PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsla
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 103 (13.334)
Trst, četrtek, 4. maja 1989
Zapletena pogajanja za obnovo delovnih pogodb javnega sektorja
Na srečanju vlada - sindikati premostili prvo večjo oviro
Vlada pristala na računanje realne inflacije ■ Napovedana splošna stavka in nasprotovanje ticketom sta pogojevala srečanje - Prava pogajanja se bodo začela 16. maja
Stranke imajo težave z volilnimi listami
Sporna zavezništva za evrokandidate
KD bo o nekaterih nositeljih list odločala jutri • Pestro predstavništvo KPI ■ S socialisti tudi »prebežniki« in »skesanci«
DUŠAN KALC
RIM — Včeraj so se začela zahtevna pogajanja med vlado in sindikati za obnovitev delovne pogodbe javnih uslužbencev, ki so se končala sinoči s sklepom, da bodo pogajanja o zapadlosti prve od sedmih delovnih pogodb začeli 16. maja. Da bi nekoliko omilili razhajanja, je vlada pristala, da bodo pri pogajanjih upoštevali realno stopnjo inflacije in ne načrtovane. Pogajanja, ki zadevajo več kot dva milijona uslužbencev, prav gotovo niso potekala v najbolj mirnem in ugodnem trenutku. Nad pogovori je ležala namreč mrka senca napovedane splošne stavke, ki jo je sliidikalna zveza CGIL, CISL in UIL včeraj potrdila za prihodnjo sredo. Čeprav je bilo rečeno, da na pogajanja o javnem sektorju ne bodo smele vplivati ognjevite polemike Vseh teh dni o zdravstvenem ticketu, se za pogajalno mizo Vendarle niso mogli povsem otresti vtisov o hudem sporu, ki razdvaja državo. Poleg tega pa se vlada in sindikati lotevajo problema obnovitve delovne pogodbe za javne uslužbence z zelo oddaljenih izhodišč. Sindikati zahtevajo namreč, da bi poprečni povišek mesečnih plač znašal 400 tisoč lir bruto, vlada pa je že večkrat poudarila, da ni pripravljena dati več od tistega, kar predstavlja nadoknadenje predvidene stopnje inflacije z dodatkom ene točke glede na stopnjo inflacije. Če to pretvorimo v številke, znaša mesečni Povišek, ki ga je vlada pripravljena dati, le pičlih 170 tisoč lir, kar je več kot 200 tisoč lir manj od tistega, kar terjajo sindikati. To postavko so kot rečeno včeraj omilili, razhajanja pa še vedno obstajajo.
Pogajanja so se začela z veliko zamudo. Predvidena so bila že v dopoldanskih urah, a so bila odložena na popoldan. To odložitev je ministrski predsednik De Mita izkoristil ter se dopoldne sestal v Palači Chigi s podpredsednikom De Michelisem ter z ministri za javne službe Cirinom Po-micinom, za zaklad Amatom ter za deželne zadeve Macca-nicom, da bi bolje določili stališča in razpoložljivost vlade.
Tudi popoldne so se pogajanja začela s precejšnjo zamudo. Za pogajalno mizo so za sindikat sedli Trentin, Del Turco in Lettieri za CGIL, Benvenuto in Fontanelli za UIL ter Marini in D'Antoni za CISL. Vzdušje v sindikalnih vrstah je bilo pred pričetkom razgovorov dokaj pesimistično. Benvenuto je bil najbolj oster. Kar zadeva javno službo, meni glavni tajnik UIL, se vlada vede dokaj čudno, kar dokazuje, da ne vodi neke organske politike. Povratek inflacije, slabo upravljanje prevozov in absurden manever na področju zdravstva so tipični primeri slabe gospodarske politike. Bolje bi bilo, je še dodal Benvenuto, da bi vlada prisluhnila mnenju sindikatov, če že hoče zmanjšati državni deficit.
Pesimistično je bilo tudi razpoloženje socialističnega predstavnika CGIL Del Turca, ki je poudaril, da postaja z De Mito vse vedno bolj težko. Nekoliko drugačno pa je bilo razpoloženje v vrstah CISL. Tajnik Marini je izrazil upanje, da bi se pogajanja kmalu in ugodno sklenila.
Sindikate pa najbolj moti odnos vlade do napovedane splošne stavke. »Zdi se mi, da se vlada ne namerava resno lotiti tega problema«, je med drugim dejal Benvenuto, preden je stopil v Palačo Chigi. Podobna stališča je slišati NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM Rok za predstavitev kandidatnih list za skorajšnje evropske volitve bo kmalu zapadel, boj za pridobitev kandidatov pa se vse bolj zaostruje. Sklepanje zavezništev je ustvarilo že tako napeto ozračje, da sedaj lahko pričakujemo le še »mrtve in ranjene«. Brez dvoma pa je sestavljanje kandidatnih list odprlo nove, globoke rane v marsikateri politični skupini, kot na primer v vrstah Proletarske demokracije. V škripcih pa so tudi številne veje Zelenih, ki so mimogrede izgubili svojega najprestižnejšega predstavnika, pretorja Gianfranca Amendolo, med drugim tudi zgodovinskega očeta italijanskih naravovarstvenikov. Amendola je zavrnitev kandidature utemeljil rekoč, da »če se v liste Zelenih vrinejo politične stranke in ideologije, ki ne slonijo na ambientalnih vrednotah, lahko izničijo novost, ki jo ta gibanja predstavljajo«. Zelo verjetno pa se bosta na evropskih volitvah predstavili dve listi Zelenih: lista smejočega se sonca in lista mavrice, v kateri se istovetijo radikalci, demoprole-tarski disidenti in drugi.
Napeto je tudi pod streho Krščanske demokracije. Palermski župan Orlan-
do je zavrnil kandidaturo, potem ko je zvedel, da bo nositelj liste Lima. Dokončno pa se bo izreklo samo vodstvo stranke, ki bo zasedalo jutri. Forlanija čaka nelahka naloga, komu in kako porazdeliti prva mesta na kandidatnih listah za razne volilne okraje.
Nič manj ostro ni pri komunistih, ki imajo še težave z imenovanjem nekaterih kandidatov. Najbolj konservativne strankine struje se namreč ne morejo sprijazniti z imeni radikalke Emme Bonino, naravovarstvenika Bruna Zave, Mitterrandovega svetovalca Duvergera, Luciana Ceschie, znanstvenika Tullia Reggeja, humorista Micheleja Serre. Na kandidatnih listah KPI pa bo med drugim 30% žensk.
Kako pa socialisti? Opravka imajo s »prebežniki« PSDI in z Enzom Bettizo, bivšim liberalcem, bivšim republikancem, ki je končno našel zatočišče v PSI. Kakorkoli že, socialisti so menda že določili nositelje kandidatnih list za osrednja volilna okrožja: Craxi bo skušal skupaj z Lagoriom in Orlandi-jem nabrati čim več glasov v osrčju države, Martelli pa na otokih.
G. R.
Včeraj manifestacija za zaščito Krasa in pravice Slovencev
Množičen NE sinhrotronu v Bazovici Dežela kljub temu potrdila izbiro T8
lijske u 77 Deželni svet Furlanije-Ju-pravi ^raiine ie včeraj po večurni raz-Posredm k 1 izbiro lokacije T8 v ne-sinhrotrn,7hžiru Baz°vice za izgradnjo večino glatP°trdil 5,° je s tem' da ie z
bi	ba deželno upravo, da
ARl, W0K°n sadili na področju tako oIbh POVZr°čilo manjšo škodo vsem inuirl varstva. okolja kot pred-ritoriju	manJsme' ki na tem te-
žetaonafi* SkuPščine ie biIa Pred de-DodkrJ? Protestna manifestacija v
njo svetloKV Zahteve' da se za iz9rad-Drvotno bnega PosPeševalnika izbere
območia Pzedvidena lokaciia znotraj
raziskavo za znanstveno-tehnološke ^skave med Bani in Padričami.
budniv zbor°vanjem so delegacijo p0-tovakk?u sboda sprejeli načelniki sve-in nredcT skupin v deželni skupščini Na s,itdnik deželne v*ade Biasutti.
iestariii 7.1 'l0*0 Križmantit): manija pred deželno palačo
NA 3. STRANI
Protiizraelski statut PLO je za Arafata že »propadel«
PARIZ Ob zaključku svojega obiska v Parizu je voditelj PLO Arafat izrazil francoskemu predsedniku Mitterrandu prepričanje, da je že prehodil dobršen del poti, ki loči Palestince od mirovnih pogajanj. Arafat je v intervjuju za televizijo rekel tudi, da je »propadel« statut PLO iz leta 1968, v katerem je palestinska organizacija zahtevala »uničenje sionistične in imperialistične prisotnosti« na mednarodni sceni, kar je v drugih besedah pomenilo, da je PLO predpostavljala uničenje Izraela.
Francoski predsednik je z veseljem sprejel Arafatovo misel, prav tako pozitivno pa so bili razpoloženi tudi zastopniki ameriškega zunanjega ministrstva. Manj navdušenih komentarjev je bilo slišati iz vrst sirskih političnih krogov, kritični pa so bili tudi nekateri zastopniki ljudske fronte za osvoboditev Palestine, ki so se zgrozili nad izjavami Jasera Arafata.
Na sliki (telefoto AP): voditelj PLO Arafat na pariškem pokopališču, kjer se je poklonil spominu na pokojnega prijatelja in sodelavca Mahmu-da Hamšarija
Delavec cementarne Italcementi padel v gramozno jamo
TRST — V cementarni Italcementi v Ul. Caboto v tržaški industrijski coni se je pozno sinoči pripetila nesreča, katere razplet nam v trenutku, ko zaključujemo redakcijo, ni znan. Nekaj pred polnočjo se je delavec cementarne med delom spotaknil na tekočem traku in padel v 10 do 15 metrov globoko gramozno jamo. Kaže, da se je pri tem ranil, vendar ni nam znano, če hudo, kakor nam je sicer tudi neznana njegova istovetnost.
Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, rešilec Rdečega križa in agenti letečega oddelka. V trenutku, ko pišemo, je reševalna akcija v teku. Reševalci so nam povedali, da morajo delati skrajno previdno, saj obstaja nevarnost, da bi gramoz zasul ponesrečenca. Povedali so nam tudi, da bo operacija zahtevala približno uro časa. Iz njihovih besed bi sklepali, da nesreča predstavlja precej nenavaden primer, kakor tudi, da reševanje zahteva posebno opremo.
Ob obletnici Titove smrti
Markantna
osebnost
VOJMIR TAVČAR
Novica ni prišla nepričakovana. In vendar se je v tisti deževni nedelji pred osmimi leti marsikomu utrnila solza, ko so jugoslovanske radijske postaje sporočile, da predsednika Tita ni več. V zavesti jugoslovanskih ljudi, v zavesti Slovencev, ki živijo v Italiji, v zavesti malih in velikih narodov Tito ni bil samo ugledna državniška osebnost, bil je tudi - in za nekatere morda predvsem - prijatelj in oče.
Čeprav je od tistega dne minilo že osem let, je še živ spomin na pozno nedeljsko popoldne, ko je prišlo sporočilo o smrti. Nujnost hitrega ukrepanja in še hitrejšega poročanja ni dovoljevala ganjenosti. Čustva so morala ostati nekje v notranjosti, v ozadju. In prav tako ni bilo časa za čustvenost v tednu, ki je sledil: poročevalci smo lahko le za trenutek osuplo obnemeli ob kilometerski koloni ljudi, ki se je vila izpred beograjske zvezne skupščine, kjer je predsednik ležal na mrtvaškem odru, do Terazij, ob številu državnikov, ki so prispeli v Beograd, da bi pokojniku izkazali poslednjo čast, ob veličastnosti pogreba. Toda bili so to trenutki, ki so se neizbrisno vtisnili v spomin. Tisti dnevi so pokazali na Titovo veličino.
Prav tako je na njegovo mesto v zgodovini spomnil dogodek izpred nekaj dni, čeprav je šel skoraj neopazno mimo. Ko so študentje pariške Sorbone med nedavnim srečanjem vprašali predsednika Fiata Giannija Agnellija, kdo med velikimi mu je najbolj imponiral, Odvetnik ni okleval in navedel eno samo ime: Tito. Omenil je srečanje in pogovore z njim, Titovo zanimanje za avtomobilsko industrijo, njegov stik z delavci. »Tito je bil v vseh pogledih heroj,« je dejal Agnelli, »saj se je boril proti Hitlerjevi Nemčiji, spopadel se je s Stalinovo Sovjetsko zvezo in uspelo mu je, da je zaščitil neodvistnost Jugoslavije. Problemi, ki jih ima danes Beograd, so morda tudi posledica ugleda, ki ga je užival v svetu...«
Od Titove smrti je minilo osem let. Časovna oddaljenost omogoča danes obravnavanje Titovega lika s širšega zornega kota, z manjšo čustvenostjo in z bolj znanstvenim pristopom. In tudi s tega vidika je Tito za vsakogar, pa naj bo še tako kritičen, ena naj-markantnejših osebnosti druge polovice našega stoletja.
Otrok v nezavesti zaradi udarcev?
NEAPELJ — Na oddelku za oživljanje neapeljske bolnišnice Santo-bono so včeraj sprejeli komaj poldrugo leto starega fantka. Otrok je v globoki nezavesti, na glavici, vratu in po vsem telesu pa so zaprepadeni bolničarji opazili številne podplud-be in ugrize. Pod brado in po obrazku ima mali Nicola De Blasio močne opekline, zdravniki pa sumijo, da ima tudi zlomljeni nožiči.
Starša, ki sta otroka pripeljala v bolnišnico, sta povedala le, da mu je bilo slabo in da je nenadoma izgubil zavest. Glede tolikih poškodb pa so bili njuni odgovori zelo protislovni. Mati naj bi ga potem ko je otrok izgubil zavest, nekajkrat močno stresla, zaradi česar naj bi prišlo do notranjih poškodb, nato pa naj bi ga skušala oživeti pod curkom vode. Nemara vrele? Primeru sledijo sodniki, ki so uvedli preiskavo, saj si tako majhen otrok ne bi mogel sam povzročiti takih ran in drugih poškodb. Zakonca De Blasio imata druga dva majhna otroka.
Šest policistov izgubilo življenje med spopadi z upornimi študenti
kaj litrov močno vnetljive tekočine in povzročili hud požar. Umrli policisti so tako podlegli hudim opeklinam ali pa so se zaradi gostega dima zadušili.
Južnokorejski predsednik Roh Tae Woo, ki je prevzel vodstvo države pred slabim letom, je sklical izjemno vladno sejo, na kateri je izjavil, da mora policija za vsako silo streti upor študentov. Predsednik Tae Woo je tudi izrazil prepričanje, da so bili včerajšnji neredi sestavni del široko razpredene protivladne strategije. Uporne sile naj bi se pripravljale na končno fazo revolucije in so zato zgrabile tudi za orožje, trdi južnokorejski predsednik, s temi izjavami pa se je zameril strankam opozijice, ki predstavljajo absolutno parlamentarno večino. Stanje je kritično, a ne na robu katastrofe, je izjavil vodja opozicije Kim Dae Jung, obstaja pa tudi možnost, da bi se vlada odločila za uvedbo izjemnega stanja.
Kolegi odnašajo truplo mrtvega južnokorejskega policista
(Telefoto AP)
SEUL — Šest južnokorejskih policistov je umrlo v ostrih spopadih s študenti pusanske univerze Dong Eui. V hudih neredih znotraj univerzitetnega kampusa je bilo drugih enajst oseb hudo ranjenih, v smrtni nevarnosti pa so trije policijski agenti in en študent, ki je skočil iz sedmega nadstropja poslopja, v katerem ima sedež fakulteta, ki jo je obiskoval.
V zgodovini sicer izredno hudih spopadov med južnokorejskimi študenti in policijo je to prvič, da je nekaj oseb umrlo na območju univerzitetnega kampusa. Običajno so se študentje in policisti spopadali na ulicah. Leteli so molotovke in kamenje, policisti pa so streljali solzilne naboje. Tokrat je skupina študentov ugrabila pet policistov v civilu in se z njimi zaprla v knjižnico. Ko je 700 policistov vdrlo na območje kampusa, so študentje zbežali s svojimi talci, polili pa so ne-
r~w •	/■*»	• •	w \/
Z inflacijo narašča tudi primanjkljaj v plačilni bilanci
RIM - - Že sredi aprila so podatki o življenjskih stroških v vzorčnih mestih pokazali, da inflacija neustavljivo narašča. Vladni ukrepi očitno niso zalegli, pač pa so povečali nezadovoljstvo med prebivalstvom. Zavod ISTAT je aprilske podatke dokončno obdelal, rezultat pa potrjuje projekcijo, da je inflacija v aprilu dosegla 6,7 odstotka. V prvem trimesečju 1989 je inflacijska stopnja postopoma narasla, čeprav ni prišlo do kričečih odklonov. Januarja letos so namreč zabeležili 5,7%, februarja 6,3%, marca pa 6,4%. Podatek je kar se da zaskrbljujoč in odpira nove probleme. Na višje življenjske stroške je aprila najbolj vplivalo trimesečno obračunavanje stanarin in drugih stanovanjskih stroškov. Aprila so se namreč te storitve povišale za 1,1 odstotka. Na drugem mestu so stroški za oblačila (0,9 odstotka), višje cene prehrambnih izdelokov (0,6 odstotka) ter višje cene nekaterih socialnih storitev (0,6 odstotka). Na prehrambnem področju so se najbolj zvišale cene svežega mleka, olivnega olja in svežih rib.
Inflacija pa bo vplivala tudi na majske delavske plače. Draginjska doklada se bo namreč povišala za približno 22.500 lir. Tudi v tem primeru veljajo posebni plačilni mehanizmi, saj so plače raznih delavskih sektorjev zelo različne, draginjska doklada pa se ne bi smela veliko oddaljiti od že omenjene vsote.
Vzporedno z inflacijo pa narašča tudi primanjkljaj v državni plačilni bilanci. Računi s tujino so marca zabeležili 3 tisoč milijard primanjkljaja, kar je je 344 milijard več kot marca lani. Italija je marca uvozila za 18.908 milijard blaga, izvozila pa za 15.679 milijard raznih proizvodov. Znatno se je poslabšala izmenjava z ZDA, medtem ko se je trgovinska izmenjava z državami članicami ES povečala za 23 odstotkov.
Atentat v Jeruzalemu terjal dva mrtva in tri težko ranjene
JERLTZALEM — Dve osebi sta izgubili življenje, tri pa se v bolnišnicah borijo proti smrti: to je rezultat včerajšnjega atentata v središču Jeruzalema, ko je neki Palestinec ob vzklikih »Alah je velik!« z nožem napadel skupino priletnih Izraelcev, ki so na postajališču čakali mestni avtobus. Policija je kasneje izsledila atentatorja, ki je baje muslimanski verski blaznež, in ukazala obdukcijo žrtev, saj obstaja upravičen sum, da je eden od ubitih padel pod streli nekega izraelskega civilista.
Policija pa je morala odločno poseči, da je rešila pred linčanjem dva mimoidoča Palestinca. Kasneje so morali s solzilcem razgnati pristaše bivšega poslanca in rabina Kahaneja, ki so se ob vzklikih »smrt Arabcem« napotili proti arabski četrti Jeruzalema. Rabina in sedem najbolj vnetih njegovih pristašev je policija aretirala.
Medtem so inženirski oddelki izraelske vojske pri Betlehemu uničili pet hiš domnevnih aktivistov palestinske intifade.
Rabina Kahaneja je policija pravočasno ustavila	(Telefoto AP)
• Na srečanju vlada - sindikati premostili prvo večjo oviro
NADALJEVANJE S 1. STRANI tudi iz opozicijskih strank. Komunist Bassolino je v včerajšnji številki Unita zapisal, da ne gre za stavko proti desetim tisočakom, ki jih je treba odšteti za zdravstvene usluge. Ticket je le prebil sodu dno, v bistvu pa gre za prebujanje neke širše solidarnostne družbene zavesti, ki si utira pot med italijanskimi množicami. Z nasprotnega tabora pa očitajo sindikatom, da jih sploh ne skrbi finančni položaj, kot zatrjujejo, in da bi radi le demagoško dokazali, da so močnejši od vlade. Novost včerajšnjega dne je vsekakor ta, da se je splošni stavki pridružilo Federalistično demokratično gibanje, ki ga vodi Morov sin Giovanni.
Ne glede na vse polemike o ticketih, ki še vedno vzburjajo duhove, pa se vprašanje kritiziranega vladnega odloka o zdravstvu še ni končalo. Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice je včeraj izglasovala ustavnost vladnega odloka o ticketih. Proti so glasovali komunisti in misovci. Zadnjo besedo o tem bo vsekakor imela v prihodnjih dneh skupščina poslanske zbornice.
Pred splošno stavko bomo tudi videli, kako se bo parlament izrekel o nezaupnici vladi v zvezi s ticketi. Konferenca načelnikov poslanskih skupin se je namreč včeraj soglasno dogovorila, da bo o resoluciji, ki so jo prejšnji teden predložili komunisti, neodvisna levica in demoproletarci, razpravljala na ponedeljkovi seji, v torek pa naj bi o resoluciji glasovali.
Manj azilantov v Zahodni Nemčiji
BONN — Število Jugoslovanov, ki so aprila v ZRN zaprosili za politično zatočišče, se je v primerjavi z marcem občutno zmanjšalo. Marca je tovrstne zahteve vložilo 2.724 prosilcev, aprila le še 963. To je v svojem 'sporočilu, kjer med drugim navaja, da je marca prispelo v ZRN 11.235 azilantov, aprila pa 8.358, poudaril tudi novi notranji minister Wolfgang Schauble.
V sporočilu notranjega ministrstva so navedli podatke o številu jugoslovanskih azilantov februarja (2.888) in marca (2.724), s čimer so aprilske številke še bolj izstopajoče. Obenem so spomnili, da je bila bonska vlada - zaradi hitrega povečevanja azilantov iz Jugoslavije lani in v začetku letošnjega leta - prisiljena razdreti meddržavno pogodbo iz leta 1968, s čimer so ukinili vizume med državama. O uvedbi morebitnih vizumov za Jugoslovane, so zapisali v včerajšnjem sporočilu, se bo vlada odločala v skladu z nadaljnjim razvojem položaja glede na število azilantov in delovanje ukrepov Beograda in Bonna, (dd)
Odbor za varstvo človekovih pravic napoveduje za ponedeljek javni protest
Vi -1 • i	i • I • V   m /-»cfnGi le OTI fp1-
LJUBLJANA — Odbor za varstvo človekovih pravic je včeraj uradno sporočil, da bo priredil v ponedeljek, 8. maja, na Trgu osvoboditve zborovanje z geslom »Svoboda štirih je naša svoboda«. Govorili bodo za odbor Janez Janša in Igor Bavčar, Tomaž Pavček, predstavniki organizacij, ki sodelujejo, in nekateri bivši povojni zaporniki.
Odbor je tudi sporočil, da bo 16. maja moral Janez Janša v zapor, kar pa je vprašljivo, saj kaže, da obstajajo razne pravne stvarne možnosti, da se prestajanje kazni odloži. Janševo zdravstveno stanje ni najboljše in o tem je podrobno poročal njegov osebni zdravnik.
O zborovanju pa se je vnela v političnih krogih Slovenije, pa tudi med ljudmi, živahna razprava. Slišati je vedno nove govorice, da javni miting v Sloveniji ni potreben in tudi ne koristen, ker preveč spominja na tiste, ki jih prireja srbsko vodstvo v lastni republiki in jih skuša izvoziti še drugam.
Obstaja pa seveda tudi zanimiva pravna plat vprašanja. Zakon namreč določa, da je treba ob takih zborovanjih izdati uradno dovoljenje, kar je v pristojnosti državnih organov, ki pa vprašajo
Nadaljevanje čistk med Albanci na Kosovu
za politično mnenje ljubljansko mestno konferenco SZDL.
Predsednik konference Jože Osterman je mnenja, da se je konferenca o mitingih v Ljubljani že izrekla, ko je odločno nasprotovala shodu, ki ga je nameraval prirediti znani srbski izzivač Šoljevič. Takrat je oblast na njeno zahtevo takšen miting prepovedala.
