140. Štev.
ftlja v Ljubljani ta po pošti:
Ml* MO ... K 18*-—
p«) let* ...» M — Mir? let« .	.	«•—
e* resec	,,	15'—
V Ljubljani, nedelja 18. junija 1920. twtal'ia ' IH. leto.
/.a inozemstvo:
cel j let« po leta.
ietrt leta zs mesec
K I40--, 120-„ w-. *0-
M	u
L	1
	
Za Ameriko:
celoletno ...	4	delane
polletno .	2	dni.Uja
četrtletno. . .	1	do!ar.
Novi uročnlkl r,cj pošiljaj* naročnino po nakaznic1.
Oglasi se uračonajo p« porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 56 mm Širok prosto; za enkrat 1 K 50 vin, za večkrat popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Fiančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. SSSZZSZSS
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. t ’ prilo vor dopisnica ali anamka. — Dopisi naj se Irt l— i /	Rokopisi	se	ne	vračajo.
«0-
Vojaški nemiri v Trstu. Krvavi izgredi.
LDU. Trst, 12. junija. Zadnje dni je vzbujalo pozornost dejstvo, da je dospelo v Trst iz Istre veliko število arditov. Cete so bile določene za Albanijo, temu pa so se snoči uprle. Okrog 21. se je v predmestju Sy. Jakob zbralo več sto ljudi, med njimi zelo mnogo arditov, ter jelo korakati proti mestu z rdečo zastavo, pojoč mednarodno himno in vzklikajoč Lje-ninu. Pred cerkvijo sv. Jakoba se je sprevod ustavil ter je govorilo mnogo oseb, med njimi tudi nekaj žensk. Poživljali so ardite, naj bodo solidarni z ljudstvom v bota zor*! vla do. Nato so se demonstranti pomikali proti trgu Garibaldi. Tam so se spopadli z d.ugo skurj,io civilistov, med katerimi je bilo ravno tako mnogo arditov. Oddanih-j« bilo mnogo stielcv v zirak. Oddelku varnostne straže se ie posrečilo razgnati skupini demonstrantov. Hkrati v je tretja skupina civlistov in arditov zbrala na trgu Oberdank pred vojašnico. Tudi tukaj je bilo oddanih nekaj strelov. Demonstranti so vzklikali vojakom. Ta skupina je nato streljajoč korakala proti trgu Edinosti. Tukaj je začela streljati na Lloj't!r vo palačo in na magistrat ter napadati varnostno stražo, častnike in karabinjerje. Na vogalu ulice Malcanton so demonstranti obkolili vicebrigadirja karabinjerjev in mu iztrgali samokres. V tem trenot-ku je nekdo prinesel na trg zaboj mutacije. Množica gg je izpraznila v trenotku. Vsled nataščajoje razburjenosti demonstrantov so ugasnili vse luči Lloydove in magistratne palače. Nato se je skupina demonstrantov obrnila po, Corsu proti trgu Goldoni, kjer je ardit imel govor na množico. Izpregovorila je tudi neka žena. Streljanje je postalo zopet močnejše. Demonstrantom je prišel nasproti oddelek arditov, ki jih pomiri. Toda množica je začela nanje streljati in lih je pognala v beg. Tu se je množica nekoliko razkropila, ko so začeli padati streli z obeh strani. Demon-
straulje so se polagoma razkropili, velik del pa je krenil proti Sv. Jakobu, kjer se je streljanje nadaljevalo. Oddelek upornih arditov je vdrl na južni kolodvor. Del teh arditov je nato odšel ter je na potu napadal častnike in jim trgal znake. Težko ranili so nekega finančnega stražnika. Vsled napada na kolodvoru se je promet popolnoma ustavil. Uporni arditt so v družbi civilistov preprečili nadaljevanje dela. Ob dveh ponoči se je ustavilo vse delo. — Burni prizori so se ponoči odigravali tudi pred vojašnico na Montebellu. Kakih 100 upornih arditov je preskočilo zid, ki obdata vojašnico teer se zbralo v. gruče. Nekaj zvestih arditov s častniki jim ie sledilo ter jih izkušalo pomiriti in opozarjati na njihove dolžnosti. Toda kmalu so se spopadli. Začeli so zopet padati streli. Trije vojaki, ki so upornike pomirjevali, so bili hudo ranjeni in so jih prinesli umirajoče v bolnico. Upornikom so se pridružili tudi civilisti, ki so Jčuvali ardite. Ko so se zaslišali streB. sta se obe skupini razpršili. — Ponoči so vojaki brigade Ferrara, karabinjerji In varnostne straže hodile po mestu ter aretirale mnogo upornikov, arditov in civilistov. Ob 4. ponoči je oblast vzpostavila red in mir. Uporniki so se polagoma povrnili v vojašnice.
UDU Trst, 12. junija. Današnji »Lavoratore« poroča pod naslovom »Snočnja vorfaSka demonstracija«! Snoči okrog 19.30 ?e je na trgu Oart-baldl zbrala močna skupina arditov c namenom, -prirediti demonstracijo. Vzrok temu je bilo povelje za odhod v Albanijo. (Ostali det te vesti, cel stolpec, je zasegla cenzura.)
Trst, 12. Junija. (Izvirno poročilo.) Pri sinočnjih zgredjh in spopadih Je Bilo Izredno mnogo ljudi ranjenih in več demonstrantov ubitih. O številu se varuje stroga tajnost. Bolnišnice, v katerih se nahajajo ranjenci, so zaprte.
Češki legijonarji korakajo peš iz Trsta
do Jugoslavije.
Trst, 12. junija. (Izv. por.) Danes ob 11. dopoldne je priplul Iz Vladivostoka po poldrugo mesečni vožnji amerik. transportni parnik „Praesi-deiit Grant1* s 6000 čehoslovaškimi legionarji z generalom Sirovym na čelu. Nadaljni transport legijonarjev
TiiT
Roman.
(Dalje.)
»Kakor vidite, milostiva, sem vedno pod ljubeznivim, ampak jako strogim nadzorstvom.«
Vera je pomešala čaj, ga pokusila, iznova mešala in m« ponudila čašo.
Knez je pridržal njeno roko ter je dejal z največjo resnobo: »Gospa doktor StUrmerjeva, prosim vas, da si ogledate svojo sestrična Redkokdaj je najti bitje, ki bi z večjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo rešilo ki ohranjalo človeško iivijenje — Veri $e Imam zahvaliti za vse.«
»Ona je značaj« |e mrmrala Agata.
»Več nego ta ona Je poosebil en ti ljubezen.«
»Kaj delaš, Egon ! MeRS, prijatelj!«
»Kako živi gospod soprog, milo-stiva? Ali je srečen v svojem poklicu? Jako sem zadovoljen, da deluje m ko izvrstna moč na gimnaziji.«
»Najudanejša hvala. Svetlost, — roj mož .ie jako zadovoljen.«
»In vi, milostiva? AH Sc pisate-Ilnjete? Vam 8 dopušča to gospodarstvo?«
»Gotovo — moje gospodinjstvo ni veliko, samo društvenem« delovanju sem se morate odpovedati. Sicer na sera dobite izvrstno naslednico v sertri gospoda pl. Dernhofa,#
Je zelo otežkočen. Italijanski komunistični železničarji v Trstu odklanjai-Jo transport iz istih razlogov, kakor so to storili v Oorici. Ni Izključen da parnik dvigne sidra in bo sku: pristati v kaki dalmatinski luki.
»Da, Dernhofi so izvrstni ljudje. Kaj bi bil jaz brez svojega zvestega pobočnikal«
»Dovolite, vaša Svetlost, da se poslužim prilike .(er se najudaneje zahvalim za veliko svoto v prid mp-ve sirdtniščnice. Koliko veselje je rodil ta plemeniti dat,«
»Zahvala mi gre samo do polovice, drugo polovico at Je zaslužite Vera.«
»Kako lepo je ta« sv Je obrnila Agata k njej. »Prej te dobrodelnost ni zanimala.«
»Prej! Kaj sem bila prej? Punčka brez duše!«
»Ne, ne,« Je hranil knez, »samo poglobila si se in zrelejša si postala.«
»Kar mirno povej: sedaj imaš dušo, to je pravi izraz. AH prosim te, Egon, izpij vendar že enkrat svoj čaj, ker postajam nervozna, ko moram gledati, kako se hladi.«
Prisrčno se je zasmejal.
»Ali ste slišali, spoštovana gospa? To je bi! stari Verin ton. O, Še ga pozna. In tudi z očmi zna bliskati te — hvala Bogu — tudi smejat! se zna spet!«
»Zdi se ml, Egon, da si danes nepoboljšljiv. Morate bom pač tud! Še zabliskati z očmi!« Smehljale Je Prižgala cigareta potegnila, ds fe gorate. notein jo ie dala n temu.
»Izvoli cigareto prijatelju
»Hvala — toda moja lepa grofica Uto bo kadite * menoj?«
»Rada. «0 bi le vedeta. Ifie sem
Trst, 12. junija. (Izvirno poučila) Čehoslovaški legionarji so se tekom današnjega dneva izkrcali. Ker tržaški železničarji odklanjajo vsak transport oborožene' vojaštva, se je odločil transport z ozirom na današnje krvave dogodke v mestu, da nastopi pešpot iz Trsta do Verda z vsem orožjem in tredom. Jutri ta-
koj popoldne nastopijo legionarji svoj pohod skozi slovenski zasedeni Kraš do Verda. Na Verdu ali v najboljšem slučaju v Logatcu vstopijo v vlake. Pohod nastopi 4550 legionarjev. Bolniki, generalni štab in general Syro-VI se odpeljejo v ponedeljek iz Trsta proti Ljubljani, kamor dospo okoli. 9. dopoldne.
Giolitti italijanski ministr. predsednik.
Trst, 12. junija. (Izvirno poročilo.) Giolitti Je konferiral včeraj dopoldne celo uro s kraljem, nakar mu je ta poveril sestavo nove vlade. Nadejajo se, da bo Giolitti sestavi! kabinet še tekom današnjega dne,
vendar pa Je ta hip še negotovo, ali se bo oprl na socijaHste, ali pa bo stvoril meščanski blok. — Zunanje
ginistrstvo bo prevzel skoro gotovo srrone, bivši poslanik v Carigradu.
