1 Leto XIII. | Štev. 95	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 24. aprila 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1‘— j
Rezultati beneškega sestanka
Izredno slovesen sprejem jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincarja Markoviča v Italiji. Uradno poročilo o razgovorih. Odmevi v tisku. Potovanje v Berlin na sestanek s v. Ribbentropom
BEOGRAD, 24. aprila. SESTANEK ZUNANJEGA MINISTRA DR. CINCAR- je vlak nadaljeval pot čez Postojno v Ju-MARKOVIČA Z ITALIJANSKIM ZUNANJIM MINISTROM GROFOM CIANOM žoslavljo.
V BENETKAH 22. IN 23. T. M. JE BIL POSVEČEN PREDVSEM UTRDITVI	ODMEVI	V	TISKU
MIRU V TEM DELU EVROPE IN ZBLIŽANJU MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO V ENAKEM DUHU NAŠE ZUNANJE POLITIKE. RAZNE KOMBINACIJE, KI SE POJAVLJAJO V TUJEM TISKU, SO ALI PRETIRANE ALI CELO POPOLNOMA IZMIŠLJENE. CILJ ZUNANJE POLITIKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE JE SLEJ KO PREJ. VAROVATI MIR IN VARNOST KRALJEVINE ZA PLODONOSNI RAZVOJ NARODA.
SVEČANOSTI V BENETKAH BENETKE, 24. aprila. Jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, ki se je mudil v soboto in včeraj tu na obisku pri italijanskem zunanjem ministru grofu Galeazzu Cianu, ie bil deležen nenavadno velike pozornosti. Že njegovo potovanje od Postojne do Benetk je bilo nad vse slovesno. Benetke so bile vse okrašene, ponoči pa razsvetljene na slavnostni način in ožarjene z reflektorji. Prvi sestanek med obema zunanjima ministroma je bil v soboto. Zvečer je pa bil slavnostni banket, ki ga je grof Ciano priredi! v počastitev svojega gosta v palači Rezzonico in se ga je udeležilo okoli 80 najuglednejših osebnosti. Po banketu je pa bil velik sprejem. Med gosti so bili visoki predstavniki civilnih in vojaških oblastev, fašistične stianke, beneške elite, zastopniki italijanskega in tujega tiska itd.
VČERAJŠNJI DAN Tudi včerajšnji dan je bil v Benetkah ves v znamenju obiska jugoslovanskega zunanjega ministra. Na Velikem kanalu so se pred Grand hotelom, kjer je jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovlč stanoval s svojim spremstvom za časa obiska, zbirale v gondolah in motornih čolnih velike množice in neprenehoma vzklikale visokemu gostu, kraljevini Jugoslaviji in italijansko-jugo-slovanskemu prijateljstvu. Ob 11. uri dopoldne je bil v veliki dvorani Grand hotela drugi sestanek med obema zunanjima ministroma. Ta sestanek je trajal poldrugo uro. Opoldne je priredila beneška mestna občina na čast jugoslovanskemu ministru banket, na katerem so bili zopet zbrani mnogi beneški odličniki in tuji gosti. Po včerajšnjem sestanku je bilo izdano sledeče uradno poročilo:
URADNO POROČILO V razgovorih, ki sta jih imela dne 22. in 23. aprila 1939 v Benetkah italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano in jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovlč, so bila vsestransko proučena razna vprašanja, ki zanimajo v sedanjem položaju obe sosedni in prijateljski državi In so se pri tem upoštevali tudi zadnji dogodki v Albaniji. Ob tej priliki se je še enkrat potrdila popolna presrčnost, ki vlada v odnošajih med kraljevino Italijo In kraljevino Jugoslavijo po sklenitvi beograjske pogodbe, ki je zavarovala mir na Jadranu, kakor tudi spoštovanje medsebojnih Interesov, ki so konsolidirani In okrepljeni na vseh področjih in v vseh smereh. Oba ministra sta soglašala, da se zaupanja polno sodelovanje, ki obstaja med obema državama In med Jugoslavijo In Nemčijo, v bodoče še bolj poglobi, in to tako na političnem kakor na gospodarskem področju, s ciljem, da se na ta način ohrani mir in zboljšajo pogoji za stabilnost v Podonavju. Kar se tiče odnošajev z Madžarsko, sta oba zunania ministra proučila t>oložai na podlagi nedavnih manifestacij ugotovila z zadovoljstvom, da so »tr-
le pot h koristnemu sporazumevanju med vladama v Beogradu in Budimpešti SLOVO OD BENETK Jugoslovanski zunanji minister se je popoldne poslovil od Benetk. Dr. Cincar-Markovlč je v spremstvu grofa Člana prispel k postaji v motornem čolnu, nato pa odšel skozi špalir posameznih vojaških čet na peron, kjer je tudi stala posebna častna četa. Vojaška godba je zaigrala jugoslovansko državno himno. Oba ministra sta se prijateljsko pogovarjala še do odhoda vlaka in se nato poslovila. Vlak ie odpeljal z beneške postaje ob 15.57. Ob odhodu je godba znova zaigrala jugoslovansko himno. Ob 18.15 je dospel vlak v Trst, kjer so pozdravili ministra vojaški poveljnik, zastopniki civilnih oblastev, konzula Radojevič in Kneževič itd. Nato
BERLIN, 24. aprila. Ponedeljski listi v Budimpešti z zadovoljstvom prinašajo razgovore med zunanjima ministroma Jugoslavije in Italije v Benetkah. Listi pišejo, da bo politika, ki se zdai zavzema za jugovzhodno Evropo, dovedla do sporazuma med Madžarsko in Jugoslavijo. Posebno živahno razpravlja o beneškem sestanku italijanski tisk. »La Voce« meni, da ni daleč čas, ko se bo sklenil italijan-sko-jugoslovanski zavezniški pakt, po katerem bodo odnošaii med obema sosedama postali še bolj prisrčni. Beograjska »Pravda« poroča, da bodo sedanji prijateljski stiki med Italijo in Jugoslavijo po beneškem sestanku še bolj poživljeni.
OBISK CINCARJA-MARKOVIČA V BERLINU
BERLIN, 24. aprila. Jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovlč prispe v Berlin jutri, 25. t. m., In se sestane z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Takoj nato se pričakuje tu obisk madžarskega ministrskega predsednika grofa Teleklja in zunanjega ministra grofa Csak’ ja.
Zapiski
Angleško posojilo Romuniji
GAFENCU V LONDONU. — DVOSTRANSKE OBVEZNOSTI NE BO. — POSOJILO DVEH IN KREDIT DESETIH MILIJONOV FUNTOV ŠTERLINGOV.
LONDON, 24. aprila. Včeraj dopoldne je prispel sem romunski zunanji minister Gafencu in se bo danes sešel z angleškim zunanjim ministrom lordom Hallfaxom. Ob tej priliki bo dokončno določeno, kakšno bo v bodoče romunsko-angleško razmerje v zvezi z nedavnim angleškim zagotovilom Romuniji za njeno varnost in nedotakljivost. Kakor se zdi, med Anglijo in Romunijo ne bo sklenjena zveza, kakor je bila med Anglijo in Poljsko, ker se je
Romunija sama brani. Na vsak način pa bo Anglija priskočila Romuniji na pomoč s krediti za oborožitev. Romunija dobi najprej posojilo 2 milijonov funtov šterlln-gov, pozneje pa najbrže še kredit 10 milijonov funtov. Anglija bo dobavljala Romuniji orožje in municljo, Romunija pa Angliji petrolej in žito. Zadevni podrobni sporazum bo sklenjen v Bukarešti, kamor je odpotovala posebna angleška gospodarska delegacija.
Odločilna seja v Londonu
NA DANAŠNJI SEJI ANGLEŠKE VLADE BO PO SPLOŠNI SODBI SKLENJENA UVEDBA SPLOSNE VOJAŠKE OBVEZNOSTI.
LONDON, 24. aprila. Ves angleški tisk posveča uvodnike razpravljanju o naglem razvoju mednarodnega položaja. Posebno se pa opaža, da se tisk odkrito zavzema za uvedbo splošne vojaške dolžnosti in skuša tako ustvariti podlago za današnje sklepanje vlade v tem vprašanju. »Obser-ver« pravi, da je uvedba splošne vojaške dolžnosti največja nujnost, ako se v resnici želi doseči neko ravnotežje v razvoju bojnih sil v demokratskih in totalitarnih
državah. List pravi, da se mora vlada na današnji seji brezpogojno in dokončno odločiti za ta korak, ako noče vzbuditi proti sebi še večjega odpora, kajti nadaljevanje dosedanje politike bi spravilo v nevarnost tudi sam obstoj vellkobritan-skega imperija. Tudi »Sunday Times« pravijo, da je Chamberlain prisiljen, uvesti vsaj neke vrste splošno obveznost, ker se razvijajo dogodki mnogo bolj naglo, kakor se je pričakovalo.
Sporazum z Rusijo doseien
MOSKVA, 24. aprila. Sovjetski poslanik v Londonu, Majski, bo že v toku današnjega dne zapustil Moskvo in odpotoval na Angleško. Angleško-ru-ska pogajanja so končana. Majski je sprejel angleškega veleposlanika in podal Izjavo o tesnem sodelovanju obeh držav pri zagotovitvi miru.
Henderson zopet v Berlinu
LONDON, 24. aprila. Današnji jutrnjl tisk se Izčrpno bavl z naglim povratkom poslanika Hendersona v Berlin. Povratek je sledil po sporazumnem dogovoru med Chamberlainom In Hallfaxom. »Daily
Maik piše, da bo stopil poslanik Henderson v tesnejše razgovore z Ribbentropom. »Daily Express« meni, da bo Henderson prisostvoval zasedanju nemškega parlamenta v petek, ko bo govoril Hitler in o svojih vtisih takoj poročal v London.
POVELJSTVO AMERIŠKE VOJSKE POJAČAVA PR0TIŠPIJ0NA20
\VASHINGTON, 24. aprila. Višji uradnik vojnega ministrstva je izjavil, da bo vrhovno vojno poveljstvo ameriške vojske pojačalo svojo sekcijo za protišpijonažo in za obveščanje, da bi tako bolje sledilo dogodkom v Evropi in zaščitilo svoje interese.
General Hertzog
V bivši nemški koloniji Juž-nozahodni Afriki, ki je bila po svet. vojni priključena zveznemu dominio-nu Južni Afriki, se je pričela v zadnjem času širiti med nemškimi kolonisti nevarna propaganda. Da se propaganda zatre in prepreči vsako iznenadenje, je južnoafriška vlaida poslala tja del svojih motoriziranih čet in izjavila: »Ker so bile nekatere države v. |-'vropi zasea-.ne zato ter ba<* ir r> znale same napraviti reda v svojih mejali, bomo napravili mi v Južnovzhodni Afriki mir sami.« I)om:nionu J. A. stoji na čelu kot ministrski predsednik zvezne vlade general James Barry Munnik Hertzog. Hertzog, ki je po narodnosti holandski Bur, je bil rojen 3. aprila i. 1866. Študiral je v Amsterdamu, postal odvetnik v Btoemionteinu (J. A.), dalje sodnik in nato častnik v burski vojni, iz katere se je vrnil kot poveljnik divizije. L. 1910. je postal justičiri minister v zvezni vladi J. A. Od 1. 1924. je ministrski predsednik, od 1. 1929. pa tudi zunanji minister. L. 1934. je ustanovil Zedinjeno južnoafriško narodno stranico.
