Številka 228
TRST, v torek 18. avgusta 1908
Tečaj XXXHI
IZHAJA VSAKI DAM
M ah mdeljah I« praznikih «b 5-, lb psssdiljfclh sfe 9. zjatraj.
f minUne Ste t. se prodajajo po a nvč. (6 stot.) ▼ mnogih
vobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj ti, 5t. Petro, foatojni, Sežani, Nabrezini, St. Luciji, Tolmina, Ajdov-3ćin!. Dornbergu itd. Zastarele tttr. po 5 ovč. (10 stot.). COLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1
Melone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po tO Bt. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „SiTnosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
dinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti }e moć I
NAROČNINA ZNAŠA
aa vae leto K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na b>p ročbe brea doposlane naročnine, se uprava ne ozira
m a*d«Ijako Udaaj* „EUISOSTI" ataa« : »•!•■ uim K s aa, v«i loto a eo •
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko-vana pisma m as sprejemajo Is rokopisi ss s« vračaj«.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lieta.
UREDNIŠTVO: silos Giorijic Galattl 18 (N&rodnl ds») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorCJja
Kata „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št.. Id. roStao-kraallalTnl ralun St 841 652. TELEFOM IL tl-57
asm
BRZOJAVNE VESTI.
PomiloščcDje.
DUNAJ 17. .lutršnja ,.Wiener Zeitung" objavi cesarjevo lastnoročno pismo na pravosodnega minhtra Kleina, u katerim cesar pomiloščuje vse osebe. Iti so bile do dneva razglašen i a te odredbe obsojene radi r*zža-ijenja vclečanstva oziroma razžaljenja kake oteb3 cesarske hiše, oziroma radi obeh teb zločinov, v koiikor ni kazen še izvršena. — Nadalje so pomiloščene vse osebe, Wi so bile <io dneva razglasitve te odredbe od kakega kazenskega »odiJča obsojene v zapor, ne veći nego dva tedna a'i v denarno globo ne večo nego 150 krcn. ako niso bile prej že kaznovane, in sicer v kolikor niso te kazni še izvršene. Ako je bila poleg kazni na svobodi izrečena tudi denarna kai.en in ako kazen na svobodi in nadomestna denarna kazen ne znašati skupaj več nego dva tedna.
Vsem osebam, ki si bilo pravomoćno obsojene v kazen na svobodi na ne več nego tri mesece oziroma na denarno kazen, ako nino bi!e že prej kaznovane, so izpregledane posledice kazni, ki na&t jpajo vsied zakonitih predpisov, kakor so n. pr. izguba aktivne in pasivne volilne pravice v javna zastopava. —
Koncčno je 5ti2 osebam odpuščen ostanek kszoi, 190 osebam pa kazen na svobodi in de-.-;aroa kazen.
To pomilo?čenje se izvršilne 1-S. a^gasta
1 1*08. —
DUNAJ 17. Cesar je podelil višemu komorniku knezu Montenuovo veliki križ Štefanovega reda.
Jubilejni križec.
DUNAJ 17. Jutršnja „AViener Zeitung-' objavi lastnoročno pismo cesarjevo na mini-sterskega predsednika barona Becks, s katerim uatanovlja cesar povodom svoje 601etnice jubilejni križec, ki se bi podeljeval civilnim državnim uslužbencem in osebam, ki delujejo t enakih službah.
Jubilejni denar.
DUNAJ 17. rWiener Zeitung,, je objavila : Povodom vladnega jubileja pridejo v promet razun jubilejnega denarja po 20, 10 in 5 kron, ki se že naliaja v premetu, tudi zlati po 100 kron.
Odlikovanja v vojaki.
DUNAJ 17. Voja.ski naredbeni list je priobčil cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim sta nadvojvoda Fran Ferdinand in Evgen dobila briljante k voiaškemu zaslužnemu križu, nadvojvodoma Leopoldu Salratorju in Francu Salvatorju ee izreka cesarska zadovoljnost. Nadalje je cesar podelil generalu kavalerije grofu Paaru in admiralu grofu Montecuccoli, rr-liki križ Leopoldovcga reda ter je imenoval polkovnika nadvojvodo Petra Ferdinanda imeniteljem »56. pešpelka.
Nadalje je naredbeni list objavil izredno veliko število podelite* laznio redov in častnih znakov, med Umi so general kavalerije Gon* dernek, grof Auersperg. FMLKolltr, Steinsberg in Mork, gen. inspektor kavalerije Brudermann, načelnik generalnega štaba Couvad so dobi i red železne krone f. razreda ; veliki križ Fran •Josipovega reda so dobili trije FZM in sest FML, komander3ki križ I .^opoldovega reda še3t FML, rtd železne krone II. razreda pet FML, komturni križ Fran Josipovega reda s zvezda FML Cei pek in sekcij ski načelnik Okrugić ; zvezdo k konturnt mu križu Fran Josipovega reda generalni inženir topništva Kes i viteški križec Lenpoldovega reda je dobilo Ifc FML. trije generalni majorji in d*a generalna avditorja. Nadalje je bilo po-
del jeoih ti7 železnih kron III. razreda, pet častniških križcev Fran Josipovega reda. 85 viteških kiižcev Fran Josipovega reda častnikom in vojaškim uradnikom vseh stopinj različnega orožja. Razun tega je bilo okolu 3<J0 častnikom vseh stopinj in različnega orožja ter vojaškim uradnikom izrečeno najviše zadovoljstvo.
Žrebanje.
DUNAJ 17. (Srečke Bodenkredita I. emisije.) Glavni dobitek 90.000 je zadela ser. 2965 št. 21 ; 4000 H- ser. 39:^ št. 2; pe 2000 K Šta zadeli ser. 940 št. 4s in ser, 2883 št. 10n.
Potres.
REGGIO Dl CALABRIA 17. Ob 8 uri lu minut predpoludne je bilo Čuti tukuj dva lahka potresna sunka. Pred drugim sunkom je bilo čuti podzemsko bobnenje.
IZ TURČIJE.
CARIGRAD 17. List „Ikdam* poroča, ; da je Ijubl-er eo sultanov sin princ Burhan ' Edin prevzel predsedstvo novega pomorskega kluba. Sultan je odpustil 4« adjutantov. Izdan ie irade, da je Turban paša imenovan poslanikom v Petrogradu.
CARIGRAD 17. Veliki vezir je sedaj t večkrat na avdijenci pri sultanu, kar ni bilo 'prej v navadi. Prej je veliki vezir občeval s sultanom večinoma potom njegovih tajnikov.
CARIGRAD 17. Vsi turški listi obžalujejo smrt vojnega ministra maršala Redsib paše kakor narodno izgnbo. Veliki vezir in šejk al-islam sta poslala rodbini sožalje. I»ed-šib pašo pokopljejo v mavzoleju sultana Mahmuda. Listi poročajo, da izroče začasno vodstvo vojnega ministerstva divizijskomu generalu Nizzani paši.
CARIGRAD 17. Minister za unanje stvari Teviik paša je že trikrat podal demisijo, ki pa ni bila vsprejeta. Tevfik paša poda radi novih napadov zopet ostavko.
CARIGRAD 17. Listi poročajo, da je bivši vrh ni poveljnik topništva Zekki paša pu-ščen na svobodo.
CARIGRAD 17. Tmski listi tolmačijo vladni program večinoma ugodno, le glasilo Mladcturkov „Tanin4* je napravil neke opazke. Is Maroka.
PARIZ 17. ».Agence Havanu poroča iz Marakaša : Mtugi je dne 11. t. m. s pomočjo meh sle iz Safije in Mogadorja popolnoma porazil Hafidovo mehalo, jo preganjal deset kilometrom daleč ter jej uplenil šotore, topove, konje, orožje in strelivo. Hafidisti so pustili na bojišču 300 mrtvih in 500 ranjencev.
PARIZ 17. ,,Matin** poroča iz Časa blanke, da se je sultan Abdul Aziz dne 14. t m. nahajal tri ure cddaijen od Marakeša. Bližnji redovi so mu poelhli svoje Kaide in znatno število čet. E1 Togi je že prispel v Marakeš, da mu pripravi slovesen vsprejern. Pristaši Mulej Hi tida, ki j h je E1 Tugi porazil, so imeli 300 mrtvih, 400 ranjencev in 30 jetnikov.
Kongres nemških katolikov.
DUSSELDORF 17. Današnje ?rvo splošno Izbrovanje katolikov Nemčije je bilo otvorjeno ; v mestni koncertni dvorani. Predsednikom je bil izvoljen državni poslanec grof Prascbme. Cesarju in papežu so bile odposlane udanostne I brzojavke.
Stoletnica Marijinih lazi. MARIJINE LAZI 17. Včeraj se je sio-; vesne praznovalo 100 letnico Marijinih lazi.
Kopniiki stotnik pomiloičen.
BEROLIN 17. l'e?ijar Viljem Voigt, \ takozvani kopniški stotnik je pomiloŠčen. i Včeraj je zapustil Tegelsko kaznilnico. Obso-
PODLISTEK
Pridigarjeva hči.
Kriminalna povest.
Sun1 JULIA N HANVTHoKNF
Čudil sem se pozneje večkrat, kaj je napotilo Saronija k temu izletu v Richinosd. Brezdvomno je hotel videti še enkrat Alberti no ; a iz katerega vzroka si je izbral ravno ®voj poročni dan, da se poslovi o i oje in povrh še s svojo mlado, haš poročeno ženo k-kor pričo tega prizora ? Ali je hotel doseči nekako soravo med ženskama ? To je bilo pač neverjetne...
