Nov
urbanistični načrt mesta Ljubljane
Zadnji urbanistični načrt na-šega mesta je bil sprejet že leta 1966 in je od ta\rat pa do danes doživel številne spremembe. Zato je čutiti potrebo po novem natrtu, ki naj ne bi obravnaval Ljubljane kot mesta, ločenega od Ijubljanske regije, kot je bil to primer v načrtu iz leta 1966, hkrati pa naj ne bi bil le prikaz bodoče ureditve mestnega pro-slora, temveč tudi pomemben del dolgoročnega plana. pred-vsem pa sestavni del družbene urbanislične politike. Novi urba-nistični načrt naj bi izražal intere-se, usklajene potrebe, želje in možnusti delavcev in občanov vseh Ijubljanskih občin, pa tudi sosednjih.
Vsi trije zbori mestne skupš-čine so na seji 31. marca dali v javno obravnavo delovni osnu-tek urbanističnega načrta Ljub-Ijane. Prek leta naj bi v občinah, mestu, regiji, krajevnih skupno-stih in delovnih organizacijah stekle razprave, v katerih naj bi sodelovali prav vsi, ki jim ni vseeno, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z našim mestotn. Do-brodošle bodo vse pripombe, mnenja, dopolnila, odgovori na še odprta vprašanja, ki bodo obogatila delovni osnutek, pa ne le s strani strokovnjakov, temveč od slehernega našega delovnega človeka in občana. Gre namreč za podružbljanje urbanizma, za uveljavljanje ustavnega načela, da delovni ljudje in občani v svo-jem in družbenem interesu ure-jajo tudi temeljna vprašanja s tega področja.
Naj povemo še nekaj značilno-sti, ki so poudarjene v delovnem osnutku novega urbanističnega načrta: Za razliko od general-nega urbanističnega načrta iz Ieta 1966 bo mesto v njem obravna-vano kot celota, skupaj s pred-mestjem in naravnim zaledjem.
Pozornost je v njem predvsem namenjena ohranjevanju čistih voda, zraka, kmetijskih površin, tudi v ne-posredni bližini samega mesta, go-spodarstvu, skrbi za energijo, jav-nem prometu, zelenim'površinam, smotrnejši gradnji in enakomerni porazdelitvi proizvodnje. Poudar-jeno je sodelovanje z občinami ljub-ljanske regi je in sočasnost razvoja na vseh področjih (ekonomskem. so-cialnem itd).
D. J.