Letos ne bo vo|ne
Povratek angleškega veleposlanika v Berlin smatra agencija Stefani kot zagotovilo, da se namerava Velika Britaniji vrniti k politiki sporazumevanja. Na povratku iz Evrope je ameriški politik Ha-yard izjavil, da ne veruje, da bi letos izbruhnila v Evropi vojna. Italijatisko-francoski spor se bo rešil v medsebojntli pogajanjih. Bivši predsednik USA, Hoover je pfav tako mnenja, da bo napetost v Evropi popustila.
V nekaj vrstah iz Čeike
Po londonskem listu »The Times« poroča zagrebška »Nova Riječ«, da ie bilo na Češkem v zadnjih osmih dneh aretiranih 18.000 ljudi. Razen tega javlja DNB, da je bilo v Pragi aretiranih 12.000 ljudi in da se pripravljata dve koncentracijski taborišči za 80.000 ljudi. Pred Husov spomenik so te dni Pražani položili molče 30.000 šopkov in brez vsakršnih besed tudi molče odšli.
Batkl In os Rlm-Berlln
Znano je, s kakšno krutostjo so bili Baski prisiljeni, da so se morali vdati Francovemu režimu. Predsednik baskijske vlade v Londonu je zdaj objavil sporočilo, da Baski odbijajo vsak pakt, s katerim bi se Franco naslonil na os Rim-Berlin. 84% Baskov priznava vlado v emigraciji in ti odrekajo Francu vsako pravico, da govori v njihovem imenu.
Narodno premoženj* driav
Pojem narodnega premoženja oibsega prirodne sile, vloženi kapital, sadove dela in izdatke posameznih narodov. Skupno vrednost svetovne naTodne hnovine cenijo na 190,000 milijonov funtov Šter-lingov. Tretjina tega, 33% odpade na Zedinjene države, 16% na britski imperij, na Veliko Britanijo samo in Rusijo pa po 8%. Sledi Nemčija s 7%, Francija 6, Kitajska 4, Japonska 3, Holandska, Španija m Italija vsaka po 2%.
Vojna plemeniti ljudi..*
Fašizem gleda na bodočnost in razvoj človeštva predvsem samo s stališča politične stvarnosti in ne veruje v možnost in koristnost večnega miru. Samo vojna vodi ljudske energije do skrajnega nnpo-ra in oplemenjuje one narode, ki imajo smelost, da jo vodijo, pišejo »Nattidni novine* iz Mussoitnijevtsa govora.
Laške pravice v Albaniji
JACOMINI NAMESTNIK ITALIJANSKEGA KRALJA — ITALIJANI BODO ŽE OD DNEVA PRISELITVE V ALBANIJO DELEŽNI ISTIH PRAVIC KAKOR DOMAČINI
Maribor, 24. aprila.
Slovenci si ne moremo točno predstavljati, kako ogromen preobrat predstavlja sedanja angleška akcija v angleški politični zgodovini Anglija se je do svetovne vojne vedno ponašala s svojo »splendlde isolation«, s svojo izločenostjo iz evropskih problemov in težav. Nastopala je pač v evropskih vojnah, toda nikoli je niso vezale z evropskimi silami zavezniške pogodbe. Danes jo vežejo z dvema evropskima velesilama in tremi državami jugovzhodne Evrope pogodbe, v katerih garantira Anglija tem državam svojo pomoč v primeru vojne. Chamberlain — Angleži tehtajo svoje besede in jih ne odevajo s patosom — je zato ob naznanitvi obljube angleške pomoči Poljski upravičeno izjavil v poslanski zbornici: z današnjim dnem se pričenja nova doba v angleški in svetovni politični zgodovini.
Ta preobrat v Angliji ni nenaden, ne slučajen. Preobrat izvira Iz spremenjenega svetovnega gospodarskega in političnega položaja. Narekovali so ga interesi, ki so za Anglijo življenjskega pomena. Blagostanje Anglije temelji na njenem imperiju in svetovni trgovini, varnost Anglije zavisi od ravnotežja v Evropi. Z drugimi besedami — Anglija potrebuje mir, Anglija želi ohraniti svoj imperij in predvsem mora Anglija preprečiti hegemonijo v Evropi. Teh ciljev pa danes Anglija ne more več doseči s starimi metodami. še v preteklem stoletju je Angliji zadostovalo, da je vladala na morju ter od časa do časa posegla na evropski kontinent. Danes to ne zadostuje. O kolonijah ocfloča razmerje sil v Evropi; tako na morju, kakor na kopnem in v zraku, že pred leti je češki polkovnik Moravec zaman opozarjal Anglijo, da je danes moči obvladati kolonije po zračni poti, pri čemer niso potrebne pomorske, temveč letalske baze.
če je hotela torej Anglija doseči cilje svoje zunanje politike, ki so bili, so in ostanejo — mir, ohranitev ravnotežja v Evropi, ohranitev imperija, je morala poiskati nova pota. Morala se je vezati z vsemi državami, v katerih interesu je ohranitev miru in ravnotežja v Evropi; z državami, za katere je ohranitev evropskega ravnotežja pogoj njihove samostojnosti.
Anglija se je lahko v Evropi vezala, je lahko v Evropi ustvarila nov zavezniški' sistem, ker je ravnala v soglasju z Združenimi državami. Razmerje med Anglijo in Združenimi državami se je že od konca preteklega stoletja razvijalo v znaku vedno večjega sodelovanja. To prijateljsko sodelovanje se je po svetovni vojni in še posebno v zadnjih letih stopnjevalo. Stopnjevalo tako daleč, da vodi danes Anglija vse svoje diplomatske, finančne in trgovske akcije v,skladu z Združenimi državami. To razmerje nam pa tudi kaže, kako upravičen je očitek, da skuša Anglija danes uveljavljati v svetu svojo nadvlado. Anglija ni Združenih držav prav nič ovirala ne pri njihovem gospodarskem razvoju, ne pri njihovi gospodarsko politič ni ekspanziji. Po svetovni vojni Anglija niti ni poskušala doseči večje udeležbe v Panamskem prekopu; dopustila je plasiranje ameriških kapitalov v Kanado. In ko se je New York pojavil poleg Londona kot svetovni finančni trg, Anglija temu ni nasprotovala.
To sodelovanje Anglije in Združenih držav je tem laže zato, ker Združene državen nimajo namena, da bi osvajale teritorije in delile svet. Angleško in ameriško javno mnenje družijo danes sličnr, morda celo isti politični nazori, ki žele ohraniti svobodo in mir. Zato je našla angleška iniciativa za stvoritev mirovnega bloka v Združenih državah ne samo prijazen odmev in odobravanje, ampak tudi podporo.
Saj se sklada angleška zamisel mirovnega bloka z zamislijo kolektivne varnosti, kakor jo je Evropi zaman priporočal ameriški predsednik Wilson, kakor sl jo je zamislil ameriški zunanji minister Kel-fog v mirovnem paktu iz 1. 1925, kakor jo je ponovno zahteval Roosevelt. Toda ame riška zamisel miru, miru, ki ga ne sme kršiti nobena država, noben narod, se je omejila na moralno obsodbo napadalca. Angleška zamisel pravi, da obsodba ne zadostuje; da morajo vse države napade- i
TIRANA, 24. aprila. Dosedanji italijanski poslanik v Tirani Jacomini je bil imenovan za zastopnika kralja Viktorja Emanuela v Albaniji. Po imenovanju je bila v Tirani velika parada pred novim namestništvom in poklonitev zastopnikov Albanije. Obenem je bila podpisana med kraljevim namestnikom Jacominijem in predsednikom albanske vlade Verlacijera pogodba, ki se glasi: »Državljani kraljevine Albanije v Italiji in državljani kra-
WASHINGTON, 24. aprila. Senatni odbor USA je odgodil sklepanje o spremembi zakona o nevtralnosti, da počaka na Hitlerjev govor 28. trn. Sicer pa vlada sploh v vsej Ameriki največje zanimanje za uspeh Rooseveltove iniciative. Institut za ameriško javno mnenje, katerega vodi dr. Guhu, je objavil, da je 75% ameriških
ŠANGHAJ, 24. aprila. Vrhovno, poveljstvo japonske vojske poroča, da kitajska ofenziva kljub velikim žrtvam ni uspela. Kitajci so v bojih pred Kantonom uporabili šest divizij, ki pa v štiridnevnih spopadih niso mogle napadati z motoriziranimi oddelki, ker je bil teren zaradi trajnega dežja razmočen. Japonci so vrgli Kitajce v njihove stare postojanke. V srednji Kitajski so Japonci prestregli kitajsko ofenzivo z napadom v smeri proti Nančangu. Na severu so kitajske čete večkrat zasedle Kajfeng, toda Japonci so jih v ljutih bojih na nož znova potisnili
ni državi tudi priskočiti na pomoč. Do-čim je zahtevala Zveza narodov od svojih Članov: ne napadaj, zahteva Anglija od članov mirovnega bloka: ne napadaj, pomagaj napadenemu, sicer boš jutri napaden ti in se boš moral braniti sam.
Angleški mirovni blok je stvarnost. An-
ljevine Italije v Albaniji imajo vse državljanske in politične pravice, enako kakor jih uživajo na svojem domačem narodnem ozemlju.« To izenačenje je velikega pomena, ker dovoljuje, da se smejo Italijani neomejeno naseljevati v Albaniji in imajo že od trenutka priselitve dalje popolnoma iste pravice kakor domači Albanci. S tem je doseženo tisto, čemur se je vlada kralja Zoga vsa leta najbolj upirala.
državljanov za prezidentov predlog mednarodne konference. Vendar se vedno bolj utrjuje prepričanje, da Rooseveltova iniciativa ne bo uresničena, ker jo bo Hitler v svojem govoru odklonil tako v imenu Nemč:je kakor Italije. V tem smislu se izražajo tudi listi v svojih komentarjih razvoja političnega položaja v Evropi.
iz mesta. V vzhodnem šansiju so kitajski prostovoljci s pomočjo divizij redne vojske prekoračili Rumeno reko in dosegli znatne uspehe. Nasprotno vsem tem vestem pa zagotavlja kitajski generalni štab, da so vsi dosedanji spopadi šele uvod v veliko splošno kitajsko ofenzivo.
PEJPIN, 24. aprila. Po vesteh iz Fu-čaua se je bati, da bodo Japonci napadli mesto z morja in se skušali izkrcati. Japonska letala bombardirajo mesto; 60 civilistov je obležalo mrtvih na ulicah. Začasna vlada Se seli v notranjost dežele, v mesto Jemping ob reki Min.
gleška diplomacija ga je ustvarjala in ga ustvarja previdno. Odstraniti mora zapreke, ki bi onemogočile enotno akcijo vsega bloka, one zapreke, ki so onemogočile uveljavljenje francoskega sistema.