.Središnja zadruga za izvoz".
Ko smo 8vojčas nakratko poročali o ustanovitvi ..Središnje zadruge za izvoz“ te Jo označili kot novo dobičkarsko organizacija Je lopnil »Slovenec« po nas, češ, da smo strankarski in nepravični, in da smo odklonili zadrugo zato, ker Jo Je ustanovila radikalno-klerikalna vlada. Dogodki so pokazali, kako upravičen je bil naš sum in kako utemeljena naša bojazen, da je tudi „Sre-dišnja zadruga4* za izvoz osnovana samo v interesu špekulantov, a ne v interesu prebivalstva. Prvo kupčijo šele je naredila »Središnja zadruga44, a njeni akcijonarji bodo vtaknili že pri tej. kupčiji v svoje žepe blizu trideset milijonov kron, to Je skoraj dvakrat toliko, kakor so vplačali kapitala. In vendar minister Ninčič še vedno zagovarja obstoj zadruge in izjavlja, da Je edino ona v stanu urediti izvoz v Inozemstvo, tako da pri tem ne bo oškodovano domače prebivalstvo.
Nlnčičeva politika v tem oziru Je naletela zlasti v vrstah demokratske zajednice na oster odpor. V tem klubu se Je zbrala zelo močna skupina, ki odločno zahteva, da se mora ..Središnja zadruga” kot škodljiva za državo in prebivalstvo odpraviti, zato pa izvozna trgovina temeljito preurediti. Ti politiki so nasprotniki Ninčiča in njegove zadruge deloma iz načelnih ozirov, ker zagovarjajo sami svobodno trgovino, deloma pa zato, ker se je zopet pokazalo, da Ninčič in njegova klika, ki imajo zadrugo v rokah, ne znajo delati pošteno in res v prid splošnosti. Saj misel „Središnje zadruge*4 sama na sebi ni tako napačna. Ako bi zadrugo vodili zmož-
ni ljudje in bi zadruga izvrševala svoje posle, nakup doma ki izvoz v tujina v lastni režiji in ne bi uvedla pod to ali ono firmo zopet izvoznic, bi lahko postala sčasoma važen in koristen činiteljv našem gospodarskem življenju. Toda razmere v Beogradu so danes tako žalostne, da zajde tudi najboljša inštitucija v umazane vode korupcije in zasebnega dobičkarstva.
Glavni nasprotnik Ninčiča, njegove zadruge te sploh njegove gospodarske politike Je sedanji finančni minister Kosta Stojanovič. Stojanovič, ki si Je pridobil že s svojimi prvimi finančnmi odredbami simpatije širokih slojev in vzbudil nado, da so prišle naposled naše finance vendar Že enkrat v roke možu. ki smo si ga tako dolgo želeli, zahteva z vso odločnostjo odpravo »Središnje za-druge“ in uvedbo svobodne trgovine. Ootovo pa ie tudi on tako uvideven, da svobodne trgovine ne bo zahteval In pripuščal brez potrebnih jamstev za preskrbo domačega prebivalstva. Ako nam nudi vlada garancije, da bomo kljub svobodni trgovini imeli tudi doma dovolj živeža te po prhnem! ceni, in ako s primernimi odredbami, kakor fe izvozna carina, ki bi 3e seveda morala od časa do časa regulirati z ozirom na Inozemske cene, poskrbi da bodo ostali dobički Izvoznikov primerni. ostanek pa da bo prišel v prid državi, potem bo našel Stojanovič pristaše po celi državi. Vsem nam bo ljubše, ako se uvede ta sistem, kakor pa da se pod firmo te ali one centrale goli še dalje korupcija in izvozničarstvo.
pustila svojo cigaretnico.«
Vstal je, da bi jo iskal ter Je rekel dobre volje:
»Tega ne veš nikoli, srce moje.« Potem se je obrnil k Agati: »Pri nas Je namreč narobe svet: Milostiva pu-šl težke cigarete, a gospod lahke.«
Sedaj se je prestrašila Agata strastnega pogleda, s kakoršnim je spremljala kneza Vera, ki Je dejala bolj sama zase:
»Kako naj vem, kje puščam svoje stvari, ko mislim samo nanj — napj!«
Njeno oko se je zopet umirila toda v Agati so se že nekoliko ublažili stari predsodki, tradicije in pojmi. Moč teh dveh ljudi je bila prevelika, in tako si je mislila: ko bi ju mogla enkrat opazovati, kadar sta samal Zmagoslavno se je vrnil knez. •Ugani, kje sem Jo našel?«
»Eh Men — kje?«
»V budoarju, pod kupom starih podob. Priznati ti moram, dragica, da postajam ljubosumen na svoje lastne slike in na to srce, ki ga nosiš na svojih prsih.«
»Mais non, saj je tvoje srce, in te ljube stare podobe so iz časa, ko te še nisem poznala. «„
Pušeča sta začela nato govoriti o resnih stvareh. Agati je bilo dobrodošlo. kajti tako se je mogla najlažje udajati svojim mislim. Kako mu duševno sledi, kako je prodrla v njegove posle, kako logično odgovarja, kako resna Je videH, ko se je du$ev. no popolnoma poglobite vani!
In nehote jo je primerjala z mlado poročeno ženo ki jo je p setila včeraj. Pritoževala se ji je, da govori njen mož opoldne samo o svojih službenih poslih, kar je vendar tako dolgočasno. A ko ie Agata občudo-vala sliko njenega moža, ki je visela nad pisalno mizo, je reikla mlada gospa: Ah, da, čisto čedna slika je, velikost je baš prava za ta prostor; seveda pristen BOrklin, kakoršnega ima moja prijateljica, bi še lepše pri-stojal semkaj. — Da, da. Vera ima žal prav. Vez, ki veže današnje zakone, Je često prav rahla in njih temelj je večkrat peščen.
Smehljaje Je Vera pogledala Agato.
»Oprosti, da sva se tako poglobila. A povej mi, kako se godi tvojim staršem? V Draždanah žive, kajne? AH Jim ugaja tam?«
»Hvalu, papanu Je prav všeč ondi. Bcata ie našla nov interes, ki bode na njem pač zgradila svojo srečo; samo matna se še bori z novimi razmerami in fe bolehna.«
»To mi fe žal« — jo Je prekinila Vera. »Egon. ali želiš, da pojem?«
»Samo če se strinja to 1 željami dam.«
»To se razume. Tudi sl vajen tega.«
»Od kdM poješ. Vera? Prej nisi nikoli pete.«
Vera te pogledala napol vprašujoče kneza, ki se tej Ja nasmehi!#!.
»Ko f« bite bolezen nfega Svetlo
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Beograd, 12. junija. (Izvirno poročilo.) Narodno predstavništvo je začelo na današnji seji razpravo <1 volilnem redu. Prihodnja seja bo v pondeljek ob devetih dopoldne.
TEŽILE V SESTAVI DUNAJSKE VLADE.
Dunaj, 12. junija. (Izvirno poročilo.) Rešitev vladne krize postaja vedno težavnejša. Pri predsedniku Seitzu so se vršila že ponovna posvetovanja strank,,ki pa so ostala _ 1-sedaj brezuspešna. V krogih vsenem-S(e zveze so sprožili misel, naj se sestavi samo provizorična vlada, ki bo parlament razpustila in razpisala nove volitve. Vlada sc bo sestala šele koncem prihodnjega tedna.
OTVORITEV RAJHSTAGA,
Dunaj, H' Junija, (izvirno poročilo.) Kakor poročajo iz Berlina, se bo sestal novoizvoljeni nemški de« žavnl zbor 24. t. m.
BORZA.
Curih, 12. junija, (Izvirno poročilo.) Berite 14, London 21.75, Milah 30.50, Praga 12.50, Zagreb 5.90, Bu« dimpešta 3.15, Dunaj 3.90.
Dunaj, 12. junija. (Izvirno poročila) Zagreb 164-178, Budimpešta 89-Praga 360-386, Češkoslovaške krone 362-388. dinarji 625-673-«
LDU Curih, 11. junija. Berite 13.90, New York 551, London 21.67, Pariz 41.60, Milan 30.75, Praga 12.25, Zagreb 5.50. Budimpešta 3.10, Du* naj 3.90.
LDU Dunaj, 11. junija. Devize. Berlin 405, Curih 2790. Valute. Nem« 9ke marke 401. švicarski franki 2765, franooskf frank! 1225, italijanske lir« 875, angleški funti 590, ameriški do« larji 135. Zagreb 164- -178, madžarske žigosane krone 90—104, Praga 360—384, češkoslovaške krone 362— 388, novi dinarji 625—675.
LDU Praga. 11. junija. Devize, Beograd (vista) 174.25, Dunaj 26.751 Valute: Jugoslovenski dinarji 171.25, avstrijske krone 25.75.
Zahtevajte „ Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
stl najopasnejša, ga ni bilo možno z ničimer pomiriti, samo moj glas je dobrodejno vplival nanj. Toda s tež« bo bolnim ne snuj? mnogo govoriti. Tako sem se v svojem srčnem strahu domislila nekaj in posrečilo se je. Se sedaj vidim pred seboj Dcrnhota ali Krausa — kako sta pritekla, če sem šla malo počivat — ter ju slišim v strahu klicati: .Pojdite hitro pe*1* — o —«
Poljubil jej fe roka »Kaj sl takrat vse storila zamet« »Takrat sem si pridobila pravico, da smem biti srečna. Pozneje sem se v Milanu učila peti, in sedaj pojem redno vsak dan.** Vstala je.
Knez je ponudil Agati roko, da la povede v glasbeno sobo, medtem kO! fe Vera odredila, naj bo ob sediniff pripravljena kočlia.