Jaz morem do današnje ure zgjlj dom-•icvati, kaj je moralo goditi tistega četrtka zvečer v Sarodjevi duši, ko je s svojo u.lado ženo sedel v čoln in xaveslal dol po teki. Samo o eni t-očki sem prepričao, namreč da nedolžno srčece kneginje šaroni nsj-
jen je bil na 4!etno je^o, a prestal je kazni 20 mesecev.
Nezgoda ameriške vojne ladije.
VIKTORIJ A (Brit. Kolumbija) 17. Ameriškega križarja „Colorado", ki je pri otoku Whidb?y zadel na sipino, so zopet osvobodili. Križar je nepoškodovan.
Nov angleški poslanik na Dunaju.
LONDON 17. „Reuterjev b:ro~ je zvedel, da je poslanikom na Dunaju določen sir Cart-wrigt, d^c'ei odposlanec v Moaakovem. Sir \V"iUiaai Gosolieu je imenovan poslanikom na Dunaj«.
Novi perzijski parlament.
TEHERAN 17. Šah je odredil, d» se sestavi posebua komisija, ki naj izdela volilni
pomenu besede, ali ne telesni ljudožrci ampak duševni.
Razmerje Nemcev k Slovanom jo bilo vedno ljudožrskc. Oni ne pripoznavajo samostalne slovanske kulture in razvoja, Slovani so nesposobni k samostalni politični eksistenci — opravičujejo se Ijutložrski Nemci. Slovani so nižja rasa filozofujejo Nemci. Odločeni so k temu da bodo n rva, dobra za pognrjitev višje kulture nemškega naroda — pravijo, pišejo in predavajo v svojih lekcijah nemški učenjaki. Slovane je treba ponemčiti, pogermanizovati — si stavijo za svoj visoki kulturni cilj tudi nemški državniki in vsi Nemci, Vsenemci, katerih patrijotuen: je zrastel, bolje rečeno padel do Ijudožrstra, Nemec je jak po poznavanju stvari, brzini v
manie ni slutilo, kaj pride... Ona je s polno Idušo uživala ljubko pokrajino, šumenje v ; večerni zarji se lesketajoče reke in sladko
i prijetno razburjenost prvega začetka novega nepoznanega življenja. Ne verujem, da je
• sploh knj vedela o kaki Albertini Moore, še veliko manja pa, da bi nameravala proti njej kaj hudega. Ona ni imela globoke naravi, a bila je dobrodušna, lahko jo je bilo zadovoljit*, in bila je absolutna nezmožna sovražiti koga.
Kar se ]e torej tisti dat) dogodilo (v kolikor kmo takrat zvedeli), je bilo kaj enostavno in je brž povedano. Knez in kn^ginja sta ob šestih pc poldne v hiši ob reki obedovala (servirali to jima iz sosednjega hotela); ker sta nameravala ostati v vili samo eno
noč, nista vzela seboj nobenega tlužabnika. Ob pol osmih sta Sla na breg in stopila!
v čoln.	I
Vila je ležala v bližini starega kamnitega mostu ; ob kaki osmi uri je videio več i oseb pluti čoln pod mostom skozi proti železniškemu mostu, potem jim je za ovinkom reke izginil izpred oči. Knez je veslal in kneginja je krmarila. Od tega časa ju niso
zakon za nevi parlament, ki jima obstojati iz. razumevanju, razvitem po Sob, po gpipo!-zbornice in seukta.	in3eai tehniki, in tako tudi < ehi korakajo po
..b.a.. Ak;sxn	s istej cesti in se bojujejo z ravnoutim
Ameriška »•^»dra obUče evrop.ka ■	|olamij	znanostjo> dorršeno
rnnaufic ;	jn tako kier je možno vstanoviti RIM 17. „Agenzia Štefani*4 poroča iz jj^ske šole, Čehi iih vstanavljajo in to Washingtona: Nekoliko ladii ameriške pac:-1 mnogo? kjen pa so v manjšini, kjer Nemci fiške eskadre obišče na svojem povratku v ne dajo njti vinarja za češko Šolo, tam Združeno države pristanišča Genovo in Na- < ustanavljajo matične šoie. Za hoUko matico polj in po možnosti tudi Llvorno in Pa- | hirajo poveod. Povsod vidite pušice za zbi-lermo. franje denarja. Zbira se po krajcarjih, ali Vinar, toča. i milijoni njih činijo tisoče forintov. Na praški DEVA 17. V županiji Huoyadski je vče- i razstavi, v levem krilu industrijske palače raj razsajal silen vihar. V občini Kostat je;Btoji velika, steklena škrinja (Narodne jed-padala teča debela, kakor človeški pest, takojoote Pošumavske). V njo meče občinstvo da sta bila ubita dva pastirja in šest volov. (krajcarje, ki se potem skladajo na stebre. Te Reka Strlgni je silno narasla in odnesla; to takoimenovana milijonska zbirka krajerjev. obrambni jez. Vihar je napravil po vinogradih Ko bo polna bo v njej 1 milijon krajcarjev in sadnikih veliko škodo. j ali 20.000 kron. 1 milijon krajcarjev bo TEMEŠVAR 17. Včeraj je v nekaterih: tehtalo 33 metričnih stotov. Doslej se je v občinah hudo pobila toča. Okolu 560 oralov j tej krajcarski zbirki na razstavi nabralo že vinogradov je uničenih. — Več oseb je biio 13.000 kron in je več ko upravičena nada, ranjenih. Toča je ubila tudi mnogo drobnice.'da se ostalih sedem tisoč še nabere do konca Škodo, ki jo je toča napravila v vinogradih, j razstave. Ta škrinja kakor da bi predstavna sadnem drevju in na koruzi, cenijo na mi- ljala nekakšno apoteozo češke požrtvovalnosti lijon kron. j za šolsko Matico. Občudujejo jo tujci iz Dunaj 17. Grški princ Nikolaj in prin-lvsrh kra4?v' Bil. sem "R razstavi v nedeljo cesinia Helena sta danes zjutraj prispela , ^o je z Dunaja in raznih krajev i eške pri-semkai spela ? Prago masa ljudstva. Razstava je Dunaj 17. Danes dopoiudne so se po-,imel* * dan Preko	obiskovalcev, vrnili semkaj ministri Aehrenthal, baron Bie-! Okolo Skrinje so se prerivali seljaki m de-nerk, dr. Derschatta, Ebenhoch, Gessmann j Njih znljave roke so spuščale v skr njo Abrahamowic7 in Georgi. ;svoj obulus. Pogled za bogove! m k eokam Išl 17. Kapitan telesne garde grof^Beck! genljiv! Dolgo sem pn njih stal — odšel je danes odpotoval na Dunaj. isem m 86 2,1078 vrni,» ljudstvo se je Uačilo Toulon 17. Danes se je ob veliki vde-lokol° Skrinje kakor poprej. In tako zbirajo ležbi prebivalstva vršil pogreb vojakov, ki so pehi 28 Matico, v zborovanjih vseh vr*t, v postali žrtev eksplozije na vojni ladji „Cou- j kavarnah in gostilnah. Zbirali so tudi pri rone". Ker se duhovščini ni dovolilo, da bi | »Fleku ko sem bil tam. Ni bilo nikogar, ki spremljala sprevoda do kolodvora, zato ni!bine dal- Dajali so drob:ž ali z radostjo, hotel blagosloviti krst po cerkvenem pogreb-jKo se zammal za to, koliko se zbere, nem obredu. Minister mornarice Tkomson je , takoJ so mi predložili tiskan izkaz. In strme imela govor, v katerem se je v toplih besedah i8€m doznal, da je bilo v šah, pri čaši črnega spominjal žrtev. |P17a »amo v gostilni pri „Meku* - .lanskega leta (1907) zbrano za
DlCmA i st OrAdD	šolsko Matico — 9720 kron in da
I-19IIIC1 IX riaj^C. Ije samo v gostilni pri nFleku" od
V.	jI. 1880 do konca 1. 1907 bilo u a b r a-
Vedno se mi'zdi. da kulture, kakor n i h 100.144 k r o n ! in to je zbrala edina vse občega in širokega pojava mase, še v Flekovska družba! Potem ni čuda da vzdr-Ijudstvu ai bilo in ni. V deželah po svoji žuJe Šolska Matica poleg ljudskih So! tudi kulturi aajbolj slovečih, se srečavate skul-!S70ie gimnazije m reaike. Izkaz končuješ turnimi osebnostmi, največ z oddeijenimi pozdravom ^Na zdar !" Da, pri takšnem raz-skupinami os^b, ali kulturnih narodov nj, (merju naroda k izobrazbi ljudstva, k njega kulturnih, širokih družabnih vrst nikjer ne svobodnemu ra/.voju, kjer celo večerni po-najdete. Najnižji, najkrutejši, najpodlejši kul-:Betnik gosulne misli na šolo in zanjo s^ioi, turni cilji, najdejo v vseh „kulturnih" zem- itak§on narod^ brez dvorna, bo zdrav, Tak m Ijab značno večino simpatizujočih. In Nemci mogočen in takšen narod čaka bfcgobit niso izvzeti. Oni so sicer imeli modrega In 8'ava-	. t
Goethe-ja, blagorodnega Schiller-ja in filozofe ] Parlamentarna komisija Kanta, Fichta, hegela, ali to so osamelo	trluh^
tvarjajoči velikani. S roke, milijonove vrste I	cesnega Kiuoa.
naroda, ne gledo na njih naobrazbo in staro! Parlamentarna komisija češkega kluba vseučiliško vedo, zamorejo biti. kakor so tudi je imela včeraj pod predsedstvom poslan a — barbari, ljudožrci. Ljudožrci v pravem Udržala sejo, v kateri je razpravljala o ra -
videli več ; a neki policist je izpovedal, da je ob tričetrt na enajst videl razsvetJjena salonska okoa vile in takoj nato kneginjo Sa-roni, ki da je zadrgnila zagriojala.
