem nazoru sv. Avguština. P. Nielen
vrše S« ZtZ™	~ Raz«" diskusij se
ZZ, J ,, V^T 7n >P»iatelje katoliške mi-st ke<, za »prijatelje katoliške liturgije« in za >prf. jatelje sv. Frančiška Asiškega*.	P
DijaSkS vestnik.
. . d Dll?ški Orel v Ljubljani priredi 26»
junija v Rudniku pri Ljubljani javno telovadbo, spoieno z vrtno veselico. Nastopijo c am, clamce, naraščaj s prostimi vajami, člani na orodju. Sodeluje godba z Viča -1 Bratski odseki, pridite v obilnem številu*
Učiftelfefti vestnik.
...i. £amniška P°drnžnica Slomškove zvose zb<* So f I0' JUN«'1821 ob 2. uri popoldne v Dobu v ^ Hmnfi red:l. Pozdrav in govor predsednik*
2.	Hospitacija v 2 razredu. Snov iz učnega jedka.
3.	Predavanje gdč. Artel: >0 šolskih prired tvah«
klZ ^ g' e; Albrecht: >B°j surovosti«. 6. Sli; čajnosti. - K obilni udeležbi vabi odbor.
Orlovski vestnik^
Fantovski večer šentpeterskega Orla se vrSl
Sepr7d1 °rHV fl(rUŠlVen,ih Peteri!? točno obpol8 uri. Pridite, bratje, vsi! - Predsednik.
pnjavij° vse trobentaške zbore in posamezne trobentače, ki bodo tekmovali dne 3 ju-ia> L. v, Kra»Ju. vaditeljskemu zboru. Neprijavljenim trobentačem tekmovanje no bo dovoljeno gg^e^jnjočnostl 1'rijave takoj 1	U
furistika in sgsort.
n.. Z08'? ,fi'an,,0S,f0 nogometno reprezentance. Danes ob pol 15. uri dospe v Ljubljano izbrano moštvo
nancosue nogometne federacije, da igra v četrtek, V- m'. protl reprezentanci Slovenije. Francozi nadaljujejo nato turnejo v Zagreb iu Belgrad. Frani coski oficielni šport sklepa s tem prve stike z Jugoslavijo in sigurno so bodoči odnošaji odvisni od vtisov, lu jih bodo zadobili gostje o priliki toga prvega poseta. Francosko moštvo spremlja med dn!-gum predsednik Mednarodno nogometno federacije; potoni francoskega sporia stopamo torej v stik »
,!„,„.,.„ . ,. ' . o francoski lurneji bodo sigurno pisali vsi znalni evropski listi. _ Igra francoske reprezentance pomeni za Ljubljano spor-
Uhi^n'^ irn".:a'Ul sP°rt' 7'las,i nogomet in
lahka atletika, se jo v poslednjih letih, podpiran od države m privatnikov, razvil ilo izredne stopnjo. V mednarodnih tekmah je Francija vedno med prvimi. Sistem francoske igre je bistveno različen od sistema, ki se ga učimo pri nas od CehoV, ki st
Zlvu V A,nf.eŽCV" Pretežno goje Francozi za * Jak0 efektno, visoko igro, njihova n.oštfa so vedno izredno hitra in gibčna.
Tekma med moštvom francoske federaeiin in
reprezentanco mš^, nogometnega	a Je
vrs. v četrtek, 23. junija ob pol 7. uri zvečer na
PreHnrnav	^ driavnim ^lodvorom
Predprodaja vstopnic pri Kancu in Pevaloku v židovski ulici.
... f ^slovenski sportovni XI dovoluje si timfo zvA i vsechny, o česky sp0rt so zajimajicf ftechv v Ljubljani, do ustanovujici schuze, konan<5 ve čtvrtek dne 23. cervna o 8« hod. večer v restauraci >Na n^L '" n£s,edujlcim programem: Volba , mf®top/edsedy, pokladnika, jednatele (sprAvce domu), 4 členil vyboru a kanit Ana; voln* navrhy a ruzne. — Ustanoviliief vybor.
BORZA.
Zagreb, 21. junija. Devize: Dunaj 20.70—20 75 Berlin 210-210.50, Budimpešla 57.25-59.50 Buka-227-230, Italija 734-735, London (izplačila) u	London (cek) 546-547, New-York (ka-