»Vera, gospa doktorjeva je v s« navdušena za to sobo. To me jaka veseli.«
-• Kako svež, neprisiljen, zdraf ta srečen je videti 1 —
»NajlppSa soba. kar sem jih h daj videla,« Je odvrnila Agata. »Drago* ceni klavir na sredi, zofe z blazinami ob stenah, ki sp okrašene s kipi ta slikami glasbenikov, prijetna razsvetljava, te etažere — čudovit"!«
tzbraf Je Veri note ter jej pristavil stol. Pete je Schubertovo »Podoknico.«
(Dalje prihj
Narod, predstavništva
Uradno poro&k) o patkovi sejL '
LDU. Beograd, 11. iunija. podpredsednik dr. Ivan Ribar otvori ob 17. uri. 97. redni sestanek začasnega narodn. predstavništva. Tajnik Josip iVojinovič prečita zapisnik zadnje seje. Zapisnik se vzame na znanje brez ugovora. Prošnje in pritožbe se izročijo odboru za reševanje prošenj in pritožb. Potem čita podpredsednik Ribar poročilo, da je Nj. kr, .Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander podpisal zakon, ki se tiče ljubljanske in beograjske univerze in zakon za ljudske šole. Tajnik Vojinovič čita poročijo odbora za volilni zakon. Narodni poslanec Jaša Prodanovič interpelira predsednika skupščine, zakaj mu na zadnji seji ni dal besede, ko ie prosil zanjo. Poslanec protestira proti temu, ker se to ne zlaga s poslovnikom. Predsednik odgovori, da s tem ni hotel žaliti poslanca. Predsednikov odgovor vzame skupščina na znande. Potem pridejo na dnevni red vprašanja: Dr. Ivan KrniČ vpraša ministra za agrarno reformo, kako je z agrarno reformo, kako je z izvedbo agrarne reforme v gorskem okraju na Hrvatskera in posebno na veleposestvu kneza Thurn-Taxisa. Minister dr. Križman odgovori, da je vedno postopal % zmislu prejšnje naredbe o agrarni reformi. Drugo vprašanje vloži narodni poslanec Kerubin Segvlfi na ministra za šume in rude dr. Kovačeviča zaradi članka y beograjskem listu »Demokratija«, ki obtožuje ministra, iča je postopal pri razdelitvi lesa ▼ Bosni v korist pristašem svoje stran ke. Minister Kovačevič razlaga v daljšem govoru in na podlagi aktov vso zadevo, kakor se je dogodila. Pred prehodom na dnevni red zahteva poslanec Anton Todorovič (republikanec), da se v svrho ugotovitve števila poslancev prečitajo njihova imena. Po Čltanju konstatira predsednik, da Je prisotnih 147 poslancev, torej zadostno število. Potem izjavi podpredsednik, da je današnja seja zaldlučena in da'Se bo na prihodnji sej| obravnavala kot prva točka dnevnega reda poročilo odbora za volilni zakon. Nato vstane poslanec Jaša Prodanovič In predlaga, nai se vzame na dnevni red kot prva točka volitev predsednika skupščine. Narodno predstavništvo sl ie osvojilo predlog dr. Ribara, nakar ie ta za-MfuJjg selo ob sedemnajstih 50 minut. Prihodnja seja bo 12. t. m. ob Sest-nalstth z naslednjim dnevnim redom: obravnava o poročilu odbora za vo~ ffln! zakon.
V parlamentu in izven njega.
Dolgočasje v parlamenta — vojno oosofPo —• negotova vladno večina
Praga, 9. Junija 19,20.
Če človek opazuje takole dogodke v parlamentu, se nehote vpraša čemu vse to-le govorjenje poslancev, ki se vleče brez konca in kraja. Ali govori poslanec iz častihlepja, naivnosti, idealizma ali nagajivo, hoteč dolgočasiti svoje tovariš* in galerijo. Takšna vprašanja se mi vsiljuj** jo, ko poslušam te dni razne maiopo-membne poslance, ki govorijo o vladni izjavi. Včasih je videl Rudolfi' num, izprenionjen danes v zbornico, drugačno življenje, življenje omet- *
riti. Kako daleč od tega življenja dolgočasje, ki je objeto s prizadevanjem raznih Šumih govornikov oelo zbornico. Le tu in tam kaka iz-prememba. Poslanec Mlčoh (molčeči človek) govori že nad 2 uri, med govorom nanese, da pokaže ključav nico, češ, kaj je to. Tovariši mu odgovore: »Ključavnica za na jezik4*. Smeh. Dolgočasje se za trenutek umakne, da takoj nato še trdnejša objame zevajoče ljudske zastopnike.
Sicer pa v politiki, v klubih m časopisju ni dolgočasja. Za to je poskr bel finančni minister dr. Engliš s svojo zakonsko predlogo glede vojnega posojila. Po tej predlogi naj bi država izplačevala javnim dobrodelnim oziroma koristnim institucijam 65-odst., zasebnikom pa 50 odst. avstr, vojnega posojila na ra način, da se jim vojno posojilo v tej višini zaračuna, če podpišejo posojilo republike v dvojni višini nominalne svote vojnega posojila, ostanek podpisanega posojila republike pa plačajo v gotovini.
Z EngliŠevim načrtom niso zadovoljni ne Nemci, ki bi hoteli menda še premijo za to. da bi blagovolil’ vojno posojilo vnovčiti, ne Cehi. Od Čehov predvsem ne narodna demokracija z Rašlnom, smatrajoč — precej pravilno — vprašanje vojnega Posojila ne samo za gospodarsko vprašanje, temveč za politično vprašanje. Nemci naj zato. ker so blazno podpisovali avstr, vojno posojilo, predvsem iz sovraštva do Cehov, dobe sedaj plačilo zo to svoje proti osvobojen ju češkega naroda namerjeno delo. in sicer v boljši valut«, kot bi jim to izplačala Avstrija sama. Razun tega se boje finančni krogi iz Rašinove stranke, da se bo vojno posojilo kar drlo v C. R., ker je nemogoče vpeljati takšne kartele, da bi se v vseh slučajih izvedel dokaz, da je lastnik vojnega posojila to sam podpisal in imel v roki že od 28. oktobra 1918, kar ie za prevzem vojnega posojila v plačilo pogoj.
Na ta način podpisano posojilo republike se bo izplačalo do 1. 1970. in sicer s srečkanjem tekom 45 let.
Pa le nekal drugega preganja dolgočasje. Vlada računa in premih lja, če Jetrdna. Socljalno demokratična levica, ki šteje 23 članov, je za vlado zelo nesigurna pomoč, četudi je vlada v veliki večini so.ijahio demokratična. Brez teh glasov pa ni trdne vlade, če se ne pridobe klerikalci, ali pa nemški socijalni demokrati. Proti koaliciji z Nemci so češki agiarci, ki sede danes v vladi in groze z izstopom, kot tudi češkim socijalistom (nar. soc.) zveza z Nemci nikakor ni ta ne sme biti po volji, sicer bo v strankini armadi joj, kajti nar. soc. stranka ima tradicije in te so protinemške, pa naj njeni organi pišejo, kar hočejo. Treba bo torej poskusiti s klerikalci Na koalicijo s klerikalci kaže tudi volitev drugega zbornične«! podpredsednika, za katerega le m: izvoljen vodja klerikalcev miMisi:-e §ra-mek, med tem, ko so narouue soci-Jallste — prešli.
Sedanjo vlado te Češka Demokracija imenovala letensko vlado in povdarila. naj Cehi pazijo, ker so imeli nekoč tudi zimskega kralja, ki J* državo upr op as til. Toda tako hudo ravno si teškoče so pač.
Dr. P—u.
KK -sua w: 'v
Jfill
M
Po pogrebu Edvarda ' Vojana.
(iz pisma Vojanov* učenke.).
Praga, 5. junija.
... Vojan Je bil — in oi ga več. Borštnika srno pokopali pred dobrim pol letom v Ljubljani, danes so Cehi pokopali Vojana. Tako odhajajo, vsi odhajajo. Vsi ti velikani, ki so doigra-II izpolni!: svojo dolžnost v življenju.
Poslednjega maja Je umrl Po kratki bolezni V maju te še igral »Smrt cara Pavla« in »Hamleta«. — Danes že leži njegovo telo v zemlji, danes že počiva.
Biti — ne biti 1
Občutek pri pogrebu Je bti takšen kot pri Borštniku. Oflcijelni sprevod je šel od Narodnega dtivadla do Muzeja. Tara se Je razšlo vse. Le voz z venci j« vozil naprej, nato voz s krsto. Trije pari konj so drveli v breg, kakor bi se Jim mudilo, zelo mudilo oddati krsto, znebiti se je. Nato te prestalo vse. Ljudje so v neredu hiteli po obeh frotoarjih za bežečim vozom. Po dolgem in dolgem času ena kočija, pa spet nič. Nato spet par kočij, voza s krsto pa ie rt nikjer, ta* ginil jo Izpred oči X vozovih etate*
trične cestne železnice so sedeli igralci. Množice ljudstva so hitele malomarno po cesti kakor vsak dan. 2ivo se Je začrtal v spomin voz s krsto in s tremi pari konj, ki so dr vili po cesti, kakor bi ne mogli dočakati da se znebijo bremena, ali kakor bi bili veseli, da so rešeni počasne paradne hoje.
In ti so hiteli v zemljo z najdra-gocenejšUn zakladom, kar ga te imelo češko gledališče. Odnesli so vse. Za njimi zija praznina; bog ve koliko let bo zijala neizpolnjena praznina.
Zakaj Vojana človeka, igralca rt več.
Ostal }e Vojan — umetnik, v tisočerih dušah bo še živel v vseh onih, ki so ga ljubili in poznali, ga videli vstvarjati, tapeti In živeti in umirati ua odru. Po smrti te generacije bo ostalo samo ie ime, slavno ime: Vojan — in nič več.
Fijan, Kaira. Vojan, Borštnik.
Bili so. BIH in rt #h ved, m n* bo jih ved.
Kdo te M! Voteuf
Borštnik je M naturoHet, Vojan ftrtk, filozof. To te razlika v načinu nfffi umetnosti. Kdor ga ni videl igrati n« more pojmitl kaj Je bil Vojan. Motesei te virtuoz. Volan te bfl umeL
Bo| inozemsk. luksusu.