I. F. (Pariz).
Domaii zaotski
V dveh, treh dneh nadaljevanje
Po tretjem sestanku med ministrskim predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom je bil včeraj dopoldne izdan naslednji komunike: »Predsednik kr. vlade Dra-giša Cvetkovič se je dopoldne ponovno sestal z dr. Mačkom, predsednikom HSS. Sklenjeno je bilo, da se razgovori nadaljujejo po dveh, treh dneh.«
Za ustanovitev velike slovenske stranke
Na poziv slovenskih akademikov je imel prejšnji torek znani hrvatski gospodarstvenik dr. Rudolf Bičanič javno predavanje v Ljubljani. Kakor poroča »Hrvat ski dnevnik«, je bila dvorana že davno prej zasedena. Dr. Bičanič je pojasnil vse okolnosti, ki so vzrok, da hrvatski narod v državi tako rekoč životari. Poudaril je potrebo, da se v Sloveniji organizira stranka, sHčna HSS, ki bi sodelovala pri rešavanju državnega vprašanja. Po predavanju je bila živahna razprava, med katero so bila stavljena mnoga vprašanja, na katera pa g. Bičanič ni mogel dati odgovora. Predavanje je napravilo v Ljubljani zelo dober vtis in se o njem mnogo komentira.
Krepka beseda naših učiteljev
Učiteljsko društvo za okraj Maribor desni breg je na zborovanju v Narodnem domu sprejelo naslednjo resolucijo: »Z ozirom na izredne prilike je potrebno, da se strne ves narod v obrambi svoje bitnosti m neodvisnosti. Pričakujemo, da v teh časih vsa naša notranja trenja prenehajo ter se vsi postavimo kakor en mož v službo neomajne zvestobe do domovine. Ljudstvo naj se dvigne iz nepotrebnega malodušja. Složen in vzajemen nastop učiteljstva bo prav tako blagodejno vplival na našo skupno misel, kakor je bil pozdravljen sporazumen in enoten nastop akademske mladine. V teh težkih dneh apeliramo na vse odgovorne činifelje, da delajo z vsemi močmi na tem, da se notranje okrepimo v prid naše skupne domovine.
Balkan balkanskim narodom!
Med Črnim morjem, Jadranom, Pintom in Dravo leže balkanske države, priče krvavih borb in straže velike kulture. Ni prvič, da se Evropci zavzemajo za Balkanski polotok s ciljem, da ga os voj e in izkoristijo njegovo bogastvo. Večkrat so že uspeli samo zato, ker so bili bal-banski narodi nesložni. Tudi danes so balkanske države središče evropskega zanimanja. Narodi Balkana so zdaj postavljeni pred izpit. Ali se bodo spet ponovile stare pogreške? se vprašuje sofijski list »Utro«. Balkanski narodi imajo pravico, da se svobodno izživljajo in da sami med seboj pravično razdele dobrine svojih zemelj. Le tako je mogoče preprečiti vsakršno izkoriščanje od zunaj. Mi, Bolgari, smo prvi, ki terjamo, da se geslo »Balkan balkanskim narodom« spoštuje.
Nemci v Jugoslaviji nazadujejo
Dr. Fink, notranji minister Rajha, je navedel nedavno število naših narodnih manjšin v Nemčiji, ki je znatno nižje od pravega stanja, posebno na Koroškem. Za Jugoslavijo trdi, da biva v njej 700.000 Nemcev. Novosadski »Dan« navaja zdaj točne številke naših Nemcev po ljudskem štetju 1. 1931. Tedaj so našteli v Jugoslaviji 499.969 prebivalcev nemške narodnosti, od teli je treba odšteti 17.614 tujih državljanov Nemcev in 10.026 Židov nemškega jezika. Ostane tedaj 472 tisoč 329 Nemcev, ki so 1. 1931. bivali na ozemlju Jugoslavije. Štetje 1. 1941. bo pokazalo, da so Nemci mnogokje znatno nazadovali, saj so strokovnjaki švabsko-nemških društev v Vojvodini in Sremu sami ugotovili, kako v nekaterih vaseh Nemci naglo nazadujejo. Na 55.890 pripadnikov reformatske cerkve v Jugoslaviji se je 1. 1936. rodilo 883 otrok, torej na vsakega 63 Nemca eno dete, umrlo jih je pa 893! Prirastek Nemcev v Jugoslaviji je znašal 1. 1919—1923 še 11.14 na 1000 ljudi, 1. 1934 komaj še 3.71!
Amerika čaka na odgovor
SKLEP O ZAKONU O NEVTRALNOSTI BO SPREJET ŠELE PO HITLERJEVEM ODGOVORU ROOSEVELTU. JAVNO MNENJE ZA PREZIDENTOM
Iz bojev na Kitajskem
JAPONCI ZATRJUJEJO, DA SO 2E ZLOMILI KITAJSKO OFENZIVO, KITAJCI PA PRAVIJO, DA SE BO V GLAVNEM ŠELE ZAČELA.
Odgovor na nemško vprašanje
LONDON, 24. aprila. Na nemško vprašalno polo državam, ki jih omenja Rooseveltova poslanica, ali so bile o njej prej obveščene in ali se res čutijo ogrožene, je odgovorila že večina vlad. Vsi odgovori soglašajo, v tem, da vlade o Rooseveltovi nameri niso bile vnaprej obveščene, glede vprašanja, ali se čutijo ogrožene ali ne, so pa odgovori različni. Švica pravi na pr.: »Vlada zaupa v spoštovanje po lastni oboroženi sili varovane nevtralnosti Švice, kakor je bila zagotovljena tako s strani Nemčije kakor ostalih sosed.« Holandca je pa odgovorila, da za enkart še ni ogrožena, da pa za bodočnost takih zagotovil ni.
'Bolgarsko-nemške manifestacije
SOFIJA, 24. aprila. Tu je prišlo včeraj do nemško-bolgarskih prijateljskih manifestacij, ki so napravile globok vtis. Nemško-bolgarska liga je predvajala pet nemških kulturnih filmov, ki so jih sprejeli gledalci z velikim aplavzom.. Filmskih predstav so se udeležili med drugimi odličniki tudi ministrski predsednik ter vojni in prosvetni minister. V nagovorih pred predstavo se je naglašalo nemško-bol-garsko prijateljsko sodelovanje.
Ro^sevolt ušel nesrečij
WASHINGTON, 24. aprila. Na po-vratku s privatnega potovanja po Virginiji, kjer je bil na obisku pri svo*-jem sinu, je Roosevelt le po naključju ušel težki nasreči. Na razpotju v predmestju Washingtona se je avtomobil, v katerem je sedel prezident USA, v zadnjem trenutku ustavil pred drugim avtom, ki mu je pridrvel nar
sproti. Neznani avtomobil je kljub pozivom agentov, ki so spremljali Roosevelta, naglo odbrzel dalje.
ZOPET KOLONIJE.
BERLIN, 24. aprila. Zveza za kolonije je imela včeraj sejo, na kateri je Konrad Henlein poudaril, da ostaja Nemčija kot edina velesila Evrope brez kolonij. Država bo storila vse, da bo svoj cilj v tem pogledu čimprej dosegla.
JAPONSKA POSVETOVANJA
TOKIO, 24. aprila. Na izredni konferenci kabineta so včeraj razpravljali o stališču Japonske do napetega položaja v Evropi. Pred zasedanjem je imel vojni minister daljši razgovor z ministrskim predsednikom. Po konferenci je sprejel predsednik vlade šefa generalnega štaba, ki mu je podal izčrpno poročilo o trenutnem stanju mednarodne krize v Evropi.
VRNITEV SLOVAŠKE DELEGACIJE.
BRATISLAVA, 24. aprila. Slovaška delegacija, ki se je vrnila s proslav Hitlerjevega rojstnega dne, je bila od podpredsednika vlade, dr. Tuke, svečano sprejeta. Dejal ji je, da se je prvič primerilo, da je nastopila Slovaška kot samostojna država v tujini.
Borza. G ur ih, 24. aprila. Devize: Beograd 10, Pariz 11,803/*, London 20,863/4, Milan 23,45, Newyork 4457«, Berlin 178,75, Sofija 5,40, Budimpešta 87, Bukarešta 3,25.
Vremenska napoved. Spremenljivo, mestoma deževno, podnevi hladno, ro-noči nekoliko topleje kot v nedeljo. Za-padni vetrovi. Najvišja temperatura je bila v soboto 24.4° C, v nedeljo je bila najnižja 32° C, opoldne 8.1° C, najvišja pa 10.4° C. Danes je bila najnižja temperatura 4.9° C, opoldne pa 13.4° C. Padavin je bilo včeraj 2.1 mm.
Movfee
? lori za pravice slovenskega podeželja
Veiiko zborovanje „Kmetske prosvete" ob številni udeležbi podeželskih kulturnih delavcev — Kmetske možje in fantje zahtevajo, da se umaknejo iz javnega življenja vsi tisti, ki jim je bito in jim je še danes kmetsko ljudstvo samo predmet izkoriščanja
Celje, 24. aprila.
Vcčraj je bilo v Celju pomembno zborovanje vidnih predstavnikov našega podeželja iz vseh občin celjskega okraja. Zahteve, ki jih ima do sedaj zapuščeno in zapostavljeno slovensko podeželsko ljudstvo,, so. prišle do posebnega izraza. V svojih poročilih so govorniki razgalili resnično stanje naše vasi in poudarili zahteve, ki jih do sedaj tiho, a vendar odločno gojijo tisti, ki so že leta in leta oo-tisnjeni ob stran in v molčečnost.
Značilno sliko je nudilo zborovanje: videli smo naše stare preizkušene može-gospodarje, ki si že desetletja prizadevajo v javnem življenju za zboljšanje položaja in upoštevanja našega delovnega, l.iudstva. Ob njihovi strani so se odločno postavili tisti fantje, ki razumejo položaj. pomen organizacije in slogo slovenskega kmetskega ljudstva. Lahko rečemo,. da bo novo kmetsko gibanje zajelo vse naše zdrave ljudi in za vedno onemogočilo zlorabljanje tistih, ki jim je bilo do sedaj kmetsko ljudstvo samo predmet izkoriščanja.
Zborovanje je vodil podpredsednik -Kmetske prosvete« g. Ivan Kronpv* še k. ki je prisrčno pozdravil številno množico zastopnikov iz vseh krajev celjskega okraja, utemeljil je važnost današnjega zborovanja, ki predstavlja začetek živahnega delovanja in priprav za oo-spešeno akcijo kmetskega gibanja. Za tern je podal, zgodovinski razvoj vseh dogodkov in naglasil važnost pripravljenosti vsega kmetskega ljudstva, ki se bo po svojih zastopniki'h pripravilo za dokončno uveljavljenje vseh zahtev kmetskega gibanja, ki bo odrešilne važnosti za naše ljudstvo. Izčrpnim izvajanjem govornika je. sledilo navdušeno odobravanje
Nato je spregovoril g. Aleksander Turnšek, ki je podal v izčrpnem poročilu priprave j.a organizacijo »Kmetske prosvete« in sicer iz vseh občin celjskega, okra ja. Navedel je želje in zahteve
našega ljudstva iz posameznih občin, ki odločno zahtevajo upostavitev svobodnega organiziranja.
G. Ludvik Košut n ik iz Dramelj je obravnaval razmere, ki se iz dneva v dan dogajajo v življenju našega ljudstva. Zlasti je naglašal potrebo narodne zavesti in slogo, ki naj se zrcali v odločnem odporu proti vsemu, kar bi nam škodovalo.
G. Jernej S t a n t e je poročal o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na Slovenijo 111 Jugoslavijo in se posebej dotaknil sporazuma ter enotnega nastopa vseh skupin, ki imajo slične interese z ozirom na potrebe ljudstva, Kakor ga ima Kmetska prosveta. Iz množice zborovalcev je nastal krepak aplavz za veliko in močno Jugoslavijo.