Nas'ednje jutro se je mladi par odpeljal ua postajo, sčJel v rezerviran kupe in došel v London. Tam sta odpotovala — po svojem načrtu še isti večer v Liverpool, se vkrcala na parobrod in dospela na torek naslednjega tedna v New Vork. Tako so 6e vrstili dogodki, a vites se je dogodilo neka) strašnega.
Kajti ravnoisti četrtek, ko je novoporo čeni par plul v čolnu dol po reki, je kruta smrt pokončala mlado človeško življenje, in sicer čisto blizu kraja, mimo katerega se je inoral pripeljati čoln. Da li je to snarc povzročil samomor in da-li sta bila knez in kneginja takrat priča tega dogodka, to so bila vprašanja, ki so v tistem času zanimala marsikoga in o katerih se je govorilo še dolgo petem po londonskih salonih.
V.
Ako se prav spominjam, je bilo naslednjega jutra, da sem. prebirajo svoj časopis, naletel aa sledečo beležko: .Zopet žen-
ska na skrivnosten način izginila!" Mlada dama, Albertina Mooro p j imenu, je bila v četrtek zvečer približno med sedmo in deveto uro zapustila svoj »loio v bližini Isitwortha ob Temzi. Sledil je popii njene osebe. K sklepu je list prosil, da. kder bi kaj vedel o mladi dami, naj bi blagovolil sporočiti njenemu očetu, prečastiteicu James« Moore, pod označenim naslovom.
Seveda sem se na to ime takoj »poiu-nil in imel »em občutek, kakor	po
nedolžnem zapleten v neprijetno sk-ivnoet. Moja prva misel je bila, da nikomur ničesar ne razodenem ; a po kratkem premišljevanju sem prišel do spoznanja, da v tako važnem slučaju nisem imel pravice, ozirati se zgolj na svoj interes, ua lastno komoditeto.
Takrat še nisem vedel, da je b:la gospodična Moore mrtva; le kje je mogla biti ? Gotovo je bilo, da, ako izpovem, kar sem vedel, zapletem Saronija v to afero, i Potem ko sem bil vfs dan prevdari&i stvar na vse strani in jo dobro prvvd&rii, sem se napotil slednjič, v torek zjntra% ▼ Islevvorth k prečastitemu Jamesu Moore. (Dalje.)
Stil s
»EDINOST« štev. MS
V Trstu, in« 18. avgusta 190$
nih aktuelnih političnih vprašanjih in o stališču čeških poslancev napram vladi. Danes popolndne imajo češki poslanci konferenco na Dunajn, na kat ro sta povabliena tudi oba češka ministra dr. Fiedler in Prašek.
Rusija.
Finski deželni zbor.
Iz Helsingforsa poročajo, da je odbor deželnega zbora z 12 proti 9 glasom odklonil predlog, da bi se carju odposlalo uda-
i :stno adrese. Švedi in Starofiaci so iz držav-nopravno-polit.enih vzrokov glasovali za predlog. ki ie bil pa b pomočjo socijalnih demo kratov odklonjen. Finski listi označajo ta sklep kakor politično kratkovidnost in kakor j ..predigro^ ruskega gospodstva ▼ Finski.
Drobne politične vesti.
Namestnik Nardelli. Kakor javljajo iz Zadra, je ve3t, da se dalmatinski namestnik Nardelli po svojem Iečenju ne povrne več na svoje mesto, neresničns.
Bolgarsko-turško pobratimstvo. Iz Sofije poročajo: Bolgarski častniki ▼ Klistendjilu so obiskali častnike turške posadke ▼ Eumanovu. Med častniki je prišlo do vrlo prisrčnih izrazov pobrat-matva. Bolgarski častniki so nazdravili nori usta v i in sultanu, ki ie dal ustavo.
Iz Bolgarije. V bolgarskih političnih krogih je vzbudilo senzacijo, da je knez Ferdinand v novejem času ponovno pozval v Sofijo divizijske poveljnike bolgarske armade ter se z njimi posvetoval o nujnih vojaških stvareh.
;jih • pivom. Evviva gli Sloveni, jevviva i Croatill tako so se Milanezi poslovili od naših, ki so šli med nje, da jim prikažejo pravo lice tukajšnje irredente.
Naj „P i c c o 1 o" piše o italijanstvu Trsta in naj se slobodno znaša nad policijo; Milanezi so videli i poulične demonstracije i junaštvo golobrade irredente. Njihovo sodbo ne ublažijo niti vse laži in zavijanje irredent-skega tiika.
Črtice z nedeljskega dne.
.gedovine
Milan polni jedno najsijajnejih strani tretje Itali,;e. Gli eroi delle < :nque giornate (junaki pe*; dni]) in ena junaška četica Garibaldijeva — i mille •—, ki je v slavnih bitkah pripravila svobodo in jedinstvo Italije, dane3 more služiti nam Slovencem samo kakor uzor, kako se treba boriti za domovino. Zato bi mi, fiko bi živeli v drugih razmerah in med ljudmi ki bi iskreno
dolžnosti. Popolna Pittonijeva trikolora! A v vzduhu ie orila marsiljeza, ki je morala spo polniti akord, ko se je italijanstvo Trsta imelo rehabilitirati pred Milanezi.
Od kolodvora do Velikega trga, po — določenem kompromisu — je dobila irredenta krasni rdeči rep. Bilo je res ganljivo gledati, kako je socialistična fanfara svirala poznano ariio, a Miianezi so pevali ... con Ga ri ba idi noi v o g 1 i a m mar-
svoj srd radi poloma irredente na uboge j deljo dokazati, da živi v mestu ilovensk, • i*	i j -x --i.-« - „	manjšina, po tem d:i tega anion ni bilo treb.-..
fr» fKlriOtil 5a lfalr	\f»nr» mn!i> I
priznavali, da je Italija že ustvarjena — che 1" Italia e gia fatta — tudi iskreno pozdra- j c i a r . ,. lili meščane iz Milana kakor dobrodošle goite; Na Velikem trgu pak. med tem, ko je v naši domovini.	množica pol ure pevala le protislovansko
Ali v nedeljo je tržaška irredenta hotela! pesem „lasse pur che i canti e subi', bo v svoje svrhe neznaten izlet milanskih in socijalisti pokorno, iombardskih delavcev, katerih odtod iz Mi-,
Redarstvo.
I njim moramo posvetiti par vrstic, tembolj, ko itaiijaa&ko novinstvo hoče izlivati ves
redarje
službe. Ali večina redarjev so Slovenci in zato se naglašajo razne številke redarjev, da bi jim škodil''.
Mi v takem času ne vidimo v redarju ni Slovenca ni Italijana. Za nas je on samo človek in kakor pravi demokrati in človeko-	. .
ljubi moramo vzeti v obrambo ona prave	n.?: ,j
žrtve svojega poklica. Sami Milanezi »o govorili, da bi Italija bila srečna, ako bi imela tako civilizirane redarje, kakor so v Trstu. V Italiji so redarji nižja „fezza1* in zato se čestokrat čita o pravih mesarskih klanjih, ki so na dnevnem redu pri italijanskih demonstracijah v kraljevstvu. Kakor nepristranski ljud e pa moramo priznati, na niti redar ne more biti kak svetnik po 24, 26 ali	in
\eč ur siužbe, in pa š) z junaki, ki so gro-bijsni, ako jih je petdeset pred darjem,	__ j
Laški časopisi o nedeljskih dogodkih. Naveliko kaj reči. ,Piccolo' ,Piccolo della sera'. ,Gazzettino', jAdriatico* in .Indipendenta' <?<j bili vsi skupaj zaplenjeni in se zato ne mor,? o njih nič poročati. Moral pač je biti Lud tabak. Le ,Piccolo' je riredil drugo izdajo Kakor je iz iste razvideti, se je ,Piccolo4 zopet enkrat izkazal mojstrom laži. On niti n<? ve, da je bilo z laškim sprevodom 400 redar-. jev : videl jih ni. Poveretto ! ,Slovenci: so po-
stali ,manipolo4 in o batinah tudi nič ne ve. Na Slovence pa je kljubu temu grozno jezen in jim naravnost pravi, da će ao mislili v ne
ker to Italijani že itak vedo. Meno male!
Interesanten je .Lavoratore*. Nedelj-ki dogodki, kakor jih popisuie cn, so se mora -zgodili — na luni, le v Trstu ne. Oa sploh o slovenski manifestaci-i, o redarjih, o in dentističnih demonstracijah nič ne ve. Mi,
pametno zanj molčuL. Zato pa bomo mi z njim glasneje govorili.
Cesarjey rojstni dan. Danes proslav' a cesar Pran Josip svoj 78. rojdtni dan, še reiiio čil in krepak na duši in tele3u, goto; o v takih letih in ob skrbeh vladanja nekaj izvan-rednega.