Odkar je uvoz gotovih luk&usutb predmetov prepovedal, opažamo strino padanje tujih valut To je povsem naravno, ker ae je moral skoro ves ta luksus plačevati v frankih, dolarjih in lirah. Ko ti vlada prepovedala uvoz nepotrebnega luksusa ž« pred 1 letom, si bi prihranili mnogo milijonov narodnega bogastva, naša valuta se bi že zdavnaj popravila in ne bi nam bilo treba kupovati tuje valute za neobhodno potrebno inozemsko blago po do 40kratni predvojni ceni. Konsumente ie treba prepričati o koristi in potrebi bojkotiranja Inozemskega blaga, če ga te mogoče nadomestiti s trpežnim domačim blagom, predočlti jim je treba, koliko narodnega bogastva gre za prazen nič v inozemstvo in kako da se s tem škoduje domači valuti in domačemu narodnemu gospodarstvu sploh.
Pri sestavljanju liste prepovedanih predmetov so v Beogradu pozabiti važen konsumni predmet, k! ga imamo v Jugoslaviji sedaj dovolj in veliko tmežnejši obliki in čegar industrija se Je posebno v okolici Tržiča na Gorenjskem prav lepo razvila. — MisTfmo na fciksusno lakasto in barvasto usnje in na lukssune čevlje, H se uvažajo v ogromnih množinah. —
Kdor si Je ogledal izložbe v naših večjih mestih, posebno v Beograda, Zagrebu, Osijeku a tudi v Ljubljani ie lahko opazil velike množine lahkih , .inozemskih čevljev. Splošno znano le, da cene teh čevljev niso v nika-kem skladu z njih trpežnostjo. Čevlji so sicer za oči prikupni ter tvorijo v izložbenih oknih vabljivo atrakcijo, za žep konsumenta pa so zelo nehvaležni, ker se jih porabi mnogo več kakor bi se porabilo v istem času dobrega domačega izdelka. Bilo bi zelo zanimivo dobiti od naših carinam podatke, koliko se je uvozilo tega nepotrebnega luksusa. Id gre gotovo okoli 90 % na račun lepega Spola. Ce se možkj v velik! meri zadovoljujejo t tuzemskimi izdelki zakaj bi morale potem ravno naše »dame« tratiti narodno premoženje?
Kaj druzega bi bilo, ko nam bi v Jugoslaviji primanjkovalo čevljev. A živinorejska država kakoršna smo nri. Ima gotovo dovolj surovin za to stroko. Toda žal, se Je lansko leto izvozilo surovih kož v ogromnih množinah, dočim so domače usnjarne bil* skoro brez dela. Sedaj po izdani prepovedi izvoza težkih kož in onemogočitvi izvoza lahkih kož vsled zelo visokih izvoznih carin, imamo doma dovoli surovin, da popolnoma lahko izhajamo brez inozemstva. Edinole finejšega usnja bo še treba nekoliko let uvažati, a to sejnaj uvaža le v ta-kozvanem oplemenilnem prometu, to je, naše surove kože se naj dajo v Inozemske tovarne le v predelavo proti plačila z delom teh kož, tako toraj, da nam ne bo treba plačevati za proizvode iz naših lastnih surovin Inozemske valute kakor doslej. Nikakor pa se ne sme dovoliti uvoza izgotovljenih čevljev, če nočemo ugonobiti naše čevljarske obrti, ki v obliki čevljev res še ne more tekmovati z inozemskimi izdelki, zato pa izdeluje boljše blago. Čudno je, da občinstvo kljub tako razkričani draginji raje saga po sicer lepšem, a slabšem inozemskem, kakor pa po trpežnem tuzemskem izdelku. Tu treba vzgoje ia tudi trgovec sam naj pomaga.
ijffrrrg gHBs "**>♦	-• ClDJsS
nik. Vse postave, ki Jih Je vstvaril
vidim pred seboj. Kakor je bil sam velik, tako so bili veliki njegovi ljudje* S!iyllok, Torquato Tasso, Jan Hus, Cyrano de Bergerac, Hamlet, dr. Rank, Paved I, in drugi — vsi Živijo in umirajo. Vsem je vlil svojega velikega duha. svojo veliko dušo. Ni Jih igral, živel .je v pjih. Ker je bil velik sam, so bili veliki oni.
Njegova umetnost Je bila tako preprosta, a tako velika! Z malimi sredstvi je učinkoval. Ali v tem je ležalo toliko dela, toliko skrbnega, i vestnega dela. Vsaka gesta natančno preštudirana, premišljena, vsak ton vsaka poteza v obrazu, vsaka kretnja — in končno je izgledalo vse tako preprosto in tako veliko.
umrl Je v delu. Brez gledališča b! ne mogel živeti.' Vedno te gostoval po manjših, tort diletantskih odrih.
NI se bal neprijetnosti potovanja vkljub Trtik!! starosti. Lepa Je smrt pit delu.
Vence Je na smrtni postelji odklonil ta izrazji ŽeJJo, da se da denar M ftsfl češkim igralcem, Katerega je ustanovi! sam. Željo so mu iapotatil. samo P?r vencev te Mia..,
M*Mm
Uvoz nepotrebnega inozemskega
j blaga je iz mnogih vzrokov ogromna i škoda za naše narodno bogastvo in gospodarstvo. Kakor Že omenjeno, se uvažajo skoro le lahki galanterijski čevlji, Id so vse drugo kakro trpežni ter se jih vsled tega porabi veliko več kakor močnih domačih, kar Je očitna škoda že za vsakega posameznega kupca in tudi za splošnost, k«- gre ta izvržen denar v inozemstvo. Vsled teh nepotrebnih nakupov se umetno dviga tuja valuta, domača pa tlači; uničuje se pa tudi domača obrt, domačemu delavstvu se odvzame možnost zaslužka, podpira pa se inozemska industrija In delavstvo.
Le hočemo, da se bo naša * še nadalje boljšala, če hočeiuati našemu delavstvu zaslužka, obrti pa možnost razvoja ip zvišati državne dohodke, naj vlada takoj prepove še uvoz izgotovljenih hiksusnih čevljev rt luksuznega usnja. Češka vlada je zato prepovedala uvoz vseh čevljev, mi pa čakamo in se damo Izrabljati no inozemstvu, ki preplavlja naše kraje s svojimi Izdplki, v škodo posameznega kupca In splošno*«.
Ker fmajo trgovci poleg pravice do primernega zaslužka tudi dolžnost, svoje odjemalce dobro postreči, bi morali tudi oni pri prodaji na svote kupce vplivati v gornjem smislu. — Opozarjajo jih naj na posledic® kupovanja inozemskega Maga. S tem ne Kodo koristili samo kupcu, nego tudi sebi, ker si pridobijo s takim ravnmi jem zaupanje kupca In stalnega odjemalca, kortsti.io ca tudi državi In tako posredno zopet sebi.
PRIHOD PRESTOLONASLEDNIKA V LJUBLJANO.
Kakor znano, obišče prestona-slednik Aleksander koncem t. m. prestoHco Slovenije, Ljubljano.
Deželna vlada Jc takoj, ko Je bila o tem obveščena, sestavila obširen do podrobnosti izdelan program za sprejem in ga predložila ministrskemu svetu v odobrenje.
Ker Je to prvič, da stopa na svo-Godna tla naš lastni narodni vladar, ga bo pozdravil cel narod z uajveč-fo radostjo in ga kar najslovesjiejš4 sprejel.
V to svrho se je sestavil pri deželni vladi za Slovenijo pripravljalni odbor. ki ima nalogo stopiti v dogovor z vsemi javnimi činitelji gled« priprav za sprejem prestolonaslednika. Temu odboru načeljuje sekcij-siri svetnik dr. Leon Stare.
VSEM DRUŠTVOM IN KORPORACIJAM!
Pripravljalni odbor za sprejem prestolonaslednika Ima svojo prva iejo v ponedeljek 14. trn. ob 18. (6. zvečer) v veliki dvorani Mestnega doma. Odbor prosi vsa narodn« društva in korporacije, da blagovolijo poslati k seji svojega delegata, Vsled kratko odmerjenega časa rt mogoče pošiljati za to sejo posebnih vabil in velja kot tako ta oglas.
RESOLUCIJE
***??* Zveze Jugoslovanskih železničarjev dne 10. t. m. v hotelu .Uniort obsegajo naslednje izvlečke točk: 1, vlada naj do konca t. m. na vsak način uveljavi enotne dinarske plače z* vse železničarje, to je zadnji rok In zadnja beseda. 2. odklanjajo se 25 % poviški doklad za mesec junij, ke* nasprotujejo obljubam ministra saob-račaja. 3. Prehod v novo dinarsko plačo naj se izvrši na podlagi službenih let. Najostrejši boj se bo vodH proti špekulacijam in poskusom protekcionizma s strani nekaterih gospodov pri ravnateljstvu v Zagrebu.
4.	Neodgovorni politiki vnovič hujskajo na stavko, oziroma pasivne rezistenco. Vsi razsodni tovariši naj ohranijo mirno kri, in z skupnim nastopom odvrnejo novo nevarnost. 5. Odobrava se delo centralnega od*« bora in narodno stanovskih organiza* cij za uveljavljenje enotne Dragina? tike.
Jtififoslaviia.
Pofcret monopoiskfh uradnikov.
LDU. Beograd, 12. junija. Na svoji prvi redni letni skupščini monopol-skih uradnikov in uslužbencev so sprejeli soglasno resolucijo, v kateri
se ugotavlja bedno gmotno stanje monopolskega osobja. Od finančnega ministra zahtevajo, da čim prej regulira njih gmotni ppoložaj po najnovejši rnonopolski uredbi. Pooblastili so uprave svojega udruženja, da pristoni organizaciji Zveze centralnih državnih uradnikov in uslužbencev. To resolucijo je pedsednlk dostavil vsem merodajnim čiuiteljem bi organizacijam.
Resnic* ali manever?
LDU. Beograd, 12. Junija. Minister prehrane in obnove zemlje te dobil poročilo, da je ulma in toča naredila mnogo škode v Bački, zlasti pa r Somboru in Senti.