bel) 148-143.50, New-York (ček) 140.50-0, Pariz 1182-1188, Praga 200-200.50. Valute: Ameriški dolarji 138.50-139, avstrijske krone 22.50-23, carski rublji 31—35, napoleondori 462—464, nemška marke 212—215, 20 kron v zlatu 462—466, rumun-ski leji 223-224, italijanske liro 725-730. angleški funti 0—547, češkoslovaške krono 195—0.
g Ceno letošnjemu žitu na Ogrskem. Na Ogrskem se kupuje pšenica letošnje žetve po 850 o. K, rž po 650 o. K. Cena pšenični moki letošnjega pridelka se kalkulira na budimpeštanski borzi 900 o K. — In pri nas?
g Nori finančni carinski tarifi r Nemčiji. Nem-uja namerava uvesti nove finančne -carinske tarife na kavo, čaj, kakao, dišavo in južno sadje.
g Novo holandsko državno posojilo. Holandija je razpisala petodstotno državno posojilo od 150 milijonov holandskih goldinarjev.
g Mednarodni veliki semonj v Lvovu. V Lvovu se otvori dne 25. septembra veliki semenj, na katerega sc je priglasilo dosedaj že nad 700 razstav-ljalcev. Opozarjamo na ta semenj naše industrije« in trgovce.
g Angleška trgovska bilanca v maju I. 1921.
Angleška zunanja trgovina izkazuje v maju 1921* sledečo bilanco: uvozilo so je za 86,306.000 funtov šterlingov blaga (leta 1920. v maju 80,105.000); izvozilo pa za 43,088.000 funtov šterlingov blaga, medlem ko je znašal eksport leta 1920. v maiu 76,231.000 funtov šterlingov.
g Dolg Mažarske. Finančni minister Hegediis je javil v ogrski zbornici, da znaša dolg Mažarsko 123 miljard kron. — Vlada je zaprosila pri bankah ra državno posojilo od treh milijard, da krije tekoče izdatke. Sindikat mažarskih bank je dal vladi eno milijardo mažarskih kron posojila.
g Ceno lesu v Trstu padle. V'Trstu so zadnje dni padle cene lesu, in sicer vsled dejstva, ker je grška drahma prišla skoraj al jiari z liro in je vsled tega izvoz na Grško prenehal.
g Zunanje-trgovinsba bilanca Francije za prte polovico leta 1921. Trgovinska bilanca Francije se izboljšuje. Izvor, narašča, kajti on znaša 1.221 milijonov 828.000 frankov več nego v odgovarjajoči pe. rijodi leta 1920., ko je znašal 7.827,000.000 frankov, dočim znaša zdaj 9.049,000.000 frankov. Uvo'. pa sa je zmanjšal za 7.038,000.000 frankov, ker jo v pri. meri 7. odgovarjajočo perijodo v letu 1920. padel orl 15.7200,000.000 na 8.683,000.000 frankov, torej sko-raj za polovico.
— Državna razredna loterija. Citajte danaS-nji oglas »Medjunarodne banke d. d.<, Zagreb, It-količeva ulica 7 in si naročite zaieljeno številk«, pravočasno dokler nI rarprodano.	1747
l/afnilOP ki ima vso oskrbo pri stariših, ilj;Ci!bl, se sprejme takoj za čevljarsko obrt. Kje, pove uprava lista pod St. 2198-
ki zna nekoliko kuhati, tudi tudi starejšo, sprejme takoj družina dr. Brecelj-a, Breg štev. 10.
v Ljubljar.i.
2197
Sifflj za cemeniai tlakz
kompleten, se proda na Glincah št. 37 (TviouČ).	2184
za kovaško ofirl.
Poizve se pri Jož. Krištofu. Št. Vid pri ZatičnL
Vila sia Bledu
skoraj nova, 5 fino opremljenih sob, vsaka s svojim vhodom, s kuhinjo, ledenico, veliko kletjo in 4 kabineti za posie i. t. d. z vso opravo, posodo in finim čolnom vred se proda. Naslov se izve v upravništvu »Slovenca" pod št. 2183.
mcblovana ali prazna, za takoj ali M!« pozneje, se išče proti dobremu plačilu. Ponudbe na upravn. pod »S. H.«