Sinoti na predvečer cesarjevega dne bil običajni vojaški in veteranski mirozov pj mestu. Od nabrežja je silna avstrijska
lana tamošnja no-iae nis^ niti registrirale : horda je ta irredenta, da v italijanskem svetu oživi spomin na eroi delle cinijue giornate, na Garibaldijeve i m i l 1 e ter
kakor pravi vojaki, napravili levo krilo irredenti, pevali in mahali z zastavo, ker to je, bil dan idealnega
hrat-tva Trsta.
Regent,
in miru : Ne vemo, ali videli
(.a v tem mestu priredi „spoutanno" manitV voznega. Sigurno : stai ijo o „nerešenih" za jedinstvo majke j dužica govoril sam Italije. Milanski gostje so b li irredenti dereta br ^a. Ali o tem niže. Njej ie bilo glavno to. da markira svoje aspiracije z poznano M^melijevo himno, z ono „si apron le tombe", ,.v a i u ori o straniero'£, „patri a si bella e perduta" itd, td...., ali kakor iz zem\ie so vstajali v nedeljo na vsakem trgu, na vsaki ulici neki ljudje, plamenih očij, namršenih čei, stisnenih pcs*i... in oia irredenta. ki je hotela predvčerajšnjim zavzeti pozicijo ofeasive, tron gospodarja, videla so je primorano, da obupno peva ono staro pesem obupancev : nella patria de Ros-=etti non si paria che itslian.
Čemu ste o neodrešeai — otroci noreli c n^delio pred magistratom, ko je vaša glasba neprestano svirala : lasse pur che i canti e *ubi ? Mari je to vaša himna, s katero pozdravljate milanske goste ? ! Saj vi ste gospodarji Trst?, jedini cittadini; vi ste živ del della patria comune, kakor je
rekel vaš rimski pokoljenec...... C o s u 1 i c h :
In potem kako to, da se te* te, ko bi morali peva ti pesmi zmagovalke?! Ali je pa res v Tr*tn nekih ljudij, ki vam žvižgajo in ki ne govore vaš jezik, pak se vi morate braniti pred njimi tudi tedaj, ko slavite vi apoteoze svojega irredentizma ? ! !
Tu ?mo mi. tu smo, o vi neodreŠeni — otroci! In ravno zato, ako smo vam mi zadnje čase — na? jedendvajsetim vam — imeli reči v obraz, da je odzvonilo vaši tiraniji, fikciji vašega gospodstva v teli deželah, vam moremo danes mirne duše reči in vam p sati
t irredenta!!!
Ali vedite še neka i ! Nam se ni dovolj. Ne, mi nismo zadovoljni samo s tem, da smo r-ubili suženjske verige, ki so do danes stiskale nase r«ke . nam ni dovolj, da smo svojemu jeziku in svoji pesmi [definitivno pridobili pravo domaćinstva na tržaških ulicah. Xe. Mi smo se teh poprijeli, ali naš cilj je še dalačv A ko Slovan gre proti svoiemu < ;.lju, hodi postopno, sigurno kakor usoda. In mi pridemo do svojega cilja. Vam pak, ki štejete v svojih vrstah Mrache, Cosuli-chc. Zertjsoniche itd. ne treba tolmačiti. kje je cilj našega naroda in s katerimi sredstvi vodimo borbo, da doapemo do njega. Čitajte le nadalje „Piccolo", »Indi-
dan it 3lij an s#t va kaj je mislil sompagno smo ga nekoliko — ner je ta poštena slovenska sebi : tako se slovenskim socijalistom ne odpira pot nelle campagne. Ali... tako je ukazal compagno Pittoni, a pod njegovo komando morajo socijalisti, italijanski in slovenski — še bolj, biti ie rdeči rep irredente.
Irredentovsko gostoljubje.
Najprej se je govorilo, da pride 800 Milanezuv, ali — kakor se jo govorilo z naslado — „I Jnille". In tedaj je „Piccolo" rekel, da ao pripravljeni hoteli, mehke postelje, banketi, seveda vse zastonj, ker Trst vpprejema per Bacco! svoje milanske goste.
Došli bo. Izmučeni od dolgega pota in dežja, gladni in ž^jni. Došlo jih je samo 605 (tako so nam povedali sami Milanezi). Niso umeli, zakaj jih policija erži na kolodvoru eno celo uro (a bili so o s p i t i gradi-tissimi, in nikakor ne d ep o rta t i in Siberia); ko pa so na ulici čuli žvižganje in videli policijsko armado, ostali ao kakor okameneli: mari Trst tako vsprejema svoje brate, i mille ? I In potem obal do magistrata, Veliki trg. Corso in ostale ulice — kako jej to izgledalo? Kje so zastave in tapeti, kje; cvet;e in oduševljenje Trsta ? Mi &mo korakali! z Milanezi, ali o veliki animi italijanskega; Trsta ni sledi, Ljubljana ali Zagreb drugače j vsprejema svoje brate. Pa tudi mi Trstu go-. vorimo drugače, ko sledimo glasu srca. Saj j smo videli to predmicolo nedeljo.
Ali sedaj prihaja najiepšt. Na banketu, v Gtfnnastichi jeli so in se divili govorancam
—	Cosuliclia le nekateri izvoljenci. Ostali ospiti graditissimi so moraH sami iskati gostilne, da se okrepčajo od dolgega pota. A na večer .. . ? Joj, joj 1 Go Poljubna irredenta deportirala ie jeden del de i milleu v hotel — Graspare Gozzi (AUoggio popolare,j 20 stotink za posteljo), drugi pa so morali sami, po tistem dežju in burji iskati v tujem mestu prenočssča. In nekateri so trdo zaspali v posteljah — hotela Balkan in pri nekaterih slovenskih družinah...
Dobro jutro — mili goat!
Che lingua parla ? — Sloveno, carissimo!!
—	— Ma come, non siamo a Trie »te ?... Si, ma in časa slava, vidiš one svetnike nad
kadra, ki je zasidrana v laki, nudila krasen eniai~re-1 pogl:-d, Cbem vojnih ladij ie bilo čarob.T _	razsvetljeno 5n reflektorji so metali ?.ark>
S tem ne jemljemo -ikakor ne v obrambo svetlobe na mefcto. Tudi nt koliko parnikov jt vodstva policija. In tu bomo izpregcvonli na | bilo razsvetljeno.	S!edc;ič so za. ig ::;
račun marsikaterega gospoda kako precej ometalne cgne. N* nabrežju so je nabrala, grenko besedo. Zlasti hočemo podučit; nekega masa ljudij.
gospoda o dolžnostih in pravicah žurnalistov. Prihod slovenskih pevcev v Prago.
Finale*-	Minoli petek zvečer je prispelo v Pragu ljub-
.	.. .... ' , .	lian i k o pevsko drultvo „Slavec" iz Ljubijan
kaj nas un vehki pogreb trzaike irre-j ob5tojeCe iz 183 g len o v. Na kolodvoru so
dente?	goite pozabili zastopniki praških pevsk .
V kratkem to: da bo od sedaj naprej , dpa§tev v itjjenu sioven3kih pevcev se j -tudi slavna irredenfeska mulanja potrebovala zahva1ii goep UaQ Dražil. Pevsko drustv -dvojnega in trojnega kordona c. kr. policije, j SUvec £ nato zftpeIo jj0pa Da§a domo ako se ji poljubi, da zagode k^o .si apron le i.^« Qb isr5nih oVflCijah občinstva so tombo", ker nas narod »e je konečno odločil.! .	m dali v banovanja njim
da kho izbija s klmom. Uhca bode od 3edaJ; doirčeca.
tUđi Mfs'eveđa noffemo kakor pajaci stopiti!., Josip Godina Vrdefcki nam pripoveduje
na ulico, da »e tukaj borimo ».roje narodne	shcic0.0 f?
pravice in da tukaj 2ru5imo kausoro. Drugo njih > alijanstvu pred okoli 100 leti. TržaJk.
SS«. čaka v Triu na, Slovence in o.tl ^^^^pl^o ^1. ^_cerkev
nam brate, zlasti Hrvate, kateri so v nasi!
borbi jedna duša z nami. Ali na olico ho-
čemo iti vedno tedaj, ko bodo Italijani poskušali žaliti naS narod ali pa kričati o Trstu kakor izključno italijanskem mestu,
Mi se hočemo braniti pred napadi, a vae svoje narodne sile hočemo posvetiti i nadalje, vedno živahueje, vedno navduSeneje. velikemu delu, ki nas še čaka na socijalnem, kulturnem, ekonomskem in političnem polju za dosego svojega narodnega ideala.
Najprej zastave Slava!
Dnevne vesti
Včerajšnji odmsv nedeljskih dogodkov.
Odhod Milanezov. Včeraj je zasijal krasen dan, ali Trst je i včeraj imel svoje staro zaposleno lice. „Meščanstvo" se ni niti
približalo svojim „gostom", in bo vsekakor zanimivo, ko bodo izletniki povedali v Milanu o svojih dogodkih v Trstu.
Na kolodvoru ie bilo popoludne okolo 3 tisoč mladičev, sartorelk in redarjev, da po-! znamki po 1 kroai. zdravijo goste na odhodnici. Ko je odšel vlak, je ona kolona korakala mimo Narodnega doma. Ali ko so iz kavarne izstopili gostje — kakih 20 oseb — se je rla gagliarda gioventu triestina** stisnila pred vojašnico in cdšla brzim korakom naprej. Vpliv to onega mističnega strahu pred Narodnim domom.