*
Razpis občinskih' volitev v Zagrebu. Vlada za Hrvatsko in Slavonijo razpiše v najkrajšem času nove vo-
litve v zastopstvo zagrebške občine, Komunističnim zastopnikom, ki M zadnjič prisgeli s pridržkom bo sedrt pasivna volilna pravica odvzeta.
Priprave za občinske volitve v
Beograd« so končane. Gibanje vseh strank za volitve je jako živahno, posebno veliko agitacijo so razviM komunisti, ki se nadejajo, da bodo izišli iz volilnega boja kot najmočnejša stranka.
Vojvoda Mišič, ki se je vsled svote obolelosti v svrho zdravljenja mu« cfH deli časa v nekem pariškem sanatoriju, se je vrnil iz Pariza v Beograd, kjer se bo zdravil v sanatorij« »Vračar«.
Zastoj zagrebške trgovine se pa poročilih zagrebških listov splošna Opaža povsod, odkar so začele padati tuje valute. Trgovci nočejo nabavljati nikakega blaga, konzumen« p< se drže rezervirano, ker pričakujejo; da bodo cene padle še nižje.
Redni letni občni zbor Matici Hrvatsk« se ho vrš« 29. k m. v Zagrebu.
Razna poročila.
Laška vladna kriza.
LDU. Beograd, 11. Junija. Ii Pariza poročajo: Italijanski kralj je konferiral s Tittonijem ta Orlandom o zadnji ministrski krizi.
Francosko časopisje o italijanski
krizi.
LDU. Beograd, 11. junija. Iz Pariza poročajo: Nekateri francoski Usti komentirajo ostavko Ntfciileve vlade. Dejstvo, da prevzame ministrstvo Giolitti, ne daje veliko upanja, da bo italijanska zunanja Politika Franciji boii naklonjena, kako* politika odstopivšega Nlttijevega kabineta. Posamezni listi izjavlja}'), da Giolitti ne more biti manj neugoden za francosko-itatijamsko zv»-zo kakor je bil to Nitti.
Zaupnica češki vlatfl.
LDU. Praga, 11. junija* Poslanska zbornica Je končala debato o 'zjavi vlade Pri glasovanju je poslanska zbornica 8 140 proti (te glasovom vzela izjavo vlade na znanje. Za izjavo vlad® so glasovali čchoslovaški socijalni demokrati, ftaiodni socijalci. agrarci, slovaški uacijonalci, kmetska stranka, oort-na stranka in trij* Madžari; orotl
£a vse nemške in madžarske stran-e, češka ljudska str: uka ta narodni demokrati. Ni to j* govedi predsednik Tomašek, ki Je opozarjal OP to, da Je vsem govornikom brea Vuzjike strank dovrtti popolno SV9'
bodo govora, da je bilo mogoče, ta Je debata pokazala pravo mišljenja vsega prebivalstva. Prihodnja srti bo v torek.
Antanta In kriza avstrijske vlade.
LDU. Dunaj, 11. Junija- (CTUf Tukajšnji antantni krogi zasledujejo z velikim Interesom kabinetne krizo, v katero se pa ne bodo vmešavali.
«
Volitve v Romuniji. Volitve v parlament velike Romunije, ki so se vršile te dni, so pokazale, da ima v državi večino ljudstva za sabo general Avarescu. Od doslej Izvoljenih 240 poslancev, so dobile narodne strank« vlade generala Avaresca in demokratske stranke Take .Ionesca IGO mandatov. Med dragimi so pri volitvah prodrl! vsi ministri Avarescove-ga kabineta. General Avarescu ii bil izvoljen v desetih volilnih okraji«*
Grof Aponnv je začel na Madžarskem z veliko agitacijo, kateri hna za končni cilj preobrat režimi na Madžarskem. Poročila pravijo, da te Aponny pripravljen, postaviti se na čelo madžarski drfavj hi sestavit! novo vlado, v Budimpešti se poraja Čimdalje večin reakcija proti sedanjemu režimu. Mnogo itnfkov bele garde je bilo napa-ilh ta ranjenih z noži, dtug! pa st) zabodel zopet t zastrup^niml Hrtamv
IHICOT*
Dnevne vesti.
— Predavanje o Koroški. Po vsej Sloveniji se nameravajo v kratkem prirejati predavanja o Koroški. Predavanja bodo imela namen informirati našo javnost o resničnem položaju na Koroškem in jo »lobije zainteresirati zanjo. Predavanja se bodo vršila v sedežih sodnijskth okrajev. Predavatelji pridejo iz Koroške. Upozaijamo na to vse stranke, vsa društva in korporacije in pričakujemo. da uain pomagajo pri tem delu. Natančnejše bomo poročali še v listih in na lepakih. • - Narodni svet za Koroško.
— Stari benediktinski samostan v Dobi h vasi se je upravno odcepil od Št. Pavla, ter postal samostojen benediktinski priorat, kateremu so podrejena tud! posestva v Mariboru (Viktringerhof). Prvi prior je P. Viljem Rožman, ki je zaveden Slovenec.	’
— Pri knjigovodstvu Poverjeništva za notranje zadeve so imenovani za računske revidente računski oficijaii: Joško feitenc, Franc Fer-mantin in Jurij Hočevar; za računske oficijale računski asistenti: Blaž Naglič, Anton Medved, Dušan Podgornik, Vojteh Galovič, Fran Štrukelj, Anton Pestotnlk in Fran Zupanc; za računske asistente pa praktikanti: Fran Schitnig, Josip Mavrič in Josip Langus.
— Vpisovanje v 1. letnik moške-ga in ženskega učiteljišča v Ljubljani bo dne 30. junija od 8. dc li. ure. Sprejemni izpiti se prično dne 1. julija ob 8. uri. Učenci, ki so dovršili z ugodnim uspehom 4 razred meščanske ali srednje šole (liceja), se sprejmejo brez izpita. Podrobnosti so razvidne iz obvestila na deski v veži šolskega poslopja. -- Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani.
— Zdravniška služba. Razpisana ie služba okrožnega zdravnika v Ribnici na Pohorju. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Ameriške vesti. V Davvsonu, New-Mexico, se je smrtno ponesrečil Josip Vlahovič. — V Pittsburgu, Pa., ie umri 55 letni Martin Jerale, rodom iz St. Jerneja na Dolenjskem. Zapušča tri sinove in dve hčerki. —
V Clevelandu, O., je bila povožena od tovornega avtomobila Julija Arko. Ravno v istem kraju je bil v dosmrtno ječo obsojen Frank Turk, ki .je meseca februarja ustrelil svojo ženo. —
V Virginiji je bil pri distriktnem sodišču oproščen John Perkovič, ki je bil obdolžen, da je napadel z mesarskim nožem rojaka Freda Kovačeviča.
— Statistika porotnih razprav.
Zadnje ljubljansko porotno zasedanje, ki je trajalo skoro tri tedne, nudi tudi za širšo javnost zanimiv pregled. Porotno sodišče je izreklo eno smrtno obsodbo (zavratni umor), eno oprostilno (detomor) in prisodilo 35 raznih zločinov, povečini tatvine obtoženim osebam skupno 155 let In 4 mesece težke teče. Po kvalifikaciji hudodelstev je p^otno sodišče obravnavalo en slučaj roparskega umora pod 20 leti, slučaj homosek-
sualnosti, dva ropa, dva slučaja goljufije, v ostalem same slučaje tatvine in ropa. V planiških krogih izražajo delovanju porotnega sodišča popolno priznanje.
— Pogreša se Janez Debevc, ki ie služil kot kolesar pri 20. lovskem bataljonu, in je bil ujet 24. decembra 1917 na Tirolskem. Vtačujoči se vojni ujetniki iz Italije, ati pa njegovi tovariš! od bataljona se vljudno prosijo, da njegovemu očetu proti povratku stroškov naznanijo, če tim je o njem ka! znanega. Janez Debevc, posestik, Kamnik, p. Preserje.
Ljubljana.
— Izguba mestne LR .o. ..a naše tozadevno poročilo o nevarnosti, da izgubi mestna aprovizacija vsled nakupa večjih množin žita milijonski znesek, Je reagiral .včerajšnji »Narod«, pa ustrelil v tem po svoji navadi zopet v napačno smer. Mesto stvarnosti odgovarja z osebnostmi in napada pri tem dopisnika, ki sl ga je izmislil sam. Da ga pomirimo, mu povemo, da dopis ni izšel iz krogov, katere on sumi. in da tudi ni Imel ni-kakšnega zahrbtnega namena proti g. županu ali magistratu. Ugotovil je le, da grozi mestni občini za naše razmere ogromna Izguba In opozoril merodajne kroge, naj se pravočasno pobrigajo, da rešijo kar se rešiti da. In v tem je imel popolnoma prav. Po uajnovefšfh poročilih Je padla oena pšenici v Sremu že na 7:50 kron. Četudi Je torej aprovizacija kupila svojih 50 vagone^; res samo po 10 K 20 vin., preseže lahko njena izguba za lepe stotlsočake prvi miljog. Tega se pa z onemoglimi izbruhi jeze ne da preprečiti, zato bi gospodje pri »Narodu« storili g. županu večjo uslugo, če bi o zadevi rnolČaH ali vsaj ne razpravljali o njej tako neresno In površno.
= Sinočnji nastop koroš e^ mladinskega zbora iz Borovelj ie privabil v Union toliko občinstva, da je bila velika dvorana nabito polna. Mladi pevci in pevke so pod vodstvom svojega i£itelja g. A. Š u -Š t e r š 1 č a zapeli prav korajžno celo vrsto koroških narodnih pesmi, ki jih je publika sprejela z navdušenim neponehujočim ploskanjem. Vsa čast rr. Šušteršiču, ki ga Je pač stalo mnogo truda, predrio je mladino izvežbal tako dobro peti v čveteroglasnem stavku. Kar veselje je bilo poslušati in gledati male, a pogumne pevce, Pred njihovim nastopom ie zaigral nekaj znanih, pa tudi nekaj novih točk affHnj orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom kons. prof. g. Karla Jeraja.
—a.