samo bel, mandalon in koks (pre-peličar) kupim ali zamenjam za rdečcgH ali druge vrste in doplačam eno krono pri kilogramu. Sprejmem vsako, tudi najmanjšo množino. Fran Pogačnik, Ljubljena, Dunajska cesta št. 36.
Naprodaj je dobro ohranjen še malo
rabljeni KOSHfll SiN)) /zvo^^rfan ffliheičič valjčni mlin Studa pri Dom-
žalaii,	2080
2)iobilec kamenja
z sejalno pripravo (Stelnbrecher) se proda na Glincah št. 37. (Tribuč).
fino težko delo in ne-kaj druge
oprave je naprodaj na Bllncah St. 37. (TrlbuC).
sina soba
i se led
Sv. Petra cesta štev. 79.
Hiša, vile, posestva
kdor jih želi kupiti v Zagrebu, Hrvatski, Slavoniji, Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na naslov Ante Delak, Zagreb, Gajeva 34.
Vke sedlarske potrebščine se dobe pri Ivanu Logar, Gosposvetska c. 13. L]ubl]ana.
^fevzamem «a -jj	«
a. hlodov
za takojšnje rezanje proti plačilu pod ugodnimi pogoji na svoji žagi. Ivan Šiška, parketna tovarna in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica
Pozor!
PozorI
KUPUJEjVl
stare obleke, čevlje in pohištvo i. t. d. po najvišjih cenah. Martin Drame, Sv, Jakoba nabrežje št. 29.
Dne 24. junija 1921 ob 10 uri dopoldan sc bode oddal v zakup
wr lov
občine Iškaloka potom javne dražbe. Za petletno dobo, to je od 1. julija 1921 do 30. junija 1926.
PRODAM
1 nov, lep voz na dva sedeža (izredno lepo delo) 1 rabljen voz na dva sedeža 1 voz na peresih (zapravljivec). Vozovi se ogledajo pri Janez Zorman, Sp. Šiška, Celovška cesta 91.
Luksus čevlje
fine, lahke, strok, delo z lesenimi petima ali usnjatimi, izdeluje po meri K. Flor-jančlč čevlj. mojster Mestni Dom.
Gornje
dele čevljev
vzorce in strokovne rizbe po meri ali brez mere izdeluje najhitreje K. Blatnik, čevlj. mojster SKOFJA ul. 13. Ljubljana.
Kmetovalci, pozor!
;	Velike uspehe dosežete pri pra-	»
S	šlčih, govedi i. t. d. ako prime-	■
;	Sate krmi redilnl prašek BEDIN	*
\	lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani.	S
Stenice
in vso zalego uničuje zanesljivo in brzo samo
.Mortin'
tinktura. Poskusna steklenica K 15.— polliterska steklenica K 60.— enoliterska steklenica K 100 — Predprodajalci popust. M. JTJNKER, Petrlnjska ul. 3. Zagreb
Moko
pSonICiv.! krušno, nekoliko grenke p ;'!0
Koruzo
za krmo po K 480, dokler traja zaloga,
odda tvrdka Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska c. 31-
Marsžajte .Slovenca'!
bo vpisovanje učencev ln učenk v I ln 1! letnik 4. julija od 9. do 12. ure, sprejemne preizkušnje za 1. letnik se prično ti. julija ob 9. uri zjutraj.
V jesenskem roku se vrši vpisovanje 12. in 13. septembra, sprejemni izpiti pa bodo 13. septembra.
Zunanji učenci in učenke se lahko zglase tudi pismeno.
Borzna naročila
efektulra najpovoljneje:
banka ln menfalnlca
L.KOHN i drag, Zagreb,
Preradovlčeva ulica 2.
Telefon: 23-88. — Brz.: Kohnbanka.
LEPA VILA
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda takoj ononad-stropna vila, pripravna za gostilno in obit, ima5 sob 2 Kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadiem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastniku I. Grabnor-ju, Celovec, Bahnhoistrasse <7 ali pri okr. gozdarju Ed. ii eiz v Ebenu, pošta Kočevska-fte-ka pri katerem naj se kupci predogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
Inserlrafte v Slovencu!