V debati so se priglasili k besedi še: Leopold Bačnik, Andrej Jeseuek, Anton
Belak, Ivan Ocvirk, Jakob Deželak, Martin Dobrotinšek, Ferdinand Zagode, Florijan Arnsek, Štefan Rojnik, Franc Obad in drugi.
Nato se je prešlo na vo-litev okrajnega odbora Kmetske prosvete in so bili z velikim navdušenjem in v soglasnosti izvoljeni najdejavnejši možje in fantje, v katere imamo zaupanje in zanesljivo garancijo.za čim intenzivnejše delovanje.
Pri izvolitvi odbora je bila od mnogih predstavnikov občin celjskega okraja izražena želja, da bi se pričela zborovanja v posameznih občinah, kjer bi se ljudstvo seznanilo s programom kmetskega gibanja. Ob zaključku so mnogoštevilni zastopniki in pristaši kmetskega gibanja v velikem zadovoljstvu vzeli na znanje vsa poročila in se izrekli za čim agilnejše delovanje Kmetske prosvete«. at.
Od 1 maja dalje bodo ..Večernikovf naročniki za din
10.000'-
ZAVAROVANI
za primer smrtne nezgode.
Kaj ie storiti v primeru nezgode, oodrobnoiti slede izplačila odškodnine po zavarovalnici in druga pojasnila bomo objavili v sobotno-nedeliski številki ..Veternika'*
Smrten padec s kozolca
Z RAZBITO LOBANJO IN TEŽKIMI POŠKODBAMI PODLEGEL V BOLNIŠNICI
Danes zgodaj zjutraj je neznani voznik pripeljal v celjsko bolnišnico 51-letnega brezposelnega Avgusta Žerjava iz Slivnice pri Celju. Žerjav je imel razbito lobanjo, zelo hude poškodbe po celem obrazu ter težje notranje poškodbe. Žerjav je bil v nezavesti ter je bila takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna, kajti po-
škodovanec je takoj po prevozu umrl.
Voznik, ki je pripeljal poškodovanca v bolnišnico, je pripovedoval bolniškemu osebju, da je Žerjav padel z nekega kozolca ter se pri tem tako hudo poškodoval. Za zadevo se zanima oeljska policija, ki bo skušala stvar pojasniti.
Drzen vlom
KER NISO NAŠLI DENARJA, SO
Okoli druge ure ponoči so vdrli neznani storilci iz dvoriščne strani v znano Vodenikovo restavracijo v Petrovčah. S koli so razprli železne križe na oknih in se splazili v posebno sobo. Od tam so vdrli vlomilci v gostilniško sobo. tejer sc nahaja trafika, ter odnesli za okoli 600 din cigaret in tobačnih i-zdel-
v Petrovčah
SE POŠTENO NAJEDLI IN NAPILI
kov. Stikali so tudi za denarjem, ki ga je pa gostilničar zvečer že odnesel. Nadalje so dreni vlomilci odpeljali iz veže slkoraj novo kok). Vlomilci so imeli v gostilni prave orgije, saj so sprli precej likerja in žganja ter pojedli nekaj pripravljenih jestvin. Škoda je precejšnja ter vodi orožrrištvo piskavo.
o Za nov učni načrt ljudskih šol. Te
dni se sestane v Beogradu komisija za nove načrte ljudskih šol. V komisiji bosta sodelovala iz Slovenije tudi gg. proi. Gustav šilih iz Maribora in pedagoški pisatelj dipl. šolski nadz. Ernest Vrane iz Studencev pri Mariboru.
o. Iz slovenjegraške bolnišnice je imenovan zn zdravnika združene zdravstvene občine v Bohinjsko Bistrico banovinski uradniški pripravnik dr. Vladimir Wolr.
o. Tatvina v Selnici ob Dravi. Iz spalnice gostilničarja Hernaha je odnesel znani tat V. Medved iz Šoštanja za 1300 din zlatnine. Možakarja, ki je po tatvini pobrisal iz Selnice, pa so dohiteli orožniki v bližini Marenberga ter mu odvzeli ves plen.
Celje
c. Nove naročnike sprejema uprava »Veternika« v Celju. Prešernova 3 11. (hiša nianutfakturisln gosp. Kolbe/na). Vsak „Večemikov“ naročnik bo od J. mu ja zavarovali za primer smrtne nesreče za 10.008 dinarjev, Naročnlua najboljšega nepristranskemu slovenskega dnevnika je samo M dinarjev pri prejemu po po&ti. in lf» din pri dostavi na dom. „Večernikova“ podružnica v Celju sprejema tudi male in velike oglase ler dopise.
c. Prijava posevkov. Banska uprava opozarja kmetovalce, ki nameravajo prijaviti posevke žit in krompirja za priznanje Osrednji komisiji za seme-nogojstvo, da io store najkasneje do 20. maja. Priznani bodo samo dobri
in sortno čisti posevki rži, pšenice, ječmena in ovsa ter nasadi krompirja (oneidovec, kresni k, rani in pom j rožnik, jubel itd.), posevki žit domačih sort, posebno rži in ovsa. Pojasnila daje celjsko mestno poglavarstvo.
c. Plemenski sejem bikcev. Dne 5. maja bo v Sv. Juriju ob j, ž. plemenski sejem bikcev sivopšenične pasme (pomurske).
c. Preprečena požarna nevarnost. V
soboto so bili v prvih popoldanskih urah celjski gasilci klicani v Bukov-žlak, kjer je gorela suha trava na. nekem velikem travniku. Gasilci so preprečili, da bi se vžgal bližnji gozd.
c. Lep uspeli APZ v Celju. V soboto zvečer je bil v Unionu zelo dobro obiskan koncert Akademskega pevskega zbora, ki je doživel s svojo pesmijo pravi triumf. Poslušalci, med katerimi smo opazili tudi mnogo celjskih odličnikov, so bili s pestrim sporedom nadvse zadovoljni.
c. Uspela akademija v gledališču. Včeraj popoldne je bila v celjskem gledališču akademija podmladka Jadranske straže meščanske šole. Zelo je ugajala uprizoritev simbolične pes nitve Anice Cemejeve ,,Pravljica o morju“. Uspele so tudi pevske točke. Največ zaslug za krasno uspelo akademijo imata poleg drugih g. Tomažič in ga Vera Bolharjeva.
c. Izpopolnitev kanalizacije pri Skalni kleti. Na zadnji seji mestnega sveta v Celju je bilo sklenjeno, da se izpopolni kanalizacija pri Skalni kleti, Dela se oddajo najnižjemu ponudniku g. Maksu Lcpičniku.
c. Cesto na grad bodo razsvetlili. Kakor je videti, je prošnja Društva hišnih posestnikov v Celju za boljšo razsvetlitev Ceste na grad zalegla. Celjski mestni svet je namreč sklenil, da sc na lej cesti namestita dve ulični sv-eliliU.
c. Celje je ob koristno napravo.
Znano je. da celjski trg pogreša sladkovodne ribe, ki bi bile lahko važna ljudska prehrana. Zato je Ribarsko društvo v Celju nameravalo v Gosposki ulici zgraditi velik akvarij, kamor bi šlo 1000 litrov vode. V tem akvariju bi Ribarsko društvo imelo vse vrste plemenitih sladkovodnih rib, ki bi jih Celjani lahko zelo poceni kupovali. Ribarsko društvo je nnprosilo mestno občino za brezplačno uporabo vode, kar pa je mestni svet odklonil. Tako so Celjani ob zelo koristno napravo.
Ptuj
p. Stavbinski delavci, ki so včeraj zborovali, so naglašali, da so krivične določbe o razdeljevanju brezposelnih podpor, po katerih imajo sezonski delavci pravico do podpore le za časa brezposelnosti v sezoni. V tem smislu je bila tudi soglasno sprejeta resolucija. Resolucija o svobodnih samoupravah pri Delavski zbornici, pri Borzi dela, OUZD pa ni mogla biti sprejeta iz izven ležečih vzrokov.
p. Blagodejen dež, ki je pričel danes pršiti, jc zelo razveselil našega kmeta. V strahu pa si je radi pozebe, ki bi najhuje prizadela cvetoče, snežnobele griče S-lov. goric in Haloške gorice, kjer je mladic pognalo že do 10 cm.
p. Kk>iute in dežniki. Sinoči ob 6. uri je nastal pred magistratom hrup in truič, ki ga je zagnala vročekrvna mladina radi irckili kosov obleke. Padalc so klofute. Tudi dežniki so stopili v akcijo. C»\o strel je padel. O-hladHi so jtti varnostni organi.
p. Jz bolnišnice. Sem so prepeliah Kel-ca Franca, dninarja iz Gradišča pri Sv. Barbari v Halozah. Zlomil si je pri etetu nogo. Lešnik Jurij, pos. h SipuMje, je padel z drevesa m se hudo poškodoval po celem telesu.
p. Nocoj priredi Pomdadek JS ptujske gimnazije v Mestnem gledaHSču akademijo.
p. V Ljudskem vseučilišču predava jutri dr. Kyovsky Rudolf, sodnik iz Norega mesta, o kočevskem ozemlju.
p. Stojnice postavljajo. Že sinoči 5« je poživilo mesto 'n mrtviia. Prihajali so kramarji in si postavljali stojnice. Kakor se čuje, bo totat Krekova ulica prehodnega kot drugače, ko so bile stojnice postavljene z obeh strani. Tokrat bodo samo z ene.
Maribor
11 »Y 1	•	_____ I l-l»v*_____________________________ 1_____•_
M.	*	w	m	m	*
Pomembno zborovanje Umetniškega kluba - Priprave za gradnjo novega gledališča
Včeraj dopoldne je bil v lovski sobi pri '»Orlu« 4. občni zbor Umetniškega kluba. Zborovanja se je udeležilo 23 članov; otvoril in vodil ga je predsednik UK g. dr. Makso Žnuderl. Pozdravil je g. dr. Strmška iz Celja kot zastopnika Celjskega kulturnega tedna, g. Kozarja iz Trbovelj in g. Antona Ingoliča iz Ptuja. Poudaril je veliko nalogo, ki jo izpolnjuje klub s tem, da seznanja javnost z umetnostjo in da daje umetnikom pobud za delo. UK je priredil v preteklem letu literarne večere (v Slo-venjgradcu, Rogaški Slatini in Mariboru), predavanje dr. Kozine, priredil reprezentativno razstavo slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru in II. Umetnostni teden, izdajal je pod svojim okriljem revijo »Obzorja« ter osnoval posebni pripravljalni odbor za novo mariborsko gledališče, ki ga sestavljajo gg. uprav nilk dr. Brenčič, dr. Kralj, R. Rehar, K. Jinak, dr. M. Žnuderl, dr. Dornik in gdč. Cerinškova kot tajnica. Društvo je nadalje sodelovalo pri izbiri osnutkov za kraljev spomenik, otvorilo razstavo umetnikov Černigoj-Cara, pozdravilo ljubljansko gledališče ob priliki gostovanja, g. Vala Bratina ob priliki njegove 25-letni-ce v mariborskem gledališču, se udeležilo Miheličeve razstave itd. Društvo ima vsega 49 članov. Po poročilih funkcionarjev so sledile volitve, na katerem sta bila ponovno izvoljena za predsednika g. dr. Žnuderl in za podpredsednika g. Golouh; ostali odbor tvorijo gg. dr. Dornik (tajnik), prof. Kos (blagajnik), dr. Trstenjak, Rehar, Bajde, Žilih, Jirak, Skrbinšek, dr. Klasinc, Ingolič (za Ptuj),
Strmšek (za Celje), dr. Kralj in Žitnik (zadnja nadzorni odbor).