Odbor za varstvo človekovih pravic pa je v svojem sporočilu navedel, da protestno zborovanje soorganizirajo še Društvo slovenskih pisateljev, MK ZSMS Ljubljana, RK ZSM Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko socialno gibanje, UK ZSMS Ljubljana in Zveza slovenske kmečke mladine.
Odbor je obenem sporočil, da je temeljno sodišče v Kranju odločilo, da se mora Ivan Borštner 16. 5. 1989 zglasiti na prestajanje kazni zapora v KPZ Dob pri Mirni. Ivan Borštner sodbi vojaškega sodišča ne priznava legalnosti in legitimnosti. Zato se prostovoljno ne bo odzval na prestajanje zaporne kazni.
B. S.
PRIŠTINA-BEOGRAD — Po zadnjih vesteh se nadaljuje ostra diferenciacija v krajevnem vodstvu, ki je že zajela občinske komiteje Zveze komunistov, socialistične zveze in sega tudi nižje. O tem procesu zelo podrobno poroča znani slovenski radijski poročevalec Marjan Drobež, ki je navedel še konkretne podatke o čistkah. Številke so zelo visoke, dejansko gre za likvidacijo celotnega albanskega kadra, ki je bil med zadnjimi dogodki na kakršnem koli vodilnem, tudi manj pomembnem položaju.
V	ospredju je zlasti razprava o 215 podpisnikih izjave, s katero so želeli nekatera pojasnila in delno omiljenje ustavnih sprememb srbske ustave. Sedaj vse te podpisnike, po veliki večini univerzitetne profesorje, znanstvenike in vidne albanske intelektualce, razglašajo za kontrarevolucionarje. Vse so že vrgli iz Zveze komunistov, sedaj se je pričel proces čiščenja na univerzi. V tej zvezi se trdi, da ne morejo na primer bolniki zaupati univerzitetnemu profesorju zdravniku, če je podpisal omenjeno izjavo, in je torej objektivno s kontrarevolu-cionarji podprl albanski separatizem in nacionalizem.
V	torek zvečer je imel beograjski TV dnevnik dolgo poročilo, posvečeno samo Kosovu. V ospredju je bila kritika Tita, zahteva po nadaljnji zaostritvi diferenci-
acije in torej po še hujših čistkah. Tokrat pa so načeli novo, izredno nevarno in eksplozivno temo, ki se nanaša na razlaščanje zemlje. Celotna stvar se je pričela po prvi svetovni vojni. Takrat so na Kosovu naselili nekaj tisoč Srbov, vojakov prve svetovne vojne - Soluncev. Zato so seveda razlastili albansko zemljo na načine, ki so bili takrat običajni, ko se niso preveč ozirali na pravne in druge oblike. Leta 1941 so to ozemlje zasedli Italijani in pod njihovim pritiskom in na pritisk albanskih predstavnikov - balistov so Srbi morali zapustiti domove in se ponovno izseliti, na izpraznjena zemljišča pa so se vrnili Albanci.
Po vojni je predsednik Tito pretrgal to tragično verigo razlaščanj, nasilnih izseljevanj in na zemlji so ostali Albanci. Sedaj pa bodo popravili »to strahotno krivico« za katero sta kriva Tito in Kardelj in bodo zemljo vrnili lastnikom. Gre za
ogromno zemljišče, več kot sto tisoč hektarov, ki je intenzivno obdelano in na katerem gosto naseljeni žive Albanci. Če znaša posestvo dva hektarja (kar je izredno optimistična številka), gre za 50 tisoč družin, ki bi se zdaj morale nasilno izseliti.
Ozračje na Kosovu je torej še vedno izredno napeto, vsak dan prihajajo vesti o raznih akcijah, pred dvema dnevoma je ponovno zletel v zrak drog za visoko električno napetost. Srbsko vodstvo očitno želi, da se napetost zaostruje in da s tem tudi ustvarjajo možnosti za nadaljnje izredno stanje v avtonomni pokrajini, vse to pa ima seveda resne posledice za celotne politične in gospodarske odnose v federaciji jugoslovanskih republik in pokrajin.
Gospodarska plat vprašanja najbrž ni brez neposredne povezave. V zadnjih dneh je srbski tisk na veliko propagiral uradne podatke, da se je industrijska
proizvodnja lani povezala samo v Srbiji, in to za 1,5 odstotka, najbolj pa se je zmanjšala v Sloveniji, kar za štiri odstotke. Celo Miloševič je to razglašal za velik uspeh srbske politične akcije, mitingov in homogenizacije. Na tak način je po njegovem treba nadaljevati in se s centralizacijo, politično akcijo in s popolno enotnostjo lotili vseh gospodarskih problemov. Zato pa je potreben povod, ki ustvarja izredno ozračje, in za tak povod odlično služi kosovska situacija.
Gospodarski kazalci pa seveda kažejo povsem drugačno podobo, brž ko se preide od golih podatkov o fizičnem obsegu proizvodnje. Srbski napredek gre namreč zgolj na rovaš večje proizvodnje električne energije in višje proizvodnje železarne Smederevo. Električno energijo plačujejo izredno poceni, izpod realnih stroškov, železarna Smederevo pa je že simbol popolnega poloma in gole izgube. Tako je SR Srbija lani imela kar 1.200 milijard novih dinarjev izgube, SR Slovenija pa je v istem času ustvarila 1.204 milijard akumulacije in torej dobička. Aktivni sta še SR Hrvaška s 402 milijardami in SR Črna gora s 35 milijardami. V izgubi so tudi vse druge republike, seveda z veliko nižjimi zneski kot Srbija.
Bogo Samsa
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,- din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000,- din, trimesečno
65.000.	- din, polletno 120.000.- din, letno
240.000.	- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	[ffrflj Član llalliana»a
».K.	^ -a, |tp »“•
Z včerajšnjega protestnega zborovanja pred sedežem deželnega sveta
TRST — »To je tudi problem demokratičnosti odločanja o zemlji, ki je ljubezen, trpljenje, pot, kri, zgodovina. Rubbia je priznal, "da je ta gmajna lepa", a se ni vprašal, zakaj. Kras je lep, ker so ga od zmerom negovali slovenski kmetje, brez katerih bi bila to danes res le gmajna s kamenjem in modrasi. Ne bomo dopustili izkoreninjenja naših ljudi, pa čeprav v imenu napredka. To zborovanje naj bo začetek nove, trajne mobilizacije do končne zmage!« Tako je dejal senator Stojan Spetič na včerajšnjem protestnem shodu pred sedežem deželnega sveta na Oberdanovem trgu proti gradnji svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici, ki ga je priredilo oz. podprlo 40 družbenih, gospodarskih, političnih in drugih organizacij obeh narodnosti.
Z govorniškega odra (kamiona Kmetijske zadruge) je pretežno dvojezične posege povezoval Mirjam Žagar. Zastopnik Koordinacijskega združenja kraških vasi Karlo Mezgec je prečital dvojezični letak, s katerim so prireditelji manifestacije vabili na shod (objavili smo ga včeraj), nakar je ravno tako v imenu KZKV David Malalan obsodil »neodgovorno, skoraj objestno ravnanje nekaterih političnih sil in znanstvenikov, ki skušajo prizadejati Krasu, Kraševcem in vsem Slovencem novo smrtno rano«, podčrtal, da »smo za premišljen napredek, ki naj zagotovi tudi vsestranski razvoj prizadetega prebivalstva in obvarovanje okolja«, ter zahteval sklic deželne konference o teritoriju in uzakonitev manjšinskih pravic. Tajnik SKGZ Dušan Udovič je deželnim in tržaškim občinskim upraviteljem očital nespoštovanje sprejetih obvez, delu Trsta pa demagogijo, saj še videl ni zemljišč, kjer naj bi pospe-ševalnik gradili, zaradi česar se nam obeta že spet nepopravljiva škoda. Zdaj je priložnost za revalorizacijo območja pri Padričah, kajti časa za alternativno izbiro, torej »za spreminjanje zgrešenih odločitev« je še dovolj. Ali ni celo Biasutti pred enim letom priznal, da bi pomenil sinhrotron pri Bazovici veliko škodo za Slovence! Sicer je veliko obljubljal tudi glede globalne zaščite, potem pa je Dežela zavračala prošnje v slovenščini. Deželni predsednik zveze Confcoltivatori Dante Savorgnan je zadevo uokviril v širšo protikmetijsko strategijo, a poudaril specifičnost kraške zemlje kot sredstva za ohranitev narodnostne identitete Slovencev in jim izrazil solidarnost. Načelnik mladinske sekcije SSk David Zlobec je omenil »bolj ali manj prikrite politične manevre neka-lerih strank, med katerimi so na žalost tudi tiste, ki so bile nekoč Slovencem zelo naklonjene«; tu je mislil predam na »dvoumno politično obnašanje Psi, ki tudi danes, z izjemo mladih socialistov, ni hotela sodelovati pri tej ndši skupni manifestaciji in dati svoje-ga. doprinosa našemu enotnemu pravičnemu boju. Predlagal je, da se usta-novi stalno koordinacijsko telo organizacij in strank, ki so podprle to manifestacijo. »Želim živeti v družbi, ki bo razumela, da je različnost dveh narodov in dveh kultur zaklad, ki bogati
vsakega sočloveka«, je izpovedala predstavnica mladinskega odbora SKGZ Damjana Kralj in se zavzela za nov odnos med Slovenci in Italijani, sloneč na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, odprtosti. Morda bi tedaj kdo rekel: Peccato non avervi co-nosciuto prima. Toda bazovska lokacija sinhrotrona nasprotuje tem načelom! »Mi smo za znanstveni napredek, smo pa proti vsemu, kar prinaša več škode kot dobička. Če ne bo mogoče preprečiti gradnje sinhrotrona pri Bazovici, bodo ceno za to plačali vsi - v prvi vrsti seveda Bazovci, a tudi Kraševci sploh in vse prebivalstvo teh krajev«, je pribil zastopnik ZKMI Tomaž Ban in obsodil dejstvo, da se "pristojni" niso posvetovali z neposredno zainteresiranimi. To početje je govornik uokviril v sistematične napade na Slovence, kot so razlastitve »in poslednji sramotilni Maccanicov zakonski osnutek za zaščito manjšine«. Predsednik ZSKD Ace Mermolja je med drugim rekel: »Znanost in tehnologija sta mogočno orodje, a tudi orožje, sta predpostavki našega bodočega življenja, lahko pa pomenita tudi našo smrt. Treba ju je zajeziti in usmerjati, to pa nikakor ni samo stvar znanstvenikov. Znanost mora voditi etični razum, kajti sodobni človek razpolaga s preveliko močjo, da bi se lahko odpovedal etiki in da ne bi predpostavljal vsemu spoštovanje do sebe, to je do človeka in narave. Spor o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici je ponoven dokaz tega, kako malo posluha ima oblast za etične in moralne kategorije; nihče, od občinske do deželne uprave, od Centra za raziskave pa do ministra, ni upošteval stališč in ugovorov, prizadetih občanov, a obenem ni nihče stvarno in brez predsodkov vračunal ekološke škode, ki jo bodo nove gradnje povzročile.« Pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej: »Celovita zaščita predvideva tudi zaščito slovenske zemlje; zanjo, za človekovo dostojanstvo in svobodo se moramo bojevati vsak dan. Svetlobni generator, ki bi nam pri Ba-
Detajl s protestnega zborovanja
zovici odvzel dragocen del naše zemlje in nas samih, se lahko brez škode vključi v področje za znanstvene teh-nološke-raziskave; to so dokazali strokovnjaki, če beseda slovenskih politikov ne zaleže.« Tržaški občinski svetovalec Zelene alternativne liste Mau-rizio Bekar je navedel nepravilnosti pri delovanju mestnih upraviteljev, pozval k zasedbi zemljišč, ko bi obveljala "bazovska rešitev", in opozoril, da bi se v tem primeru strukture sinhrotrona širile po vsem Krasu. V imenu Kmečke zveze je Alojz Križman-čič označil izbiro Bazovice kot izrazito politično in v nasprotju z resnično gospodarskimi ter ambientalnimi interesi, kar sta dejali tudi Gianna Galli-co (Zelena lista z marjetico) in Ester Pacor (ZŽI/UDI): tako odtujevanje ni v skladu s prizadevanji za varstvo okolja in ovrednotenje narodnostnih ter siceršnjih človekovih pravic.
D. G.
(Foto Križmančič)
»Pravičnost neke večine
•	•	1	»v* ,
je v pravicah manjšine«
Razpravi v deželnem svetu je sledila številna publika
(Foto Magajna)
Ko so se ob devetih zjutraj začeli razlegati po Oberdanovem trgu in bližnjih ulicah zvoki naših narodnih pa slovenskih in italijanskih socialno navitih ter mednarodnih partizanskih pesmi, za kar sta skupaj poskrbela Radio Opčine in Kmečka zveza, nas pred palačo deželne skupščine še ni bilo veliko. Naenkrat pa so začele dotekati gruče mladincev, pretežno študentov, ki so se pridružile delavcem, uradnikom, politikom, okoliškim županom, zastopnikom naših kulturnih in gospodarskih organizacij, naravovarstvenikom, bivšim borcem, upokojencem, sindikalistom, ženskam. Nas je bilo dosti? Premalo? Za tisto gospodo, ki misli, da nam lahko po mili volji kroji usodo, gotovo preveč. In hudo nadležnih.
Pisana množica torej, obeh narodnosti in vsake starosti, ki jo je združilo spoznanje, da morata imeti tehnika in znanost svoje meje, da ne smeta pregaziti človeka in okolja, v katerem živi; predvsem pa spoznanje, da tehnologija ne sme biti orodje za sekanje narodnostnih korenin človeku, ki poldrugo tisočletje obdeluje in varuje kraško zemljo. Takole nekako, pa še zmeraj pomanjkljivo, lahko strnemo misli, ki so nam jih nanizali udeleženci protestnega shoda, vsakdo iz svojega zornega kota in po svojih življenjskih izkušnjah. Neki mladinec je rekel, naj kar zgradijo sinhrotron, kjer se jim zljubi. Toda vrstniki so ga pokarali - tudi zato, ker je iz Bazovice. Študentje niso bili sicer posebno podkovani glede vsega, kar se prepleta okoli pospeševalnika, so pa natanko vedeli, da je vprašanje sinhrotrona
neločljivo povezano z desetletja trajajočim in nasilnim odtujevanjem slovenske zemlje, da je torej povezano tudi z obstojem in razvojem slovenske narodne skupnosti v teh krajih. Sicer ne bi dvigali transparentov z napisi kakor 'Pravice so ali jih ni ", "Zahtevamo samo to, kar nam pripada", Kmetijstvo koristi vsem"' in "Pravičnost večine je v pravicah manjšine".
Najbolj so bili seveda prizadeti kmetje, od tod tudi grenka pripomba, češ, naj' gre kmetijstvo v pokoj in z njim še Slovenci, da bodo nacionalisti vsaj mirno spali. V resnici je bilo zlasti med starejšimi veliko bojevitosti, posebno med tistimi, ki vedo, kaj je boj in kaj stradanje v gmajni, pa ne morejo razumeti popuščanja: »Takšno, samo večjo in udarnejšo manifestacijo bi morali že zdavnaj uprizoriti in ne na tem trgu, ampak pred tržaškim županstvom, da bi se še Mihec in Jakec tresla.« In še: »Lepo in prav je, da se govori o amaconskih revežih v pragozdu, saj uživajo tudi vso našo podporo, toda, ali bodo časopisi tudi o nas tako na široko pisali, ko nas ne bo več?«
Vzdušje med italijansko govorečimi udeleženci ni bilo drugačno; razlika je bila le v tem, da niso tarče šovinistov in rasistov, kvečjemu tistih, ki jih moti, da so prišli včeraj na shod. Vsevprek in pravilno so poudarjali, kako sta človek in zemlja tesno povezana in kako ne more biti vsestranskega razvoja brez prave prirodne zaščite. Tudi narodnostne?, smo vprašali. Seveda, so rekli.
DRAGO GAŠPERLIN
Deželni svet pa medtem potrdil izbiro T8
Srečanje z Biasuttijem
TRST Demonstracija pred deželnim svetom ni bila samo odraz odločnega nasprotovanja prizadetega prebivalstva lokaciji sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici. Demonstracija je tudi izraz nezadovoljstva za to, da Dežela že dobro leto ni naredila v bistvu ničesar, da bi bil problem zadovoljivo rešen. Nasprotno, v tem času so bile okrnjene marsikatere že uveljavljene pravice, vladni zakonski osnutek za zaščito (ali vsaj njegova neuradna verzija) je povsem nezadovoljiv, Dežela ni spoštovala niti vseh obvez, ki jih je sprejela ob dogovoru o hitrih cestah.
To je v skrajni sintezi stališče, s katerim so se predstavniki organizacij, ki so priredile demonstracijo, predstavili predsedniku deželne vlade Biasuttiju, s katerim so imeli daljše srečanje. Biasuttijev odgovor na te zelo utemeljene pripombe ni bil zelo zadovoljiv. Glede globalnega zaščitnega zakona je opozoril na nesoglasja med strankami in pripomnil, da Maccanicov tekst ni morda idealen, predstavlja pa dobro izhodišče za razpravo in je sploh pozitivno, da je minister osnutek pripravil. V tem okviru je tudi dodal, da se je Dežela zavzela za zaščito. Glede vprašanja sinhrotrona Pa je ponovil, da je pripravljen na dialog o protivrednostih. Pogoj pa je, da slovenska narodnostna skupnost sprejme lokacijo T8 pri Bazovici. Če pristanka na to ni, dialog po Biasuttijevem mnenju ni mogoč.
Predsednik deželne vlade je glede izbire lokacije dejal, da so se za T8 odločili znanstveniki, glede postopka sprejemanja variante pa je poudaril, da ne od-Sovarja za delo tržaške občine.
In s tem so se v bistvu razšli. Biasutti odločen, da ne Popusti glede lokacije, predstavniki manjšine odločeni, da ne podpišejo bianko menice glede vprašanj, ki zadevajo njeno življenje in prihodnost.
TRST Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je na včerajšnji seji dokončno potrdil izbiro lokacije T8 za izgradnjo sinhrotrona. Potrdil jo je s tem, da je z večino glasov arhiviral peticijo, ki jo je podpisalo skoraj 5000 prebivalcev in s katero so zahtevali, da bi predvideno lokacijo v bližini Bazovice (T8) obvarovali pred intenzivno urbanizacijo, to je pred gradnjo sinhrotrona in v bistvu to struk-turo, ki ji nihče ne nasprotuje, zgradili na območju ARI. Taka odločitev je bila sprejeta z utemeljitvijo, da deželna uprava ni pristojna za take izbire, ker da je vsa odgovornost na strani tržaške občinske uprave, ki odloča o podobnih urbanističnih ukrepih. Peticija je bila arhivirana z glasovi KD, PSI, Liste za Trst in misovcev, proti pa so se izrekli in s tem predlagali, da bi deželni odbor zadevo ponovno proučil, svetovalci KPI, SSk, Zelene liste, Zelenih in Proletarske demokracije. Predstavniki ostalih strank so bili ob glasovanju odsotni.
Razprava v deželni skupščini je včeraj trajala cel dan. Začela se je s posegi poročevalcev manjšine Bojana Brezigarja (SSk), Miloša Budina (KPI) in Andree Wehrenfenniga (Zelena lista), ki so tudi pripravili zajetna pismena poročila, v katerih so tako s tehničnimi podatki kot z ocenami političnega značaja izpodbijali trditve, po katerih naj bi bila izbrana lokacija za svetlobni pospeševalnih najboljša, če že ne edina možna in zato predlagali lokacijo ARI. Poročevalec večine Pierantonio Rigo (PSI) pa je v svojem poročilu predlagal arhiviranje ljudske peticije in torej potrditev izbire T8.
Sicer pa včerajšnja razprava v posegih svetovalcev ni prinesla večjih novosti. Na eni strani so stali zagovorniki lokacije T8, ki so s kopico tudi protislovnih in nepopolnih tehničnih podatkov dokazovali, da je ta izbira
najboljša in da ARI, predvsem zaradi višjih stroškov in daljšega izvajanja del, nesprejemljiva. V to skupino sodijo svetovalci Vattova-ni (KD), Cecovini (LpT), Giacomelli (MSI) in ne tako drastično tudi Donaggio (KD). Na drugi strani pa so stali predstavniki drugih političnih sil, ki so predvsem izpostavili, da izbira T8 prinaša predvsem dve vrsti problemov: prvega ekološkega značaja z veliko škodo za okolje, ki bi ga ta struktura povzročila predvideni bazoviški izbiri, drugega pa etničnega značaja: ta lokacija bi namreč močno prizadela slovensko narodnostno skupnost (ki nikakor ne nasprotuje izgradnji sinhrotrona, nasprotuje pa predlagani lokaciji), ki je že itak v vseh povojnih letih že veliko žrtvovala na oltar splošnega razvoja in celovitega napredka tega območja. Poleg treh poročevalcev manjšine, Brezigarja, Budina in Wehren-fenniga, ki so ponovno opozorili na nujnost rešitve odprtih problemov, ki zadevajo slovensko manjšino, so v razpravi razčlenili in postavili to vprašanje tudi svetovalci Cavallo (Proletarska dremokracija), ki je med drugim poudaril, da mora manjšina tudi soodločati o teritoriju, na katerem živi, Vivian (Zeleni), ki je govoril o »smrtnem udarcu slovenski manjšini«, Bratina (KPI), ki je v širši kontekst neu-resničevanja pravic za manjšino ožigosal grobo diskriminacijo do le-te, ko deželna uprava noče vzeti v poštev ljudske peticije, medtem ko je v podobnem primeru drugje v Furlaniji takoj prisluhnila zahtevam prebivalstva, medtem ko je svetovalec Tersar (PSI) priznal, da so protesti realni in ne samim sebi namen, pri čemer pa je treba upoštevati, da obstajajo velike težave, ko je treba izbirati večja področja za industrijske namene.
Skupščinski razpravi, ki ji je v dopoldanskem delu sledilo veliko število poslušalcev
so v popoldanskih urah sledile replike in glasovalne izjave svetovalcev Budina, Wehren-fenniga, Riga, ki je med drugim dejal, da v tej izbiri ni bilo nobenega namena diskriminirati slovensko manjšino, Cavalla, Brezigarja, Rossija (Zelena lista), Casule (MSI), Domi-nicija (KD), ki je pokazal precejšnje razumevanje do problemov, ki se nanašajo na slovensko manjšino in pristavil, da KD potrjuje svoja stališča in obveze za reševanje problemov, ki se je tičejo, Folija (KPI), ki je z odločnostjo pozval pristojne naj se vendarle enkrat le rešijo, Tersarja in odbornika Carboneja.
Slednji se je v imenu deželne uprave, potem ko je v skopih obrisih podal kronološki postopek, ki je privedel do sedanjega stanja, obregnil ob prireditelje manifestacije, ki bi jo razumel, je dejal, če bi do nje prišlo leta 1986, ko je bila v bistvu izbrana lokacija T8 in ne sedaj, šele po treh letih. Carbone je v svojem obsegu obširneje govoril o slovenski manjšini, kar je z vso silo prišlo do izraza med razpravo, in o odnosih med njo in krajevnimi upravami. Predvsem je zavrnil trditve, da bi za sinhrotron izbrali lokacijo T8 samo zato, ker tam živijo Slovenci, da bi jih na tak način prizadeli. Poudaril je, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zmanjšanje konfliktual-nosti s prizadeto manjšino in da v vseh odločitvah ni bilo nobenega namena, da bi jo pe-nalizirali. Ni bilo torej nobene politične volje, da bi jo diskriminirali. Pokazal je veliko pripravljenost'na nadaljevanje dialoga in izrazil željo, da bi ta priložnost lahko odprla novo fazo sodelovanja, ki naj bi odslej naprej ne slonela več v nudenju protivrednosti prizadeti manjšini, ampak na novem širšem načrtu, ki naj bi narodnostni skupnosti zagotovil gospodarski razvoj in zaščitil njene kulturne značilnosti.