Poslednji pozdrav „italijanskega" Trsta sam je bil regnikolom v Barkovljah, ravnotako kakor prvi pozdrav. Ob progi je stalo več Barkovljanov s troboi-nicami in zaorili so Živio-klici. Nekateri Mi-
Peira na velikem trgu (porušena leta 1874). V tej cerkvi se je c d nekdaj pridigalo — nemški ! V drugih cerkvah po Trstu ae je pridigalo — kakor poroča o d i n a na drugem mestu — slovensko, v tej, patricijem namenjeni pa — nemško: Oj. ti ubigo itah-janstvo našega mesta !	Miček '
Oddaja novih pisemskii znamk za c. kr. poštne urade v Turčiji in na Krsti pri r: z
prjdaji poštnih vredr.otoic na poštnem urad ti Duna? I/I.
Od 15. julija 190B v rabi se nahajajoč1 nove pisemske znamke za c. kr. postne ura<i -v Turčiji in na Kreti se oddajajo občinstvu ' po razprodaji poštnih vrednostnic na poštnem j uradu Dunaj I/I nerabl ene ia na zahtevo tudi opremljene s pečatom proti napoveda-neTiiu znesku.
Znamke do vštetega 1 piaitra in -5 cent so glede risbe in epreme slišne to^eiusk m
pisemskim znamkam po 5. v0, ia 25 vinarjev, znamke višjih zneskov in sirer od 2 pistrov in 50 cent naprej so elične tozcinski pisemski
p e n d e u t e" in ostale — zgodovinarje naše s;a*e. Bodite le noji in recite, da ste junaki. Vsprejemajtc slovenske pesti in govorite le, da ste jih samo delili, kričite le na vse Stin vetre, da je Trst skalnata trdnjava italijan-
stva..... nas ne motijo ne vaše laži, ce vaša
žaljenja« Mi imamo pred seboj jedno pot in le po tej hočemo hoditi. E ridera meg'io, c h i ridera 1" ultimo !
Rdeči rep irredente.
Irredenta ipak slavi jeden vspeh. Kri ni voda. Irredenta je dobila svoj rdeči — rep.
Čudni čati so to! Manifestacija slovenska od 9. t. m. je povečala razdor v socialističnih vrstah, razdor, ki že davno gloje i 1 gran partito. „Lavoratoreki žalostno propada, mora v svojih preostalih fitirih kolonah braniti italijansko trikoloro in iskati zve/o, ki zopet uredi stare dobre odnoiaje v italijanskem taboru. Irredenta je vprizorila jedno svojih bravur, a do dvatisoč socijalistov z zastavo, fanfaro in svojimi poslanci na čelo gre na kolodfor, da bo desno krilo irredenti.
Bilo je zanimivo gledati. Ta rdeča barva, na desno zeleno. Obe je spajala belina ne-
posteljo, to bo Cirilo e Metodio...
Mari ni to graciozno ? Biti gost italijanske irredente, in zbudili se v slovenski postelji in mesto himne Mainelija slišati eno rdobro jutro?"
Včeraj zjutraj pa so „gostje- tavali sami po Trstu brez vodnika, kakor običajni Nemci, ki prihajajo n& našo Riviero.
Usmilili so se zato nekaterim našim akademikom, ki so se približali „gostom" in števili se jim na razpolago.
Milanezi bo se čudom čudili!
Lei č triestino? — Sissignore. ma di nazione slo vena, crosta... — Lei e Sloveno, e parim T italiano ed b cosi cortese ?
? ? V Moramo biti krajši. Naši akademiki, ki so natančno razložili Milanezom vzroke naše borbe, rsztolmačili so jim nedeljske demonstracije, povedali so jim o italijanski petardi in pokazali jim oni odurni pamflet „dei giovini di Trieste", »katerimi so pripravili protislovenske demonstracije 9. t. m.; pokazali so jim številke „I n d i p e n d e n t a" s člankoma „Buovi o pecore" in „Deportati in Siberia", m Milanezi, ki niso imeli pojma o Trstu, o vseh „italijanskih proviccijah" Avstrije, ki so se Čudili, da Gorica ne spada pod Italijo, poslušali so osupnjeni in na koncu so fraternitirali z naftimi studenti in gostili
Naročila na take vrednotnice se izvršujejo lahko tuđi pismenim potom proti istočasni prepošiliatvi denarnega zneska, ki odgovarja nominalni vrednosti in zneska za trankovanje pošiljatve z poštnimi vrednotni-cami (priporočenega pisma, denarnegt pisma, zavitka z napovedano vrednostjo).
Če se ni vposlalo denarnega zneska, ki odgovarja poštnini za pošiljatev ali pa, če r.e zadostuje znesek za franlcovanje se vparabi ali del naročenih vredao^tnic za irankiranje pošiljatve, ali eq pa zmanjša naročilo v toliko, kolikor -naša poštnina. V Letnem interesu prepošiljatelja je potrebno, da navede natanko in razločno svoj stan, kakor tudi naalo/ (ulice, hišno številke).
Strokovni list „Promet in gostilna '.
Pred nami leži ,3. Številka ilustrovanega strokovnega mesečnika »Promet in go-
lanezi so najprej mislili, da so to Italijani, ali zaslišavši „Žirio" so obstali. Nekdo je zakričal iz vlaka „Fuori i ščavi!" Dotičnega M laneza so pač irredentisti dobro dresirali.
Včerajšnje demonstracije. Okclo 10. ure so se sinoči vršile demonstracije okolo „Volti di Chiozza*. Bili ao tam.	^	. irredentovci v velikem številu in velik aparat stilna«, ki ima sledeče vsebine: 1.) foi policije. Prišlo je do malih spopadov. Na- pi raj te nas! Naročajte list »Promet m Ro stopilo je tudi več Slovencev, ki so marširali 1 stilna!< Uvažujte naš program 2.)
pod oboki, pri čemur se je masa irredentovcev umaknila proti Aquedottu. Policija je dala
navodila za poverjenike deželne zveze — za predsednike in tajnike pometnih društev zapreti ka'varno in potisnilajskupino Slovencev j in za take, ki hočejo snovati prometna proti Narodnemu domu. Nekoliko ljudi je'društva. 3.) Okrožnica našim prometnim bilo aretiranih.	I društvom, hotelirjem, restavraterjem go-
m In s e daj pametna beseda! stilnićarjem in	V ^ ^
Umevno je, da velike demonbtiacije imajo za Beboj vedno kake odmeve, kakor po veliki bitki sledijo še mali spopadi. Ali v interesu narodne stvari in našega ugleda smatramo za svojo dolžnost pozvati vse prave Slovence, naj se povrnejo k mirnemu življenju, ki zahteva težje delo, nego so demonstracije. Nedeljska demonstracija kakor spontanni izraz razžaljene slovenske duša je imela ■roj velikanski pomen in uspeh je neizbrisen. Ali demonstracije radi demonstracij nimajo nikakega pomena, k većemu ta, da Škodujejo. Zato polagamo vsem ljudem dobre volje na srce, da naj nastopajo kadarkoli energično proti vsakemu žaljenju, ali ob enem naj se sč svoje strani vzdržujejo vsake nadaljne demonstracije. To bi le Škodovalo inpozantnemn vtisu nedeljskega nastopa.
novanj. 4.) Otvoritev krajevne željeznice Kranj-Tržič. 5.) Zidajte v Kranjskem slo^u! 6.) Državne podpore za tujski promet. 7.) Želcznica na vrh Triglava. 8.) Pletarski obrt in vrooreja na Kranjskem. Francoska Nica-kraljica tujskega prometa v Evropi. 10.) Deželna zveza za tujski promet na Goriškem in njeno delovanje. 11.) Družtvene vesti, razno, šport, književnost in umetnost. Nekateri teh člankov so jako lepo ilustrovani. Zanimiva so slasti izvajanja v »lankih »Zidajte v Kranjskem slogu!«, »Železnica na vrh Triglava«, »Ple-tarska obrt in vrboreja na Kranjskem« ter »Francoska Nica-kraljica tujskega prometa v Kvropi«. Morda, da o enom a ti drugem teh člankov se podrobneje spregovorimo. Iz drugih člankov ie pa da po
V Taetu, dne 18. avgusta 1908
»EDINOSTc Siv. 228
Stran III
sneti, da se list zanima tudi za druge slovenske pokrajine in ne samo za Kranjske n vsled tega ga prizadetim krogom v vseh pokrajinah najtopleje priporočamo, ker moramo Slovenci biti veseli, da se je našel konzorcij pož-tvovalnih ljudi, ki je začel /dajati list, o katerem moramo reč:, da bi bila velika škoda za nas, ako bi vsled brezbrižnosti zlasti prizatetih krogov in -azumništva moral prenehati, posebno, ker e letna naročnina majhna, namreč 5 K.
V	a ročni no sprejema deželna zveza za tujski aromet na Kranjskem v Ljubljani.
Načelnik mestnega stavbenega urada v Monakovem Kari Pevc, rodom S ovenec iz IVukega pod Ljubljano je umrl v Menakovem koncem prejšnjega meseca.
Za proslavo 100 letnice rojstva J. Godine Vrdeljskeya. — Sklicuje se za dene3 zvečer avLip. seja v prostorih „Nar. doma"* pri sv. Ivanu, Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Gg. iz mesta in okolice dobro došli!
Tržaška ma!a kronika.