Na zborovanju so govorili dr. Strmšek za podružnico UK v Celju, Kajč za Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani ter je poročal upravnik dr. Brenčič o delu odbora za novo gledališče. Odbor je že proučil podrobne načrte več modernih gledaliških stavb ter prišel do zaključka, da bi stala nova gledališka zgradba v Mariboru do 12 milijonov din (4 milijoni za zgradbo, 2 milijona za oder, 2 milijona za električno napeljavo in centralno kurjavo in 2 milijona za ostale izdatke). Zgradbo bo morala financirati de-
loma država, banovina in občina. Kakor so dobila ostala gledališča (sarajevsko in zagrebško) milijonske kredite, tako bi ga naj dobilo tudi novo mariborsko gledališko poslopje in sicer od Hipotekarne banke, največ na račun gledališkega dinarja, ki znese letno četrt milijona din. Na koncu je upravnik predlagal ustanovitev posebnega podpornega društva za gradnjo novega gledališkega poslopja. Vsekakor je zadeva že tako daleč, da bo treba začeti misliti že v bližnji dobi na gradnjo novega in modernega gledališkega poslopja.
Upokojenci so se pobotali
MARIBOR V 1. DRAG. RAZRED, ODPRAVA KULUKA, VPRAŽANJE STARO-UPOKOJENCEV	'
kov je bilo prebrano pismo podpolk. g. Cvirna, ki umika predlog za združitev društva z banovinskim društvom, to pa
Včeraj dopoldne je bil v polni mali dvorani Narodnega doma občni zbor Društva jugoslovanskih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru. Konstituiral je zbor preds. g. dr. Kron vogel, predsedniško poročilo pa je podal pod-preds. g. Vrbnjak. Članov ima društvo 1882, iz članarine po 1 dinar je društvo razdelilo za 20.000 din podpor. Posmrt-ninski sklad ima 864 članov, posmrtnin je bilo izplačanih za 60.000 din. Društvo se bori za vse drobne zahteve upokojencev, predvsem pa za to, da se naše mesto prestavi v 1. draginjski razred, da se odpravi kuluk upokojencem, ki ga plačujejo le še v Sloveniji, da se pravično uredi vprašanje staroupokojencev. Po po-dr. ročilih ostalih odbornikov in poverjeni-
radi težkega položaja, v katerem živimo, ki ne sme dopuščati, da spravljamo zdaj na dnevni red zadeve, ki nas razdvajajo. Toplo je bila sprejeta izjava g. dr. Klajnška, da iz istega razloga opozicija ne bo postavila svoje liste, ker ni čas za štetje odstotkov. Apeliral je na predsednika, naj onemogoči vsaka osebna obračunavanja in spravljanje starih sporov na dan. — V novi odbor so bili izvoljeni gg. za preds. dr. Kronvogel, podpreds. Vrbnjak in dr. Žmavc, za odbornike dr. Hinter-lechner, Jarc, A. Korošec, Kouidelka, Leskovšek i. dr.
V obupu skočil v Dravo
NEZNANI SAMOMORILEC SE JE Z
Čevljarski mojster Franc Mihelak, stanujoč Ob bregu 27, je prijavil na policiji, da je videl v soboto zvečer, kako se je okoli pol enajste ure pognal neki moški raz dravske brvi v reko. Mihelak je slonel na oknu in že dalje časa opazoval neznanega moškega, kako je razburjeno hodil sem in tja po brvi. Znenada pa, ko ni bilo nikogar na brvi, je moški slekel suknjič, ga vrgel v reko in se zatem sam povzpel na ograjo ter se pognal v deroče valove. Mihelak je še slišal grgranje vode, nato pa je kmalu vse potihnilo. Pomoč bi bila brezuspešna, ker se je sa-
DRAVSKE BRVI POGNAL V VALOVE
momoriiec samo enkrat pojavil na površju, na kar je izginil v vodi. Identiteta obupanca še ni ugotovljena.
Vlom v avto
Trgovski potnik V a c a c iz Zagreba je pustil na nekem dvorišču v Gosposvetski uliici svoj potniški avto z raznimi vzorci. Priliko, ko je bil odsoten, so izrabili neki vlomilci, ki so vdrli v avto ter odnesli iz njega za okoli 8000 dm vrednosti različnega kramarskega in manu-faktumega blaga.
Grozna najdba malega pastirčka
Pastirček posestnika Frelinca iz Svečine je pri iskanju živinčeta v gozdu ua-le-tel na pod drevesom sedečega moškega. Vprašal ga je, če je videl kje njegovo kravo, ali neznanec se ni ganil. Ko pa je pristopil bliže, je začutil strahovit smrad. Pod drevosom je sedel že davno umrli
moški. Pastirček je obvestil gospodarja, ta pa oblastva, ki so ugotovila, da si je neznani moški, katerega identiteta še ni ugotovljena, zarezal z nožem, ki so ga našli ob njem, vrat ter izkrvavel. Okoli 50 let stari mrtvec je oblečen v boljšo meščansko obleko.
Bsirno zborovanje Kreditne zadruge železničarjev
Tudi letošnji občni zbor Kreditne zadruge uslužbencev drž. žel. v Mariboru je bil enako viharen kakor prejšnje leto. Glavna borba se vodi med R. Tumpejem in njegovo opozicijo; zadnja je očitala funkcionarjem zadruge prevelike plače in nagrade. Ker se je na zborovanju znova pojavil Tumpej, čeprav je bil že upokojen, je večina zborovalcev zapustila dvorano. Lani je izstopilo zaradi teh razprtij iz zadruge 157 članov s 347 deleži.
DALMATINKE V MARIBORU
Prejšnji teden so se tri dni mudile v Mariboru gojenke šibeniške Strokovne šole za ročna dela pod vodstvom svoje strokovne učiteljice. Gojenke so si ogledale mariborske tovarne in zlasti tekstilna podjetja. Bile so tudi v Rušah. Mestni turistični urad in Putnik sta jim nudila potrebna navodila in nasvete.
Požar v betaavskem gozdu
V betnavskem gozdu je izbruhnil požar, ki je zajel kakih 200 kv. metrov mladega borovega gozda. K sreči pa so se
nahajali v gozdu studenški orožniki, ki so poskrbeli, da se je požar omejil. Obenem so orožniki ob priliki požara aretirali 36-letnega Ivapa Skuhala s Pobrežja pri Mariboru, ki je priznal, da je ogenj namenoma podtaknil.- Podoben požar je izbruhnil v betnavskem gozdu že nrej-šnji petek. Vendar tega Skuhala zanikuje.
Pritožbe iz Melja
Stanovalci v Melju se pritožujejo, da občina za njihov okraj premalo skrbi. Ko otroci zjutraj odhajajo v šolo, se pometajo ceste in je ves šolski pouk o higieni zaman. Posebno se pritožujejo stanovalci v Einspielerjeve ulici, ki je vsa razkopana in je ponekod po več prstov visoko prahu, ki ga veter nosi v stanovanja. Prali pa prihaja še iz stavbe nove carinarnice. Pred starim skladiščem carinarnice leže kupi smeti, čeprav je predpis, da morajo biti smetišča zadelana.
m. Prijet tihotapec. Na Teznem so orožniki zajeli znanega tihotapca 51-let-nga Antona Rižnarja. Pri tihotapcu so našli večjo količino tihotapskega blaga in 5 tisočakov gotovine.
m. Inž. Kukovec odhaja. Premeščen je od tehničnega oddelka pri okrajnem načelstvu Maribor levi breg v Novo mesto znani mariborski kulturni delavec in predsednik Ljudske univerze inž. J. Kukovec.
m. Umrl Je v Mariboru g. Franc Pregl, obratovodja v tovarni vijakov Splošne stavbene družbe d. d. N. p. v m.!
m Veriga je udarila po levem očesu in razbila kost nad njim v tovarni Hutter delavcu Mesariču Ivanu.
m Vlom in tatvina v Koroščevi ulici. Neznan vlomilec je vdrl v predipoldan-skiih urah v stanovanje Josipine Flakuso-ve in ji odnesel vso zlatnino in srebrnino in nekaj gotovine. Za drznim vlomli-cem, ki je napravil Flakusovi več tisoč dinarjev škode, manjka vsaka sled.
m Cela družina v bolnišnici. 7 članov iste družine iz Jarenine si je nalezlo srab in se. vsi zdravijo v bolnišnici.
m. Poročili so se v Mariboru: Dobnik Franc, mesarski pomočnik in Marija Hladnik; Majnik Ferdinand, krojač in Fišer Štefanija, hči mizarja, Prečna 4; Arih Andrej, ključavničar in Stumperger Marija, delavka, Meljska 42; Laharnar Gustav, rudniški nameščenec in Rokavec Jožefa, trgovska sotrudnica, iz Laškega; Slanič Janez, progovni delavec in Šlaf Marija, služkinja, Dolnja Počehova 10; Marguč Edvard, davčni uradnik in Skor-čič Margareta, zasebnica, iz Ormoža; Novšak Rudolf, uradnik drž. žel., Studenci in Jereb Emilija, uradnica drž. žel., Puškinova 9; Sinkovič Ivan, tovarniški delavec, Jezdarska 8 in Lačen Zofija, navijalka, Tezno; Priveršek Anton,
Iph., Celje in Matoševič Nevenka, absol-ventinja trgovske akademije, Jadranska št. 21.
m. V oko je udaril kavelj od žerjava delavca Ivana Mesariča. V nevarnosti je njegovo oko.
m. Motor je podrl progovnega čuvaja v p. Romiha Matijo, da se je pri padcu močno potolkel po glavi.
m. Gnezdo gadov je našel v gozdu Anton Luft iz Sv. Petra. Štiri je ubil, drugi so mu pa pobegnili, ker je bil bos in se je moral varovati pikov. Eden je bil nad 1 m dolg. Vsekakor je pojav gadje zalege v tako zgodnjem letnem času zanimiv.
m. Staro obračunavanje. Delavca Martina Retmajerja iz Betnave je v nedeljo dopoldne okrog 8. ure napadel v Pregljevi ulici delavec K. H. iz Pregljeve ulice. Tolkel ga je s stisnjenimi pestmi po glavi, da čuti Retmajer hude bolečine. Gre za stari obračun, ker je Retmajer pomagal letos februarja loviti K. H-ja, ko je kradel drva v betnavskem gozdu.
m. Zlomila si je levo nogo žena pom. delavca Magda Janžekovič, ko je doma padla.
m. V levo oko se je zbodel ldjuč. sin Rudolf Meglič in se v bolnišnici trudijo, da mu ga rešijo.
Pasji kontumac — že pol leta. Ne vemo, ali je prava steklina ali samo sum-ljivost kakšne mačke dala povod temu dolgotrajnemu pasjemu zaporu. Vendar bi že, bilo potrebno, da se enkrat psi sprostijo in se jih reši nagobčnikov in povodcev. Saj se zaradi visokih taks in iz strahu pred konjačem število psov-neču-vajev že itak manjša, tako da se o kakšni pasji nadlogi ne more govoriti. Oblast naj zaporo vsaj v toliko omeji, da bodo psi izven mesta lahko prosti. — Prijatelji živali.