ALEKSANDER SIRK
Na junijskih evropskih volitvah
Pisatelj Boris Pahor kandidat SSk Benečan Clavora na listi zelenih?
Tržaški pisatelj Boris Pahor bo glavni kandidat deželne Slovenske skupnosti na junijskih evropskih volitvah. Sklep je predsinočnjim sprejelo deželno tajništvo, formalizirali pa ga bodo na nedeljskem deželnem kongresu stranke v Boljuncu, na katerem bodo predstavili javnosti tudi ostale kandidate lipove vejice za evropski parlament. Pahorja, ki je že sprejel kandidaturo, je predlagala Mladinska sekcija SSk, ki se je na nedavnem kongresu na tržaški Pomorski postaji, kot znano, zavzela za enotne kandidatne liste vseh Slovencev v Italiji. SSk bo zastopana v vseh petih volilnih okrožjih, na Sardiniji bo med drugim kandidiral tudi nekdanji deželni sekretar Andrej Bratuž, ki ima veliko zaslug v naporih za povezovanje stranke z ostalimi manjšinami, tako na državni kot na evropski ravni.
Nosilec liste v severovzhodnem volilnem okrožju bo skoraj gotovo Južni Tirolec Alfons Benedikter, dolgoletni podpredsednik bocenske province in tamkajšnji odbornik za šolstvo in kulturo, ki je pred kratkim polemično izstopil iz Južnotirolske ljudske stranke SVP. Benedikter očita SVP, da je pri izvajanju južnotirolskega "paketa" preveč popustljiva in se prilagaja pritiskom rimske vlade in bocenskih italijanskih krogov. Na čelu kandidatne liste pa bodo vsi najvidnejši predstavniki manjšin in avtonomističnih gibanj, ki podpirajo "večjezični" volilni kartel. Med kandidati manjšinskega kartela sta tudi strokovnjak za manjšinsko pravo francoskega porekla Guy Heraud in pisatelj Sergio Salvi, ki je zaslovel s knjigo "Le lingue tagliate".
Glavna socialistična kandidata za Strasbourg bosta nekdanji generalni sekretar CISL Pierre Carniti in bivši župan Benetk Nereo Laroni, ki je eden najbolj tesnih sodelavcev ministrskega podpredsednika De Michelisa. Ni še znano, ali bo na kandidatni listi tudi dosedanji evropski poslanec Mario Rigo, ki je že nekaj časa v polemiki z De Michelisom. Iz Furlanije-Julij-ske krajine bosta najbrž kandidata predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo in melonarski prvak Giulio Camber, ki bi kandidiral na osnovi volilnega sporazuma med tržaško federacijo PSI in delom Liste za Trst. V primeru izvolitve bi nacionalistični predstavnik prepustil po-
Kandidat SSk na bližnjih evropskih volitvah pisatelj Boris Pahor
slansko mesto v Rimu tržaškemu podžupanu Augustu Segheneju.
Nosilec komunistične liste bo vsedržavni sekretar Achille Occhetto, v Strasbourg pa bosta skoraj gotovo izvoljena novinar Luciano Ceschia, ki kandidira kot neodvisen in bolonjski župan Renzo Imbeni, ki lahko računa na veliko število preferenc v rodni Emiliji. Izvolitev vseh ostalih kandida-
tov pa je pod velikim vprašajem. Našo deželo bodo na listi zastopali dosedanji evroparlamentarec Giorgio Rosset-ti, slovenski umetnik Lojze Spacal in ravnateljica tržaškega astronomskega opazovališča Margherita Hack. Na listi bo tudi temnopolta policistka Dacia Valent, po rodu iz Vidma, ki je bila pred kratkim na Siciliji žrtev rasističnega napada. Valentovega je pred leti izgubila mladega brata, ki so ga iz rasističnih vzgibov ubili vrstniki.
Na junijskih evropskih volitvah bodo sodelovali tudi zeleni, ki računajo na izvolitev več svojih predstavnikov v Strasbourg. Nosilec liste bo ustanovitelj Južnotirolske alternativne liste Alex Langer, med možnimi kandidati pa je tudi Benečan Ferruccio Clavora. Na volitve se pripravlja tudi lista "mavrice", ki naj bi združevala nekatere radikalce in nekatere oporečnike Proletarske demokracije. Predlog za oblikovanje tega zavezništva je svoj čas dal Mario Capanna, ki pa je za sedaj ubral pot molka in ni jasno, ali sploh še podpira to volilno zavezništvo. Nosilka liste naj bi bila radikalna poslanka in tržaška občinska svetovalka Adelaide Aglietta. Na glasno nacionalistično kampanjo pa se pripravljajo neofašisti, ki se ogrevajo za 'sveto nacionalno os" Bocen-Trst in računajo celo na izvolitev dveh krajevnih kolovodji, poslanca Mitola in tržaškega deželnega poslanca Giacomellija.
Danes v gledališču Verdi skupščina industrijcev
V gledališču Verdi bo danes zasedala skupščina Združenja industrijcev tržaške pokrajine. Zasedanja se bodo udeležili tudi prestižni gostje, kakršna sta minister za državne udeležbe Carlo Fracanzani in predsednik Confindustrie Sergio Pininfarina. Skupščina, ki bo med drugim preverila "zdravstveno stanje" italijanskega in mednarodnega gospodarstva, bo razpravljala predvsem o ponovnem vzponu italijanskega podjetništva in o bližnji sprostitvi evropskih tržišč.
Uvodno poročilo bo imel predsednik krajevnega združenja industrijcev Pie-ro Toresella, ki bo analiziral gospodarsko-politične in socialne premike v italijanski družbi v zadnjih letih, hkrati pa bo — tudi v luči bližajočih se evropskih volitev — analiziral tudi tržaško gospodarstvo in njegove razvojne perspektive. Toresella se bo osredotočil zlasti na novih tržaških gospodarskih trendih, ki pričajo o prebujanju podjetništva in ki bi — tudi glede na preteklo vlogo našega mesta — lahko prispevali k produktivnemu in gospodarskemu relansiranju Trsta.
V soboto proslava 40-letnice klasičnega liceja
Razburjenje v Elizeju
V Elizeju je sončno in prijetno, večna pomlad pač, ki jo bogovi poklanjajo zaslužnim zemljanom. Neizmerne travnike krasi raznobarvno cvetje in slavčki razveseljujejo pravičnike z nežnimi melodijami.
Danes pa se po vseh nebesih razlega kričanje in kraljuje nemir. Nebeščani razburjeno tekajo sem ter tja in vijejo roke. Skoraj nemogoče se zdi, da je bila ta še včeraj mirna, idilična pokrajina. Zakaj pa vse to razburjenje?
»K-kaj še ne veš?« razburjeno jeclja Demosten. »Tisti pokvarjeni štu-študentje nas kličejo na zagovor na Vr-Vrdelsko cesto!«
»Nemogoče!« Cezarju kar srši perjanica nad čelado: »Jaz, pa na sodišče! Ne grem in ne grem!« Sapfo vsa razburjena teče in kriči, deklice-spre-mljevalke pa ji zaskrbljene sledijo. Zaman skušajo bogovi pomiriti razjarjene antične pesnike in pisatelje.
Samo Diogen še stoično leži v svojem sodu in takole modruje: »Kakšna mladina! Se pred štiridesetimi leti se je oni mali narod, Slovenci -tako se imenujejo, boril, da bi dobil klasično gimnazijo. Hoteli so spoznati lepote grške in latinske literature, si odpreti široko kulturno obzorje... In Zevs je rekel: V redu, Hat gymnasium! Kakšne ljudi, kakšne intelektualce so zgnetli tam, v starem mestu in potem na Vrdelski cesti: pesnike, pisatelje, glasbenike in še bi lahko našteval. Pa ti ta nesramna mladina po štiridesetih letih, kar uživa in spoznava naše zaklade, pripravi - proces! No, saj ne rečem, včasih smo res nekoliko zahtevni. Prevodi niso mačje solze, a koliko zadoščenja dajejo dijakom! Nekateri pa se poleg tega iz ubogih klasikov še norčujejo, češ, med tistimi preparacijami in gorami slovarjev boste še zaplesneli! (ironično) Danes je potrebna informatika, matematika, programiranje, tista antika pa je kot staro kljuse, ki ne more več vleči voza. Nesramneži! Na onem svetu ni več spoštovanja za prave vrednote. Kaj misliš, pujs s kapico na glavi, koliko bo trajala tista tvoja informatika? Leto ali dve, pa bodo novi programi, nove iznajdbe, nove komplikacije: to nima prave duše, dragec, to ni večno kakor mi. Poleg tega vas je napredek pripeljal do roba propada. Kje danes še omenjate pojem KOCjfaAocgra ? Kaj? Da v teh "razpadajočih in zavozlanih periodah ne vidiš nič vzvišenega, duševnega ali trajnega?! (se važi) No, no, ne rečem, to ni za vseh..."
»Tiho, sicer...,« zagrmi Zevs, naveličan jamranja in zmerjanja nebeš-čanov. »Saj so ti današnji klasiki kar v redu. Ne pripravljajo vam vendar samo procesa! Prepričan sem, da so ponosni na svojo šolo: štiridesetletnico bodo proslavili tudi z glasbo, petjem, športnim tekmovanjem...« Homer si pogladi brado: »Že prav, saj mislim, da duh klasike še ni zamrl, tam na Vrdelski cesti. Nekateri dijaki se še navdušujejo nad nami, odpustiti pa bi jim morali že zato, ker se z nami ukvarjajo že štirideset let. Dolgo pot so prehodili z nami in veliko smo jim dali, oni pa nam v zameno spoštovanje in pozornost.«
»Ne, ne, ne bodo se izmazali kar tako, brez posledic! Moj jezik so grajali, (jokaje) moje Georgike in Bukolike, moje nežne verze...,« toži Vergil. »Molči, cmera! Kaj pa bi moral reči jaz, ki sem svoje spise, nad katerimi gospodiči tožijo, pisal "inter tela volantia"?« je hud Cezar. »In jaz? O meni, deseti muzi, se sprašujejo, ali sem sploh lepa!«
»Mir!« je zakričal Diogen in prekinil prerekanje, ki bi med jezičnimi nebeščani verjetno še dolgo trajalo. »Po predstavi je zakuska«. »No, če je tako... Naj jim bo za tokrat, ker je njihovo geslo Mens sana in corpore sano...« so se raznežili nebeščani in začeli pripravljati kovčke za odhod.
Sedaj pa so verjetno že na poti proti Trstu, da z dijaki in vsemi ljubitelji klasike proslavijo štiridesetletnico šole, kateri slovenski Trst veliko dolguje in ki še danes dokazuje, da latinščina in grščina nista še za v ropotarnico niti na pragu 21. stoletja.
Na osrednjo kulturno proslavo, ki bo v soboto, 6. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu, pa so seveda vabljeni vsi!	B_ z
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Svečana akademija 15-letnice baletne šole
Nastopajo učenci baletne šole SSG in baletni solisti SNG Ljubljana
Jutri, 5. maja, ob 20.30
Ob 11. uri zaključna predstava za šole
Majenca '89
Dolina 5., 6., 7., 8. in 9. maja
Jutri, 5. maja, od 18. do 22. ure LJUDSKO OCENJEVANJE VIN v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
V	soboto, 6. maja, ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE VIN in
NAGRAJEVANJE
od 20. ure dalje vso noč postavitev MAJA.
V	nedeljo, 7. maja, ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: koncert
Pihalnega orkestra BREG iz Doline in nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane
ob 19. uri prihod parterjev in parterc, ples z ansamblom MARELA iz Mengša.
V	ponedeljek, 8. maja, od 20. ure dalje ples z ansamblom AGRO-
POP iz Ljubljane.
V	torek, 9. maja, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG
ob 19. uri slovesno podiranje MAJA.
Občina Dolina - XXXIII. razstava domačih vin.
V	Galeriji Torkla razstava slikarjev - amaterjev iz Brega.
menjalnica
3. 5. 1989
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar		.. 1382,900 1373,—		Japonski jen 		..	10,302	10.—
Nemška marka		.. 731,400	729.—	Švicarski frank		.. 820,850	817.—
Francoski frank ...	.. 216,580	214,50	Avstrijski šiling ...	.. 103,885	103,400
Holandski florint .	.. 648,050	646,—	Norveška krona ...	.. 201,550	200,—
Belgijski frank —	..	34,910	34,500	Švedska krona —	.. 215,400	213,500
Funt šterling		... 2326.— :	2310,—	Portugalski eskudo	8,837	8,300
Irski šterling 		... 1952,800 1935,—		Španska peseta ...	..	11,794	11,300
Danska krona		.. 187,850	186,500	Avstralski dolar ...	.. 1098,400	1040 —
Grška drahma		8,589	8,—	Jugoslov. dinar ...	. . —	0,117
Kanadski dolar —	.. 1168,500 1130,—		ECU		.. 1521,700	—
_«, ■	BANCA Dt CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
S proslave 48-letnice ustanovitve OF
Enotnost za utrjevanje miru in demokracije
»Enotnost vseh naprednih, demokratičnih sil v boju proti okupatorju je bila vodilo Osvobodilne fronte. Ta enotnost nas mora družiti danes in jutri, ker bomo lahko le enotni, zvesti idealom osvobodilnega boja, reševali probleme v matični domovini, kot boste lahko tudi vsi Slovenci v zamejstvu le s skupnimi močmi, enotni, ob podpori vseh naprednih sil, uveljavili zahtevo do lastnih pravic.«
Te besede je ob koncu svojega posega izrekel Lado Pohar-Damjan, glavni govornik na proslavi, ki sta jo ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda organizirala v mali dvorani KD v Trstu Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV - Trst.
Lado Pohar, ugledni politični delavec, partizanski novinar, dolgoletni direktor Radia Koper, nato pa tudi RTV Ljubljana, sedaj podpredsednik RK Zveze združenj borcev Slovenije, je zbranemu občinstvu spregovoril o vsebini OF v času osvobodilnega boja, kot tudi o njenem pomenu danes.
»Prinašam vam pozdrave ZZB Slovenije, ki šteje danes okrog 100.000 članov, vam, ki ste že ob nastanku fašizma pokazali svoj odločen odpor nasilju, svojo željo po svobodi in enakopravnosti. Žrtve, ki ste jih v tem boju dali, od Bazoviških junakov, do Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, do vseh tistih, ki so trpeli v zaporih, konfinacijah, v ječah, pa do tistih, ki so se kot aktivisti ali borci pridružili boju proti nasilju, proti nacionalni mržnji, proti zatiranju slovenskega naroda, so najbolj zgovoren dokaz vaše zvestobe idealom OF, za katere so se tisoči in tisoči borili in dali svoje življenje.«
Pohar je podrobno obrazložil sedanje razmere v Jugoslaviji in v Sloveniji ter željo ljudi, da se s skupnimi napori rešijo politični, nacionalni, predvsem pa gospodarski problemi. »Borci smo v teh težkih trenutkih odločno izpričali svoje stališče in poudarili, da hočemo biti še naprej dejavnik povezovanja vseh narodov in narodnosti, za krepitev enakopravne avno-jevske skupnosti, v Jugoslaviji, ki bo odprta v svet, ki bo usmerjala svoje sile za utrjevanje miru, demokracije, za graditev boljšega in pravičnejšega sveta.«
Močno občuteno proslavo, ki sta se je med drugimi udeležila tudi jugoslovanski konzul Benko in pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Košuta, je začel v imenu organizatorjev Srečko Colja, ki se je spomnil komaj preminulega Dušana Furlana, borca, antifašista, uglednega političnega delavca, ki so se ga udeleženci spomnili z enominutnim molkom.
Govornika Poharja je nato udeležencem proslave predstavil novinar Jože Koren, ki je poudaril Poharjevo navezanost na Primorsko, njegov prispevek v osvobodilnem boju, vlogo, ki jo je imel pri izdajanju Partizanskega dnevnika, njegovo povojno angažiranost na številnih delovnih področjih.
Prireditev je s pesmijo začel in tudi zaključil pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki je pod vodstvom Ivana Tavčarja ustvaril med udeleženci vzdušje, ki je bilo najprimernejše za počastitev 48-letnice ustanovitve OF. (ni)
Glas harmonike letos z novostmi
Pri Domju so veselo zapele frajtonarce
V nedeljo so pri Domju spet razigrano zapele harmonike. Za vsakega navdušenega godca na ljudsko harmoniko je prisotnost na godčevskem srečanju z naslovom Glas harmonike postala že prava obveznost. Po lanskem rekordnem številu udeležencev, ko se je prijavilo skoraj 60 nastopajočih, je letos na dvorišču kulturnega centra Anton Ukmar-Miro zaigralo skoraj 50 godcev. KD Fran Venturini pa je za letos pripravilo še zaključno presenečenje.
Po slovesni pesmi MPZ Fran Venturini, vodi ga Ivan Tavčar, je uvodni pozdrav podal predsednik društva Marjan Spetič. Kljub nekoliko muhastemu vremenu je nato stekel skoraj štiriurni koncert. Večinoma so zapele frajtonarce, niti letošnji Glas harmonike pa ni ostal brez posebnosti. Med vsemi je največ pozornosti vzbudila skupina iz Semiča pri Črnomlju. Belokranjski trio se je predstavil kar z glasbili domače izdelave. Poleg frajtonarce in bršljano-vega lista je tako zaigral tudi nad 150 let star bas in svojevrstno dragocen papirnat boben.
Seveda bi to ne bil praznik ljudske harmonike, ko bi po uradnem nastopu ne bilo - dodatnega. Tako so godci navdušeno vlekli vsak svoj meh, se zbirali po skupinah, seveda upoštevajoč sorodne intonacije posameznih frajto-narc. Posebnost letošnje revije pa sta bili Tonca in Vanka, ki sta kot veseli vaški klepetulji po poklicu »venderigli« od časa do časa popestrili sicer preveč enoličen spored.
Poleg osrednjega nedeljskega srečanja je bila že dan prej na vrsti otvoritev likovne razstave primorske umetnice Jane Omersa-Križaj. O bogati zbirki del, med katerimi so poleg živopisanih olj izstopali nežni akvareli, je spregovoril Albert Primožič. Otvoritev pa so s svojim nastopom popestrili pevci otroškega in mladinskega zbora Fran Venturini ter nekateri godci na ljudsko harmoniko, ki obiskujejo društveno šolo za to priljubljeno glasbilo.
Čeprav je revija netekmovalnega značaja, so si prireditelji letos zamislili tudi štiri posebna priznanja, ki so jih ob koncu koncerta podelili najmlajšemu oziroma najstarejšemu godcu ter belokranjski skupini, ki je prišla iz najbolj oddaljenega kraja. Poleg tega pa je komisija glasbenikov in poznavalcev ljudskega gradiva med skladbami izbrala še naj zanimivejšo ljudsko vižo: prvo tovrstno priznanje si je zaslužil Luigino Sgualizza iz Savorgnana, ki je zaigral vižo La Staiare. (dam)
Na Opčinah javna debata o jugoslovanskih težavah
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši prireja jutri na Op' činah javno razpravo na temo "Sončne in senčne stran1 jugoslovanske federacije", ki jo bosta uvedla profesor ustavnega prava na ljubljanski univerzi Edvarda Kardelja Ciril Ribičič in profesor sociologije na tržaški fakulteti za politične vede Darko Bratina. Ribičič je tudi ugledni čla11 zvezne in republiške ustavne komisije in torej v tem sV°l stvu zelo dobro pozna problematiko pravnih in političnih odnosov med jugoslovanskimi republikami in avtonomnim pokrajinami.	0
Okrogla miza bo v Prosvetnem domu z začetkom ob 4U' uri. Prireditelji vabijo na množično udeležbo.
Župan Richetti podpira osnutek ministra Maccanica
Tržaški župan Richetti je na sinočnji seji občinskega sveta izrazil prepričanje, da je usmeritev osnutka za zaščito Slovencev, ki ga je oblikoval minister Maccanico, vsebinsko dovolj uravnovešena in torej načelno sprejemljiva. Po županovem mnenju gre vsekakor za odprt predlog, ki ga bo mogoče iz različnih zornih kotov še dopolniti in izpopolniti, »čeprav je minister že jasno nakazal svoja stališča glede različnih teritorialnih razmer manjšine, tako na deželni ravni, kot v okviru tržaške province«. Richetti je torej podobno kot Maccanico mnenja, da je treba Slovence zaščititi le na Tržaškem in na Goriškem in še to na omejenih območjih, na primer na Krasu in ne v središču mesta. Župan je tudi sporočil, da se je v Rimu v torek sestal z ministrom za dežele, kateremu je izrazil pozitivno mnenje o vladnem osnutku, istočasno pa tudi zaskrbljenost, da bi ta predlog ne vzbudil različnih tolmačenj ali dvoumnih ocen. Richetti je tudi izrazil ministru Maccanicu zaskrbljenost nad negotovo usodo proračunske postavke o iinančni podpori za kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji.
Pozno zvečer je občinski svet vzel v pretres številne proračunske resolucije o različnih političnih vprašanjih, ki so jih predložile skoraj vse svetovalske skupine. Med drugim je skupščina razpravljala in glasovala o nekaterih resolucijah, ki od blizu zadevajo našo manjšino. Občinski odbor je takoj uvodoma in žal brez večjih pomislekov sprejel misovsko stališče, ki obvezuje župana, da poseže pri vseh parlamentarnih skupinah, naj preprečijo vsakršno uvedbo dvojezičnosti pri poslovanju tržaške občinske uprave. Podobno nesprejemljivo stališče MSI je med proračunsko razpravo presenetljivo prodrlo tudi v deželnem svetu ob pristanku predsednika dežele Biasutti-ja. Gre za novo politično koncesijo neofašistom in nacionalističnim krogom, ki so spet dvignili glavo takoj potem, ko je prišla vest, da je minister Maccanico oblikoval vladni zaščitni osnutek.
(st)
S tiskovne konference v Rimu
»Z operetnim festivalom bo Trst poleti še lepši«
Ni res, da je Trst na tesnem z idejami. Ni res, da je njegova kulturna ponudba bedna in šibka. Nasprotno. Ravnokar se pripravlja na silovito kulturno ofenzivo, ki nas bo prijetno zaposlovala, vzbujala in oplajala vse poletje. Upati je le, da to kulturno bogastvo ne bo ostalo (kot doslej) za mestnimi (ali v najboljšem primeru med deželnimi) vrati, temveč da bo pritegnilo pozornost širše italijanske javnosti, lačne intelektualnih emocij.
Tako bi lahko sintetizirali smisel včerajšnje predstavitve tržaškega festivala operete v italijanski prestolnici. Nadzornik tržaškega gledališča Verdi Pio De Berti Gambi-ni ter umetniški vodja Raffaello de Banfield sta namreč novinarjem vsedržavnih časopisov razložila, kako namerava Trst nadaljevati bogato in plodno operetno tradicijo, jo letos še popestriti in obogatiti, hkrati pa s tem odpreti nove perspektive na področju glasbenega gledališča. Ali z drugimi besedami: izhajajoč iz izkušenj bajnih petdesetih let na Gradu Sv. Justa in nič manj uspešnih šestdesetih in nato sedemdesetih let, želijo letošnje operetne prireditve ( tako drage srcu tržaške publike") opremiti s celo vrsto kakovostnih spremnih in dopolnilnih prireditev ter postaviti s tem temelj bodočemu resničnemu operetnemu festivalu, ki bi zadobil ne le vsedržavne, temveč evropske razsežnosti, naslanjajoč se na sodelovanje z gledališči območja Alpe-Jadrana. Trst naj bi torej postal resnična evropska prestolnica operete - paradiža lahkotnega in minljivega, kot pravi De Berti Gambini.
Te ambiciozne načrte je bilo treba predstaviti izven mestnih zidov. Od tu rimska tiskovna konferenca. Njen namen je bil tudi ta, da bi nekoliko zmehčala neobčutljivost Italije za probleme Trsta, tako blizkega srcu samo v besedah (kot vidimo, nas to spominja na preizkušeno tarnanje običajnih mestnih krogov). Toda na vprašanje nekega novinarja, kako si Trst zamišlja, da bi s festivalom pritegnil poleg pozornosti na razdaljo tudi turistične tokove, ko pa ne razpolaga z ustreznimi turističnimi strukturami, smo bili priča običajnim zadregam. Pomanjkanju organskih načrtov za resnični kulturni (in turistični) preporod Trsta lahko zoperstavljamo le obrabljene fraze o lepoti in mikih mesta. Kako je Trst lep, smo zato čuli tudi na včerajšnji konferenci. Poleti, s Kalmanovo "Grofico Marico" in Straussovim "Ciganom baronom" bo še lepši.