= Umrla je v Ljubljani ga. Rožena Kristanova, soproga bivšega ministra Antona Kristana. Pokojnica je bila po rodu Čehinja In Je prišla pred 17. leti iz Češke v Slovenijo, kjer se je kmalu naučila našega jezika. V Idriji ;e vodila od leta 1905 do 1908 tamošnjo »Prvo čipkarsko zadrugo«. Pokojnina Jc prevedla več slovenskih povesti in novel na češki
iezik. Pogreb’ se Je vrfifl včeraj m
evangelsko pokopališče. N. v m. p.1
3= Svetovno pod a nje cen upliva v Ljubljani ravno nasprotno. Krompir ie bil n. pr. še prod kratkim po 80 do 90 vin. kg; včeraj pa Je bil na ljubljanskem trga že po 3 do 4 K kg. Ravnotako je z drugimi živil.! Tudi po raznih izložbah so cene vsak dan višje, blago pa isto. Res, rapidno padanje cen — le tako naprej!
* Gremil trgovcev v Ljubljani pozivlje vse one svoje člane, kterira ie stanovanjski urad odpovedal stanovanja in prodajalne, da takoj najkasneje pa do 16. t. m. predlože gxe-miju v svrho skui^ e akcije sledeče odloke: odpoved stanovanja, prepis pritožbe in pa rejcev pritožbe, če Jhn Je bila že dostavljena.
= Danes vsi v »Hribarjev gaj«, kjer se vrši popoldne velika pomladanska prireditev s že javljenim vsporedom. Tudi za dobra okrepčila in zmerne cene je preskrbljeno. Dobro je prinesti kozarce s seboj! Torej na svidenje v »Hribarjevem ga-iu«!	K.
— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vaja moškega zbora v ponedeljek, ženskega v torek.
=* Važen sestanek trafikantov bo v torek 15. t. m. ob 7. uri zvečer pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica 7.
= Knjigo o leoem vedenju priporočajo v nakup stranke, ki imajo opravka na Dravski diviziji, gospodu blagajniku N., ki uraduje v sobi št. 10. Saj se vetnjar lahko tudi vo-iaški uradni posli opravljajo s strankami priiazqo in dostojno.
= VlomL V s ^notno stanovanje g. Antona Osolili a na B!eiweisovi cesti je bilo vlomi leno. Odnešenega le mnogo blaga ijpt drugih dragocenosti. Škoda še ni cenjena, ker je bila stranka odsotna. — Včeraj dopoldne je bil aretiran Bosanec Ahmed Puračič, ki je vlomil v stanovanje bančnega sjuge Linkiča na Aleksandrovi cesti.
=® Zobni atelje v Križevniški ulici v Ljubljani je otvoril g. Koder. Opozarjamo naše čltatelje na toza devni oglas na zadnji strani.
= Tvrdka Kleiiiinayr & Bamberg ima danes v našem listu oglas, nakar svoje c. bralce opozarjamo,
Maribor.
V mariborskem gledališču gostuje v torek 15. t. m. Tonka Savičeva, ki je zek» priljubljena karakterna igralka kraljevega kazališta v Zagrebu. Nastopila bo v glavni vlogi v »Morali gospe Dulske“.
Ruski kružok. Mariborski ruski kružok, ki se je ustanovil šele v začetku marca, je zaključil te dni svoje prvo leto. Izmed 40 priglašenih slušateljev jih je vztrajalo samo 10 do konca, vendar pa je uspeh teh desetih prav zadvoljiv. Drugo leto se bo kurz nadaljeval. Ako ho dovolj udeležbe, bo en kurz za začetnike in eden za one, ki že jezik dobro poznajo.
V Maribora je bilo kakor poroča »Uradni list" razpuščenih 42 nemških društev.
Cel te.
Opozarjamo, da se vrši 17. t. ra.
v mestnem gledališču delavska predstava »Hlapci". Pred predstavo bo pesnik Albrecht v govoru razložil pomen igre, da jo bo vsakdo razumel.	_____________
PONESREČENA GOLJUFIJA.
Dva španjolska Žida iz Sarajeva, Avram Papo in Alkalaj Izidor, sta kot veleverižnika z manufakt. blagom nedavno odšla v Trst ter tam nakupila velikanske množine manu-faktumega blaga za Bosno. Ko sta pa Izvedela o deruti na beogradskl borzi in o splošnem padanju cen ma-
nufakturi v Jugoslaviji, sta bbgo po
posredovanju agenta prodala henghi jima je jugoslovanskih dem čekov na
nekega tržaškega v Trstu. Znani Deg-namesto kupnine v kronah nakazal se-»Jadransko banko« v skupnem znesku 650.000 K. S temi čeki sta prišla včeraj dopoldne v Ljubljano ter se zglasila pri »Jadranski banki.« Avram Papo je čeke pre-zentiral v plačilo. Banka je 2ldu čeke honorirala in mu izročila za blagajno dve nakazili. Na enem je bilo honoriranih pet čekov po 100.000 K, konečnl znesek 500.000 K pa Je bil prenešen še na drugo nakazilo. Na tem je bila označena konečna svota
650.000 K, Blagajnik pa je izplačal
500.000 K m 650.000 K, tako da je Zid Avram Papo prejel pol miljona preveč. Žid je denar lepo sprejel in Jo takoj pobrisal. Pomoto so v banki takoj zapazili, O stvari obveščeno policijsko ravnateljstvo je z vso hitrostjo ukrenilo potrebne korake, zlasti je telefonično obvestilo vse postaje na važnejših prometnih točkah. Spanjola sta si denar že v Ljubljani razdelila, potem pa sta šla narazen ter potovala vsak za sebe. Nekaj minut po prihodu zagrebškega vlaka iz Ljubljane na Zidanj most, le dobila tamošnja državna varnostna postala obvestilo o slepariji. Zagrebški vlak je že imel oditi proti Zagrebu, ko so vstopili štirje redarji Butina. Černigoj, Pahor In Peric v vlak ter pričeti kontrolo. Zajeli so Avra-ma Papo. Aretirati so ga In odvedli z naslednjim vlakom v Ljubljano na policijsko ravnateljstvo. Pri njem so našli 484.000 K. Njegov kompanjon Izidor Alkalaj je bil aretiran tudi v Zidanem mostu, a pri večernem vlaku. V vestjl na hrbtu Je imel zašitih’
440.000 K. Odločno te tajil In zatrjeval, 'da sploh ne pozna Avrama Pa-ootfl, kateri pa delanje priznava. Sedaj se nahajata oba tička v zaporih.
Šport m turistika,
šparta i Svoboda. Včerajšnja tekma je končala: 1 :1 (1 : 0). Obojestranska igra z malo premočjo Svobode. Obe moštvi sta skoro enako-močni, vendar Je Sparta tehnično bo-Ua od Svobode, d očim ima Svoboda več kombinacije. Pr! Šparti »o bili golman in leva napadalska stran, pri Svobodi levi krilec in levo krilo najboljši igralci dneva. Sodnik g. Betetto. Poset tekme slab. —
Pri današnji nogometni tekmi nastopi Ilirija v sledeči sestavi: Ciuha, gol; Pogačar, Kavšek, obramba; Cizelj, Zupančič II., Hus. krilci; Zupančič I., Pevalek, Lenassi, Rape, Spli-hal, napad. Rezerva Deržaj.
Kolesarska dirka LJublJana-Bled. Start za težka kolesa ob 9. uri za lahka kolesa ob 9. uri 15 min. pri lan 2 na Celovški cesti. Cilj na Bledu vrh klanca pred jezerom. Tekmovalcev bo okrog 20.
S. K. Ilirija vabi vse svoje dane, ki so se svoječasno priglasili Lawn-tennis-sekcitf, na sestanek, kateri se bo vršil v torek dne 15. t. m. točno ob 19 url r mestni posvetovalnici na magistratu. Ker se bo na sestanku sestavilo partije, kakor tudi določilo u e »rair/ngu. se rroel polnoštevilna udeležbe.
S.	K. ..Primorje** v Ljubljani naznanja ljubiteljem športa svojo ustanovitev. Vsa nadaljna pojasnila daje predsednik kluba g.Fr. Batjef, trgo-vec, Stari trg 28.	K.
Gledališče.
Iz gledališke pisarne. Namesto opere »Vesele žene windsorske« se uprizori danes opera »II Trovatore" m abonement A.
Vesele žene vindsorske. Brez-dvoma te pomanjkanje dobrih ko-
mičnih oper provzročilo prežimo ugnezdi tev plitve operete na mnogi!* odrih. Uprizoritve vredna dela »Bri, vec seviljski,« Postiljon iz Lonjut meau«, »Vesele žene« in na najzack nje »Prodana nevesta« osvajajo š« danes vsa gledišča, ker se občinstvo oper s samimi tragičnimi konci tud! naveliča in si Žeti malo zabave. Tako so »Vesele žene vindsorske« na našem odru dosegle svoj namen, tembolj ker so imele srečo dobre glasbene interpretacije.
Mično in dostikrat šegavo Nieo-laljevo glasbo ie spretno In natančno Izdelal g. kapelnik Brezovšek v orkestru, ki je bil z izjemam! par mest in nekaterih instrumentov (n. pr. trompete v zadnjem dejanju) vseskozi točen. Uverturo k operi smo v Ljubljani že večkrat čuti, toda tako z ognjem in z dinamičnimi finesami prednešene še nikoli.