* V nedeljo, dne 30. aprila, s Putnikom na spomladanski izlet okrog Pohorja. Cena samo din 65.—. Rezervirajte si prostore v modernem avtokaru!
Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu glvani trg 20., tel. 20—05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3., 22-70.
Kino
* Grajski kino. Do vključno torka veliki pustolovski film iz Daljnega vzhoda »Sužnja Šangaja«.
* Kino Esplanade. Danes zadnjič sijajni francoski filtra izredno lepe vsebine, režije in igre »Zapor brez rešetk«.
* Kino Union. Danes zadnjič senzacij-ski film »Beli Satan« (Hadži Murat). Napeta vsebina!
Mariborsko gledališča
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20.: »Potopljeni svet«. Red D. Sreda: Zaprto.
Prva ponovitev »Potopljenega sveta«, ki je bil pri premieri zelo prisrčno sprejet, bo v torek, 25, t. m., za vrstni red D.
Radio
TOREK, 25. APRILA.
L j u b 1 j n a : 11 Šolska ura; 12 Operne arije s plošč; 13.20 Kmetski trio; 18 Pester spored Radijskega orkestra; 19.50 Deset minut zabave; 20 Plesi in svečani zvoki s plošč; 20.20 Leskovčeva drama; 22.15 Vedra glasba Radijskega orkestra. — Beograd: 12 Popularni simfonični or-kestr. koncert; 16.4o Narodna glasba; 20 Duet kitar; 21 Zabavni koncert; 22.15 Ko* morni koncert. — Sofija: 17.30 Lahka in plesna glasba; 20.55 Ruske romance; 21.2o Zabavna glasba. — Berlin: 20.10 Mozartova opera „Don Juan“. — Rim: 20.30 Wagncrjeva opera „Siegrofraed“. — Pariz PTT: 21.30 Prenos opere in Ooe-mag. ra-Comique.
Jubilejna proslava »Jadrana'*
Med mariborskimi društvi vedno agilno delujoče društvo Jadran bo proslavilo svoj jubilej v dneh 13. in 14. maja 1.1. Program proslave je zamišljen jako širokopotezno. V soboto, 13. maja, se bo vršil svečan koncert pevskega zbora društva v Sokolskem domu. Na tem koncertu hoče Jadran pokazati svoj kulturni razvoj na pevskem polju. Izvajale se bodo razne moderne m narodne pesmi tako, da bo vsak poslušalec lahko povsem zadovoljen.
Zastopani bodo vsi sodobni in stari skladatelji. Pester spored koncerta bo gotovo privabil številno občinstvo na ta koncert. Poleg pevskega zbora sodeluje tudi baritonist g. Kamušič, kateri se je že
pri zadnjem svojem nastopu lepo uveljavil.
V nedeljo, 14. maja, pa bo ob 9. uri slavnostni občni zbor društva. Na občnem zboru bodo govorili g. dr. 1. M. čok iz Beograda ter g. R. Golouh. Na občnem zboru se bodo razdelila razna odlikovanja zaslužnim pevcem društva Jadran, kateri sodelujejo pri diuštvu že 20 let.
Računamo, da bo narodno zavedni Maribor znal ceniti požrtvovalnost društva Jadran, posebno pa njegovih pevcev.
V svrho detajlne organizacije proslave se bo vršil v ponedeljek, dne 24. t. m., ob 20 uri zvečer članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo podrobno o organizaciji proslave.
Šport
Predzadnje kolo v ligi
LJUBLJANA SE JE VRNILA Z DVEMA TOČKAMA IZ ZEMUNA — NEPRIČAKOVAN REMIS HAJDUKA Z JEDINSTVOM IN ZMAGA GRADJANSKEGA (S) NAD SLAVIJO (S) — ZEMUN IN SLAVIJA (V) BOSTA IZPADLA
Včeraj se je odigralo predzadnje liga-
ško kolo, ki je zopet prineslo presenetljive rezultate. Predvsem je prijetno presenečenje zmaga SR Ljubljane nad Zemunom, naš ligas se je prvič vrnil z dvema točkama s tujega terena. Ravno tako preseneča, da je Hajduk dosegel v Beogradu proti Jedinstvu samo remis, po jako ostri igri je komaj proti koncu izenačil. V drugi beograjski tekmi je BASK po nezanimivi tekmi srečno premagal varaždinsko Slavijo, ki bo tako dokončno ostala na zadnjem mestu. V Zagrebu sta si razdelila točki Gradjanski in Jugoslavija, ki je bila zlasti do odmora mnogo boljša. Novi državni prvak BSK pa je zasluženo slavil tesno zmago nad dosedanjim prvakom HAŠK-om. Tudi tekma v Skoplju se je končala s presenečenjem. Gradjanski je visoko porazil sarajevsko Slavijo. Po današnjih tekmah
i*e položaj v državnem prvenstvu jasen. Jrvi dve mesti sta oddani, eventualno bo prišlo do rohade med tretjim in četrtim, ki se srečata prihodnjo nedeljo v Beogradu. Ljubljana je ostala z 18 točkami na
9. mestu, pred njo pa sta še Slavija (S) in BASK z istim številom točk, tako da ima še izgled, da pride še više v tablici. Včerajšnji rezultati:
Zemun—-Ljubljana 2:3 (0:1).
BASK—Slavila (V) 3 :1 (3 :1).
Jcdinstvo—Hajduk 1:1 (1:0). Gradjanski—Jugoslavija 1:1 (1:1). HASK—BSK 0:1 (0:1).
Gradjanski (S)—Slavija (S) 4:1 (4:1).
Dve gostovanji SK. Železničarja
niorske tekme Rapid—2eleznižar še ni zaključena.
CS K—Bratstvo 3:0 (1:0).
Slabo razpoloženi CSK je razmeroma visoko odpravil goste iz Jesenic. Sodil je ss. g. Vrhovnik.
TENISKI DVOBOtl Z MADŽARSKO ODPO-VEDAN.
Radi obolelosti Punčcca in Mitiča le Jugoslovanska teniška zveza odpovedala te~ niški dvoboj z Madžarsko za srednjeevropski pokal, ki bi se moral odigrati od 28. do 30. aprila v Zagrebu.
Otvoritveni meeting SK Železničarja
Pri deževnem in hladnem vremenu je bil včeraj na Železničarjevem stadionu otvoritveni meeting SK Železničarja za seniorje in omladince. Poleg že objavljenega sporeda se je tekmovalo tudi v metu kladiva, in to radi sestave slovenske reprezentance proti Julijski Krajini. Kljub neugodnemu vremenu so bili doseženi razmeroma jako dobri rezultati. Kot izbirna tekmovanja za sestavo slovenske reprezentance so veljale sledeče discipline: met kopja, kjer je presenetljivo Lužnik (Mara-SK Železničar je včeraj z dvema mo- ton) odnesel prvo mesto Gregoroviču (2.), •--------------------------..	_	J	met	kladiva ter skok v daljavo in skok
štvoma gostoval izven Maribora. Prvo moštvo je nastopilo v Celju proti SK Celju;'ob palici. V izbirnem tekmovanju sta poleg nastopila sta tudi stara „asa“ Pavlin in ! domačih atletov startala tudi inž. Stepišnik Frangeš Ernest. Gosti so zasluženo zmagali (Ilirija) in Požar (Primorje). Organizacija 6:3 (3:3). Tekmo je sodil ss. g. Ho- ' je bila prav dobra ter so bili doseženi cher.	I	sledeči rezultati:
Drugo, kombinirano moštvo, je nastopilo 100 m: 1. Slarašina (2.) 11.9. 2. Les (R) 12. v Varaždinu proti RSK Slobodi ter je po . 3. Kolarič (M) 12.2.
jako lepi igri tesno izgubilo 5:4 (4 :1). | _ 400 m: 1. Kolarič (M) 57. 2. Klampfer (R) Varaždinci bodo prihodnjo nedeljo od- 57.6. 3. Štrucl (M) 60.
igrali v Mariboru revanžno tekmo.
Izdatna zmaga favoritov v semifinalu
3000 m: Kramer (R) 9.55. 2. Zupan (2) 10.11:4. 3. Rotner (2) 10.22.
Met kopja: 1. Lužnik (M) 46 m. 2. Grego* roviČ (2) 44.90 m. 3. Zorko (2) 43.90 m. 4. Da-vidovič (2) 43.10 m.
Ml diska:	1. Inž. Stepišnik (Ilirija)
41.33 m. 2. Iliade (2) 37.20 m. 3. Lužnik (M) 36.92 m.
Met krogle:	1. Inž. Stepišnik (Ilirija)
11.67 m. 2. Gregorovič (2) 11.19 m. 3. Lužnik (M) 10.90 m.
Met kladiva: 1. Inž. Stepišnik (Iliriia-48.16 m! 2. Gujznik (2) 40.88m. 3. Hlade (2) 36.02 m.
Skok v višino: 1. Jeglič (R) l.GOm, 2. Lužnik (M) 1.60m. 3. Erjavec (2) 1.55 m.
Skok v dakjavo: 1. Lončarič (M) 6.18 m. 2. Požar (Primorje) 6.08 m. 3. Lužnik (M) 6.06 m.
Skok ob palici: 1. Smerdel (M) 3.30m* 2. Orosy (R) 3.20 m.
Na podlagi včerajšnjega tekmovanja je pričakovati, da bodo pri sestavi slovenske reprezentance prišli v poštev tudi mariborski atleti Lužnik. Lončarič in Smerdel (vsi Maraton) ter Iliade in Gujznik (železničar).
NOVI LAHKOATLETSKI REKORDI. Mariborčan Hlade (SK železničar) je po-ISSK MARIBOR IN CŠK STA PREMAGALA SVOJA NASPROTNIKA KRANJ lslavlI “ovi slov. rekord v metu krogle. IN BRATSTVO, KI BOSTA PRIHODNJO NEDELJO VERJETNO IZPADLA |	kfso	-
Tekmovanje za naslov prvaka LNP-a se bliža koncu. Včeraj sta se odigrali prvi semiiinalni tekmi v Mariboru m Čakovcu, ki sta se končali s pričakovano zmago domačinov. Ako ne bo velikih presenečenj, Se bo vprašanje prvaka podzveze reševalo v mariborskem okrožju.
Maribor—Kranj 3:1 (1:1)
Včeraj se je odigrala na Rapidovem igrišču prva semifinalna tekma med Mariborom in Kranjem, ki je po nedeljskem uspehu Kranja v Mariboru privabila še precej gledalcev, ld so prišli na svoj račun.
Gosti so od začetka ponovili igro pretekle nedelje, bili so povsem enakovreden nasprotnik, od vsega začetka so dosegli celo rahlo premoč, ki pa je kmalu
Srešla v odprto igro vse do odmora. Tu-i tokrat so Kranjčani postregli s prvim golom, ki ga je po lepi individualni akciji dosegel DjukiČ na levi zvezi v 16. min. Obramba domačinov je bila v tem delu igre malo. nesigurna ter je nudila gostom dovolj šans, ki pa jih ti niso znali izkoristiti. Kmalu pa so se domačini znašli ter vedno več pridobivali na igri. Kranjska krilska vrsta je odlično krila Mariborov napad, ki mu je šele v 30. min. uspelo izenačenje. MUoš je nesebično lepo podal iz sicer, ugodne pozicije žogo nekritemu Vanetu, ki jo je iz bližine poslal mimo nemočnega vratarja v mrežo. Se ena lepa šansa se je nudila Mariboru v 35. min. v obliki enajstke radi roke, toda Tičar je poslal žogo preko prečke.