DUŠAN KALC
PSI podpira vključitev IRET v vsedržavni elektronski pol
V	teh dneh se je celica PSI tovarne IRET sestala s strankinim pokrajinskim tajnikom Perellijem in s podpredsednikom deželnega odbora Carbonejem. Na sestanku so govorili o težkem stanju podjetja, ki kaže, da v kratkem roku nima perspektiv za izhod iz krize. Že dalj časa je v teku težka dopolnilna blagajna, ki je že povzročila, da si je del visoko specializiranega osebja poiskal službo drugod. PSI je vsekakor mnenja, da bi ne smelo priti do nadaljnjega krčenja osebja, ker bi to pomenilo povečanje nevarnosti zaprtja podjetja in še en udarec tržaškemu gospodarskemu in družbenemu tkivu.
V	tej zvezi je Perelli dejal, da je »nevarno stanje, o katerem se zdi, da ga samo lastništvo sprejema, ki pa ga je treba prebroditi s pomočjo političnih in sindikalnih sil, še zlasti s pomočjo tržaških parlamentarecev in deželno upravo«. Carbone pa je pristavil, da »ne gre pozabiti, da je osnovni dejavnik, ki je oškodoval produktivno dejavnost IRET, vladni odlok, ki je sicer pravičen, o ukrepih proti proizvodnji elektronskega materiala, uporabljivega na vojaškem področju. Spričo vladnih načrtov, da bi osnovali vsedržavni elektronski pol, ki bi racionaliziral to področje (glej primer Selečo v Vidmu), in za katerega bi namenili posebna sredstva, PSI namerava zahtevali vključitev IRET v ta pol, upoštevajoč tudi specializacijo podjetja na tem področju.«
Carbone in Perelli sta o zadevi obvestila tudi člana vsedržavnega tajništva PSI posl. Renzullija, ki se je obvezal, da bo ustrezno posegel na pristojnem ministrstvu.
O multipli sklerozi v FJK in na Reki
Značilnosti zdravstvene oskrbe za bolnike z multiplo sklerozo v Furlaniji-Julijski krajini in na Hrvaškem bo osrednja tema enodnevnega simpozija, ki ga tržaški odsek Italijanskega združenja za multiplo sklerozo AISM prireja v nedeljo, 7. maja, v kongresnem središču na Pomorski postaji. Na simpoziju bodo tržaški strokovnjaki in docenti z Univerze na Reki orisali zdravstvene strukture posameznih dežel in primerjali zdravstveno ureditev s posebnim ozirom na to bolezen. Simpozij se bo začel ob 10.30 s poročilom predsednice AISM Gabrielle Bon Trani, ob 11.45 pa bosta na vrsti zdravnika reškega departmaja za nevrologijo Licia Antonelli in Juraj Sepčič. Popoldne bosta poročala docent za zdravstveno informatiko na reški univerzi Eris Materlian in tržaška psihologinja Paola Dragan.
Začasna rešitev za tržaški urad IVA
Kot kaže, bo problem tržaškega urada za davek IVA mogoče vsaj začasno rešiti. Kot so nam sporočili iz tržaške Prefekture, bo na osnovi začasnega razlastitvenega odloka mogoče preseliti urad iz sedanjega sedeža na Trgu Panfili v palačo Parisi v Miramarskem drevoredu. Ukrep, ki velja le za tri mesece, je prefekt že podpisal.
Kot je znano, je delovanje urada IVA že nekaj časa popolnoma ustavljeno, kajti stari sedež urada ni omogo-
čal normalnega dela osebja, saj stavbo že nekaj časa popravljajo ter so v njej ukinili kurjavo, delno pa tudi električni tok in dobavo vode. Sicer pa je pretor že pred dvema letoma izdal uradu IVA sodni izgon. Prav zato je osebje najprej stavkalo, potem pa se "dalo na razpolago" finančnemu intendantu. Upati je le, da bo preselitev mogoče izvesti v najkrajšem času, da bo urad IVA lahko spet redno začel delovati.
Začeli so jih razdeljevati v torek
V petek in soboto na univerzi
Tudi tokrat naval na bone za bencin po neobdavčeni ceni
, Čeprav v manjšem merilu, se je tudi v teh dneh ponovil naval na bone za encin po neobdavčeni ceni, ki so jih začeli razdeljevati predvčerajšnjim. Že v ^°rek popoldne so ljudje namreč množično hodili na občinske izpostave in županstva, kjer so dobili prvi sveženj bencinskih bonov za letos. Zlasti na mestnih občinskih izpostavah se je nabralo toliko ljudi, da so se vrste vile po pločnikih. uivjih prizorov, kakršnim je bilo mogoče prisostvovati poleti, ko so razdeljevali obrazce za prošnje, ni bilo, vendar je bilo ozračje ponekod vseeno napeto.
. Največji naval so seveda zabeležili na občinski izpostavi za Novo mesto in tNovo mitnico, vendar tudi druge izpostave so bile zelo dobro obiskane, kot priča ‘Uui naša slika (foto Magajna). Treba je vsekakor zabeležiti, da je časa za dvig , oncinskih bonov dovolj, saj jih bodo razdeljevali do junija. Prvi sveženj bonov Jbogoče dvigniti še do 25. maja, nato pa od 1. do 6. junija, drugi in zadnji Vezenj pa od 18. septembra do 7. oktobra.
Simpozij o disciplinski odgovornosti sodnikov
Tik pred zasedanjem ožjega odbora komisije za sodstvo v poslanski zbornici, ki bo moral odobriti nov zakon o disciplinski odgovornosti sodnikov (odbor je že pregledal zakonske osnutke, ki so jih vložile različne politične sile, in izoblikoval poenoten tekst), bo Inštitut Gramsci v sodelovanju s pravno fakulteto Univerze Trst priredil simpozij na to temo. Simpozij z naslovom »Disciplinska odgovornost sodnikov — Aspekti in problemi neodvisnosti, odgovornosti in profesionalnosti« bo zaobjel širšo problematiko odgovornosti sodnikov, tako da bo govor tudi o njihovi civilni odgovornosti in o tem, kako je mogoče zaščititi pravice državljanov ter neodvisnost samih sodnikov. Razprava, ki se bo razvila v Trstu, pa naj bi prispevala tudi k razpravi ožjega odbora sodne komisije v poslanski zbornici. Na njej bodo sodelovali namreč sami sodniki, univerzitetni docenti in odvetniki, ki bodo skupno ocenili sedanje stanje in kakšne posledice pravzaprav imajo — tudi za državljane — nejasnosti v zvezi z disciplinsko odgovornostjo.
Simpozij, ki bo 5. in 6. maja v dvorani Bachelet tržaške univerze, sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila sam predstojnik pravne fakultete Conetti in profesorica Assantijeva.
Razpravo bo v petek, 5. maja, ob 9. uri uvedel prof. Vittorio Mele, ki je član Vsedržavnega združenja sodnikov in kasacijskega sodišča. Popoldne bodo na vrsti poročila delovnih skupin, ki so pripravile simpozij. Tržaški sodnik Luca Ghedini in odvetnika Paolo Picasso ter Paolo Scotti bodo govorili o pravnih smernicah sedanje in prejšnje mandatne dobe Višjega sodneg[a sveta. Odvetnika Massimo Bianca in Gio-vanni Ventura, prof. Menghini ter sodnik Luigi Dainotti bodo poročali o pomenu discipline civilne odgovornosti, medtem ko bodo odvetnica Renata Dabinovich, mladinska sodnica Lucia Musti in univerzitetna raziskovalca Leopolde Coen in Luca Poniž predstavili predloge za reformo. Simpozij bo v soboto zaključil prof. Alessandro Pizzorusso z Univerze v Firencah.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
V Dolini prijeli 15 filipinskih pribežnikov
k čeraj so policijski agenti miljs hiV^anata prijeli v Dolini večjo 9aln filipinskih državljanov, ki sc Peli ^ Prekoračili državno mejo. kjer 1 80 jih na svoj sedež v h jijj 80 ugotovili njihovo istovetne Žm« .ai° predali uradu za tujce p: p0st kvesturi' da bi proti njim u\
s, Pekizg^a z državnega oze tpofi.fpl.uu pribežnikov je šteli lavjipP in žensk. Prihajali so iz Jr Hjo k'ln • namenjeni v osrednje dojiitjPfii P° vsej verjetnosti sk frp0 p kuko zaposlitev, seveda dom' uiioijski agenti so med pn štev	da niso imeli niti i
90či'ls *	, i™ vsaj za krajši čas c
Ula vzdrževanje.
Spet Nigerijec s pošiljko heroina skrito v drobovju
V tržaški kaznilnici že nekaj dni sedi 28-letni nigerijski državljan Chukwu Christian Ezurigbo, in sicer pod obtožbo razpečevanja mamil. Podobno kot drugi nigerijski državljani ki so jih prijeli v zadnjih tednih, je Ezurigbo skušal pripeljati v Italijo heroin v kapsulah, ki jih je pogoltnil. Toda policijski agenti so ga prijeli na openski železniški postaji, kakor hitro je prekoračil državno mejo.
To se je zgodilo 26. aprila v prvih urah po polnoči. Agenti obmejne policije so med pregledovanjem Ezurigbo-vega potnega lista ugotovili nekatere nepravilnosti pri vstopnem vizumu, poleg tega pa so zapazili, da je možak nenavadno nemiren. Spomnili so se na njegove sodržavljane, ki so jih 11. in 20. aprila zasačili s heroinom v dro-
bovju, zaradi česar so možakarja s predhodnim dovoljenjem namestnika državnega pravdnika Roberta Staffe peljali v mestno bolnišnico na radiološki pregled. In res, sum je bil upravičen: v Ezurigbovem drobovju so odkrili 21 kapsul, v katerih je bilo 81 gramov čistega heroina.
Vest o aretaciji Nigerijca je tržaška kvestura objavila šele včeraj, da bi ne motila preiskav, ki so jih medtem izvedli. Preiskave, ki jih vodi že omenjeni namestnik državnega pravdnika Staffa, so razširili tudi v Rim, kjer bi Ezurigbo moral izročiti heroin nekemu sodržavljanu. Do tega so preiskovalci prišli tudi na osnovi dejstva, da je Nigerijec potoval z vozovnico Zag-reb-Rim.
Matej Ivančič
(GIANNI)
Pogreb bo v soboto, 6. t. m., ob 13. uri iz Tržiča v Sv. Križ.
Žena Alma, sin Peter z Veroniko, nona Verena in drugo sorodstvo.
Sv. Križ, Žminj, 4. marca 1989
Ob izgubi dragega Giannija izrekajo iskreno sožalje gospe Almi in svojcem nabrežinske cerkvene pevke.
3. maja nas je zapustil naš dragi
Niko Deponte
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Borštu.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčeri Bruna in Nadja z družinama, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo.
Boršt, 4. maja 1989
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Dne 30. aprila nas je zapustila naša ljuba
Klelija Hrovatič por. Kravos
Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Dušan, sin Aleksander z Eriko, mati Karolina ter drugi člani družine Kravos.
Trst, 4. maja 1989
Aleksandru in Dušanu ob izgubi drage mame in žene izreka iskreno sožalje
družina Oberdank
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Valerio Savarin
Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 17. uri iz kapele na pokopališču v Kopru.
Žalujoči: žena Valeria, hči Tania z možem Giorgiom, brat Eddi z družino ter drugo sorodstvo.
Trst, Koper, 4. maja 1989
30. aprila nas je zapustila naša draga mama
Ana Štoka vd. Prašelj
Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v konto-velsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinovi z družinami ter drugo sorodstvo.
Trst, 4. maja 1989
Ob izgubi dragega odbornika Pie-ra Cerkveniča (Ina) izreka iskreno sožalje prizadeti družini
KD Rovte-Kolonkovec
Ob hudi izgubi dragega Piera Cerkveniča se klanjajo njegovemu spominu
družine Gustinčič, Prodan in Saksida
Ob izgubi dragega očeta Piera Cerkveniča izrekajo iskreno sožalje kolegici Luisi in svojcem
direkcija in uslužbenci Centralspeda
Srečanje
Malalanov
Priložnost, da se spoznamo
bo v nedeljo, 14. maja, od 14. ure dalje na vrhu Gaberka pri Senožečah.
Vljudno vabljeni!
Za informacije po tel. št. 211688 - ob večernih urah. (klicna iz Jugoslavije 001...)
razstave		včeraj - danes		razne prireditve		izleti
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar PETER WAL-DEG.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarja Franca DEGRASSIJA.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 6. maja na ogled razstava AMSTICI za PIRELLO GOETTSCHE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 12. maja odprta razstava slikarja Romana CONVERSANA.
kino
gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 5. t. m., ob 20.30 bo svečana akademija 15-letnice baletne šole SSG.
Predstava za šole bo jutri, 5. t. m., ob 11. uri.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red E) bo na sporedu četrta predstava Donizettijeve opere LINDA IZ CHAMOUNKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini.
Ponovitve pa bodo 7., 9., 11. in 13. maja.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red četrtek) bo na sporedu Shakespearovo delo SEN KRESNE NOČI v izvedbi gledališke skupine Glauca Maurija. Režija G. Mauri. V abonmaju odrezek št. 11. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava Carpinterija in Faragune DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA. Režija: Francesco Macedonio. Ponovitve si bodo sledile do 21. maja po običajnem urniku.
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.30, 22.15 Veelen, r. Souleymane Cis-
S6
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Ho sposato un'aliena, i. Kim Basinger. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Una donna in carriera, r. Mike Nic-hols, i. Melanie Griffith, Harrison Ford, Sigourney Weaver.
NAZIONALE I - 17.00, 22.15 Le strade della paura, r. Erič Red, i. Roy Schei-der, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Due figli di..., kom., r. F. Oz, i. S. Martin, M. Caine.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le inier-miere delTamore, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Teguila Connection, dram., r. R. Towne, i. M. Gibson, M. Pfeiffer.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.30, 22.00 La strada, di F. Fellini
EDEN - 15.45, 22.10 Eccitazione profon-da, porn., □ □
koncerti
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.00 H di-avolo rosa, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 I gemelli, r. Ivan Reitman, i. Arnold Schwarzenegger, Danny De Vito.
LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 II terzo uomo, i. Orson VVelles.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Ishtar, dram., ZDA 1988, r. E. May, i. Dustin Hoff-mann, Warren Beatty.
RADIO - 15.30, 21.30 Le voglie bagnate di una moglie, porn., □ □
VERDI
Spomladanska simionična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za koncert Gerryja Mulligana, ki bo na sporedu v ponedeljek, 8. t. m., v gledališču Rossetti.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
čestitke
Včeraj je praznovala 18. rojstni dan naša MINKA. Da bi bila še naprej pridna in vesela in da bi se ji izpolnile vse želje, ji želijo nonoti in vsi, ki jo imajo radi.
Danes, ČETRTEK, 4. maja 1989
VALJHUN
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.27 - Luna vzide ob 4.47 in zatone ob 19.23.
Jutri, PETEK, 5. maja 1989
DESIRAD
PLIMOVANJE DANES: ob 3.39 najnižje -60 cm, ob 9.51 najvišje 34 cm, ob 15.21 najnižje -31 cm, ob 21.29 najvišje 60 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
17,4	stopinje, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, veter 12 kilometrov na uro zahodnih, vlaga 70-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesco Zardini, Va-nessa Bettin, Daniel Caris, Andrea Sadel-li, Marco Ubaldini, Luca Rosati, Matteo Bertani, Daniele Rulli, Piero Giandon.
UMRLI SO: 83-letni Carlo Toscan, 86-letni Francesco Ceket, 79-letna Frances-ca Malalan, 84-letni Guido Velicogna, 77-letni Giovanni Bugatto, 66-letni Carlo Schiulaz, 76-letna Valeria Sokolic vd. Tuljak, 81-letna Emilia Rakar vd. Babich, 67-letna Miranda Luschi vd. Chiella, 61-letni Giuseppe Del Conte, 85-letna Gi-sella Benevol, 87-letna Maria Seravin, 53-letni Giancarlo Prestinoni, 61-letni Giovanni Leone, 69-letna Ortensia Bra-dich, 75-letni Marino Gurtner, 87-letni Vitaliano Rocca.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 2., do sobote, 6. maja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 ( tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja danes, 4. maja, predavanje univerzitetnega prof. Aljoše Volčiča na temo: ŽENSKA IN MATEMATIKA. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, s pričetkom ob 20.30.
Knjižnica P. Tomažič In tovariši -Prosvetni dom Opčine. Jutri, 5. maja, ob
20.30	srečanje na temo: SONČNE IN SENČNE STRANI JUGOSLOVANSKE FEDERACIJE. Razgovor bosta uvedla dr. Ciril Ribičič, profesor ustavnega prava na pravni fakulteti v Ljubljani in član Zvezne in republiške ustavne komisije ter dr. Darko Bratina, profesor sociologije na tržaški univerzi in ravnatelj Slorija.
SKD Barkovlje priredi v soboto, 6. maja, v barkovljanski cerkvi KONCERT NABOŽNIH PESMI. Nastopala bosta zbor Siedlerchor iz Eiserfelda ter MePZ M. Pertot iz Barkovelj. Začetek ob 20. uri.
V soboto, 6. maja, ob 20. uri bo v tržaškem Kulturnem domu PROSLAVA ob 40-letnici ustanovitve klasične gimnazije v Trstu. Toplo vabljeni vsi, ne samo klasiki!
Dijaki tržaškega klasičnega liceja vabijo vse ljubitelje športa na ŠPORTNO SREČANJE, ki ga prirejajo ob priliki 40-letnice klasične gimnazije. V petek, 5. maja, se bodo ekipe šol iz Zagreba, Celovca, Vipave, Kopra, Gorice in Ljubljane pomirile v malem športnem nogometu in ženski odbojki. Začetek tekem je predviden ob 16.30 na Stadionu 1. maj. Finale tekem pa se bodo odigrale v soboto, 6. maja , ob 10. uri.
Slovenski kulturni klub se bo v soboto, 6. maja, namesto sestanka udeležil proslave ob priliki 40-letnice klasične gimnazije v Trstu.
SKD Tabor - Opčine. V nedeljo, 7. maja, ob 16.30 gostovanje dramske skupine Kulturnega društva Sovodnje s kriminalno komedijo Roberta Thomasa OSEM ŽENSK. Režija Emil Aberšek. Vabljeni!
Slavistično društvo v Trstu priredi 10. maja ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma literarni večer MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE. Nastopili bodo Rudi Šeligo, Danes Zajc, Lojze Kovačič, Ferdo Godina, Maja Vidmar, Erika Vouk, Aleksander Peršolja, Vinko Beličič, Irena Žerjal in Marko Kravos. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja dne 17. maja izlet v okolico Ljubljane: grad Bogenšperk, Zagorje, Medijske Toplice. Vpisovanje danes, 4. maja, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 13. in 14. maja, zanimiv dvodnevni izlet na Rožanske Kukove v Velebitskem pogorju. Na voljo je še nekaj prostih mest v avtobusu, čas za prijavo pa je še danes in jutri in sicer pri Vojki Pertot (tel. 766239) in pri ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) v uradnih urah. Uro odhoda bomo sporočili.
mali oglasi
prispevki
Ob smrti Jankovega in Majinega očeta Dušana Furlana daruje Dušan Jelinčič
30.000	lir za Alpinistični odsek SPDT.
V spomin na Ivanko Puntar darujeta Milan in Marija (s plača) 30.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Lilijana Ciacchi - Čač daruje 50.000 lir za 40-letnico klasične gimnazije v Trstu.
PRODAM spalno sobo, belo lakirano popolnoma novo v vrednosti 4.000.000 lir za 2.200.000 lir. Tel. 416132.
PRODAM fiat 127, 30.000 km v odličnem stanju. Tel. 943388.
PRODAM tovornjak - prekucnik Bre-mach dizel z nosilnostjo 15 stotov v dobrem stanju. Tel. 200960 v večernih urah.
PRODAM razne predmete iz kristala. Tel. 226618.
OSMICO je odprl v Samatorci Renato Pieri. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Medji vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič v Repnu št. 15. Toči teran.
OSMICO je odprl Maks Kralj v Slivnem št. 12.
MLADA Slovenka išče službo kot hišna pomočnica na Opčinah ali v Trstu. Tel. 828251 od 12. do 13. ure ter od 19. do 21. ure.
VIKEND na Lokvah, opremljen, prodam. Tel. 0481/390688 ob uri kosila ali ve-čerje.
ITALIAN UNO PRODUCTIONS išče osebe raznih starosti, obeh spolov, za sodelovanje pri produkciji telefilmov, reklami, festivali, diskografiji. Tel. 02/6698207 - 02/66982108.
IŠČEM hišno pomočnico. Tel. 912549 do 9. ure.
TRGOVINA jestvin išče prodajalko. Tel. 212197 od 12. do 13. ure.
ZAKONCEMA s priporočili, tudi z otrokom, nudimo stanovanje v vili pri Gr-Ijanu v zameno za pristransko delo in stalno službo čuvaja.
V BLIŽINI Primoštena dajem v najem za dve ali štiri osebe stanovanje. Tel. 823000 ob delovnih urah - Silvija.
KUPIM rabljeno ping/pong mizo. Tel-040/220110.
ZIDARSKI vajenec išče delo na Goriškem. Tel. 0481/78188.
OBČINSKO gledališče G. Verdi - Trst razpisuje avdicijo za tenorja z delovnim razmerjem za določen čas pri zboru. Za morebitne informacije in za dostavo prošenj naj se intersenti obrnijo na Personalni oddelek občinskega gledališča G. Verdi, Riva 3 Novembre 1, do torka, 9. maja.
V SOBOTO, 6. MAJA, OTVORITEV INDUSTRIJSKEGA OBRATA ZA URARSTVO IN ZLATARSTVO
Vabljeni na prigrizek!
H G V 3 C s y s t e m , r i
34148 TRST
Ul. Flavia 21 (Ul. Follatoio 8) Tel. (040) 818075
PRODAJNA MESTA ARTIKLOV NAŠE PROIZVODNJE IN NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV

S. R. L.
Ul. Maiolica 15/b 34129 TRST - Tel. (040) 767277
prodaja zlatarskih izdelkov, stroji in oprema za zlatarje, oprema in materiali za urarje
Ql e vat £
o. z. S.
zlatarna - urarna
Ul. Roma 11 (vogal Ul. Machiavelli) 34132 TRST - Tel, (040) 362483
prodaja najkakovostnejših zlatarskih izdelkov
SESTAVA STROJEV ZA ZLATARSTVO IN PRAKTIČNO PRIKAZOVANJE ZLATARSKEGA DELA
Sestavljanje ur s švicarskimi mehanizmi
OBIŠČITE NAS IN SPECIALIZIRANO OSEBJE VAM BO NA RAZPOLAGO
Za letošnji Fantastico še »negotove« gotovosti
Massimo Ranieri, Anna Oxa, Alessandra Martines (na sliki) in Renato Pozzetto: taka naj bi bila zasedba nove četverice, ki bo verjetno vodila letošnjo izdajo varieteja Fantastico. Vest pa je še neuradna, čeprav vse kaže, da bodo nekateri podpisali prve pogodbe že ta teden. Tiskovni urad RAI se izogiba točnejših izjav. Eden od iunkcionarjev je le poudaril, da se odgovorni kot vsako leto potegujejo za najboljšo sestavo voditeljev novoletnega varieteja in da so dokončne odločitve še daleč.
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Računalniki tudi za prizadete
V prvem delu tega zapisa smo navedli le nekaj ohrabrujočih zgodb o ljudeh, ki bi zaradi takšne ali drugačne hibe brez računalnika ne mogli delati tega, kar jih zanima.