Vlogo debeluha Falstaffa so za prvo predstavo poveriti g. Zatheyju, ki jo je izvedel prav dobra, menda Še boljše kot Mirakla v »Hoffmanovih' prlpovestih.« Pri drugi predstavi »a gostoval g. Zec, basist državne opere na Dunaju. V postavi, maski, petju in Igri ie bfl Imeniten in ga Je občinstvo po vsakem dejanju klicalo pred rampo ter ga odlikovalo za umetniško izdelano kreacijo z glasno pohvalo. — Med moškimi vlogami te nadalje predstavljal g. Levar ljubosumnega In zato vedno razjarjenega Flutha s potrebno dVastiko, dočlm je g. Trbuhovič — res rojen j komik — ves večer s svojo izborno ! masko fn mimlčno igro obračal nase pozornost In dražil poslušalce celo v resnejših momentih (n. pr. v prepiru Fhttha z ženo) k prisrčnemu smehu. Gg. Stamcar In Povhe sta se okviru imenovanih dobro prilegala. Partijo ljubimca Fentona so dali g. Kovaču, ki se te polagoma Iz zborovskega pevca z vstrajnini študijem ln že kar: nenavadno pridnostjo prirll do prvih tenorskih partij. Tudi vloga Fentona mu je nudila priliko, da te pokazal uspehe svojega truda, s katerim bo v bodoče poleg lahkotnega obvladanja svojega glasu posvečal pažnjo tudi duševnem« Izrazu v mimiki. Njegov nanredek mora vsakogar veseliti tudi z ozirom na to, da srno PO dolgem čas« dobiti opernega tenorista domačina, kf bo po dosedanjih’ lepih nastopih sodeč gotovo dosegel §e mnovo uspehov,. tudi ča ne bo Insultiral kritikov.
Med ženskimi vlogami se je od* fBcovala g. Z1 k o v a kot gospa Flit* thova. Porabna v prav vsaki vlogi je tud! topot v pevskem rn igralsken? ozira popolnoma ugajala, 2lasti pa > prvem dejanju, v prizoru s stolom, Id Ji predstavlja Falstaffa. Dobra po< magaJka pri izvršitvi njenih zvijač1 nlh načrtov 11 te bila kot g. Relchova gdč. Ožegovlčeva. gdč. Ga-jeva, nje hčerka Ana pa ljubka in ne žna nevestica.
Zbor Ima v operi par učinkovitih točk. Odpel jih ie lepo, razven enega, pri katerem je ušel iz harmonije. Zenski zbor pa rad uide iz term pa. Že deti časa opažam, da se ne briga dosti za kapelnika, temveč žaga ln hiti malomarno po svoje naprej. Zamolčal sem zadnjič gorosta-sno polomijo v »Onjeginu«. topot pa nepazljivost moram grajati, da ne pride ta bolezen v navado!
Celotno jo predstava »Veselili žen vindsorsklh« zadovoljila poslušalce. ki so z veseljem ploskali vsem sodelujočim. Ker se predstava zaradi številnih teprememb odra zavleče preko polpolnoči, so pri reprizi brez vsake škode združili drago sliko drugega ln prvo sliko tretjega dejanja, da ni bilo treba kulis še enkrat premfhjati,
Z. P.
Proda se:
Proda se še zelo dobro ohr njeni pisalni »troj pod ceno. „Kanelar* Ogleda se pri g. Šinkovec, Stari trg štev. 21/1. samo popoldne.	026
Imam na prodaj 2 spalni opravi, hrastovi in okenj. Izdelano naj-moderneje. - AVGUST ČERLŽ, mizar, Zg. Šiška.	928
Radi odpotovanja se proda lepa spalna oprava iz trdega lesa, marmor in brušeno steklo. — Vpraša se v slaščičarni, Dunajska cesta it 6.	885
Proda se zelo eeno modra, moderna ženska obleka, spodnje hlače iz balista s čipkami, svitel ženski slamnik. Kje pove upravništvo. 035
1—1500 kg ogl.l* se moda po K 1-- za kg. Vprsla se pri A. Paškulin S^Petra cesta	936
» KraJWini, 1 pristav«, 1 vlln, »hiši, 1 posestvo tik postaje na Sta-Krskem takoj naprodaj. Naslov F. Scban-
Mestni trg 18 m*d 1.—2. uro. 9£4
S Prodata se S lepa konj« po 4 * »tara 142 visoka z angleško opravo Voz brek ter * kolesa; vae na Staran trgu št 19, pritličje.	984
Proda se dobro ohranjena emara mm led (Eiskaeten) po nizki ceri. Poizve te pri: Anocični zevod, Drago Be-aeijak, Ljubljana, Cankarjevo nebr. 5.
Proda se vila. Poizve te v
Wo!tovi ulici 6, L nadstr. Koman. 906
Proda se v Mariboru lepa enonadstropna hiša s velikim vrtom, hlevom za konja in svinje. Pojasnili daje gostilničar v Mariboru, Vetrinjska d. 4.
Prodam pritlično, novozldano hišo. Naslov v upravništvu lista. 912
Proda se kolo (dirkač) s prostim tekom, Se v dobrem stanju. Polive a e Domobranska cesta 7$.	020
Prodam večjo množino karamel. KUogrum po 90 K. Sv. Petra cesta 93.
Itahuntlnsko vino zajamčeno
pristno črno in beto 10, 11, 12°/« priporoča po konkurenčnih cenah veletrgovina vina Barbič «S: Kadetom, Kov! Vodmkt, v hiši g. Lapajne.
SJuibe:
Dva absolventa trgovsko šale katera sta ravnokar končala študije dobita stalno mesto z dobro bodočnostjo pri zavarovalni družbi. Mesto dobi tudi penzlonist vešč vseh pisarniških del Ravnotam se sprejme mlad (ant za pisma dostavljati. — .Jadrsnoka zavarovalna družba*, Ljubljana. 982
Iščem mesečno sobo s separatnim uhodom. Plačam dobro. Sem miren in resen uradnik, srednje starosti. Prijazne ponudbe prosim pod šifro Jugoslavija* na upravništvo.	887
IsRUbilo »e Je S načrte, oz.
slik za spalne sob« Pošten najditelj naj jih blagovoli oddati v hotelu Llovd g. Pirca proti dobri nagradi.	997
Kontorlst, pisarski uradnik vešč slovenskega in nemškega konzepta ter korespondence zmožen stenograf in stro-, jeoisec se sprejme takoj pri tvrdki VILJEM PREUND, usnjarna, Maribor. 919
Brivski pomočnik vešč vsaj nekoliko lasnih ael, s« išče za takoj ali ^vsaj do 16. julija. - I. MAROUT^
Razno s
IMem a«M lokal za prodajalno r mestu. Ponudbe pod .Lokal*
na upravništvo lista. . 902
isgublla »o Je pslea rjav«
isterjansk« pasme ima vse noge bele ln
belo liso na glavi. Razume na ime ,Osa*. Kdor jo nazaj pripel)« dobi 100 kron nagrade. Franc Hribernik, Puštal, Škofja Loka.	926
J skoraj nov z vidno pisavo se radi odpotovanja takoj ceno proda. — Zupan, HranilniSka cesta 18.
Sflče noSpo takoj eU pozneje. Ponudbe pod .Plačam vsako ceno* na upravništvo.	922
i Dva gospoda išrtota m«lblO» IlestavraaŽJtt.	toči; rane »one. Najraje M jo imela v
bližini sv. Petra. Plačala dobro. Ponudbe
IjuRjmojjko vteo^go^znlžanl pni,_ Pri
Praktikant'
s« sprojme v med. drogerijo. Ponudbe s sliko naj se pošljejo pod .Praktikant
800“ na upravništvo.	862
SLIKARSKO
PLESKARSKO
delo sprejema po nalntžjih cenah Autou Stiplciek. Ljubljana, kolas ul. SL Sprejema naročila tudi na deželo, 993
za »trope izdeluje la prodaja na d«b«io in drobno ms po K 4-80, pri večjft uv
"oroča m Jest,
m 1 ne uf.
t nURfV*	t/i	JV	lUiSJia	V	i »z UlOt/llO	*v«.j»«
sy. Petra. Plačala dobro. Ponudbe ročiifh znaten popust, An|. jvntšlvo pod	Ljubljana, tetanave tri. 18. (Tmoytk) 794
Naznanjam, da sem zopet pričela
prodajati prvovrstne
cclovSk«
droie,
samo nc več Šelenburgova ul. 6, temveč Cankarjevo nabrežje štev. 6 v trgovini Valentina Sar.	885
Motorno kolo
s priklopnim košem,
2 cilindra, 5 HP, praznim obratom, koleb
SOHO k®
soljene stanl&a
je na prodaj.
Ponudbe na AnonČnl zavod Draga (ali lokomobila) dobro cfcmnjen od 80 HP! Beseljak, Ljubljana, Csakarjevo nabr. 5.
j&RO viii©,Kosti’ i0§0ve
7 fe kavčuka ^
.Ciril Sitar
BratovskosMadnlgni
> LJUBLJANA ^
^tra ces^ ^
Slevenslklni
eftrssesn!
dalmatinsko 10%, 11% in 12°/« močno; belo in orno dalmatinsko za steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina in žganja
Ljubljana, (Kolizej). 769
1	Telefon interurb. 131. —™—-
mezdrozdravnik
A ir. M	'»41	A	za	premogovnik	Hrastnik	.Trboveljske
suho in mokro kakor vse usnjate odpadke kupuje vsako količino
Tovarna za klej
v Ljubljani.
816
Izžel je deseti zvezek: Slovenske ' narodne pesmi za dtre In petje. V njem j «o daljše pesmi: Slovan, Zrlnjsko-Franko-1 panka, Rudeči saralan, Naša zvezda, Mati t ziblje, krasna Sattnerjeva: Gori na pla-; nine, Oj, Banovci, Svračsnje itd. Citrašl požurite se, ker zaloga ni velika. Cena zvezku je 12 K, kar je malo v primeri z drugimi izdelki. Priporoča se Iv. Kiferle, Ljubljana, Krojaška ul. 8/11. (ali Cankarjevo nabrežje 17, gostilna Maček). 865
20 dobrih zidarjev, 5 tesarjev
se takoj sprejme v delo pri dobri plači pri stavbenem podjetju K. Jezernik V Celju. Hrana in stanovanje je preskrbljeno.
za premogovnik Hrastnik .Trboveljske premogokopne družbe? se išče. Nastop službe 1. septembra 1820. Plača po dogovoru Cenjene ponudbe na »Bratovsko skladnico", Trbovlje. 846
Papir za cigarete
Abadle, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni voaek ln konceptni papir priporoča na debato:
„URANUS“ papirnica, Ljubljana
Mestni trg fttev. 11.	784
Pozor gostilničarji, vinski trgovci!