Tudi v drugi polovici je ostala igra naj-
n' še odprta. Preobrat je nastopil, do je min. dosegel Bačnik iz gneče pred vrati s sodelovanjem branilca gostov vodstvo za svoje barve. Ker je Maribor kljub rahli premoči vedno pustil otvorjeno igro, so gosti kmalu izgubili toliko na kondiciji, da j c Maribor z energičnejšo igro kakor v prvi polovici prehajal vedno bolj stalno na nasprotnikovo polovico, le obramba gostov je preprečila številčno višio zmago Maribora. V 18. min. je izvajal Bačnik prosti strel. Težko bombo je vratar Kranja prekratko odbil in že je Miloš postavil
na 3:1. Odslej je Maribor prešel v jasno ga udeležili predvsem oni atleti, ki pridejo premoč, gosti so le poredkoma ogražali j v poštev pri sestavi slovenske reprezen-domača vrata, in to radi nerazpoloženosti ; tance za dvoboj z Julijsko Krajino v Tr-domače obrambe dovolj nevarno. Oba na- stu. Izmed Mariborčanov je sodeloval le pada sta zastreljala nebroj šans, junak Mihael Hlade (SK Železničar), ki je od-aneva v tem času je bil vratar Kranja. I nesel prvo mesto v metu kladiva s 37.51 m Zmaga domačinov je zaslužena. Kljub ! ter pofetavil nov slovenski rekord v metu dvema rezervama si je moštvo z boljšo krogle 5 13.46 m. Dosedanji rekord je dr-tehnično igro ustvarilo premoč, igralo pa žal Stepišnik s 13.32 m. Izmed ostalih reje proti fizično mnogo jačjemu nasprot- zultatov je treba posebej omeniti, da je niku malo premehko ter je v prvi vrsti postavil Košir (Planina) na 2000 m nov radi tega izpustilo iz rok priliko za izdat- državni rekord v 5:48.4, junior Mauser(Pla-nejšo zmago. Najšibkejši del je bila ožja nina) pa je vrgel kopje 52.51 m daleč. Tudi obramba, ki je pokazala precejšnjo nesi- j v štafeti 4 krat 100 m je bil dosežen nov
f;urnost, krilska vrsta se je po začetku kma- slovenski rekorden čas 44.2, ki pa ne bo u znašla, zlasti je ugajal srednji in desni priznan, ker so tekli le za trening.
krilec. V napadu je notranji trio predvajal |	----------
lepo prizemno, tehnično dovršeno, toda SK GRADJANSKI PRVAK II. RAZREDA, premehko igro. Krili so nasprotni krilci Drugorazredno prvenstvo mariborskega dobro pokrivali, Tičarja je poleg tega še okrožja se je včeraj nadaljevalo z dvema spremljala smola, Miloša pa je vidno o vi-rala blesura, tako da ni mogel razviti v svoje običajne brzine, kljub temu pa je iz-! Self) delal lepe šanse.	1	KmaH
Gosti so tudi tokrat zapustili jako ugoden utis. Moštvo je požrtvovalno in disciplinirano. Predvajali so koristen nogomet, proti tehnični premoči domačinov so postavili večio požrtvovalnost, in dober start, vsi lepo obvladajo žogo z glavo. Najboljši del je bila ožja obramba z odličnim vratarjem na čelu, ki jih je rešil višjega poraza, ter napad, kjer so najboljše moči v obeh krilin in levi zvezi. Krilci so od začetka lepo pokrivali, pozneje pa so radi izčrpanosti, vidno popustili.
Tekma spada med letošnje najbolj živahne in zanimive radi brzo se menjajočih faz igre. Bila je ves čas fair, samo spolzek teren je razvoj igre. precej oviral.
Tekmo je sodil ss. g. Veble iz Celja.
Maribor—Slavi ja (jun.) ? i 1 (1:1). V
tekmama v Ptuju. Gostovala sta SK Gradjanski in SK Lendava. Gradjanski je porazil SK Ptuj s 3:0 (0:0) ter s tem ponovno dokazal, da je brez dvoma najboljši v drugem razredu. V jesenskem prvenstvu ga bomo zopet pozdravili med prvorazrednimi klubi. PSK Drava pa je nepričakovano visoko izgubil proti SK Lendavi s 5 :1 (1 :1). Tekmi sta sodila mariborska sodnika gg. Jančič in Konič. Tablica kaže izrazito premoč Gradjanskega nad drugimi klubi.
s. SK Rapid in SK Slavija sta odigrala včeraj dopoldne training tekmo s kompletnima prvima moštvoma. Končala sc je z rezultatom 1 :1. Sodil je ss. g. Ka-spar.
s. Nizozemska—Belgija 3:2 (1:1). Pred 35.000 gledalci je Nizozemska premagala belgijsko nogometno reprezentanco v Amsterdamu.
s. V prvenstveni juniorskl tekmi je mladina SK Celja v zadnji minuti porazila Atletike z 1:0.
predigri je juniorskO moštvo Maribora porazilo na novo formirano mladino SK Sla-vije, ki se je pokazala od prav dobre strani. Sodil je ss. g. Kopič. Objavljena predaja iuniorskega pokala ISSK Mariboru je izostala, ker judiorska prvenstvena konkurenca radi preložitve dopoldanske ju-
Mednarodni turnir v Margateu
Keres s 7 in pol točke sam osvojil prvo mesto.
Zaključek turnirja v Margateu je bil nekoliko nepričakovan, ker si je prvo nagrado priboril Keres sam. Flohr, ki ga je do 8. kola zvesto spremljal na čelu tabele, je v tem kolu igral samo remis in Keres je prišel sam v vodstvo. V zadnjem kolu sta se še srečala Flohr in Capablanca, ki sta si točko z remijem razdelila. Keres pa je pospravil spet celo točko in tako z naskokom cele točke zasedek prvo mesto; Capablanca in Flohr pa sta si razdelila drugo in tretjo nagrado.
Rezultat 8. kola: Capablanca—Thomas 1:0; Milner—Barry 0 :1; Menčik—Weat-croft pol : pol; Sergeant—Keres 0:1; Naj-dorf—Golombek 0:1.
Rezultat 9. kola: Flohr—Capablanca pol: pol; Keres—Menčik 1 :0; Naj dorf—Sergeant 1:0; Thomas—Golombek pol:pol; Weat-croft—Milner-Barry pol : pol.
Končno stanje: Keres 7 in pol, Flohr in Capablanca 3 in pol, Thomas 5, Milner-Barv 4 in pol, Naj dorf 4, Sergeant in Golombek 3, Menčik m VVeatcroft 2 in pol.
REZULTAT REZERVNIH TURNIRJEV.
Turnir A: Van Schellinga 8, Landar in Konig 7 in pol, Raud 6 m pol, Koblen^ Paar, Pogoreli in Wood 5 in pol itA.
Turnir B: Jdmisch 9 in pol, Hčnlinger 7 in pol, van Doesburgh, dr. tfazekaš, Opočenskv in List 6 in pol itd.
Tnrnir ‘C: Mieses 9 m pol, Podhorcer in Snosko-Borovsky 9, Schelfhout 7, dr* Schenk in Sonja Graf 6 itd.
Rešitev križanke.
Vodoravno:	Krakatao,	domovina, oko^
Efez, rosa, uta, miza, demon, Alenka, Reni, rja, cijan, Ganeva, omaka, et.
Navpično:	kdor, dar. Po, rokodelec;
Amos, menica, ko, amonij ak, ave, ink, Ana, tifuz, Arne, Aneta, ve, oaza, aparat.
E. S. BRUCE:
pMtovtulma sktivMSl
Na mizi je zagledal kup Časnikov in zavojček tobaka. Nedvomno v koči nekdo stanuje, pa *ga zdaj ni doma. Warren je zaiprl vrata in pogledal leštvo. Bila je videti precej močna, a nevarna za vsakogar razen za mornarja. Začel je plezati po njej navzdol.
Pot ni bila lahka. Klini so bili daleč vsaksebi, časih je šla lestva naravnost, potem pa se je zopet ovijala okoli debla. Mladi mož je oprezno lezel po njej in že je bil prepričan, da bo kmalu na tleh. V tem trenutku pa je opazil, da je lestve konec. Spet je prižgal električno svetilko. Bil je še najmanj 20 metrov od tal, deblo pa je b:lo gladko in brez vej. Zadnji konec lestve je manjkal.
Warren je pomislil, če bi zdajle skočil v globino, bi si samo noge polomil. Na drevesu pa tudi ni mislil ostati do jutra. V kočico se ni maral vrniti. Rad je imel trdna tla pod sabo. Hotel je priti čimprej do telefona in sporočiti v Croydon, kaj se mu je primerilo. Nedvomno so tam zaradi njega že v skrbeh. Poslali mu bodo avto... Tud strašno osamelega se je ču-
I til in lačen je bil.
j Nekoliko globlje je opaz;l še eno veli-. ko vejo. Posrečlo se mu je prileteti do nje in tu se mu je spet nasmehnila sreča. S sosednega drevesa je .segala v bližino dolga, močna veja. Skočrl je nanjo, začul prasketanje. Potem se mu je brez prehudih težav posrečilo zlesti po deblu do tal. Pred sabo je zagledal stezo, čeprav ni bilo hladno, ga je vendar zeblo do kosti. Morda je bilo temu vzrok šumotanje listja, samotnost in tišina noči.
»Moj bog! Kaj je pa spet to?« je šepnil in se stresel.
Srce mu je razbijalo kakor kovačev meh. Precej daleč stran je zagledal med drevjem nekaj kakor blodni ogenj. Potem je zaslišal drseče korake in glas, ki ni b:l prav nič človeškemu podoben, j Warren ni bil bojazljivec, — vendar se je ustraš:l in se skril med grmovjem. Skrivnosten nagon mu je veleval, naj se ne pokaže.
Samotni izprehajalec se je pokazal na stezi. V rumenkasti, drgetajoči luči sve-
tilke je bil kakor prikazen. Bil je čokat, precej star, z os.velimi lasmi in zločinskim obrazom. Velika brazgot na mu je kazila levo lice. Usta je imel podvita in nekoliko zategnjena. Imel je mornarsko jopico, na glavi pa čepco. Ustavil se je pod visokim drevesom. Na tleh je pobral nekakšen laso. Vrgel ga je kvišku, da je obvisel na drevesu. Trenutek nato je Warren videl, kako se je lestva podaljšala do tal.
*
Warren se je spet zdrznil in streslo ga je. Potem je iznova začutil nekakšno olajšanje, ker se ni izdal. Možak s svetilko je zlezel po lestvi, jo potegnil za sabo in izginil med vejevjem. Nekaj minut nato so se odprla vrata kabine v vrhu, se nato zaloputn la in spet je bilo med drevjem vse tiho.
Warren je zlezel iz svojega skrivališča in začel teči, kar so mu noge dale. Prepričan je b:l, da ga bo steza privedla do široke ceste, že v otroških letih se ni nikoli bal teme, toda zdaj je ves koprnel po tem, da bi prišel čimprej od tod, izpod tega mračnega drevja, in zagledal nad sabo spet zvezdnato nebo.