i SvietsHo poznata Kipite! Otvoreno od ts. maja do i. oRtobra. i
Akratoterma sa 36°-37° C, naravna ugljlčna kisallna, Jako radioaktivnost, stalan Iječnlk sa Ijekarnom. šumski park 65 jutara sa krasnim Setnjama i vanrednim vidlcima. Bez praSIna
najčisei vazduh, mnogo ozona. Sobo udobne, prehrana dobra, cljene umjerene. Krasni Izleti po Ijepoj okolici i Sloveniji uz vanrednu željeznlčku vezu. Posebna Staniča (prva od Zldanog mosta prema Mariboru).	X
Prospehte, meni i m ine upole dale ravnateljstvo Rimskih Toplica f Oezplaii. •■ 01 is. m svfra mal
►	0d 1. septembra popust od 20%.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i
Cene smo znižali!
za češko manufakturo.
Gospodarska zveza, Ljubljana.
Valovito lepenko
(Wellenpappe)
v zavitkih kakor tudi v škatljah iz valovite lepenke izdeluje
Tvornica kartonaže i valovite lepenke (Wellenpappe)
Rožankowski i drug d. d.
Zagreb, Savska cesta 27.

Proda so
posestvo
Prvo žrebanje
15. in t julija LI.
5 premij!
loo.ooo srečk =
A&solufna sigurnost in državno jamstvo.
V teku psi mesecev
Izžrebalo se bode
6® 160.00
K
brez vsakega odbitka v
gotovsm denarju
Z eno srečko se more dobiti:
I!) MI
.
tik cerkve v Zalogu okr. Kamnik na Gorenjskem, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, travnikov, gozdov in njiv. Dražba se vrši dne 25. Junija na licu mesta.
Natančnejša pojasnila pri notarju v Kamniku ali pa pri A. Kraujc, LJubljana, Stara pot št. 15.
la splitski PORT4.AN&CEMENT
v pravih juta-vrečah ter ostali gradbeni ma-terijal po nizkih cenah razpošilja promptno
,G3AD1VO", Z&G EB, Trenkova 6.
Telefon: 11-27. Brzojavi; .GRADIVO".
Razpis služb.
Zavarovalno društvo »Srbija« razpisuje mesta
ravnatelja in nekaj višjih uradnikov
izurjenih v zavarovalnih poslih.
Prijave, spričevala in pogoji naj se dopošljejo najkasneje do 15. avgusta 1921 upravi društva »Srbije«, Knez Mihajlova ulica 26 v Belgradu.
99
ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co LJubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Zahvala,
Zu obilo dokazov sočutja med boleznijo in povodom prcn.iie smrti no5eqii nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata,	in
svaka, gospoda
Niko Ahaiii
kličemo vsem: Bog plačaj!
Posebno nas pa veže dolžnost se najtopleje zahvaliti prečasti-temu gospodu duhovnemu svetniku Jožefu Potokarju za tolažilen govor ob odprtem grobu, društvu sv. Jožefa in .Orlu* za' glnljivo petje, darovalcem vencev in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, ter za vsa ustmeno in pismeno izražena sožalja.
V imen« M.J.ai,	FrIda Aho£i{i vdovs.
Potrebno ln koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poStno-čekovnega uruda.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanSnl znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nssprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo trajo, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naSe banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Priporočamo sledeče, še ne prodane srečke na izbiro:
| 49.539	1	52.992				58.861
						
64.399		67/38				69.392
						
71.812		72.996				78.420
						
83.218		84.488			1	88.798
						
93.239		94.663				98.629
						
4.230		8.031				12.^92
Cena srečk za vsako izbiro:						
Celo srečka				Polovica srečke		
Oliiarjbt	48'-			D	mar	8V 24'—
alt Kron 192'-				aii Kron 96'—		
						
Ceiriiiiii srečke				Osmino srečke		
Dlna je*	il'-				ninarjev 6'—	
aH Kron 48'-				aH Kron 24-		
Listo dobitkov brez odla anja takoj po vsakem žrebanju I Hitra in točna postrežba.
Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno ko lekturo državne razredne lo ter i je.
MmM Ua i. l
(Oddelek razredne loterije)
Zagreb,
NikoliCeva ulita 7. Gajeva ulica
Telefon 11-19 in 23-38,
Naročila se izvrže edino, če se denar pošlje naprej.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškcrc v Ljubljani.
JogoslovanpUa tiskarna v Ljubljani.