Povodom nedeljskih demonstracij je bilo Aretiranih 72 oseb.
Ranitelj Slovenca „Fursta"*, ki je bil
preisinočnjem — kakor smo včeraj poročali
—	v pretepu smrtno ranjen z bodalom, je bi! včeraj aretiran cd agentov Sticer io Ger-žel, ki sta šla ponj, ko je bil na delu v
j'ii edelnici Sv. Marka.
Titi je kovač Fortun&t Fattor, star 36 It. iz Ćervinjana, stanujoč v ul. Scuola nuova ;tv. 19. Najprej je tajil ali slednič je na po-iciii priznal, da je on ranil Fiirsta. Rekel da se je v soboto zvečer nahajal skupaj runjenetm v neki gostilni. Tam sta si--r nekai skregala radi neke malenkosti, ali m bilo nič hudega. V nedel;o mu je v nI. Maddonina nek neznanec prodal bodalo, s -raterim je potem rami Fursta. Sel je v go--:::no, kier sj sn prijatelji norčevali iz njega .či prepira prejšnjega dne. On se je razje-ii, :i dobil je batine, tudi od Fii-sta, Zato ia je potegnil nož, da bi se branil. Drugo je znano.
Zdi se pa, da ni veliko resnice na tem pripovedovanju.
Smešnlca. Pridna dekla. CJospa : Ti hočeš ortj res iti Ivanka, in vendar ves. da sera jaz Koraj vse delo storili za te.1! — Dekla: Da, _r:i-pa — ali ne na mojo /.adovoljnosi.
Koledar in vreme. Danes Helena carica, utrl: Ivadovik škof. Temperatura včeraj ob 2. t- popolvne 4 23® Cel. Vreme včeraj : iepo. Vrcneista napoved za Primorske: ~ j; cinenijivo, s posamičnimi padavinami. Zmerni v t rovi. Temperatura narašča.
Društvene vesti.
,.LegijOnarjiu Ker se predstavi rR>kov ii"* ia „ Legij onarji" vsled slabega vremena :>ta, mogli vršiti, naznanja „Čitalnica", tem jtoaj. cia vprizori v nedeljo 23. t. m. v domu" pri sv. Ivanu. nar. igro s pe-r 3oi v 4 dejanjih „Legvjonar i". Pri prad-iiavi sodeluje iz priji.zno*ti g. Potrato, član Trž. slov, gledališča". Svira dr-jštreni orke-s er. Začetek točna ob 5. uri pop. Po predstavi ties.
Darovi.
Za podružnico družbe sv Cirila in Me-
totiija na Greti nabrala je naša neutrudljiva
bralka gospica Zora Laurenčičeva v gorijo? -Konsumnt'ga društva" pri veselici mošnje narodne Čitalnice K 11"50. Gosp. tič je nabral v isti namen pri plesu K 1.
—	Srčna hvala darovalcem kakar tudi nabiralcem.
Za isto pod užnico nabrali so tržaški ^ »koli v veseli družbi pri sv, Ivanu 1 K -5<J stot.
Vesti iz Istre.
Petindvajsetletnica dr.a Matka Laginje.
V	nedeljo je minulo 25 let. ka«- je dr. Matko Laginja prvikiat govoril v istrskem de/. -Inem zboru . malo poprej je bil namreč izvoljen iieželnim poslancem. Bilo je 16. avgusta leta I-S3. ko je dr. Laginja imel v poreškem deželnem zboru govor, ki ga je pričel z be-
—	dami Gospoda Latini ! Povodom 25letnice c® je v nedeljo predpoludne poklonila dr.
-girji deputacija, na čelu g. Niiom Mardeš ć č^lu, ki ga ie pozdrav:! v imenu Hrvatov, istrijancev in Dalmatince* v Poli ter mu v soomin izročil zlato uro. ki bije ure in kaže dneve in mesece kakor tudi spreonmbo lune, :taro verižico s priveso. V imenu „Dalmatinskega skupa'* v Puli je g. Mardešič izročil t-a->no palico iz črne obanovme z maai?nim -rebrnim držalom, -lubilar je b.l ginjen za ;-k£a:ani ljubavi. ter je vsprejtl čestitanja ca 2>letnico, ki se je ni sam spomnil, kakor je to t men;l. B g ivi še mnego let gospoda jubilarja !
Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri sklicuje javni shod v nedeljo 23. t. m, b 4. uri ponoludne v Boljuncu.
Rauchov režim.
laven ljudski shod v Boljuncu 16. avg. 1908.
V nedeljo doe avgnsta t. 1. oznanil
je r>a$ g. kapelan Sonc, da bo dne 16. t L " Ura: ob H. uri slovo ma peta maša. Ob. 10. uri c/ morite v ljuiske kuiižnice. in popoludne l;nd^t shod, na k&terega vabi v«e krščansko m: Ječe ljudi ter da prideta predavati dva gg. iz Ljubljane. Dne 16. pri maši je naznanil: -Po maši oh 10. uri je otvoritev ljudske knjižnice" „Delavskega izobraževalnega pod-
pornega društva", popoludne ob 4, uri je ja ven društveni shod. Kdor hoče na tem shodu govoriti mora se oglasiti pri društvenem predsedstvu, da dobi vabilo. Slično je naznanil tudi v Dolini g. kapelan Vouk.
Z zabavnim vlakom je prišel *s<ed posebnega vabila tudi g. dr. Josip M a nd ič iz Trsta. Ker so se ta dan Sirite govorfee, da so „klerikalci" v zadnjem momentu skle niii, da shod bo društveni in ne javen, fita šla gg. dr. M a n d i ć iu župan P a n g e r c vprašat c. k. orožnike, kak shod bo ? Tam sta izvedete, da bo «hod najbrž javen. Sklepati se je smelo, da bo shod javen, že iz tega. ker je poleg domačih orožnikov prišlo še 6 zunanjih, katerim je bilo naročeno, da morajo čuvati red thoda. Vsled toga so se godali dr. M«ndić, žnpan Pangerc in nad 100 zborov alce 7 na zbor opališ če, katero je bilo polno, a vendar ni nikdo rekel, da ne smemo zraven. Zoorovališče je jako najben in nepreerseren prostor, ohstrječe in cne^a 6 m dolgega in 1 in pot širokega bedn:ka, iz drugega 4 m dolgega in širokega istotako 1 in pol ter ene male sobice, ki je bi'a zasedena od sv. Iranske godbe. Ko je bil shod otvoren, ni bilo še dež a, a vkrub temu ni tkli-catelj obdržaval shoda zunaj, ampak notri v ravno navedenih prostorih.
Da ne bodo čitatelji mis'ili, da je to edini prostor v B iljuncu sposoben za shod, ornen amo, da je v Boljuncu več prostornih dvoran, razšežnih vrtov in dvorišč, a za tako zborovanje ni bilo druzega prostora.
Shodu je predsedoval predsednik »Del, izobraževalnega ia podoornega društva" g. Jošip Zobec, kateri je koj ob otvoritvi shoda podalil besedo kapelanu Volku iz Doline.
Volk je govori v glasnem to : Neka nesreča se nam je pripetila ; ona dva gospoda i2 Ljubljane nista prišla, najbrž sta zamudila vlak, sicer bi bili dobi!i „telegram". Jaz nisem diiises pripravljen na »o or ; govoril bom kar mi šine v glavo. Nadal e omenja raznih večin in celo velikih ljudskih knjižnic v veli kih uHs'ih; nekatere, ki jih je ravno videl, so velike kakor polovica Lic vdove pal 'če v Trstu. Sn knjižnice ki imajo do 2 in pol nrl. zvezkov ! V njih je knjig, kakor sena (klici : Ve<% nego sina). Knjižice so velikega pomena za ljudstvo: so mnogo koristne, včasih pa tudi ja»o škodljive, ker dobivajo se knjižnica s slabimi in pobujšljivimi knjigami. No, kar ie uvodoma rekd, bilo je tudi resnično! O.robe je reial, ta ves »govor" ni imel ne repa ne glave.
l>il;e je govoril neki drogi gospod. Po n egovem govoru smo (sodili, daje bil to neki g. Uenčič. Pobijal je „Edinost", češ, da je hinavska, iažejiva itd., ker v eni in isti iir. častita župniku N. N., da jo aranžiral n'i drugem mestu pa pobi a ia odvrača ljudstvo od „katoliških" društev. l\iporočul ;e neki list, ki da je s.cer nekoliko drag. priporočal je, naj se združijo po 3—4 osebe in naročaju ta Int!
Za tem se je oglasi! Zerbo iz Tjnjana! Po niegovih neslanostih zdi ne, da niso kolesca v redu! Imel je ta človek ba^e porav-Dati nek ra^un pri upravi ..Edinost" in se izrazil k-kor dd so ga hoteli operariti. (Mož hoiel biti naročnik našega iista, a je ob enem zahteval, da bi priobcevali njegove beda itoče. Da smo se ga odkrižali, ko je prišel v naše uredništvo, vrnili dt nar. O p. ure d.)
Govoril je tudi o nekeia vremenu t&ko. da se sploh ni vedelo, kaj noče. Govoril je kakih 10 minut, ko^ečno je zaključil, da so v uredništvu .Edinosti4 razailatili njegovo strne :
Za njim je govoril Mihael Bolčič tijnik nD. p. izb. dr.ft in posedal vse, kar ne je naučil na pamet. Jedra njegov govor ni imel. Končsil je g pobijanjem nekih namišljenih hbe-ralcev in rekel : .Mi gremo v boj za Kristusa in Boga ter svoj narod'.