Komaj petdeset korakov dalje je z veseljem opazil, da se drevje redči in da bo kmalu na prostem. Mislil je, da je gozd zelo obšren in da je padel v njegovo sre-
do. Pogledal je okoh sebe, pa se ni prav nič spoznal, čeprav je bog ve kolikokrat že letal nad tem krajem. Steza je bila, kakor je ždaj presenečen ugotovil, obdana na obeh straneh z dobro negovano živo mejo. človek bi si skoraj mislil, da mora biti angleški park... VVarren se je iznenada ustavil: na desni strani pred nj m se je dvigal čudno vi6ok zid. Poslopje? Ne, poslopje ne bo. čisto navaden, a zelo visok zid. Najmanj štirideset čevljev visok To pot se je pa Warren znašel v svojih spomin h. že pogosto se je izpraševal, kako je mogoče, da spodoben angleški državljan obda sebe, svoje posestvo in svojo hišo z z.dom. Ta zid je že dostikrat v del iz svojega letala, sicer od daleč, a vendar prav razločno. Nekoč je bil celo tako radoveden, da je nalašč letel z letalom tik nad tem posestvom. Takrat je videl orjaško grašč no z lepo urejenim vrtom sredi gozda. Da, sredi gozda je tudi videl kočico v drevesnem vrhu, kamor je bil danes padel. Vse posestvo pa je bilo obdano z zidom. Kako, da ga je muhasta usoda vrgla prav sem? Potem mu je spet pr Šla nova plašeča misel: zid se je grozeče dvigal na vseh straneh in nedvom* je tudi park dobr$ zavarovan in poln čuvajev. Preplašen se je približal zidu.
(Dalje sledi.)
Stanovanie
STANOVANJE
se odda v Ciril-Metodovi 2. Studenoi._____________3600-5
DVOSOBNO STANOVANJE
v Studencih se takoj odda. Vpraša se v gostilni Kraner
v Studencih.	3602-5
DOBRA KUHARICA
se »prejme. Naslov v upravi. ____________3597-9___________
SLUŽKINJA
za posestvo in vinotoč se išče za takoj. Glebov. Krčevina, 7. za Kalvarijo._______3604-9
Zanimivosti
Tragedije, ki povedo, da lepota ni vse...
NAJLEPŠE ŽENSKE, »KRALJICE LEPOTE« DOŽIVE CESTO STRAŠNO USODO
L. 1917. je bila v Nev/ Yorku izbrana za kraljico lepote Dorothy Irene, hči bogatega londonskega trgovca. Američani so jo klical za Milonsko Venero. Med neštevilni mi snubci, ki so se potegovali za njeno roko, je bil edini srečnež živinorejec Tur-ley iz Arizone. Poročila sta se in leta ni bilo več slišati o njej. L. 1935. šo se pa po škandaloznem procesu zaprla vrata ječe za nekdanjo lepotico, ki je postala jetnica št. 13. Njena 16-letna hči je morala v poboljševalnico ...
Sedemnajst let je bila Irena poročena s farmerjem. Nekega jutra so ga našli ustreljenega. Po nagovoru matere je hči ustrelila lastnega očeta, še zmerom lepa in vesela žena se je bila zapletla v ljubezenske odnošaje s pastirji svojega moža. V enega izmed njih se je tako zaljubila, da je terjala od moža ločitev zakona. Mož ni hotel pristati, sledilo je maščevanje in žalosten konec obeh žensk v ječi. To je bila lepota brez vsake notranje vred nosti...
Gospodična Brillant je postala pariška lepotna kraljica 1. 1929. Komaj je bila »okronana«, je izredno graciozna Brillan-tova že imela proces. Tožila je svojega poslodajalca, ki ji je odpovedal službo, ker je javno nastopala kot «miss Pariš«. Dobila je 2000 frankov odškodnine. Zaljubila se je v nekega draguljarja, ki se je plehke, na zunaj lepe, duševno ničvredne lepotice, kmalu naveličal. Dal ji je prostovoljno 20.000 frankov in odšel. »Kraljica« je terjala desetkrat več. Pretila je ljubčku, da ga bo ubila, če ji ne izpolni
zahteve. Draguljar je prekinil vse stike z njo, toda maščevalna lepotica je prihitela na njegovo stanovanje in moža ubila. Seveda se je morala pokoriti zaradi umora.
Marija Kopecky je postala češka lepotna kraljica. Pivovarnar Anton Vesely ni miroval, dokler je ni dobil za žerro. Sosedino kimali z glavo in niso verjeli, da bi bil ta zakonski par srečen. Na obče začudenje so ljudje 1. 1934. čitali v listih pivo-varnarjevo izjavo, da ne plača nobenih dolgov, ki bi jih napravila njegova žena. Zakonska sreča je šla po zlu, požrla jo je modna razpasenost prismojene krasotice.
Dolores Quinones je imela 25 let, ko je postala 1. 1933. lepotna kraljica Madrida. Iz Madrida se je z bogatimi denarnimi nagradami in darovi vrnila v rojstni kraj na Antile. Na Kubi se je spoznala z 20 let starejšim moškim. Dejal je, da je trgovec v najboljših življenjskih prilikah in da je krasna Dolores edino bitje, ki ga more osrečiti...
Presrečna lepotica se je omožila z njim in mu izročila v varstvo ves svoj denar. Od tedaj ni denarja nikoli več videla, kajti mož je bil pravi umetnjakar v razsipanju. Nekoč sta potovala v New Vork. Tu je lepa Dolores zvedela, da ima njen mož poleg nje še dve ženi in tri otroke. Nesreč mca se je uro nato zastrupila s plinom...
Tita Cristescu, igralka v Bukarešti, je postala pred leti kraljica romunskih lepotic. Milijonar Ciulley je sicer imel že ženo in otroke, toda ljubil je prijateljice in Tita mu je nasedla. Cenila je luksuz nad vse, kar je želela, je dobila. Nekega dne je ob-
ležala mrtva, použila je pilulo, ki ji jo je dal bogataš, da bi se je iznebil, ker je je bil že sit...
Tragedije, ki se ponavljajo leto za letom. Da, lepota ni vse, dragocenejši kapital je razumna, preudarna ženska, s plemenitim srcem in dušo...
X Presenečenje v Scotland Yardu.
Glavni detektivski urad v Londonu je po naključju odkril neverjetno stvar. Ko'so sprejemali novince v službo, so zahtevali od njih le popis življenjskih podatkov in zdravstveno spričevalo, ne pa tudi dokaze o neoporečnosti. Tako se je zgodilo, da so postali detektivski učenci bivši zločinci, ki so dobili vpogled v delovanje urada in izdajali vse tajnosti detektivskih postopkov svojim kolegom — zločincem.
X Posebnosti angleške lordske zbornice so v tem, da so njeni prostori glede udobnosti manj razkošno urejeni kakor oni spodnje zbornice. Pogled na plenarno zasedanje te zbornice pove, da so med navzočnimi tudi škofje, vendar ne v tolikšnem številu kakor prejšnja desetletja. Debate se udeležuje v imenu Cerkve canterburyški nadškof. Lordska zbornica je edina ustanova te vrste na svetu, kjer se nihče ne briga za red. Govornika, ki postaja nevšečen, odstranijo z glasovanjem. Debata je dostojanstvena, ni vzklikanja ali medklicov, klasična retorika je zelo upoštevana. Posebno cenijo v tem pogledu lorda Halifaxa, Salys-burya in škofa dr. Hensona. Novince uvedejo na govorniški tribuni tako, da jih med govorom podžigajo, naslednji govorniki jih pa milostno hvailijo.
X Krava v lekarni. Ameriški farmacevti imajo ponekod v apotekah ali sosednjem prostoru kravo. Lekarne proda-
jajo namreč razen zdravil iudi hladne pijače, ki se prirejajo po večini z miškom. Da bi se odjemalci prepričali o zmerom sveži pijači, imajo krave v bližini.
X Slavčevo petje poseka neka ptica, ki jo je odkrila znanstvena odprava globoko v notranjosti avstralske celine. Kakor naš slavec poje tudi avstralski pevec ponoči. Petje te ptice je baje tako lepo, da hipnotizira prebivalce pragozdov. Zocloški vrt v Sidneyu je dobil takšno ptico, ki še nima imena. Toda v kletki se zagonetni pevec ni hotel oglasiti, postajaj je dan za dnem otožnejši in ljudje zaman čakajo, da bi jih avstralski slavec presenetil z milino svojega glasu.
Kako je Napoleon I. občeval s kralji.
V bivšem ruskem državnem arhivu so našli list, ki je bil napisan v drugi polovici junija 1813: »Napoleon bavarskemu kralju. Gospod, brat moj! Dal sem vam svojega vojnega ministra, finančne strokovnjake in dober zgled, toda vi se kljub temu niste ničesar naučili. Svetujem vam, da se zahvalite na časti v korist svojega sina, za katerega mislim, da ima potreben dar za vladanje. Ce se boste odločili za to, vam bom določil pokojnino, ki bo primerna vašemu položaju, gospod, brat moj, da vam izkažem znak svojega spoštovanja. Napoleon.«
Učitelj: — Miran, ti danes nič ne paziš in samo nagajaš, zato boš zaprt čez kosilo. Da bo drugim svarilo, kako se moralo vesti.
Miran: — Ah, gospod uč-itelj, pa'napravite narobe: naj bodo drugi zaprti, meni bo te v svarilo, kako se moram vesti...
*
— Ali ti nisem že tolikokrat rekla, da bodi tiho. kadar jaz govorim!
-- Mama. potem bi moral čakati tako dolgo, dokler ne zaspiš.
Ramo
ŠKROPILNICE
za škropljenje sadnega drevja vseh vrst Holderjeve, Nechvile, Jessernigg itd. ter razna sredstva za pokonča-vanjc sadnih škodljivcev nabavite pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska c. 12. 3202-1
VINOTOČ NOVAČAN )
na Košakih odprt. 3468-1
MADRACE, OTOMANE . kavče, vložke priporoča Ster-
hal. Meljska 2.________3526-1
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Strossmajerjeva 10.	3601-7
Prodam
Prodam 1200 KG RONE ZA SVINJE
Nekrep, Maribor. Vetrinjska ulica 4.	3599-4
URADNIšTVO SPLOŠNE STAVBENE DRUŽBE D. D. MARIBOR daje žalostno vest, da je naš dolgoletni tovariš, gospod
Franc Pregl
obratovodja tovarne vijakov v nedeljo, 22. aprila, preminul.
Dragemu pokojniku bomo ohranili časten spomini Maribor-Tezno, 24. aprila 1939.
jinovi
mali oglasi
so najcenejši, saj stane beseda samo
URADNIŠTVO SPLOŠNE STAVBENE DRUŽBE D. D.
50 par
Vpraša se v v Studencih.
Ravnateljstvo »Splošne stavbene dražbe d. d. Maribor"
sporoča tužno vest, da je njen dolgoletni in zvesti uradnik, gospod
Franc Pregl
obratovodja tovarne vijakov
v nedeljo, dne 23. t. m., za vedno zapustil svoje delovno mesto. Z njim izgubimo zanesljivega, požrtvovalnega in neutrudljivega sotrudnika, ki mu bomo ohranili trajen in časten spomin. Maribor - Tezno, 24. aprila 1939.
Ravnateljstvo Splošne stavbene družbe d. d.
Izd ia In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ae rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6.. — Telefon uredništva štev, 25.-67, in uprave štev. 28-67« — Poštni čekovni račun štev, 11. 409.