Vendar bodo take zgodbe posameznikov po mnenju svetovnih strokovnjakov kmalu splošna resničnost. Medtem ko si pri nas šele prizadevamo za udejanjenje zakona št. 13, ki naj bi odpravil arhitektonske pregrade za prizadete, se v vladi ZDA dogovarjajo, da bi zagotovili prav tako nemoten in neposreden dostop prizadetih do računalnikov, kakor so ga z odpravo drugih ovir zagotovili v javne zgradbe. Kakor je z rampo omogočen prizadetim dostop v zgradbo, naj bi jim bila v bodoče s posebno računalniško strojno opremo (ali hardwarom), priključeno na video, omogočena uporaba računalnika.
Industrija je na to že pripravljena: na tržišču je približno 1600 proizvodov, ki vsaj teoretično lahko prilagodijo računalnike kakršnikoli potrebi prizadetih oseb. Nekateri računalniki glasno govorijo besede, ki jih uporabnik odtipkuje. Ti računalniki so tako natančni, da uporabnik lahko sliši napačno črkovanje. Tak računalnik uporablja na primer slepi Kent Cullers, o katerem smo že pisali v prejšnji rubriki. Pred kratkim je Cullers dobil v pomoč še scanner, to je napravico podobno fotokopirnemu stroju, ki je sposobna napisane tekste odčitati v podatke, ki jih računalnik lahko predela. Na tak način pride v scanner vloženi tekst na video, računalnik pa ga slepemu Cullersu na glas prebere. Slepi tehnik lahko tako spozna vsebino dokumentacije, ne da bi čakal na zamudni prevod v Braillovo pisavo.
Poklicni glasbenik Herman Brigmann, ki ga je viralni encefalitis paraliziral, lahko ponovno komponira na računalniku Apple s pomočjo ozko usmerjene lučke, ki jo ima nameščeno na glavi, in za svetlobo občutljive tipkovnice. Note, ki jih izbira, se zapisujejo na zaslonu. Posebna tipka pošlje note v sintetizator, ta pa zaigra izbrano skladbo. S kompjutersko strojno opremo je mogoče računalnik upravljati tudi z glasom, recimo, ugasniti vse luči.
Za tiste, ki ne morejo govoriti, so na voljo že taki pripomočki, ki jim omogočajo upravljanje računalnika z gibom oči. Na zaslonu je zarisana tipkovnica: zelo majhna kamera, naravnana na uporabnikov obraz, odčitava obračanje človekovih oči. S tem, da usmerja svoje oči v vrsto črk, lahko prizadeti napiše besedo. Pri najbolj izdelanih tovrstnih napravah se strokovnjaki poslužujejo implantacije posebnih elektrod v lasišče. Te elektrode beležijo obračanje oči s tem, da zaznavajo možgansko valovanje.
Posebni pripomoček za prizadete naj bi bili roboti. V praksi je to kombinacija z glasom upravljanega računalnika in robotske gibljive roke. Ta na ukaz zamenjuje diskete, izbira knjige ali celo upravlja fotokopirni stroj.
(Foto Križmančič)
Seveda so take vrste robotskih naprav še predrage. Strokovnjaki iz Središča za pomoč prizadetim v Seattlu so mnenja, da bi si morala tak nakup privoščiti vsaj združenja prizadetih. Zagovorniki prizadetih pravijo, da bi se investicija v take pripomočke sama po sebi plačala že s tem, ko bi še en član, ki je moral prej prejemati javno podporo, postal produktiven. Dovolj je le, da obdržiš podjetnikovo pozornost tako dolgo pri problemu, da vidi proizvodne dobičke, potem se bo prikazal tudi denar za posebni pripomoček.
Skratka, sredstva javne pomoči skupaj z davkom, ki ga mora plačati novi delavec, navadno odplačajo stroške za posebno tehnologijo, ki jo mora delavec uporabljati že v prvem letu zaposlitve.
Nekatera računalniška podjetja nudijo prizadetim osebam brezplačne informacije o pripomočkih. Še vedno pa prizadeti v ZDA pogrešajo posebne prodajalne za take pripomočke. Te bi jim prihranile včasih tudi večletno izgubo časa v iskanju informacij, kajti res je, da nastajajo v računalniškem svetu za prizadete fenomenalne možnosti. Ko so informacije nedostopne, pa vse možnosti malo pomenijo.
Zato se v ZDA ustanavljajo posebna središča, ki prikazujejo vse računalniške možnosti za prizadete in jim dajejo na razpolago možnost informacije o vseh vrstah pomoči. Zdi se torej, da bodo v nekaj desetletjih lahko tudi prizadeti sedeli na višjih zaposlitvenih mestih, kjer jim bo omogočeno nuditi službo drugim prizadetim, namesto da bi kot doslej nemočno sedeli za zaposletvenim pultom in čakali na svojo zaposlitbveno priložnost.
Ulij um!

današnji televizijski in radijski sporedi
HC RA| 1___________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
16.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Risanke, nato Big!
17.35	Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddop-pia
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10	Dokumentarna oddaja: Itala, Raid Peking-Pariz
23.40	Aktualnosti: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI2______________
6.35	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: II cambio della guardia (kom., It. 1963, r. Giorgio Bianchi, i. Gino Cervi, Fernandel)
10.30	Nanizanka: La signora e il fantasma
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Dokumentarec: Zapiski iz naselja Masai
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Nanizanka: II brivido delllmprevisto
17.30	Medicinska rubrika
18.30	Dnevnik, nato nanizanka Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: La spiata (krim., Fr. 1982, r. Bob Swaim, i. Nathalie Baye)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	International DOC Club
23.15	Dnevnik, film.novosti 0.20 Film: Lo straccione
(kom., ZDA 1980, r. Carl Reiner, i. Steve Martin)
^ RAI 3	|
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Telestoria - Sredozemlje
15.30	Srečanje o športni kinematografiji (iz Turina)
15.50	Film: Come le foglie (dram., It. 1935, r. Mario Camerini, i. Isa Miranda, Nino Besozzi)
17.15	Variete: Balck and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nan.; Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piti
20.30	Aktualno: Samarcanda, nato večerni dnevnik
22.30	Film: La camera verde (dram., Fr. 1978, r-i. Francois Truffaut, i. Nathalie Baye)
0.05 Filmske novosti 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
I Ir RTV Ljubljana^
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Umetniki o Titu (pričevanja in pripovedi umetnikov, ki so upodobili Tita); partizanski samospevi Se veš, nato Po sledeh napredka
11.40	Video strani
15.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Umetniki o Titu in partizanski samospevi (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Palčki prihajajo, nato ameriška zabavnoglasbena oddaja Otroci glasbe (8. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (5. del)
21.05	Tednik
21.55	Dnevnik
22.05	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Iluzija (dram., Jug. 1967, r. Krsto Papič, i. Marija Lojk, Vanja Drach)
23.35	Video strani
f~^) TV Koper_______________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Nogomet: pokal UEFA
16.00	TVD Novice
16.10	Dok.: Čampo Base
16.40	Nanizanka in film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Odmevi na manifestacijo proti sinhrotronu GORICA — Dan Slovenije na sejmu Espomego TRST — Na Gradu sv. Justa razstava o Jamesu Joyceju
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Nogomet: argentinsko prvenstvo
22.15	Dnevnik
22.25	Sportime magazine
22.35	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.45	Kolesarstvo: 11. etapa
dirke po Španiji
23.45	Nočni box
RTV Ljubljana 2
19.00	Čas, ki živi
19.30	Dnevnik, Žarišče
20.35	Mali koncert
20.55	Dokument, o Titu
21.15	Oči kritike
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - II mistero di Katy Ann, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria - I tempi cam-biano
l^-OO Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!
19-00 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-
, lumbro)
^■25 Rubrika: Radio Londra
.» (vodi Giuliano Ferrara) 1-30 Kviz: TeleMike 2 05 Variete: Maurizio Co-stanzo show ^■35 Rubrika: Premiere u-45 Nanizanki: Baretta - E' dura ma vale la pena,
1.40	Mannix - Passeggia-ta nella parte in ombra
RETE 4________________
7.35	Nanizanki: Lou Grant,
8.35	Switch
9.35	Film: Congo vivo (dram., It.-Fr. 1961, r. Giuseppe Bennati, i. Gabriele Fer-zetti)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California -Conseguenze
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.30	Film: Un caso di violenza carnale (dram., ZDA 1982, r. Mel Damski, i. Valerie Harper, Cliff De Young)
22.25	Rubrika: Ciak
23.10	Film: Un nuovo anno nuovo amore (kom., ZDA 1973, r. Gordon Wiles, i. Sissy Spaček, Monte Markham)
1.00	Nanizanki: Vegas - L'as-sassino del gatto nero,
2.00	Missione impossibi-le - Attentato
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Harcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Ouesto e Ouello (kom., It. 1983, r. S. Cor-bucci, i. N. Manfredi, R. Pozzetto)
22.50	Nanizanka: I-taliani
23.00	Dok. oddaja: Jonathan
0.05 Rubrika: Premiere
0.15 Nanizanke: Troppo for-te, 0.45 Giudice di notte, 1.15Kung-fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.:Goodtimes
10.00	Filmske novosti
10.15	Nan.: Capitan Nice
10.45	Nad.: Signore e padrone,11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Un amore in prima classe (kom., It.-Fr. 1980, r. Salvatore Samperi, i. Enrico Montesano)
22.30	Film: Le foto proibite di una signora perbene (krim., It. 1971, r. Luciano Ercoli, i. D.Lassander)
0.30 Nan.: Un salto nelbuio
TMC___________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
16.00	Film: Amore sotto coper-ta (kom., ZDA 1948, r. Michael Curtiz)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Code name Eme-
rald (krim., ZDA 1983, r. Jonathan Sanger, i. Max Von Sydow, Horst Buch-holz)
22.15	Glasbena oddaja
23.00	Vesti in šport
TELEFRIULI____________
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nad.: Via mala
21.30	Dokumentarec: Islam
22.30	Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi a...
23.00	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 24.00 Sprint
1.00	Dnevnik, natovesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (55. del); 15.15 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba z našimi ansambli; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis;
8.00	Radio Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Gremo v manufakturo; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja;
19.00	Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
Sklep o 15-odstotnem povišanju davka za odvoz in uničevanje smeti
Torkova seja goriškega občinskega sveta je bila po zadnjem polemičnem zasedanju, ko so v štirih urah odobrili le štiri sklepe, izredno plodna, saj so odobrili pravo kopico raznovrstnih sklepov. Štirimesečno "brezvladje" je namreč povzročilo, da se je nakopičilo nemalo zaostalega dela.
Poleg nekaterih sklepov, kot so npr. dodelitev del raznim podjetjem, ki so soudeležena pri gradnji slovenskega šolskega centra, je občinski svet odobril tudi povišek davščine za odvažanje odpadkov. Tarife se bodo povečale v poprečju za 15 odstotkov, kar je po besedah odbornika Obita najnižji porast v primerjavi z ostalimi italijanskimi občinskimi upravami. Odkod potreba po višanju davka? Nova zakonska določila predvidevajo, je dejal odbornik Obit, da javne ustanove krijejo z davkom vsaj 60 odstotkov vseh stroškov za to službo. Odstotek kritja v letu 1989 pa nikakor ne sme biti manjši od tistega v lanskem letu. V poslovanju za leto 1988 je goriška občinska uprava prejela eno milijardo 796 milijonov, medtem ko so stroški znašali eno milijardo 957 milijonov lir. Ta primanjkljaj naj bi krili z omenjenim poviškom.
Koliko bo torej treba plačevati po novem? Lastniki, oziroma stanovalci zasebnih stanovanj bodo morali odšteti za vsak kvadratni meter tisoč 12 lir,
lastniki in uporabniki pisarn pa 2 tisoč 300 lir. Upravitelji trgovin na drobno in hotelov bodo morali odšteti 3 tisoč 220 lir, upravitelji restavracij, gostiln, barov, slaščičarn pa 4 tisoč 485 lir vedno za kv. meter. Znatno manj bodo plačevali za odvoz smeti v javnih uradih in državnih ustanovah (931 lir), medtem ko bodo šolska poslopja in vsakovrstna združenja obdavčena s 621 lirami na kv. meter. Obrtniški prostori bodo obdavčeni s 989 lirami na kv. meter, zabavni prostori, plesišča itd. pa s 195 lirami.
Občinski svet je nato obravnaval tudi novo občinsko davščino na gospodarske dejavnosti (ICAP). Vse občinske uprave so se namreč morale odločiti za uvedbo nove davščine do preteklega 30. marca, zaradi večmesečnega kriznega obdobja so uvedbo davščine, oziroma določitev stopnje sprejeli na seji odbora, končno pa je sklep prišel v ratifikacijo na zadnji seji. Goriški občinski svet je po razburljivi razpravi odobril 80-odstotni povišek minimalnih zneskov, ki jih določa zakon.
Proti uvedbi 80-odstotnega porasta minimalnih zneskov so se izrekli komunistični predstavniki, misovci, liberalci, predstavnik zelenih Fiorelli in republikanec Drufuca. Ti so si bili edini, da bi bilo pametneje skušati
prihraniti ta denar v nekaterih drugih resorjih, kjer je nepotrebnih izdatkov na pretek.
Kljub ostremu ugovarjanju teh svetovalcev so na koncu le odobrili novo občinsko davščino. Oglejmo si pobliže koliko bo ta znašala v posameznih primerih. Lastniki prodajnih površin za kmetijske prideleke in obrtniških delavnic bodo morali plačati 162 tisoč (do 25 kvadratnih metrov), 378 tisoč (do 100 kv. m), 810 tisoč (do 500 kv. m), 2 milijona 160 tisoč (do 10 tisoč kv. m). Frizerski saloni in druge obrtniške delavnice 180 tisoč, 414 tisoč, 918 tisoč, 2 milijona 340 tisoč. Industrijska podjetja bodo obdavčene 198 tisoč, 468 tisoč, 990 tisoč, 2 milijona 520 tisoč. Trgovci na debelo bodo plačali 234 tisoč, 522 tisoč, milijon 98 tisoč, 2 milijona 700 tisoč. Prodajalci na drobno, tu so všteti tudi bari, prodajalne časopisov itd., pa bodo morali odšteti 252 tisoč, 612 tisoč, milijon 188 tisoč, 2 milijona 880 tisoč. Prodajalci oblačil in tekstilnih proizvodov 270 tisoč, 666 tisoč, milijon 278 tisoč, 3 milijone 240 tisoč. Hoteli in restavracije 324 tisoč, 810 tisoč, milijon 422 tisoč, 3 milijone 600 tisoč. Največ pa bodo morali odšteti bančni zavodi in razne zavarovalnice ter finančni uradi in sicer 378 tisoč, milijon 26 tisoč, milijon 674 tisoč, 3 milijone 960 tisoč.
Knjižnica Damir Feigel v obnovljenih prostorih
Jutri, 5. maja, bo v Križni ulici pomemben kulturni dogodek.
Ob 18.30 bodo odprli obnovljeno Ljudsko knjižnico "Damir Feigel", ki je bila prvič odprta leta 1905, ko jo je v Trgovskem domu odprla Narodna prosveta.
Odtlej je goriška knjižnica doživela lepe in grenke trenutke, ki so tesno povezani z našo polpreteklo zgodovino. Po zaprtju v dvajsetih letih, ko so fašisti dobršen del knjig razmetali in sežgali, je bila knjižnica obnovljena leta 1946 na Travniku, leto kasneje pa so jo preselili v Ulico sv. Antona, zatem pa je vrsto let delovala v prostorih ZSPD v Ulici Ascoli.
Z ureditvijo prostorov v Ulici Malta, so knjižnico ponovno odprli in jo poimenovali po književniku, časnikarju in humoristu Damiru Feiglu
Danes torej razpolagamo s povsem sodobno knjižnico, ki bo večnamenska, saj bosta v njej, v kratkem, začeli delovati tudi videoteka in etnografsko središče.
Ob odprtju kjnižnice je njen odbor, ki mu načeljuje Nadja Marinčič, pripravil tudi razstavo o Damiru Feiglu, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili člani Glasbene šole ter Goriške gledališke skupine.
Ob koncu povejmo, da je predstavništvo NŠK, knjižnice Damir Feigel in ZSKD pred dnevi položilo venec na Feiglov grob v Dornberku ter izreklo zahvalu kamnoseku Vojku Mužini iz Sela, ki je grob uredil.
Jutri bodo predstavili sekcijo Sodišča za pravice bolnikov
Kakih tristo sodišč za uveljavljanje pravic bolnika že deluje na državnem ozemlju. V kratkem se bo tem ustanovam, ki so izraz najbolj neposredne demokracije na področju, kjer so družbene strukture običajno pomanjkljive, pridružila nova. V Gorici se namreč ustanavlja sekcija Sodišča za uveljavljanje pravic bolnika. V Deželi smo menda zadnji, saj taka ustanova že deluje na Tržiškem in tudi v drugih pokrajinah. Vendar si pripravljalni odbor, ki mu predseduje Vincenzo Fede-le prizadeva, da bi čimprej nadoknadili zamujeno.
Smoter in delovanje nove sekcije sodišča za uveljavljanje pravic bolnika bodo predstavili jutri ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani. Govorili bodo Maria Teresa Petrangolini, tajniva vsedržavnega združenja sodišč, Bruna Braida, tajnica deželnega združenja in Vincenzo Fedele.
Povedati velja, da gre za novo pobudo in je jutrišnje srečanje nekakšna predstavoitev, čeprav sekcija sodišča v bistvu že deluje s sedežem v goriški splošni bolnišnici. Občanom je na razpolago ob četrtkih med 15. in 17. uro
in sicer na oddelku za samoplačnike (soba št. 33). Informacije pa dajejo tudi po telefonu in sicer int. 253.
Sodišče za uveljavljanje pravic bolnikov sestavljajo zdravniki, juristi, upravitelji krajevnih ustanov.
V Tržiču prijeli mladoletna tatova
Agenti tržiškega komisariata so prijeli 16-letnega Z. M. in 14-letnega N. A. Oba sta jugoslovanska državljana in sta menda v zadnjem času zagrešila več tatinskih podvigov na Tržaškem, spodletelo pa jima je ob vlomu v Tržiču. Uspela sta se vtihotapiti v hišo v Ulici San Giorgio 3, vendar so stanovalci opazili njuno početje in obvestili policijo. Fanta sta iz hiše sicer zbežala še pred prihodom policije, izsledili pa so ju nekaj ur zatem. Ukradla nista ničesar, pač pa so policisti našli v stanovanju dve torbi v njih pa blago sumljivega izvora. Štirinajstletnika so že izročili jugoslovanskim organom, Z. M. pa je v priporu.
Za nagrado mesta Gorice
Od 2. do 4. junija v Gorici tekmovanje v konjskih športih
Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na poveljstvu goriškega vojaškega območja, so uradno predstavili 3. državno tekmovanje v konjskih športih formule 2 "Citta di Gorizia ". Tekmovanje, ki ga prirejata goriška občinska uprava in poveljstvo mehanizirane brigade "Gorizia"' pod pokroviteljstvom dežele FJK, goriške pokrajinske uprave, goriške hranilnice in v sodelovanju z goriško avtonomno letoviščarsko ustanovo in Trgovinsko zbornico, bo na sporedu od 2. do 4. junija na goriškem letališču.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je po uvodnih besedah poveljnika mehanizirane brigade "'Gorizia'" generala Umberta Sampierija spregovoril goriški župan Antonio Scarano, ki je obrazložil pomen te prireditve, ki spada med najbolj odmevne na območju v Severni Italiji.
Po ogledu krajšega dokumentarnega filmskega zapisa z lanske prireditve, je general Sampieri poudaril pomen pobude in opozoril na številne vzporedne manifestacije, ki bodo popestrile tridnevno jahalno tekmovanje. Med drugim je omenil, da se bo manifestacije udeležila
ASSOCIAZIONE PROVINCIALE ARTIGIANI Dl GORIZIA ASSOCIAZIONE ARTIGIANI Dl MONFALCONE POKRAJINSKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV - GORICA ZDRUŽENJE OBRTNIKOV - TRŽIČ
RAZPIS NATEČAJA
POKRAJINSKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV - GORICA IN ZDRUŽENJE OBRTNIKOV - TRŽlC za razvoj zaposlenosti in gospodarstva obrtnih podjetij iz goriške pokrajine razpisujeta natečaj za sprejemni izpit za:
PRVI TEČAJ ZA IZVEDENCE V UPRAVI OBRTNIH PODJETIJ
1.	Tečaj bo potekal v Gorici v obdobju od junija do decembra 1989. Tečaj podpirata tudi Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo in javno skrbstvo.
2.	Sprejeti udeleženci tečaja bodo koristili štipendijo za celotno dobo tečaja na podlagi prisotnosti na lekcijah.
3.	Tečaj predvideva celodnevno udeležbo (8 ur tečaja dnevno). Lekcije (teoretskega in praktičnega značaja) bodo vodili visoko kvalificirani profesorji s predhodnimi izkušnjami na tem področju. Med lekcijami bodo profesorji občasno preverjali znanje udeležnecev. Poleg lekcij predvideva tečaj tudi didaktično-praktične preizkušnje (stages) v majhnih podjetjih naše pokrajine.
4.	Prisotnost na lekcijah bo udeležencem poleg koriščenja štipendij omogočila spoznanje splošnih problematik vodenja obrtnega podjetja, odnosov z zunanjim gospodarskim in socialnim okoljem in poglobitev tipičnih podjetnih pristojnosti, kot so uprava, financa in kontrola, marketing, komerciala in organizacija proizvodnje.
5.	Seznam tečajnikov bo na podlagi razgovorov in vprašanj določila posebna komisija, ki jo sestavljajo odgovorni formativnega programa.
6.	Zahtevani pogoji za sprejem na predhodne razgovore:
-	diploma nižje srednje šole (prednost bodo imeli udeleženci z višješolsko izobrazbo);
-	starost pod 25 let na dan 31. maja 1989;
-	opravljen vojaški rok ali oprostitev tega za rok tečaja.
7.	Združenje obrtnikov si pridržuje pravico, da prekine odnos s posamezniki v slučaju, da ti ne bodo redno obiskovali lekcij ali da ti ne pokažejo zanimanja do nastavljenih ciljev tečaja.
8.	Tečaj predvideva zaključni izpit s katerim bodo preverili pridobljeno znanje.
9.	Udeleženci tečaja morajo imeti stalno bivališče v goriški pokrajini, biti nezaposleni ali neprimerno zaposleni na dan vložitve prošnje. Kandidati morajo prošnji priložiti rojstni list in potrdilo o prebivališču na navadnem papirju in potrdilo o brezposelnem stanju, oz. neprimerni zaposlitvi.
10.	Prošnje na navadnem papirju, fotokopijo študijske diplome, podroben curriculum vitae in ostala potrdila, navedena pod točko 9, morajo interesenti predložiti Pokrajinskemu združenju obrtnikov v Gorici, Ul. 24. maja 1, ali Združenju obrtnikov iz Tržiča, Ul. Pacinotti 23, najkasneje do 12. ure dne 19. maja 1989. V prošnji naj bo poleg osnovnih podatkov kandidata navedeno tudi bivališče in telefonska številka za dostavo nadaljnjih informacij o tečaju.
V primeru zgrešenih informacij glede bivališča, ali v slučaju nejavljenih sprememb tega, si Združenje obrtnikov ne prevzame nobene odgovornosti za nedostavljena sporočila.
11.	INFORMACIJE: tajništvo Pokrajinskega združenja obrtnikov - Gorica, tel. 0481/82100 in tajništvo Združenja obrtnikov - Tržič, tel. 0481/410226.
Gorica, 20. aprila 1989
Predsednika: kav. Luciano Sacchetti kav. Alcide Bidut
tudi skupina svetovno znanih lipicancev, na prazniku pa bodo nastopili tudi dresirani psi državne šole finančnih stražnikov. Poleg nastopa vojakov brigade, bodo priredili še slikarski ex tempore, ki je lani žel velik uspeh in fotografsko razstavo. Ob tej priložnosti bo na letališču deloval tudi poštni urad, s posebnim pečatom.