Zatem je prosil besedo prfdsednika g. Zobca dr. J o s i o M a n d i č, a kapelan bol j unski g. Š one mu ni hotel d c-v o lit i. pf. Mandič je seveda prottstiral.
Pr-dsednik je takoj na to z?-k?juči! shod in g. Sonc je povabil udeležence k koncertu v d»orano g. »Giovanina Kraljica«.
Potem tako slavno obdržavanem shodu zbrali so pe in smo se v gosti!n:škib prostorih g. Irana Kraljiča.
Zdravnik in ranocelnik
Dr. Dinke TecUozif g
specijalist
S ZA OTROŠKE BOLEZNI
v uiici Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV _	(gledal. Fenice)
ter oroiiuira od 2. do 3. ure jiopoludne.
ZKKKKKKKKK
mm STHRA M1RODIL.NICA aa
red. F. Haber succ.
TRST. al. Barriera vecchia štev. 26,
BOGATA ZALOGA barv, povltk, fiepltev, pramsmlj, ke-■iftilk Isdclkov, mlasr. vod, p&rfl-mov, laieihl, Masa« Sle«, elastik«
se^e vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Belimi štv. 13
ter vogal ulica «v, Katarina.
rn aeiesil^^^a^! UMETKU ZOBJE
Jle miilOliafZ	Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez ~ vsake boSečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. j. Čermak « g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev 13. II. nadst.
mehanična deiainica
Trst — ulica del Trionfo 1
izrršnje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovanja.
		Hi iiin ie 11
		fk mm .
Zavarovaln. goveje živfne v £onjerju
— — priredi — —
JAVNO TOMBOLO
dne 23. avgusta 1908 —
t. j v prihodnjo nedeljo v prostorih „Kon-sumnega društvau ob 4. uri pop.
Na obilno uđeleicho uljudno vabi
ODBOR.
s&r

Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
|nad Jadralsko DaxiL">) fprojetnii od lt. •!•> 1. Id od (t. in pol do G. kii po. pop
Direktni dovoz štajerskih kokoši is jajc. Specijaliteta: Graške ?o»!arž2s, Cene dogovorne. — Postrsž&a na dom.
Ulica Campanile št. (5.
Razglas.
B tem se naznanja, da se l>o dne a 1. avgusta ob 10. uri zjutraj prodalo
po javni dražbi 1 vagon lesa (desk)
pri c. kr. državni železnici na lesenem skladišču pod Škednjem. Kupee mora takoj denar v gotovini izplačati.
C. in kr. drž. železnica.
prodajalnica švicarskih ur
JOSIP OPPENHEIM
urar in izdelovatelj ćasomerjev.
TRST CORSO š;ev. 5 — TRST
blizu knjigarne Vrani • Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-—-g stih ur. Stenske ure z modernim zvoniloin. Prstani, uhani, verižice i. t. d.
— — po zmernih cenah. ----.
j Popravljanje se izvršuje po dogovornih i	cenah in z garancijo.
V	V
Dve lepi
še precej mladi črni kobiii iSpestivi-soki. zelo mirni, vajeni, eno- in dvo-prežuo voziti, proda baron DRAGOTIN VRANYCZANY, KARLOVAC (Hrvatsko)


solidno in elegantno
5P3T po zmernih cenah "KJi
Eafaeie Italia
TR8T — Via Malcanton 7
i
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZŠN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. II
Velika izbora belih tu barvanili moških srajc, ovratnikov, zapustnikov. ovratnic. Nov dohod pletenin za poletno sezono.
Prodajo se plodonosna jajca ::
(za podlaganje) velikih kokoši, ukusnega mesa ter dobrih nosilk.
Na razpolago so sledeče pasme:
Plymouth, Roks eueoli, Rrpingston Fulvae, lele Wyan-dottes, jerebičaste, zlatorumene in srebraste. Naslov .pove „liiseratni oddelek Edinosti" pod št. 637.
TOVABNA POHIŠTVA
Aleksand* Levi Min zi
o«pljenj«,
STEKLENIH SIP.
Zaloga žvepla in modre galice.
^CltS """" lB^tdK ^EsđSiB	•
Trajna zaloga pohištva i
ulica della Santta dto</. 14.
Pisarna:
I ulica Lazzaretto vecchlo štev. 3Q.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Zaloge:
Plazza Ros&rlo dtev. *.
Ulica Lazzaretto vocchio diev. 36.
Stran IV
»EDINOST« štev. 228.
V Trstu, dne 1$. avgusta 190*>
Reserviraco so smeli v dvorano L v- in gostilničar ni nikogar hotel postreči dokler niso prišli gg. iz zborovališča. Prišli so z godbo. Takoj se je mnogo naših zamešalo med nje, ker so naši ravno tudi ljudje, enake kože in obrazov.
Ko je prišel g. kapelan Vouk se svojimi liudmi, j9 videl, da so prostori zasedeni in je spoznal, da je med tem milim ljudstvom mr ogo njemn|nemilih obrazov, in izdal je parolo: »Dolinčani, nojdimo drugam, tu ni več prostora in tudi je mnogo nepovabljenih in nam nasprotnih oseb navzočih*'. Seveda so se odzvali polnoštevilno njegovemu pozivu in odšli v Dolino.
Ostalo je še precej ljudstva v teh prostorih. Bilo je vse mirno brez najmanje neprilični osti. Nato sta prišla ponesrečenca iz Ljubljano in jo koj cdkurila s Soncem nekam proč.
Čez nekoliko časa se je povrnil g. Sonc in odvel svojce in sv. Ivnnsko godbo ven. f »stal je en sam njegovih privržencev.
Na to bo obdrzavali v prej navedenih prostorih v kapelaniščr še en shod, na katerem sta govorila tudi ljubljanska ponesrečenca, ki se v naši navzočnosti nista upala niti ust odpreti. Sliši se, da sta imela koraizo obdelovati dr. Mandić-a in učitelja. Seveda, to čisto lahko, ker teh dveh gospodov ni bilo zraven, da bi odgovorila. Tudi njih pevci, ki niso znali niti ust odpreti razun ,V a i in m a 1 o r a', prišli so h korajži in zapeli nekaj pesmi pod vodstvom^ klanskega obč. tajnika in organista Mirka Sonca.
Mi smo vedeli, da čim se prikažemo k njim, utihnejo in zato smo ostali pri ,Griova-ninu(. Razvila se je domača zabava in izustilo se je nekoliko govorov, izmed katerih je bil velepomemben govor dr.a Mandića. Ostali smo tam nekoliko časa in se potem mirno razšli. Ko fao to izvedeli oni drugi, povrnili so se spet k ,Gtiovaninu' kjer so govorili, peli in kričali do 2. ure popolnoči.
Omenjamo še, da so ves čas vsi orožniki, H njih po številu, čuvah z nasajanimi bodali prav po Bavchovem sistemu — ta nesrečni shod, zabavo in če že hočete Že — sv. vero, da je namišljeni liberalci ne odnesejo.
Godba vojne mornarice v Puli dobi v kratkem novo uniformo, ki bo podobna uniformi moštva vojne mornarice.
Tajci v Opatiji. Od 1. septembra 1907 do 11. avgusta 1908 je obiskalo Opatijo — 3 1.139 tujcev. Od 6. do 11. avgusta 1908 je na novo prispelo 1043 osel>. dne 11. avgu tla 1908 je bilo navzočih 3759 oseb.
Neareča nad nesrečo. Iz Podgrada: Kakor da ni še zadosti [uničila našega revnega kmeta letošnja suša — še mu ie ostalo nekaj krompirja na niivi in hvala Bogu, — tudi nekaj sadja na drevju, da bi bil za silo preživel sebe in družino, živino itak kmalu proda, ali pa pobije doma — prišla je v sredo opoludne grozovita nevihta s točo, ki je padala nad pol ure, zdrobila vse poljske pridelke, uničila za več let sadno drevje in irto, a voda je odvzela z njiv rodovitno zemljo in jo znosila v kanale — nasula in razkopala ceste — z eno besedo: uničila vasi Prelože, Pregarje, Huje, Gabrk, Zajelšje in Krjavče.
Toča je na me«tih ležala 20—30 cm. na debelo — debela je bila kakor kurja jajca — in to mora uničiti vse kamor pade; pobila je tudi dosti šip in opeke na strehab.
Prosimo nqjno naše gg. poslance, da poskrbijo za izdatno pomoč in nujni komi si i-ski ogled, ker položaj je v resnici obupen.
Vesti iz Kranjska.
Zveza slovanskega učiteljstva na Avstrijskem je bila ustanovljena v sredo dne
12. t. m. Z vzklikom so bili izvoljeni v odbor: Josip Čerijy, starosta „Zemskega u U rednega spolka učiteljskega'1 v Pragi, za predsednika, Matija Hejnv, t čitelj v Janko-vicih na Moravskem, za tajnika, Stani&lav Nowak, ljudekošolski učitelj v Krakovu, za I. podpredsednika, Mihajlo Sozanjski, učitelj \ J&frfiiiciji Silni pri Drohobiču, za II. pod-preds dnika in Adolf Schuster. učitelj v Bojanovi. za blagajnika. Člani odbora so: En gnlbert (iangl, deželni posianec in urednik ..Učiteljskoga Tovariša** v Idriji, Dragotin Pribil, okrajni šolski nadzornik na otoku Krku, Vjekoslav Marinkovič, profesor v Splitu, B. Herasimovič, učitelj iz Bukovine, V. Bieronski, učitelj iz Galicije in M. &e-baurjeva, učiteljica v Kromerižu.
f Ludo vik Golia. V Novem mestu je umrl v starosti 64 let g. dvorni svetnik Ludovik Golia. Pokojnik je bil veleugleden sodnik, ki je užival splono zaupanje v vseh krogih prebivalstva. Služboval je večinoma po Dolenjskem, najdlje v Novem mestu.