Dospelo je 20 vagonov hrvatskega, dalmatinskega, banatskega in moslovačkega vina. Poizve se v hotelu »Union* soba štev. 34 od petka do nedelje dopoldne od 9.—12. ure, popoldne od 3.~ 5. ure. Druge dni se poizve pri IVAN KOŽELJ, trgovec, Tržaška c. 27.
mm^mumrnimasamjaimaH Kupujem staro zlato lit srebro :: po najvišjih dnevnih cenah. ::
ALOJZIJ FOCBS. Msiiirgova ciita i.
Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno In solidno.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 8. se priporoča.
.Izdelujejo se vsa moderna dela v kavčuku in zlatu, umetniško dovršeno.
Več zidarjev
»prejme
Kranjska stavbna družba
v Ljubljani, Levstikova ulica 18.
g— Harfam i m -a, ■ 'm, t 'a^rMiiaiiiw*iMwmMMZwamwaMawM^
Kupujem Ut prodajam
vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konoe-sijoniran posredovalec pri prodaji in naknpo posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.	86
! Trgovci
Zahtevajte takoj ponudbo za moj splošno poznani
pralni prašek K0NTENT
Medicinalna drogerija B. ŠINKOVEC Kranj. Zaloga Ivan Koželj, Llubljana Tržaška cesta *T.	768
letnik 1917 in 1918 naravnost od vinogradnikov kupljeno, se toči v restavraciji
P. Košak, preje »Ferlinc”
Ljubljana, Krakov trg. m
Zaloga pohištva in tapetniška delavnica
Brata Sever,
Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
11 Vabimo na ogled! it
w Najceuejši nakup.
clgaratnega papirja, in liroInR vseh vrst ter pralnega in toaletnega mila, papirja, krema in dtugega blaga na debelo pri
tvrdki
m a mn uk*
Resljeva cesta 20.
Zahtevajte cenik. — Zahtevajte cenik.
Glavna zaloga tvornice bonbonov In slaščic
jos. rajSter mup
priporoča svoje prvovrstne izdelke. Tovarniške eene. Originalni tovarniški ceniki vsakomur na razpolago. V LJUBLJANI se nahaja
gša-ir.:, ---gg- zaloga na s==e=====
GOSPOSVETSKI C. 7.
GOSPOSVETSKI C. 7.
P. n.
Prisiljena, da izprazniva najine od leta 1889 posedujoče trgovske lokale na Kongresnem trgu št. 2, naznanjava cenjenim odjemalcem, da ostane najina knjigarna od 14. t. m. do 1. julija zaprta. Svoje cenjene odjemalce prosiva, za ohranitev cenj. zaupanja ter se udajava prijetni nadi, vestno občevanje s svojimi cenj. odjemalci zopet na stari kuiantnl način v lastni hiši Miklošičeva cesta št. 16 započeti.
Z odličnim spoštovanjem
l|. pl. Hm I Fed. Men.
Ljubljana, 18. junija 1920.
.ALKO*
veletrgovina žganja, družba z o. x.
Ljubljana, Kolizej.
Opozorimo naše cenj. odjemalce, da ne bodemo toliko časa razpošiljali cenikov, dokler traja prepoved na žganje.
Pri porabi prosimo, da nas počastite z Vašimi cenj. naročili in Vaa zagotavljamo, da bodete pri nas dobro blago nreenejše kupili.	834
Najboljša mineralna voda Tempel
mmeežnema*'niwesqmmeeesrwewMu'.wniu1—ac -rvMMMnoBmv »A- "u—
vrelec, namizna voda Styria vrelec, medicinalna voda Donat-ski vrelec, medicinalna voda
seenmmmmmmsm————e—BBM—ruu-g.-aioTvri—jru-Tje.	.	...ir;oi	xinu
najmočnejše vrste.
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje
Ifastsarasss
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatii
II
Oblast, konces. informačnl zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-
in inozemstvu. V abonent entu ter posamezno cene zmerne.
Preko Havre v Ameriko
traja vožnja po morju AHT" s&IKO 6 d^I. “1*8
izdaja vožnih listkov za vse linije. £**>	N&tančnejSa	pojasnila	daje:
konces. potovalna pisarna tvrdke
Ivan Kraker v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 18 (Kolizej) (Prej Marije Terezije eesta.)
„L I B E R T A S
mecUunarodno prometno d.d. u Zagrebu.
i
s Poziv na supskripciiu.
U svrhu promicanja tuzemnog i medjun&rodnog trgovačkog saohračaja že-Ijeznicom, parobrodom, postom te evim ostalim vozilima osnivaju niže potpisani na čisto trgovačkoj bazi dioničarsko društvo pod imenom
M
postaja Julna Salasnlca.
Safetofc sezona 1. maja
Najmočnejši zdravilni skratnl vrelec na slov, Štajerskem. 36 2 do 87-5° C učinkuje kakor Oastelncke toplice proti reraatizna, ženskim lo živčnim boleznim, slabosti, influenci ia njenim posledicam. Milo tub-alpsko podnebje, Izvrstna oskrba, cena postrežba. — Železniška zveza: od Ljubljane 2 url, od Zagreba 8 ure. — Pojasnila daje brezplačno:
Ravnateljstvo kopališča,
postaja Rimska Toplica.
lava, cai
Cokobda F*k=n Bor, bone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina M; udelne Rozine Dišave Paradižnik Riž Slive
raiHa so teli kraijejlvs
l3|i, Mm« alta 1.51.
I!
©cmerale s LJUBE, JJJNA
f
f
1
£
I
i
..LIBERTAS
iitadJunaredsie prometno dion. društvo
sa sjedrštem u Zagrebu, te prema potrebi osnivanjem svojih filijala u svim važnim trgovačkim i prometnim centrima tuzemstva In inostranstva.
Da se ta svrha postigne dioničko društvo Če se baviti
a) Svim mogočim granatna spediterskih poslov« te posredovanjem u svim otpremnlčktm 1 prevoznim poslovilna kot željeznice, pošte, bro-darstva 1 ostalih vozila u tuzemstvu i inozemstvu, uskladištivanjem robe u vlastitlm maga-zinima, kao i otpremom zbirnih vagona i raz-diobora u sabirnim vagoni mn prispjele robe na naslovnike odnosno daljnim odpremanjem na naslovnike.
b) Agentura im posredovanjem kod svih pu-tovania u inostranstvo i preko mora; kao I da-vanjem svih mogočih informacija kod svih trgo-vačkih, otpremnih i prevoznih posala za tnzem-stvo i inostranstvo.
c) Reklamacijom svih tražbina nastalih iz
stranstvu.
d) Da se olakša trgovački saobračaj sa tu-zemstvom hi inostranstvom osnovan je veliki medjunarodni zavod za oglašivanje n svim tu-semnim 1 lnostranlm listovlma cijeloga svijota, a bavit če se i sa agenturnim i komisijonim po-slovima.
e) U svrho promicanja trgovine i industrije osnivat če se i izdavati odgovarajnči stručni listovi za tuzemstvo i inostranstvo n vlastitoj štampartji, kao i stručne knjige (Zeljezničke tarife, naputci, trgovačke upute i. t. d.).
Dloi tSka glavnica ustanovljena Je sa K G.000.100.— (šest milijona krnna) razdijelje-nih u 6000 (Sest hlljada) dionica po K 1000'— (lednu hiljadu krnna) nominalne vrijednostl po svakoj dionicl.
Od ove glavnice izdaje se predbiežno £00Q (tri hiljade) komada dionica po K 1000-— nominalno vrijednosti u iznosu od
K 3,000.009'-
pod sliledečim uvjetima:
1. Prigodom upisa dionica, koje če glasiti na donosioca imade se uplatiti odmah u goto-vom 30% nominalne vrijednosti dionice t. j. K 300 po komadu, a ošini toga za pokrlče ute-meljileljnih troškova i osnovanje prve prlčuvne zaklade 10% t. j. K 100 — po npisnoj dionici.
2. Rok uplate ostalih 70% nom. vrijednosti dionica odrediti če prvo ravnateljstvo u vlastt-tom djelokrugu.
3 Pravo repartieije pridržaju si utemeljitelji.
4. O opisanim dicnicima i uplačenim izno-sima izdavat če se potpisavateljima privremene potvrdo, koje če se svojedobnp zamjeniti dlo-nicima društva.
5. Dioničari, koji ne podmire dioničke uplate do po ravnateljstvu ustanovljeno# roka gube u smislu § 170 trg. zakona, dioničarska prava, a dotle u plačani iznosi propndnju u koristi prt* Savne zaklade.
6. Upisl i uplate na dionice mogu se obav-ati svakog dana za vrijeme uredovnih sati po 'am od 21. svibnja do ukljušivo 21. llpnja 1920
kod blagajne:
Narodne banke d. d. u Zagrebu i njenih podružnica;
Prometne banke d. d. u Zagrebu; Jugoslavensko industrijalne Danke u Spljitu i Jndranske banke u Ljubljani.
7. Utemeljitelji si pridržsju pravo imenovati smislu g 188 trg. zakona prvo ravnateljstvo prve tri godine.
Konstltuirajuča glavna skupfctina obdržavatl če se 22. lipnja 1920 u 0
saii posllje podite u vlečnici trg. obrtne komore u Zagrebu.
n
sa
U Zagrebu, dne 47. svibnja 1820.
UTEMELJITE B. JI:
Slavko Arauyitzky v. r. Jur n j Tomičič v. r. Dr. Ivan Njeinirov sky v. r. Ivan Franjkl v. vt
odjelni predstojnik u miru. bankovni direktor.	bankovni	direktor.	novinar,
Dušan Presečki v. r. Gjuro Kontak v, r. Arnold Fleischhacker v. r. Aleks. Hruby v. r. trgovao.	trgovao.	trgovao.	trgovec.
Josip Orliel v. r. Vladimir Radan v. r, Pavao Salaj v. r. TCJjštt, 5M1C i PITSBEVK v. r. trgovao.	Teietrgovae.	trgovac.	veletrgovina	za	uvoz	i	izvoz.