Kar zadeva tekmovanja je general Sampieri dejal, da se še sprejemajo prijave in da računajo, da bodo presegli število 150 tekmovalcev in 200 konj. Med tekmovalci bodo letos predvidoma tudi predstavniki dežel Alpe-Jadran, in sicer pet iz Avstrije ter trije iz Jugoslavije. Vodja tekmovalne komisije bo znani svetovni in olimpijski prvak polkovnik Raimondo DJnzeo, kar bo nedvomno pripomoglo k uspešnosti in kvaliteti tekmovanja.
Predavanja o vojni in odporništvu
Vsako leto se ob priložnosti 25. aprila spominjamo množice borcev in nedolžnih oseb, ki so izgubili življenje v največji grozoti, kar jih je človeštvo kdaj doživelo - v drugi svetovni vojni. Ta dan je postal simbol svobode, simbol nečesa, ki mora ostati še naprej nedotakljivo in nam vsem v ponos. Zato je treba o grozotah vojne še naprej govoriti in opominjati zlasti mlade rodove.
Pred dnevi so predsednik združenja bivših političnih deportirancev Milovan Bressan, predsednik združenja Volontari della Liberta Mario Merni in predsednik občinskega odbora VZPI-ANP1 Silvino Poletto pričeli s serijo predavanj po šolah na temo osvobodilnega gibanja. Med predavanji so vrteli tudi dokumentarni film o uničevalnih taboriščih Dachau in Matthausen. Predavatelji so 21. aprila bili gostje nižje srednje šole v Ločniku, nato so obiskali šolo za geometre "Pacas-si" in nižjo srednjo šolo Locchi. Obiskali so tudi nekatere druge srednješolske zavode v Gorici.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi, v sodelovanju z društvom upokojencev v Solkanu dvodnevni izlet na Rab in Plitvička jezera. Izlet bo 13. in 14. maja. Prijave sprejemajo samo danes, 4. maja, od 10. do 11. ure na sedežu društva.
razna obvestila
SKRD Jadro prireja danes ob 20. uri na sedežu v Romjanu predavanje novinarja Tonija Gomiščka o radiosteziji.
KD Jezero in Občinska knjižnica v Doberdobu vabita na predstavitev zbirke ljudskih in umetnih poezij Oblaki so ru-deči, ki bo jutri, 5. maja, ob 20.30 v prostorih KD Jezero. Sodelujeta pevski zbor Jezero in Gledališka skupina Gorica. Na ogled bo razstava fotografij iz 1. svetovne vojne.
Natečaj za najboljšo domačo salamo
bo v nedeljo, 7. maja, ob 10. uri v Domu Andrej Budal v Štandrežu. Vabljeni so tekmovalci z obeh strani meje. Prijave pri Alojzu Paškulinu, Ul. Montello 23 (tel. 21800) ali neposredno pred tekmovanjem.
SPD Gorica vabi člane in prijatelje, na 10. spominski pohod Števerjan-Gonjače, v nedeljo, 7. maja. Zbirališče v Dvoru od 8. ure dalje.
Zbornik o L. Bratužu
V dvorani pokrajinskega sveta bodo jutri ob 18.30 predstavili knjigo Lojze Bratuž po petdesetih letih. Publikacija zaobjema predavanja s simpozija, ki ga je ob petdesetletnici smrti L. Bratuža pripravila goriška pokrajinska uprava ter govora Silvina Poletta in Albina Sirka na spominski slovesnosti leta 1987 v Podgori. Dvojezični zbornik bo predstavil dr. Rafko Dolhar.
Koncert pianista Massima Gona
Z nocojšnjim koncertom pianista Massima Gona se zaključuje koncertna sezona društva R. Lipizer — ciklus Večernih koncertov. Znani in priljubljeni pianist bo goriškemu občinstvu posredoval izbran in dokaj zahteven program: dve Beethovnovi sonati (op. 27 in op. 57) ter skladbe Paganinija in Lizsta. Koncert bo ob 20.30 v deželnem avditoriju.
PSDI in Maccanico
Na seji pokrajinskega izvršnega odbora PSDI — tako piše v tiskovnem poročilu — so razpravljali o osnutku zaščitnega zakona ministra Maccani-ca. Vladnega predstavnika so pohvalili za njegov "umerjen" pristop do problematike, zamerijo pa mu, da je v osnutku besedila dopustil možnost rabe slovenščine v nekaterih območjih občine Gorica. Kaj takega je po mnenju socialdemokratov nemogoče, ker teritorialna ureditev ne omogoča manjših upravnih enot od občin. Zato: ali vse ali nič. Boljše seveda nič.
Pred nekaj tedni je pokrajinski odbornik Bressan, glasoval za resolucijo o rabi slovenščine in furlanščine v pokrajinskem svetu. Ali je to takrat naredil s kakšnim posebnim ciljem?
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 23. do 29. aprila.
RODILI SO SE: Gianluca Petraglia, Francesco Comand, Andrea Zucchiatti, Norbert Sebastian Lasky, Stefania Ca-passo, Elisa Sabato.
UMRLI SO: 73-letna upokojenka Maria Miazzi vdova Zucconi, 55-letni delavec Benito Pighin, 85-letni upokojenec Aldo Valcini, 83-letna upokojenka Vale-ria Renčelj, 77-letni upokojenec Gastone de Marco, 67-letni upokojenec Luciano Zorzet, 68-letna upokojenka Andreina Micheli vdova Forcessin, 91-letni upokojenec Antonio Sinosich, 89-letna upokojenka Giovanna Colautti, 59-letni Ezio Demarchi, 73-letni upokojenec Rino Olivo, 85-letni upokojenec Luciano Berti, 79-letna upokojenka Basilia Colarig.
, »VI •	»V» V 1	•
Goriški visjesolci na zborovanju v Trstu
Predstavniki nekaterih goriških slovenskih višjih srednjih šol so se včeraj odzvali vabilu Mladinske sekcije SSk, Mladinskega odbora SKGZ, Zveze komunistične mladine, na množično udeležbo na protestnem zborovanju proti namestiti sinhrotrona pri Bazovici. Zborovanje je bilo na Trgu Oberdan, pred palačo Deželnega sveta. Tudi goriški višješolci so na ta način izrazili zaskrbljenost zoper neodgovorno razlaščanje slovenske zemlje in siromašenje naravnega bogastva. V Trst so šli predstavniki liceja Trubar in trgovskega zavoda Cankar, medtem ko je večina licejcev in dijakov trgovskega tehničnega zavoda Zois zapustila šolske prostore.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »La chiesa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 20.00 »Premio Europa«. Nastopajo goriški osnovnošolci in nižješolci. VITTORIA 17.30-22.00 »Le toccabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR 17,30-22.00 »Rain man«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al giardino - Korzo Verdi 57 - tel-531879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - tel-410340
pogrebi
Danes v Gorici: ob 9.30 Mario Lepuš-ček iz splošne bolnišnice na glavno p°' kopališče, ob 11. uri Ermenegildo Busat-ta iz bolnišnice San Giusto v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
Goriška zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo
19. MEDNARODNI GORIŠKI SEJEM
OD 29. APRILA DO 7. MAJA 1989
Današnji dan je na sejmu Espomego namenjen Jugoslaviji. Ob 15. uri se bodo gospodarstveniki z obeh strani meje srečali na sedežu Primexa v Rožni dolini, kjer jim bodo predstavil Carinsko cono Nova Gorica. Prve obrate v nastajajoči Carinski coni pri Vrtojbi si bodo gostje tudi ogledali. Po nadaljnem ogledu prometnih infrastruktur na goriškem tovornem postajališču v Štandrežu se bodo ob 18. uri udeležili tradicionalnega sprejema v prostorih restavracije sejmišča.
Tudi letos so jugoslovanska podjetja poskrbela za kakovostno prisotnost na sejmu Espomego. Za koordinacijo njihovega nastopa na sejmu skrbi Medobčinska gospodarska zbornica za severno primorsko območje v Novi Gorici. Predsednik zbornice Davorin Škarabot nam je za današnji dan Jugoslavije na 19. sejmu Espomego dal sledečo izjavo.
Bodočnost gospodarstva je v globalizaciji tržišč. Pristopi do tržišča so najrazličnejši,
med temi lahko nastope na raznih sejmih uvrščamo med učinkovitejše. Jugoslavija se mora odpreti zahodnemu trgu in to je brez dvoma najlažje na naši meji, ki je najbolj odprta meja Jugoslavije. Geopolitska lega naših krajev nam daje to prednost in povsem nesmiselno bi bilo, če bi jo zanemarjali. Prav zaradi tega se vsako leto trudimo, da zagotovimo čimboljšo prisotnost jugoslovanskih podjetij na večini sejmov Furlanije-Julijske krajine. Naša prisotnost na sejmu Espomego pa ima še večji pomen zaradi izredno dobrih odnosov, ki jih imamo tako z zamejskimi kot z italijanskimi gospodarstveniki goriške pokrajine.
Za letošnji Espomego smo se odločili, da bomo prisotni le s tako ponudbo, ki uspe biti zanimiva tudi za italijansko tržišče. Gre za kvalitetnejše blago, kot so lahko kristalni izdelki iz Rogaške Slatine, pohištvo, usnjeni iz-
delki in podobno. Seveda nismo pozabili na turistične storitve, ki jih Italijani v zadnjih mesecih še kako izkoriščajo. Večina razstav-Ijalcev je iz obmejnega pasu. Hoteli smo namreč predstaviti kakovostne izdelke in naravne lepote predvsem celotnega pasu ob meji, od Trente do Istre. Po zanimanju, ki so ga obiskovalci Espomega pokazali v prvih dneh sejma, lahko rečem, da smo našo nalogo dobro opravili.
Seveda pa naša prisotnost na sejmu še ni dovolj. Zavzemati se moramo za čimtesnejše stike z vašo deželno in italijansko stvarnostjo nasploh. Italija je najkvalitetnejši jugoslovanski zunanjetrgovinski partner: to sodelovanje je treba zato ohraniti in povečati. Želja po takem sodelovanju je bodisi v Sloveniji kot v Furlaniji-Julijski krajini velika, vloga obmejnega prostora je za to področje velike važnosti in jo moramo tudi skupaj izkoristiti. Tega se zavedajo tudi naša podjetja, ki si v
zadnjem času želijo čim večjega sodelovanja z italijanskimi partnerji in se zato zavzemajo za nastopanje na raznih sejmih v Italiji.
Tudi poslovno sodelovanje se ugodno razvija. Skupaj rešujemo probleme in to v interesu celotnega območja. Mislim, da bomo v prihodnjih mesecih z ureditvijo novih jugoslovanskih zakonovov o tujem vlaganju v naše gospodarstvo zasledili precej novosti, predvsem v naših krajih. Veliko gospodarstvenikov, tako slovenskih kakor italijanskih, je pripravljenih za skupna vlaganja. Z novimi zakoni bomo lahko odprli vrata mednarodnemu sodelovanju tako obrtnih kot manjših podjetij, kar bo našemu gospodarstvu dalo možnost nastopa na drugih tržiščih. Pri vsem tem pa ne bi hotel pozabiti na izredno pomembno vlogo, ki jo imajo goriška podjetja prav za vzpostavljanje odnosov z drugimi partnerji.
i^mnr	EDITORIALE STAMPA TRIESTINA s.p.a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d.
34137 TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: (040) 7796677 Telex: 460270 EST 1 Fax: (040) 773715	Filiala: GORICA UL. RABATTA 1/3 Tel.: (0481) 530532 Telex: 460366 EST GO Fax: (0481) 31009
KOMERCIALNI SEKTOR:	
izvoz - uvoz:	
♦ repromateriala za grafično, kartonažno in papirno industrijo	
♦ grafičnih strojev, časopisov	
♦ splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE	
europaper.
♦	proizvodnja
♦	trgovina
+ oprema in repromateriaii za papirno, predelovalno in grafično industrijo
34170 GORICA
Ul. deirindustria 6
Tel. (0481) 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax 0481/21117
GLOBTRADE Ualiana S.p.a.
Export - Import
Sedež: 34170 Gorica, Korzo Italia 75
Telefon: 0481/33307 - 33910 - 34011	FILIALA:
Telex: 460555 GLOBTR I	Milan, Foro Bonaparte 76
Telefax: 0481/87160	Telefon: 02/31640 - 33214
URNIK: ponedeljek, sreda, četrtek, petek in sobota 9 - 20 torek, nedelja in prazniki 15 - 20
HOTEL SABOTIN
SOLKAN
fSSS
Vam želijo prijeten ogled sejma
in Vas pričakujejo v prostocarinski prodajalni z najširšim izborom blaga
NOVA GORICA
SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT
CSIMR - ODfltPdK
GORICA - Ul. V. Venelo 49 Tel. 0481/82159-33524 Telex 461229 ČER-PEX	Telex: (0481) 33524
Pl!
□
aioriOT
SIRION sr. medical supplies
Korzo Italia 112 34170 GORICA Italija
Tel.: 0481/32073 telefax: 0481/32074 Telex: 461240 SIRION I
Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: 0481/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: 0481/85187
•mv* VfcMMM G. M. B. H.
Viktringer Ring 26 - Tel.: 0463/56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: 0463/51657
IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA
so. be. ma.
IMPORT - EXPORT
GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I
SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. čase sparse 77 Sovodnje (GO)
Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969
FILIALA: Silvan 3/c — Tel. 040/208798
	
©	FOR TRANS S.R.L. SPEDITERSKO PODJETJE
DNEVNI ZBIRNI SERVIS ZA
• BLIŽNJI VZHOD • JUGOSLAVIJO
• VZHODNO EVROPO
CARINSKE KONZULENCE
TERMINAL FERNETIČI - Tel. 040/213831
URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71
Tel. 040/308004 - Tlx. 460247 - Tfx 040/214181
agroforeštl

d)
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST GORICA
Tel: (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 agrof
Ulica Trieste 160 Telefon: 0481/20982
Pomembna vloga Carinske cone na mejnem prehodu Vrtojba
V	okviru sestankov in predavanj, ki jih program sejma Espomego predvideva za dan Jugoslavije, sta tudi predavanje in ogled Carinske cone Nova Gorica.
Za ustanovitev Carinske cone pri mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi so si v Novi Gorici prizadevali že več let. S sklepom Zveznega izvršnega sveta z dne 10. marca 1988 je prišlo do končnega soglasja za Carinsko cono Nova Gorica, katere ustanovitelj je podjetje Primex.
Načrti predvidevajo izgradnjo Cone na 38 hektarjih zemljišča, kjer naj bi vsega skupaj zgradili približno 70.000 kv. m pokritih prostorov namenjenih raznim dejavnostim. Prvo fazo gradnje so začeli septembra lani, prva proizvodna hala s 7.300 kv. m pokrite površine pa je že skoraj dokončana, tako da bo proizvodnja lahko stekla že letos poleti.
V	Carinski coni bodo potekale dejavnosti na podlagi pogodb s tujimi partnerji. Predvidena so torej sovlaganja (nekatere pogodbe so že zaključene, pogovori za številne druge pa so v teku). Zakon o ustanovitvi Carinske cone predvideva vrsto dejavnosti, ki jih bodo razna podjetja lahko tam opravljala. Te dejavnosti so industrijska proizvodnja blaga za izvoz in storitve oplemenitenja blaga; nakladanje, razkladanje in prekladanje neocarinjenega uvoznega blaga, jugoslovanskega ocarinjenega in neocarinjenega blaga namenjena izvozu ter blaga v tranzitu; dalje še zunanjetrgovinski promet, posredovanje in zastopanje ter bančno in drugo finančno poslovanje. S tem v zvezi bi omenili tudi možnost za ustanovitev mešane banke v Carinski coni.
Za vse gospodarske dejavnosti, ki bodo potekale v Carinski coni, obstaja
možnost sodelovanja in proizvodne kooperacije s tujimi osebami in družbami. Pomembno bo ustanavljanje mešanih podjetij, v katerih se bo upravljalo na temelju vloženega kapitala. Liberalizirana bosta tudi transfer kapitala in iznos profita ustvarjenega na osnovi takih naložb. V Carinski coni bo tudi mogoče ustanoviti povsem tuje podjetje.
Da bi bilo sodelovanje in vlaganje s strani tujih firm čimbolj olajšano bodo podjetja lahko brez omejitev uvažala opremo, rezervne dele, surovine, rep-romaterial, pogonsko gorivo, sestavne dele ter potrošni material. Vse to ni podvrženo nobeni carinski in uvozni dajatvi. Prednosti poslovanja v carinskih conah so zlasti pretok surovin in izdelkov, nabava opreme brez režim-
skih omejitev in carinskih dajatev, možna oskrba z energijo iz tujine ter seveda tuja vlaganja. Vse to omogoča razmeroma hitro uvedbo nove proizvodnje ali izvajanje storitev in s tem hitrejše prilagajanje razmeram na svetovnem tržišču.
Nekaj pomembnih novosti naj bi vnesla tudi sprostitev možnosti za vstop v Carinsko cono za jugoslovanske obrtnike kot tudi možnost vključevanja fizičnih oseb z njihovimi naložbami v mešana podjetja. V načrtih pa je predvidena tudi železniška povezava z bližnjo postajo na progi Jese-nice-Nova Gorica-Sežana.
Vse to naj bi v presledku nekaj let omogočilo razvoj popolnoma nove industrijske cone na popolnoma novih gospodarskih temeljih.
GRADBENO PODJETJE IMPORT - EXP0RT
ISIMEK
CALCESTRUZZI S I M E K • > i
ASFALTNE
IN BETONSKE MEŠANICE GRADBENI MATERIAL
SIMEK
S. p. A.
GORICA
Ul. Montesanto 105 Tel. (0481) 32948/49
Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Ul. Aguileia 109
Telefax: 0481/32949	Tel. (0481) 93186
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
Mere qoRiziA
AZir^dA
SUHI UM JiDttN
SAJIOVI AlM - 1ADIAN A L M MIIS ADIIA 11GI A 011A VASAI0I
Danes:	15.00
	18.00
Jutri:	18.00
6. maja:	11.00
	17.30
7. maja:	17.30
XIX. MEDNARODNI SEJEM V GORICI
29. april - 7. maj 1989
TAJNIŠTVO: tel. 0481/22177-22233 DIREKCIJA: tel. 0481/520430
Program prireditev
DAN JUGOSLAVIJE
Predstavitev Carinske cone Nova Gorica (v sejni dvorani Primex, Nova Goi sledi ogled Carinske cone in tovornega postajališča v Štandrežu.
Srečanje z upravitelji družbe SDAG.
URNIK: sobota in nedelja: od 10.00 do 21.00 ostali dnevi: od 16.00 do 21.00 VSTOPNINA: redni 4.000 lir (sobota in nedelja 5.000 lir) znižani 3.000 lir
Pogovor z Igorjem Černičem
Zanimanje za tuja vlaganja
Prireditve za dan Jugoslavije na sejmu Espomego se bodo tudi letos zaključile s tradicionalnim srečanjem gostov jugoslovanskih razstavljajočih podjetij. Ob tem vsakoletnem srečanju zunanjetrgovinskih gospodarstvenikov z obeh strani meje smo se pogovarjali z Igorjem Černičem, načelnikom zunanjetrgovinske sekcije pri goričkem SDGZ in predstavniku Združenja v gorički delegaciji Italjuga.
Černič je potrdil važno vlogo, ki jo prav zunanjetrgovinska podjetja imajo pri vzpostavitvi čim tesnejših stikov ob meji. Med gospodarstveniki na italijanski strani vlada precejšnje zanimanje za ustavna dopolnila k novim jugoslovanskim zakonom o tujih vlaganjih v jugoslovanska podjetja. Kar zadeva sama zunanjetrgovinska podjetja, je Černič mnenja, da bodo le-ta v novem procesu odigrala važno posredniško vlogo. Le nekatera večja podjetja bodo namreč lahko vložila sredstva v kako proizvodno dejavnost, ostali pa bodo odlični posredniki italijanskih proizvajalcev, med katerimi vlada za take investicije precejšnje zanimanje.
V tem procesu pa Černič ne vidi razvrednotenja vloge tukajšnjih trgovcev. Mešana podjetja se bodo osredotočila na proizvodnjo nekaterih vrst blaga, za vse ostale operacije pa se bodo še vedno posluževala običajnih računov. Seveda bodo vlaganja
tujih partnerjev vplivala na mednarodno izmenjavo, v kolikšni meri bo to bremenilo zunanjo trgovino pa bo precej odvisno tudi od naših podjetij samih. Poslovanje na jugoslovanskem tržišču je zelo specifična dejavnost in naših operaterjev ne bo lahko zamenjati.
Tudi trenutno stanje menjave med Italijo in Jugoslavijo ne kaže drugače,
četudi se jugoslovanska podjetja v vedno večji meri poslužujejo generalnega računa, kar je privedlo do jugoslovanskega suficita na goričkem avtonomnem računu. Sam predsednik jugoslovanske vlade Markovič pa je pred nekaj tedni potrdil, da bodo avtonomni računi še naprej odigrali bistveno vlogo v blagovni izmenjavi med sosednima državama.
TOMOS
•	Motocikli
#	Izvenkrmni motorji za čolne
#	Motorne črpalke
•	Motorji za industrijsko
in drobno kmetijsko mehanizacijo
GORICA
Ulica S. Michele 334 — Tel. 0481 / 21621 — Telex: 461163 TOMOS I — Telefax: 0481 / 521485
Giovanni
Lulli
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481) 87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481) 33198
IMPORT - EXPORT
TRST
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 39001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022
F/7/a/a: Gorica - Ul. del Faiti 15
-FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
NA STIČIŠČU DVEH NARODOV, DVEH KULTUR, DVEH DEŽEL
65000 NOVA GORICA VIPAVSKA CESTA 13
PRIMEX PRIMORJE EXPORT mov« goric« p.o. fufjosl«v!J«
Z NAJŠIRŠO ZUNANJETRGOVINSKO REGISTRACIJO
TELEFON: (003865) 26411 TELEX: 34324 PREX YU TELEFAX: (003865) 26265
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO PRIMEŽ - PRIMORJE EXPO RT S SEDEŽEM V NOVI GORICI, TIK POLEG MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA ROŽNA DOLINA, JE BILA USTANOVLJENA LETA 1949 KOT IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE, K! JE SKRBELO ZA BLAGOVNE TOKOVE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU. PRAV S POMOČJO PRIMORJA EKPORT JE STEKLA PRVA MENJAVA MED DRŽAVAMA. V KASNEJŠIH LETIH SE JE DEJAVNOST PRIMORJA EKPORT RAZŠIRILA NA SVETOVNI TRG, KJER JE DANES Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI, DOBRO ORGANIZACIJO, STROKOVNIMI KADRI IN SODOBNO RAČUNALNIŠKO ZASNOVANIM INFORMACIJSKIM SISTEMOM SPOSOBNA TUJIM IN DOMAČIM PARTNERJEM OPRAVITI CELOVITE STORITVE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU
• KOMPLETNE IZVOZNE IN UVOZNE STORITVE • ZASTOPANJE, KONSIGNACIJA IN BREZCARINSKE PRODAJALNE • MEDNARODNA ŠPEDICIJA • MEDNARODNI TRANSPORT • SKLADIŠČNO-MANIPULATIVNA DEJAVNOST • CARINSKA CONA NOVA GORICA • COMPANV LINE VUGOSLAVIA • KONZULTANTSKE STORITVE IN DRUGE DEJAVNOSTI VIŠJIH OBLIK GOSPODARSKEGA SODELOVANJA • RAČUNALNIŠKO ZASNOVANI INFORMACIJSKI SISTEMI • POSLOVNA SKUPNOST PRIMEX - PROJEKT
PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, SKOPJE, MARIBOR, TOLMIN, LJUBLJANA, NOVI SAD, LESKOVAC, SHARJAH (Z.A.E.) LASTNA FIRMA V TUJINI: PR!MEX EMILIANA S.R.L. BOLOGNA (Italija)
Živahna dejavnost na Espomegu
Nove trgovske pobude v Gorici
Sejem Espomego so v soboto otvorili s podelitvijo nagrad mojstrom dela. Predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua je v otvoritvenem posegu govoril o položaju industrije in gospodarstva v goriški pokrajini, poudaril pomembnost finančnih posegov, ki so jih lahko izvedli s sredstvi Goriškega sklada in pohvalil trud in prizadevanje mojstrov dela za razvoj naše pokrajine. Nekateri izmed teh pa so v posegih pokazali izredno zaprtost do novih tehnologij in novih načinov dela. Sledil je ogled paviljonov, v katerih razstavlja približno 200 podjetij iz naše dežele, Veneta, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. V soboto zvečer si je sejem ogledal tudi madžarski ambasador v Italiji, kar potrjuje dobre gospodarske stike med našo pokrajino in to državo.