Povodanj na ljubljanskem Barju. Vskd milnega deževja poslednjih dni je ljubljansko Kaije popolnoma preplavljeno ter je uničen Barjanom ves pridelek, kolikor ga je poprejšnja suša še pnstila.
Kopajte vžigalice sv. Cirila ia Jfctoda.
MALI OGLASI
5e računajo po 3 stoi. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina stane 40 _ —_ Plača se takoj.
vBg
itn o inkrat več. 10 stotink A 1
|/rAmA z dekretom je na prodaj ped dobrimi mislila pogoji. Zglasiti ae je BABINI Caffč Moncenisio.	1203
Vsakovrstne vinske
duina 21, Franc B u d a u.
posode se prodajo v ulici Pa-1178
— — /.varan	v nyjem, lep razgled.
SC Greta št. 4.	1216
Urtnoriro Je izvršila slovensko in nem5*ro VI III »lil/Čl ;tilo v Gorici, iSČe mesto v tržaški j okolici a!i v mestu. Sprejme tudi dobro »lovensko j družino kot odgojiteljica ctrok. Ponudbe pod „Vrt* Poste restHiiie. Gorica.	1212
Zaloga vina
istrskega I. vrste po 26 K hkt od 56 litrov, naprej — Kraški teran po dogovoru. — Jože Če bulec v Sežani.	1038
Prnffloifl cp Obleke za moSke in dečke Pia-rruudju OC čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I.	81*2
PpnHo CO krčma (v okolici) /. vrtom, dvora-r rUUd OC nami, kuhinjo, kletjo Odda se dekret K 6.400. Kavarna „Mouceuisio" — Babini.
_1190
zemljišče za zidanje male bise pri sv. Ivanu. Zglasiti se je pri Edinosti.
Drnda cp hiia 'L vrtoin- v Je n* r I UUa OC in žganjarna. katero se tud< proda
s patentom vred. Ponudbe na Frana Co> n!c
Orlek h. št. -JS, pošta Sežana.	<<j66
l/rlnr hnpp	kupiti izvrstno belo in črno vc0 IMIUl IIUI/t/ po zmernih cenah, naj ae o' -se
do gospe Maialan	na OpČinah. Vino je pristao
mače.	116?
_ Kupim_
Qnko 8e	v najem. 12 kron mesečno. Via Uicif»Q prazna. 4 prostori z vrt:čem. daje se v
OUUct delle Poste .št. 10, III. nad.	1211 niOlUtt najem. Earkovlje, Eoved 35.	72
najem.
po uporabi novaga izdelka
DESTRUCTOR
O A q micto da v ""-i61" lt*'H) /rfi'v
Cm**, d yUOia stanovanje, obstoječi sob, kuhinje in vrta. Via Scoglio Vila Kisorta. 11 T'
Tvrdka Ivan Simitz
Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah fblftt in blago */n mo;ke obleke povsem nove. Spe« k> h drobnih predmetov za krojače.	1J4®
Drugi skladiščnik
le vojaščine prosti, ki znajo tudi itaiijannii in * ški pod „Zanesljiv" na upravo ^Kdinosti**.	li'>
v Baaovv-i L** gostilničarji«. ali v najem aii pa od litra Zahteva »e znanjealovi -k in italijanskega in po nr.cznosti tudi nemškega Az-i.. Obrniti se na lastnika.	20*
Gostilna „Pri lipi"
M
?r
Stenic ni več!
odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu
..DESTRUCTOR" deluje takoj- Pokonča jajčka^ vsake golazni in ne dopusti, da se zopet zakotijo. Očisti glavo vsake nesnage. — ..DESTRUCTOR" je za v>ako družino neobhodno potreben. Xe pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijeniČen. — Na tisoče pisem dokazuje njegov« izbornost. — „DESTRUCTOR" zalaga
Oiuseppe Nuzzi & Co. - Cervignano
===== Steklenice po K 4 20, 2 30 in 150. ==
Preprodajalcem popust.	■ —=	Ma prodaj po vseh mrrodiinkah.
Iščejo se povsod zastopniki.
,^Alla Citta di Trieste"
Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono. :
Proda se
.Moncenisio" —
go^tilra s povsem mebliranita novanjem, blizu morja. Kavama Babini.	1191
Volnene obleke	za	moške	od	gld.	6 —	do	28*—
it jt		dečke		T.	5 -	19	15-—
»? iJ	u	otroke		rj	280	19	9' —
Bombaževe „	u	moške	11	11	4-	*9	8 —
J? M	11	dečke	91	ii	3 ~	19	6 —
J> »	99	otroke		ii	140	19	4

Sicadišče pohiŠt. a
VITT0BI0 ¥081LLA
preseljeno iz Lipskega trga 7 v
ulico Sanltš št. 8 vogal ul. Pornoreila
nasproti kavarue Fcdel Triestiro
je bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in ele^v pchibtrarr, CENE ZMERNE.
SPEC1JALITHTE: Obleke črne ehamgarn kakor tudi narodno in inozemsko blago. Izbora vsakovrstnih srajc, hlaC, spodnjih hlač in pletenin za delavce
Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici t največjo natančnostjo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci St. 40 (e* ulica Torrente)	^
na hemerojdah, revmat zmu, protina, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore ____ ozdraviti s pomočjo
Odvarkov (Secotti) Sarsaparilje prendisti t'Z^Ž
« odvarkov za K 1*20 pošlje po poštneiu povzetju
Odlikovana lekarna Prendini passo di fiazza št. Z
Kdor trpi
Kltiia in drobiž treseta (torba)
nadomeščuje slamo za domače živali; ista ne diši, |e higijeniena in izvenredno pivna ; napravi suho steljo ter postane izvrsten gnoj. Drobiž treseta za higijeniene svrhe je še bolj učinkujoč ter se rabi za disinfeeiranje za kirurgiene potrebe, obveze, ohrano mesa in rib, sadja, jajc in za omote pošt. pošiljatev.
Zaloga u Trstu, nI. delle Poste 14 PRJITELLIMETELL
ZALOGA PiVA
STEINFELD
iz tovarni*
Bratov Reining^haus
in ri.'esćani-ke tovarne
„Pilsner ITrqii©llu
v Plznu
v soilćekih kakor tuni v buteljkah.
SaSGiesshabler
yedno sveie kisle vode pri
ANTONiO DEJAK, jusiior
FRST, via degli Artisti št. 9 in n
TELEFON *tev. 505
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
■	in tapetarij ---
PAOLO GASTWIRTH
v ulici Stadion št. 6
z veliko izbero popolnih sob vsakega s«oya in modarne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. - Zadnje novosti te stroke
Zamore si Vžatcdo ogledati, ns Di lil rnin^iB
M***n*nx*nuuu***
Hočete sc preprieeb ^
vVhiltc Trlikfc
« viiove lalarinl
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon »t. 847. - VJa dellft Stazione Štv. 17. - Telefon *t. 7
Filiiaiko v PULI. GORIC!. REKI in GRADEŽU. Prevakanje pohištva na v«e kraj« tu- in inozemstva v saprtib patentnih vozovih za pohištvo, dolgih S do 8 metrov.
: iMi!3fiie trsusetoT, 11 je le-aljsjo n petorujs ii flfentaje Oim sa m pruic./
^prejeeis «e tudi pohištva ia drug« predmete v »hrambe » lastna za te pripravljena suha akladlič«.
p* Edini tržaški savod za ^ „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in KHKANJEVANJE FEEPEO«	-	■ ^
a^* Točna po« tre J bu in nizke cene. m
1® <1«.Ifa	1 l: ui. Post« l»ua
(rogtl TarreBte).	,AUa CivU M Lec-tia •
Velik itbfK- i.rj;oto»ij«aik ebl«k z*	49***
i vio mi tK ctrok« PovrAaiki, ho (m	kti.li.ai >
paiatfttcv. Oblek« sa do» ie a^K« ii* »tvi. ♦.tJvS^. Tiu !«*! i-jai-n.
.ijfl* i. Sv« »1*^.1! tet« :	»
»▼».ia. LfoutTfđLja o* ob!»ke po a%si pe na
»»cii.	ichČB* ic tiqi3U» jr« £:tk-i> «•»-
yao>oooooooooc»cx>oc:
BOGOMIL PII10
bivši uri«» v Sežani
tnik	nov-j
prodajalnico ur
v TRSTU ul. Vincenzo Bellini st IS
t.u^soil mkit *t. AiU'i'i -A
vsakovrMnc veri/it • j u pravih lovisr. ccnai
XXXX3JOOC XX3000CXaX
Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri
LMtn ulMBliU tit:
Gorica, drž. kolod., Solkan
Mizarska zadruga v Solkan 11
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE t SOLKAN,
TRST, via Casenu 4
ZALOGE: REKA. Via Pile 2 SPLIT, ta aovoj obali
Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurtan Žage v Soteski (Boiiinj)
Letna produkcija = K 1,000.000 =