Sejem Espomego vsako leto popestrijo z zanimivimi gospodarskimi posveti. V teh dneh sta se v kongresni dvorani sejmišča vršili dve predavanji, na katerih je bilo govora o trgovini na drobno. V torek zvečer je državna telefonska družba SIP v sodelovanju z Goriško hranilnico in združenjem trgovcev AS-COM priredila posvet o uvajanju informatike v vsakodnevno trgovanje. V glavnem so govorili o dveh servisih, katerih se bodo kupci v prihodnjih letih vedno več posluževali, in sicer sistema POS in Videotek
Prilogo pripravil
AD WORK STUDIO
POS (Point of šale) ali prodajni prostor je usluga s katero kupci lahko plačajo v trgovini direktno s kartico bancomat. V moderni informatizirani družbi bomo vedno manj uporabljali gotovino, številne usluge lahko že sedaj plačujemo potom banke ali s kreditnimi karticami, POS pa nja bi popolnoma spremenil načine plačevanja vsakdanjih nakupov. Prednosti takega načina so velike tako za potrošnika kakor za trgovca. Z Videotelom pa se bomo lahko poleg informacij, ki jih lahko že sedaj zasledimo na televizijskih ekranih, se posluževali tudi širših bank podatkov in opravljali vrsto drugih uslug, kot npr. rezervacije hotelov, poletov itd.
V podjetju IMAG (Iniziativa mul-ticommercio autoporto G orizia) so-
deluje nekaj goriških trgovcev, ki nameravajo ustanoviti na področju goriškega tovornega postajališča novo trgovsko središče. Člani tega podjetja so včeraj zvečer predstavili njihovo pobudo. Velika trgovska središča so se v zadnjih letih pojavila tudi v naši deželi in privabljajo vedno več potrošnikov, tudi iz go-riške pokrajine in Slovenije. Razvoj trgovine pelje ali v velika središča ali v majhne izredno specializirane trgovine. Teh je v Gorici precej, medtem ko v celi goriški pokrajini ni enega večjega trgovskega središča. Odtod pobuda nekaterih goriških trgovcev, da bi tudi v našem mestu zgradili velik potrošniški center, ki naj bi ne bil v konkurenci z obstoječo trgovinsko mrežo goriškega gospodarstva.
IMPORT - EXPORT
S. p. A.
OSCAR DELL EXPORT 1970
Uradi:	TRICESIMO (Udine) - Italia Palazzo Esposizioni Morena - Tel. (0432) 852082	Nerjaveča jekla -	Kmetijski
	Telex n. 450167 Dono{rio . udjne . Fax (0432) 852086 Telex n. 450862	hladno in toplo valjena jekla	proizvodi Komponente za
Filiala:	GORIZIA Via Paternolli, 11 - Tel. (0481) 34157	Magnetne pločevine Kemični in	elektromehaniko Naftni proizvodi Cinkane in inox
Filiala:	TRIESTE Via Roma, 15 - Tel. (040) 65633	plastični proizvodi	cevi
Filiala:	MONTENERO Dl BISACCIA (CB) Via Frentana - Tel. (0875) 96238		
Proizvodni obrat MIPOT S.p.A. v Krminu (Gorica)
MIPOT
ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO
•	UPORI
•	UPOROVNA VEZJA
•	HIBRIDNA VEZJA
Tankoslojna in debe/oslojna tehnologija
MIPOT s.p.A.
GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN(GO)
Tel.: 0481/630200 - Telex: 460408 Telefax: 0481/62387
URAD ZA ZUNANJO TRGOVINO:
Ul. S. Michele 334 - GORICA
Tel.: 0481/20684 - Telex: 461089 - Telefax: 0481/22295
Ul. Bellini 4
34170 GORICA — Italija
Tel.: (0481) 32750/32126 Telex: 461202 SIDER I Fax: (0481) 85049
. UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI
ll/ECO an^n lancia
comfflo
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi Sl, tel. 0481/33576
W	S R.L.
Sedež: 34133 TRST - Ul. Cicerone 8 Tel. 040/362301 - p. p. 901
Filiala 34170 GORICA - Drev. XXIV. maj 1 '
Tel. 0481/31659 - 32173 Telefax 0481/81965 Telex 460857
UVOZ - IZVOZ USNJA, KOVINSKIH IZDELKOV IN BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE
C.I.S.A.A.
commercio
intermediazione
sviluppo
alto
adriatrico
mednarodna trgovina in
razvoj v severnem jadranu
TRST
Viale Miramare 129 Telefon: (040) 410411 - 411010 Telex: 460505 I
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST —Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I Fax (040)361634
ZASTOPSTVA UVOZ L IZVOZ
Rešim s.r.l.
Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - UL Cicerone 8 - p. p. 101
Tel. 040/362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I Telefax 040/361839
Filiala v Gorici Ul. degli Orzani 16
fersina aat 34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst)	{-Hrana
Nabrežina Kamnolomi 63/A Tel. 040/201122 - Fax 040/201130	^La f inaatra)
ZASTEKLITVE iz P.V.C.	
razstavljamo na sejmu ESPOMEGO v Gorici	
	Obiščite nas!
Zastopnik	RAZSTAVLJAMO NA SEJMU ESPOMEGO 89
	
STROJI ZA	PLETILNI STROJI
KROJENJE IN	IN ZA KROJENJE
ŠIVANJE	PLETENIN
podjetje STRUBELJ FABIO	
TRŽIČ — Korzo del Popolo 25 — Tel. 41077/2	
KEMIJA • PETROKEMIJA - KOZMETIKA - ZAŠČITA OKOLJA - STEKLARSTVO
CHEMOSERVICE
Korzo Italia 69 - 34170 Gorica/Italija
Tel. (0481) 83992-83909 Telex 461174 BRUNOVI
S.R.L.
GRACE
DAVISON PRODUCT LINE
PERCHEM =S. p A
Bonney ForgeEurope 11KOCH
Vatve Diviaion	koch mternatonal s.p.a.
[-& SOOElA ITAUANA RESt«
fratelli lamberti s.p.a.
CASTELLI INTERNATIONAL SP A

SIOF
GRUPPO ČAST EK
BOC. IT. 0B8IDI FEBPO
Chermiron
B&Carbon	Aluservke
«r
CHEMOSERVICE/ALUSERVICE - PROIZVODNJA KEMIKALIJ ZA POVRŠINSKO OBDELAVO ALUMINIJA
34170 GORICA Korzo Verdi 93 Tel.: 0481/32295 - 34155 Telegr.: GOIMPEX GORICA Telex: 461054 GOIMPEX I
Govor bo o tukajšnjih infrastrukturah
Na Espomegu vrsta posvetov
Sejem Espomego se bo na razstavišču ob Soči nadaljeval do nedelje. Program prireditev predvideva za jutrišnji dan posvet o vlogi prometnih infrastruktur goriške pokrajine kot prehodna točka na Vzhod za združeno Evropo leta 1993.
Predstavniki upravnih podjetij go-riškega tovornega postajališča, tržiš-kega pristanišča in deželnega letališča v Ronkah, bodo v kongresni dvorani sejmišča podali zanimive referate o možnostih razvoja tako imenovanega goriškega multimodalnega prostora.
Predsednik goriške Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua bo v svojem posegu orisal promocijo prevoznega sistema v perspektivi novih odnosov na relaciji Vzhod-Zahod. Novi predsednik konzorcija za letališče FJK Dino Marocco bo govoril o vlogi letališča v goriškem prometnem sistemu, medtem ko bo predsednik Družbe za upravljanje tovornega postajališča SDAG Ce-sare Devetag analiziral probleme in perspektive te infrastrukture ob meji.
Direktor deželnega sedeža državnih železnic iz Trsta Bianchi bo predaval
sas
m
Tel. 0432-750816
/
«
CENTRO AFFARI APPLE
Vas pričakuje na 19. sejmu ESPOMEGO z novimi kompjuterji serije MACINTOSH
Macintosh
PROGRAMSKA OPREMA ZA VSAKOGAR
o vlogi prometnega križišča v Cervig-nanu v razvoju prevozov na severovzhodu države. Povečanje in posodobitev pristanišča bosta temi predavanja direktorja ASPM Podbersiga, medtem ko bo direktor informativnega centra Cerved iz Padove, Saia, obravnaval te-lematsko mrežo v korist blagovnega prevoza. S tem v zvezi bodo tudi pripravili poskusno povezavo s terminalom za rezerviranje in dodelitev blaga med tovornimi postajališči iz Padove, Verone in Bologne.
Rajonski svet za mestno središče bo priredil v soboto zjutraj zanimivo konferenco o prizadevanjih za odpravo arhitektonskih pregrad v Gorici . Gre za nadaljevanje posveta, ki so ga imeli že pred tremi leti. Takrat so bile podane nekatere rešitve za premostitev problemov v goriški občini. Za odpravo teh pregrad ni občinska uprava v tem času storila ničesar, medtem ko so druge občine na Goriškem pokazale večjo prizadevnost in tudi konkretne rezultate. Srečanje bo dalo odgovor dvojnim zahtevam. Služil bo kot spodbuda javni upravi za jasno opredelitev posegov, ki jih nameravajo javni upravljalni izvesti. Po treh letih bosta možna tudi primerjava s posegi v drugih občinah in temeljit pregled obstoječih zakonskih predpisov. Gre za specifična področja, kot so gradbena popravila in sanacijski načrti. Poleg javnih upraviteljev bodo govorili tudi številni izvedenci, tako da bomo končno lahko tudi v našem mestu kmalu dosegli premostitev teh pregrad. Poleg posveta je rajonski svet za mestno središče pripravil tudi fotografsko razstavo arhitektonskih pregrad v Gorici.
Poskrbljeno bo tudi za glasbeno poživilo. V soboto in nedeljo ob 17.30 bo namreč na sejmišču nastopila tudi go-riška country skupina Old America, ki je že v prvih dneh letošnjega Espome-ga navdušila številne obiskovalce.
VOLKSWAGEN Transporter
TurboDieseISprestav
močan
kot Turbo
ekonomičen
kot Diesel
V desetih različnih modelih: furgon, dostavno vozilo, poltovornjak Nosilnost do 1000 kg. Koristna prostornina 5,7 do 7,6 kub. Diesel in TurboDiesel motorji 1600 kub. cm Hitrost od 103 do 127 km/h Poraba 14,7 km/l (furgon diesel)
[VAUTOSACCHETTI
GORICA Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. 0481/83771-2-3, 530069 AUTOSALON: Korzo Italija 65 - Tel. 0481/83627 TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Boito 38/e - Tel. 0481/45949
VOLKSWAGEN
je vreden zaupanja.
GORIŠKI TOVORNI TERMINAL
Tel. (0481) 521300 - Telex 461066 8T I - Telefax (0481) 521466
Z 8T V EVROPO
KONZORCIJ
PREVOZNIH
PODJETIJ
F.lli PEVERE s.r.l.
F.Hi ZAMBONI s.r.l. GLOBTRANS s.a.s.
MAR/TER spedizioni s.p.a. MASOTTI cav. Ermido SUTES časa di spedizioni s.p.a. TAM Alceo VALENT s.n.c.
Razlogi za določeno izbiro_______________________________
Z upoštevanjem sprememb na trgu in novih potreb klientov se je osem podjetnikov odločilo, da združijo svoje proizvodne sposobnosti, da bi racionalizirali in do največje možne mere izboljšali tiste proizvodne segmente, ki so povezani s premiki in prevozom končnih izdelkov.
Konzorcij prevoznih podjetij 8T nudi storitve na visoki strokovni ravni, pravočasno rešuje nove probleme velikih uporabnikov in se zna spopasti z novimi zahtevami trga in s tujo konkurenco v pričakovanju leta 1992.
Novi konzorcij, ki ima točno določene in organizirane načrte, bi rad podjetjem ponudil čim bolj raznolik paket stroškov. Radi bi prerasli vlogo enostavnih organizatorjev prevoza in se spremenili v upravljalce z blagom ter pokrili različne faze od skladiščenja do premikov in končno do integralnega blaga. Racionalizacija prevoza »klient — storitveno podjetje«, optima-lizacija proizvodnih ciklusov, razvoj in prodor na mednarodni trg v okviru skupne strategije so cilji, ki si jih je konzorcij zadal.
V prvi finalni tekmi za nogometni pokal UEFA
NapoK le »ujel« zmago
H"	/	naše ekipe	košarh	ankih prvenstvih	:	
Borovci izgubili priložnost
Napol! - Stuttgart	2:1 (0:1)
STRELCI: v 17' Gaudino, v 68' Mara-dona (11-metrovka), v 87' Careca.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Corradini (v 46' Crippa), Alemao, Renica, Fusi, De Napoli, Careca, Maradona, Car-nevale.
STUTTGART: Immel, Schaefer, Schro-eder, Katanec, Hartmann, Buchwald, All-goewer, Walter (v 75' Zietsch), N. Schma-eler, Sigurvinsson, Gaudino.
SODNIK: Germanakos (Gr.). KOTI: 11:1 za Napoli. OPOMINI: Buchwald, Schroeder, Crippa. GLEDALCEV: 81 tisoč. INKASO: 4.570.000.000 (svetovni rekord).
NEAPELJ — Napoli je na prvi finalni tekmi za pokal UEFA z izredno težavo, čeprav je bil vseskozi boljši in je vseskozi napadal, izbojeval nadvse pomembno čeprav tesno zmago nad zahodnonem-škim Stuttgartom, s čimer pa si je zagotovil še precej ugodno izhodišče pred povratnim srečanjem. Že res, da bo domačinom čez dva tedna zadostovala minimalna zmaga z 1:0, da si zagotovijo
prestižni pokal, vendar so sinoči Maradona in tovariši dokazali, da so tako tehnično kot taktično boljša ekipa in lahko zato z optimizmom gledajo na povratno srečanje.
Igralci Napolija so bili vse preveč nervozni in so zgrešili neverjetno veliko število zadetkov. Po drugi strani pa so nasprotniki povedli z edinim strelom na vrata. Pri strelu sina neapeljskih izseljencev Gaudina (ki ima brata prav v Neaplju) pa je zelo »pomagal« vratar Giuliani, ki se mu je žoga izmuznila iz rok. Domačini so izenačili z zelo dvomljivo enajstmetrovko, ko je se Walter verjetno nehote dokatnil žoge z roko v kazenskem prostoru. Veselje rekordnega števila navijačev pa je »eksplodiralo« le tri minute pred koncem, ko je Careca s strelom s kratke razdalje zapečatil izid tekme.
Disciplinski ukrepi
MILAN — V zvezi z nedeljskimi tekmami v 1. italijanski nogometni ligi so bili za eno kolo izključeni naslednji ig-
ralci: Esposito in Barcella (Atalanta), An-noni (Como), Bonini (Bologna), Carobbi (Fiorentina), Desideri (Roma), Dianda (Piša), Gelain (Cesena) in Gregucci (La-zio).
V	B ligi je bil za tri kola izključen Beccalossi (Barletta), za dve pa njegov klubski tovariš Cossaro. Po eno kolo bodo počivali Boliš (Monza), Donatelli (Taranto), Ficcadenti (Sambenedettese), Gadda in Vincioni (Ancona) ter Rastelli (Catanzaro).
V	C ligi je najhujša kazen doletela Bif-fija (Palermo), ki je bil izključen kar za osem kol: oklofutal je nekega nasprotnika, zatem pa drugega silovito udaril v glavo. Do 24. t. m. ne bo mogel na igrišče trener Triestine Lombardo.
Eriksson k Benfici
FIRENCE — Trener Fiorentine, Sven Goran Eriksson, je včeraj uradno sporočil, da bo ob zapadlosti pogodbe s toskanskim društvom (30. junij) odšel k Benfici. Pri Fiorentini se niso še odločili, kdo bo zamenjal Erikssona.
V 27. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige
Hud poraz Vojvodine
BEOGRAD — Včeraj so odigrali srečanja 27. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi. Rezultati so naslednji:
Rad - Sarajevo 0:2, Spartak - Sloboda 4:5 (po 11-metrov-kah, v regularnem delu 11), Vardar - Hajduk 3:5 (v regularnem delu 1:1), Osijek - Napredak 4:0, Rijeka - Radnički 4:5 (v regularnem delu 0:0), Velež - Čelik 3:0, Crvena zvezda -Partizan 3:1, Željezničar - Vojvodina 3:0, Budučnost - Dinamo danes.
LESTVICA: Vojvodina 33, Crvena zvezda 29, Hajduk in Rad 28, Osijek 27, Dinamo in Velež 25, Vardar 24, Radnički 23, Spartak 22, Partizan, Sloboda, Sarajevo in Budučnost 21, Rijeka 20, Željezničar 19, Napredak 17, Čelik 15.
»Istrska riviera«: izpadel zadnji Jugoslovan
PORTOROŽ — Na sklepnem mednarodnem teniškem »masters« turnirju 18. izvedbe Istrske riviere, na katerem je startalo 24 posameznikov in osem dvojic iz 9, je v_ včerajšnjem četrtfinalu izpadel še zadnji Jugoslovan Igor Šarič, ki ga je presenetljivo gladko premagal Italijan Filippo Grasso.
Rezultati četrtfinala: Dosedele (ČSSR) - Flegil (ČSSR) 6:3, 6:7, 6:4; Schaller (Avs.) - Niellson (Šve.) 6:3, 6:3; Grasso (It.) - Šarič (Jug.) 6:2, 6:3; Roubiček (ČSSR) - Pettersson (Šve.) 6:1, 6:1.
Danes bosta ob 14. uri tekmi polfinala, ob 16. uri pa finale dvojic. (Kreft)
Na kolesarski dirki po Španiji
Hernandez še v vodstvu
BENICASIM (Španija) — Na 10. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal domačin Herminio Diaz-Zabala, na skupni lestvici pa ni prišlo do spremembe, saj je Kolumbijec Omar Hernandez ubranil prvo mesto.
VRSTNI RED: 1. Diaz-Zabala (Šp.), ki je 202,600 km (Gandia - Benicasim) prevozil v 5.20’28 (poprečna hitrost 38,869 km/h); 2. Esparza (Šp.) po 143. Planckaert (Bel.); 4. Mouravski (ŠZ); 5. Šorensen (Dan.), vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Hernandez (Kol.) 44.27'33"; 2. Hilse (ZRN) po 59"; 3. Sanchez (Šp.) 1T4"; 4. Echave (Šp.) 1'22 "; 5. Morales (Kol.) 1'22
Smrtna žrtev na kolesarski dirki v Venetu
VICENZA — Kolesarska amaterska dirka po Venetu je terjala življenje 19-letnega Massima Bertija iz Pressana pri Vicenzi. Berti je namreč pri nekem spustu zavozil s ceste ter si zlomil vrat. Kot je ugotovil zdravnik, je mladenič bil na mestu mrtev.
Maxiconu iz Parme prva finalna tekma
PARMA — V prvi finalni tekmi za italijanski odbojkarski naslov je Maxicono iz Parme s 3:1 (15:8, 15:8, 11:15, 15:9) premagal Panini iz Modene. Druga tekma bo v soboto v Modeni.
	naše pore in	ljudje	-naše nore	in	ljudje	- naše gore in ljudje	El
Trušnovec predaval o Cordilleri Blanci
Znani primorski alpinist Žarko Trušnovec je v okviru predavateljske sezone SPDT prikazal diapozitive s plezarije v južnoamariškem gorovju Cordillere Blance. V to perujsko gorovje se je podal kar štirikrat, vselej pa se je izkazal, saj je preplezal vrsto prvenstvenih smeri.
Izidi otroškega poligona na izletu ŠŠ-Ts
Prejšnjo nedeljo se je številna skupina otrok v spremstvu mladih vodičev SPDT podala na spomladanski sprehod, ki ga je priredil mladinski odsek SPDT v okviru delovanja Športne šole - Trst. Ob tej priliki so na travniku pri Repniču organizirali spretnostni poligon, katerega izidi so bili sledeči:
DEKLICE: L, 2. in 3. razred - vrstni red: Ivana Flego, Fjona Mezgec, Nastja Milič, Karin Mezgec, Giulia Sadlovski, Ivana Meula, Jana Miličevič, Zorka Miličevič, Tanja Giugovac, Katrin Dilli, Tina Pet-rovšek, Elisabeth Feletti, Jasna Žiberna. 4. in 5. razred: Alenka Pertot, Mara Bogateč, Sara Krevatin in Irina Peroša, Vera Repini, Irene Malusa, Irena Jeler-čič, Nataša Feletti.
DEČKI: 1., 2. in 3. razred: Mitja Stefančič, Albert Zornada, Roberto Lunazzi, Dario Košuta, Fabrizio Ugričič, Matteo Feruglio, Carlo Zornada. 4. in 5. razred: Walter Stoch, Martin Turk, Maxi Babič,
Vinko Bandelj, Andrej Bertocchi, David Negrisin, Rado Šušteršič, Robert Debeliš, Andrej Kafol, Luka Pieri, Devan Jagodic, Kristjan Bajc, Marko Feruglio, Iztok Fur-lanič, Robert Scerni.
Vabilo na pohod Števerjan - Gonjače
SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo 10. spominskega pohoda Števerjan - Gonjače, ki ga prireja KD Briški grič. Pohod ne bo tekmovalen, dolg bo 10 km, vpisovanje pa je od 8. ure dalje na Dvoru v Števerjanu. Odhod bo ob 9.30. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko kolajno.
Skupina članov SPDT se je udeležila nočnega pohoda na Kokoš na predvečer prvega maja.
Izlet v Velebit na Božanske Kukove
SPDT ponuja te dni svojim članom in zvestim izletnikom lepo doživetje na Velebitu. V pripravi je izlet po zahodnem predelu velebitskega pogorja, ki je našim planincem bolj malo znan. To je čudovit kraški svet, kjer se zakraševanje najlepše prikazuje v vseh svojih oblikah in razsežnostih. S poti je čudovit razgled na dalmatinsko obalo, na otoke in v notranjost Velebita.
Na pot bomo odšli v soboto, 13. t. m., v zgodnjih popoldanskih urah in se z avtobusom popeljali do Jablanaca, kjer
bomo prespali v planinskem domu. Dom ima zmogljivost približno 40 mest; 23 je postelj v sobah, ostala mesta pa na skupnem ležišču, zato predlagamo, da si udeleženci prinesejo s seboj spalne vreče, če bi morali spati na skupnih ležiščih. Koča je opremljena tudi s kuhinjo, kjer si lahko vsakdo kaj segreje, vendar v koči ne kuhajo in ni hrane na voljo.
V nedeljo, 14. t. m., se bomo z avtobusom odpeljali na Veliki Alan (1379 m), kjer je manjša logarica. Tu se začenja naša peš pot. Najprej se po gozdu vzpenja po številnih vijugah, nato se po grebenu nadaljuje do Rossijeve kolibe in do Gromovače (1675 m) pa do Zavižana (1670 m). Ta je ena najlepših poti na Velebitu. Steza poteka po nekoč neprehodnem delu Rožanskih Kukovov in omogoča pristop na vsakega izmed teh. Pot je zanimiva tudi zaradi edinstvene flore celotnega področja. V bližini doma na Zavižanu je tudi lepo urejen botanični vrt, kjer lahko občudujemo bogato in edinstveno rastlinstvo Velebita.
Po približno šestih urah hoje nas bo na Zavižanih čakal avtobus, ki nas bo preko Oltarjev pripeljal do Krasnega in do obale, kjer bomo pri Jurjevu spet zavozili na jadransko magistralo in se vrnili proti Trstu.
Za izlet na Božanske Kukove je še nekaj razpoložljivih mest v avtobusu, zato pohitite! Čas za prijavo je samo še danes in jutri in sicer pri Vojki Pertot (tel. 766239) in na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20. (M. P.)
MOŠKA D LIGA
ARTE GORICA - BOR RADENSKA
81:72 (37:39)
BOR RADENSKA: Gulič 2, Korošec 2 (0:2), Klobas 12, M. Pertot, Laudano 23 (8:11), Pregare 18 (1:3), Kneipp 11 (1:2), Smotlak, Guicciardi, Paulina 2 (2:5).
TRI TOČKE: Laudano 3, Pregare 1. SODNIKA: Savi in Scotti (Videm).
Tekma je bila vseskozi izenačena in zanimiva, vendar so si borovci vsekakor zapravili zrelo priložnost, da bi se rešili, pred izpadom iz lige. Vse štiri zadnjeuvr-ščene ekipe so namreč izgubile, vendar čaka Bor Radensko v zadnjem kolu res težka naloga proti odlični ekipi Roncade, ki se bori za napredovanje. Bor je v primeru zmage rešen, v primeru poraza pa bo moral odigrati dodatna srečanja, saj se v zadnjem kolu med drugim srčata zadnjeuvrščena Miane in Ormelle.
IZIDI 25. KOLA
Latisana - Miane	73:70
Mogliano - POM	93:88
Tecnoluce - Inter 1904	112:107
Roncade - Amici PN	98:103
Ormelle - Ponte Piave	82:96
Santos - Soteco	76:77
Arte - BOR RADENSKA	81:72
LESTVICA
Amici PN
Solečo
Roncade
Mogliano
Tecnoluce
Arte
Autosandra Latisana Ponte Piave POM
BOR RADENSKA Inter 1904 Miane Ormelle
25 22 3 2276:1963 44 25 20 5 2091:1842 40 25 19 6 2121:1886 38 25 17 8 2111:1954 34 25 15 10 2053:1921 30 25 12 13 1982:2053 24 25 11 14 1963:2053 22 25 10 15 1928:1938 20 25 10 15 1996:2041 20 25 9 16 2048:2025 18 25 8 17 2027:2095 16 25 8 17 1985:2129 16 25 7 18 2025:2087 14 25 7 18 1876:2073 14
ZADNJE KOLO (6. in 7.5.) Solečo - Tecnoluce; Miane - Ormelle; Mogliano - Santos; Inter 1904 -Latisana; BOR RADENSKA - Roncade; Ponte Piave - Arte Go; POM -Amici PN.
DRŽAVNI KADETI
JADRAN FARGO - STEFANEL 88:101
(48:52)
JADRAN: Arena 18 (4:7), Bajc, Daneu, Krisma 30 (6:10), Prešel, Sterni 18, Sosič 2, Ažman 10 (2:4), Oberdan 10 (1:2), Doles.
TRI TOČKE: Krisma 4, Arena 2, Oberdan 1.
V zadnjem kolu prvenstva državnih kadetov so jadranovci ponovno utrpeli hud poraz. Plavi so se enakovredno borili s prvouvrščenim Stefanelom le v prvem polčasu, ko so zaostajali za štiri točke. V drugem delu tekme pa so popustili v obrambi in preveč silili met z razdalje proti nasprotnikovi conski obrambi, tako da so šest minut pred iztekom tekme zaostajali kar za 20 točk. V končnici pa so se le izognili še hujšemu porazu. Kljub porazu imajo jadranovci vse možnosti, da osvojijo končno tretje mesto, ki omogoča nastop za meddeželno fazo, saj morajo še nadoknaditi odločilno tekmo z goriškim San Benedettom, ki bo odločalo o poteku prvenstva naših. (Luka Furlan)
LESTVICA: Don Bosco 24, Stefanel 22, Jadran Farco 14, S. Benedetto, Electrolux 12, Soteco, Fantoni 10, Ricreatori 2.
DEŽELNI KADETI
BOR - SANTOS	71:141 (30:60)
BOR: Mokor 2, Glavina, Rosso 2, Tavčar 4 (1:2), Ferluga 9 (1:2), Uršič 11 (2:5), Stefan Furlan 11 (1:5), Pregare 20 (2:6), Žagar 13 (2:5), Claudio Furlan.
3 TOČKE: Žerjal 1.
Borovi kadeti so odigrali zadnjo prvenstveno tekmo in jo žal izgubili zaradi slabega napada, saj so gostje zbrali veliko število točk s presingom. Tekma je od vsega začetka potekala v veliki prednosti gostov, le v drugem polčasu so naši zaigrali nekoliko bolje. Tokrat so vsi stopili na igrišče in dali svoj prispevek, do-
bro jia je v končnici drugega polčasa igral Žagar. (R.Ž.)
LESTVICA: saba 32, Latte Carso 28, Stella Azzurra, Don Bosco 22, Inter 1904, Santos 18, Ferroviario 14, Ricreatori 8, Bor 4, Sokol 0.
NARAŠČAJNIKI
DOM - ARTE	72:81 (38:41)
DOM: Silič 21, Bednarik, Primožič, Bordon 40, Zavadlav 8, Covi 4.
ON: Dom 7, Arte 13; 3 TOČKE: Silič 2.
Mladi domovci so klonili proti močni peterki Arteja, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili. V prvem polčasu so bili nasprotniku docela enakovredni, tudi v drugem polčasu so se dobro borili do 30. minute (60:60), nakar jim je začelo pri-majkovati moči. Nasprotniki so to znali primerno izkoristiti in so zasluženo zmagali. Tokrat gre pohvaliti prav vse Semoličeve varovance, ki so igrali kot res znajo. (af)
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA B
AGIP S. SERGIO - POLET FURLANI
94:86 (45:38)
POLET FURLANI: Malalan 20 (5:6), Granier 14, Berdon, Jančar, Škerlavaj 19 (1:3), Feri 21 (2:4), Baitz 6, Košuta 6 (0:1).
TRI TOČKE: Malalan 3, Granier 2, Feri 1.
Proti solidni ekipi AGIP so poletovci zasluženo izgubili. Naši so bili še posebno v težavah pri skoku na odbite žoge, saj sta manjkala Sestan in Gerdol, poleg tega se je med tekmo poškodoval še Devan Košuta. Za igro v napadu pohvalimo Malalana in Ferija, medtem ko so v obrambi vsi povprečno igrali. (A. Granier)
LESTVICA: Sokol, Egida Ass. 18, Infor-matica 12, Agip, ACLI 10, Polet Furlani, Basket Trieste 8, Skyscrapers 5, Magic Basket 4.
SKUPINA C
BREG - INTER MUGGIA 58:102 (28:42)
BREG: Schiulaz 5, Pavlica 9, Simonič 14 (4:7), Denis Salvi 4 (0:1), Barini 1 (1:2), Corva 4, Boris Salvi 17 (3:4), Bandi 4, Koren.
3 TOČKE: Schiulaz, Pavlica 1.
Proti solidni postavi Interja iz Milj so naši doživeli visok poraz. V prvem polčasu so sicer dobro kljubovali nasprotnikom, v drugem pa so vidno popustili in poraz je bil neizbežen. Treba je sice* povedati, da so naši nastopili kar s petimi kadeti, ki so dokazali, da se lahko enakovredno borijo tudi proti starejšim nasprotnikom. (Andrej Pavlica)
BOR - KONTOVEL	69:97 (26:47)
BOR: Filipčič 14 (4:7), Posega 6 (0:2), I. Bajc 16, E. Bajc 2 (0:2), Brus 13 (5:13), Tomšič 10 (2:2), Križmančič, Corbatti 4 (0:1), Pregare 4.
KONTOVEL: Nabergoj 5 (1:6), Pertot 2 (0:2), Kneip 4, Zeugna 10 (2:4), Bogateč 8 (2:2), Starc 6, Emili 41 (3:7), Versa 21.
TRI TOČKE: I. Bajc 2, Versa 1. PM: Bopr 11:27, Kontovel 8:21), ON: Bor 19, Kontovel 23.
Mladin Canzianijevim varovancem ni uspel podvig proti bolj izkušeni Konto-velovi ekipi. S prepričljivo zmago v slovenskem derbiju so namreč gostje v soboto odnesli dve prvenstveni točki s stadiona 1. maj. Kljub stalni visoki prednosti Kontovelcev je tekma potekala dopadljivo in so lahko prav vsi igralci prišli na svoj račun. Omeniti je treba požrtvovalnost borovcev, med katerimi sta se najbolj izkazala Iztok Bajc in Igor Filipčič. Pri Kontovelcih pa je bil kot po navadi najuspešnejši Aleksander Emili. (Andrej)
MINIBASKET
PRVI KOŠI
SGT - POLET	55:18
POLET: Bogateč, Malalan, Milič 5, Brundula 4, Kalc 2, Lakovič 5, Hrovatin, Fonda 2, Kocjančič, Taučer, Šibelja.
Poletovcem je bila predvsem usodna prva četrtina, ki so jo izgubili kar z 0:23. V ostalih treh so igrali nekoliko bolje (5:6, 7:12, 6:14), kar pa je bilo premalo, da bi lahko ogrozili zmago domačinov.
(A.Granier)
V rokometni C ligi
Še kritično za Kras Trimac
KRAS TRIMAC - CIVIDIN 20:26
(12:12)
KRAS: Klinc, Glavina, Raseni 4, We-issenegger 1, Doljak, Oberdan, Kozlovič 3, Sardoč 4, Milič 3, Gruden 2, Grilanc 2, Race 1.
V anticipirani tekmi predzadnjega kola so krasovci spet izgubili, tako da ostajajo še vedno na kritičnem položaju na lestvici. Po dobrem začetku (5:1 v 10') so popustili in Cividin je prevzel vajeti igre v svoje roke. Po izenačenem prvem polčasu so v drugem delu igre bili krasovci premalo borbeni v obrambi in premalo natančni v napadu, da bi lahko ogrozili premoč solidne Cividinove ekipe. Nasprotniki so zelo malo grešili, stalno so večali prednost in izkoristili vse številnejše napake naših. V končnici tekme so krasovci zgubili vsako upanje in se predali gostom, ki so tako visoko zma-gali.
Usoda naše ekipe se bo odločala prav v zadnjem kolu, 21. maja, ko bo gostovala v Trevisu pri šibki Aurori.
(Pjotr)
Tenis za italijanski deželni pokal
Gajevci začeli s porazom
Gajevi teniški igralci so v nedeljo začeli svoje nastope v okviru deželne faze tekmovanja za italijanski pokal. Žal so začeli s porazom in sicer proti ekipi Čampi rossi iz Briščkov. Edino točko za gropajsko-padriško moštvo je dosegel Dorjan Gomizelj, medtem ko je v začetnem srečanju moral Aleksander Coretti predati igro nasprotniku zaradi pretega mišice. Po ugodnem začetku se je tudi Prelec v tretjem setu vdal, predvsem zaradi prekomerne napetosti. Prihodnjo nedeljo bodo fantje igrali v gosteh pri društvu Borgo Lauro v Miljah.
IZIDI NEDELJSKIH SREČANJ: Čorbo
-	Godaluppi 0:6, 6:7; Coretti - Sain 6:7, 0:6; Prelec - Nicolini 6:2, 2:6, 5:7; Gomizel
-	Caneva 6:3, 6:4; Prelec, Gomizel - Sain, Previsti 4:6, 3:6, Canone, Corvo - Nicolini, Caneva 4:6, 4:6. (Alma)
Nogometni turnir za osnovne šole
Tekmi cicibanov Boljunec-Dolina ter začetnikov Dolina-Boljunec, ki bi morali biti včeraj, bodo odigrali danes ob 17.30 oz. 18.15 v Dolini.
		obvestila	
JK ČUPA
vabi člane na delovno akcijo v soboto, 6. t. m., ob 14. liri, za ureditev društvenih prostorov pred začetkom poletne sezone.
ŠK KRAS
obvešča, da v okviru občinske proslave 44-letnice osvoboditve prireja v soboto, 6. t. m., nočni netekmovalni pohod mimo spomenikov NOB v občini Zgonik. Zbirališče ob 19.30 pri spomeniku v Gabrovcu. Vabljeni.
JK ČUPA
išče honorarno tajnico ali tajnika (dvakrat tedensko). Eventualni interesenti naj se javijo na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah med 16. in 18. uro.
SKD BARKOVLJE
prireja na lastnem igrišču v Ul. Cerre-to 12 teniški tečaj za študente in odrasle. Tečaj se bo začel v soboto, 6. maja, ob 17. uri in ga bo vodil Igor Lasič. Vpisovanje in pojasnila v trgovini La Calzatura v Ul. Udine št. 3, tel. 363452.
SK DEVIN
vabi vse člane, prijatelje in predstavnike društev na 15. redni občni zbor, ki bo jutri, 5. maja, ob 20. uri v klubskih prostorih (osnovna šola Cerovlje).
DIN(J$)NTI
ULICA DELLA ROSANDRA 2 (VOGAL UL. FLAVIA)
Pripeljite vaš avtomobil na pregled!
24 ur vam damo na razpolago katerikoli model Volksvvagen
Uvodna prireditev ob 30-letnici ustanovitve SZ Bor
JuMej prvi počastil NK Bor
Športno združenje Bor je pred 30 leti obnovilo športno življenje slovenske mladine v Trstu, katero je pred vojno fašizem brutalno zatrl. S tem ni prizadel le naše narodnostne skupnosti, ampak v svojem fanatičnem protisloven-stvu tudi celotno naše mesto, saj segajo prve korenine naše telesne kulture skoraj tja v sredino prejšnjega stoletja in je bil tedanji Sokol, kot predhodnik kasnejšega Bora, ena najstarejših teles-no-kulturnih organizacij v Italiji sploh.
Časi, kakršni so bili tedaj, so k sreči minuli in danes mladi športniki obeh narodov brez obremenjenosti s preteklostjo skupno merijo svoje mlade moči ter tako ustvarjajo pogoje za boljše sožitje med obema narodoma, kljub nerazumevanju za naša pričakovanja na nekaterih drugih področjih.
Z zadovoljstvom lahko rečemo, da je svoj delež naporov k temu sožitju med mladimi v zadnjih 30 letih doprineslo s svojim delovanjem tudi ŠZ Bor, ki uživa v vseh športnih krogih v Trstu nedeljen ugled in spoštovanje. Proslavljanje 30-letnice obnovitve naše športne tradicije v Trstu se je začelo v nedeljo z mednarodnim turnirjem Borovih mladih nogometašev. To pa ne more biti mejnik nekega obdobja, ampak zgolj vezni člen v delovanju Združenja, simbolno usmerjen v bodočnost, v tisti čas, ko bosta obe narodnostni skupnosti našega mesta tudi na ostalih področjih medsebojnega srečevanja sledili poti, ki so si jo začrtali, poleg nekaterih drugih, tudi naši športniki.
-boj-
V nedeljo je bilo nogometno igrišče Bora prepolno malih nadebudnih nogometašev, ki so ob spremstvu trenerjev in staršev preživeli lep in zanimiv športni dan. Priliko jim je nudil mednarodni nogometni turnir za cicibane. Organiziral pa ga je NK Bor v okviru 30. obletnice ustanovitve ŠZ Bor.
Mah nogometaši so bili iz Ljubljane, Kopra, Tržiča in Trsta, saj so se turnirja udeležile postave S. Michele Calcio iz Tržiča, Nogometnega društva Slovan iz Ljubljane, Nogometnega kluba Koper in seveda ekipa NK Bor. Izločilne tekme so bile v nedeljo dopoldne, sledilo je skupno kosilo in od-
mor, v popoldanskih urah pa finalne tekme, nagrajevanja in zaključna družabna zakuska. Celoten potek je odražal sicer resnost, zavretost in tudi navijaško gorečnost malčkov, a v sproščenem ozračju tekmovanja, kakršnega so pač sposobni otroci v svoji neokrnjenosti. Tekme so bile na zelo dostojni tehnični ravni z izredno korektnostjo - kljub borbenosti - malih igralcev in tudi občinstva (oziroma staršev). Prav v vsaki ekipi je že vidno izstopalo po nekaj igralcev z visoko stopnjo tehničnega znanja, vse to je vplivalo, da smo v vsaki tekmi lahko videli marsikatero aktraktivno potezo. Vsekakor spodbudno spričevalo za trenerje posameznih ekip in vse, ki jim ob tem delu pomagajo.
Ob očitno dobri organizaciji turnirja - za katero je predsednik NK Bor Krapež še posebej poudaril prispevek Da-ria Vremca - so imeli sodniki sicer lahko nalogo, izvedli pa so jo brezhibno. Edini spodrsljaj je bil v tem, da je ekipa ND Slovan pripeljala večino malčkov, ki so tudi za 2 leti presegali starostno kategorijo, ki jo je organiza-to določil za turnir. Strokovna komisija je morala tako določiti, da tekmuje ekipa ND Slovan izven konkurence.
Ekipe so na turnirju nastopale v naslednjih postavah:
NK KOPER: Žalik, Ciglar, Obrado-vič, G. Kurič, Tešinič, Kažič, Benovič, E. Kurič, Utroša - Trener Kovalič.
NK SLOVAN: Kalčič, Radin, Hrvatič, Kokolj, Levič, Viler, Čanševič, Br-zjan, Maleševič, Bašič - trener Ulajič -spremljevalec Mendeš.
S. MICHELE: Lenzoni, Screm, San-zo, Fontana, Facchinetti, Delutti, Pieri, Puschiasiz, Orlando, Vermiglio, Nico-la, Miani - trener Rigonat spremljevalec Bergamasco.
NK BOR: Gregori, Furlanič, Lorenzi, Ban, Kariš, Furlani, Brazzani, Bergo-nja, Omari, Tence, Carapucci - trener Ražem, spremljevalec Krapež.
IZIDI
Izločilne tekme: ND Slovan - NK Koper 6:1; NK Bor - S. Michele Calcio 3:1.
Finalne tekme: za 3. mesto: ND Slovan - S. Michele 7:1; finale za 1. mesto: NK Bor - NK Koper 0:0, po podaljških 0:3.
KONČNI VRSTNI RED
1. NK Koper, 2. NK Bor, 3. S. Michele C., 4. ND Slovan.
Vse ekipe so prejele tudi pokale za prisotnost, posamezniki pa kolajne. Posebne pokale pa so prejeli S. Michele Calcio - disciplinski pokal; najboljši strelec turnirja Pierpaolo Brazzani (NK Bor); najboljši vratar turnirja Damjan Gregori (NK Bor) in najboljši igralec - Edi Čanševič Edi (NK Koper).
Prisotne malčke in starše so nagovorih in jim podelili nagrade predstavnik pokrajinskega odbora FIGC Gašperini, predsednik nogometne komisije ZSŠDI Boris Gombač, predsednik SZ Bor Mitja Race in predsednik NK Bor Boris Krapež.
Na sliki: z bogatega nagrajevanja po turnirju
Udeleženci 23. izvedbe pri nas 9. in 10. maja
Jutri začetek dirke Alpe-Adria
arnitU,:r* *30 v Zagrebu startala 23. izvedba mednarodne tZr^6 et,apne kolesarske dirke Alpe-Adria, ki se bo čaj™ odvijala v sedmih etapah v šestih dneh in se kon-
l»iASSi E$0neT3SiS,enlle' *"*• " Fu'-
red:
5.	5.
6.	5.
7.	5.
8.
9.
10.
etapa Zagreb - Novo mesto 143 km etapa Novo mesto - Kranj 139 km etapa Kranj - Borovlje (Ferlach) 90 km etapa krožna dirka v Borovljah 60 km etapa Borovlje - Kotschach 168 km etapa Kotschach - Tržič 167 km etapa Tržič - Ljubljana. 140 km
Celotna proga bo dolga "okrog 920 kilometrov, vpisanih pa je doslej 21 ekip iz dvanajstih držav s po šestimi 80: Ajvatnja, Koroška, Salzburg, Bottec-rhl?mMwhe VAtt0™ fVe,?čV?' Munaron Treviso, Chambe-ry (F), Mainetti Denti (CH), Wurtemberg (D), Nordheim
Vestfalen (D), Španija, Sovjetska zveza, Madžarska, Bolgarija, Poljska, Inter Bratislava (CS), Hrvatska, Slovenija, Srbija, Krka Novo mesto, Rog Ljubljana, Sava Kranj.
Kolesarji bodo v našo deželo prispeli v torek, 9. maja, ko bodo preko prelaza Monte Croce Carnico vozili čez furlansko nižino, v končnici pa iz Zagraja preko Vrha, Doberdoba, Jamelj v Tržič, kamor bodo prispeli okrog 14.45, drugega dne pa se bodo podali iz Tržiča preko Sesljana, Opčin, Fernetičev, Črnega vrha do končnega cilja v Ljubljani.
V mednarodnem organizacijskem odboru te pomembne športne manifestacije so tudi predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, medtem ko skrbijo za prihod na cilj in odhod iz Tržiča člani lonjerskega kolesarskega kluba Adria Rešim, ki so zadolženi tudi za koordinacijo celotnega organizacijskega aparata v Furlaniji-Julijski krajini, ob sodelovanju klubov AC Udinese in GS ANPI prov.le iz Tržiča.
R. PEČAR
Po prvem delu ženskega prvenstva under 14 na Tržaškem
Sloga Sagor in Bor Friuteport A nepremagana
Skunina A	_
Skupina A
SLOGA SAGOR - RICREATORI (15:9, 15:10)
Da .GA SAGOR: Bizjak, Brišnik, p,,niela in Kristina Bogateč, Fonda, c' Mahnič, Starc, Spacal, siv" Zadniem kolu prvega dela prven-in ? Sloga Sagor ponovno zmagala enav Potrdila, da v tej skupini nima So1~k0vrednih tekmecev. Relativno vi-Sbr<?t št,evil° točk' ki jih je osvojil na-ha«o pa 9re pripisati lagodni igri Cl TmkiPe- (Inka)
ALTURA - KONTOVEL 2:0 l^-3, 15:5)
beži TOVEL: Limbeck, Husu, Colja, Sejna' Bohgatec, Luxa, Kalc, Tretjak,
ekh^ntoYe(ke so bile brez moči proti r že dokaj izdelanim napadom. ga ? TVICA PO PRVEM DELU: Slo-4, p 9°r 8, Ricreatori in Club Altura tori in o6* s°kol Indules 0. (Ricrea-n Club Altura imata tekmo manj)
Skupina B
LESTVICA PO PRVEM DELU: Vir-tus, Prima Scuola in Bor Friulexport 4, DLF m Sloga Sklad Mitja Čuk 2. (Vir-tus ima dve tekmi manj, Bor Friulex-port B in Prima Scuola imata tekm manj)
Skupina C
SLOGA - OMA	0:2
(11:15, 8:15)
ŠLOGA: Stojkovič, Ferluga, Carli, Mahnič, Stiliani, Ciocchi, Radetič, To-ros, Živec, Stopar, Perini, Milič.
Najmlajše Slogine igralke so tokrat zopet morale poražene z igrišča, vendar bi bil izid tekme lahko povsem drugačen, če bi zaigrale brez strahu in brez prevelikega in nepotrebnega spoštovanja do nasprotnic in z večjim zaupanjem v svoje moči. (Inka)
L ARCOBALENO - BREG	2:0
(15:13, 15:12)
BREG: Pettirosso, Bralni, Bandi, Kosmač, A. in S. Mauri, Corbatti, Lau-rica, F. in M. Sancin.
Kljub velikemu trudu so Brežankt po 40 minutah igre v telovadnici licej, Petraraca izgubile. Moč so dokazale \ servisu, toda ob tem, da so izgubile nč zbranosti, so jih nasprotnice fe premagale. (Elena Bralni).
LESTVICA PO PRVEM DELU: Boi Friulexport A 8, OMA in L'Arcobalenc 4, Sloga 2, Breg 0. (OMA in Breg imate tekma mam).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
AGOREST - CORRIDONI	3:0
(15:11, 15:12, 17:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Grillo, Pavšič, Fajt, Florenin, Tabaj.
V zadnjem kolu so igralke Agoresta poskrbele za presenečenje. Kljub oslabljeni ekipi so na domačem igrišču gladko odpravile prvouvrščeni Corndoni. Igra je bila vseskozi zanimiva, napeta in niti za trenutek ni domača ekipa prepustila pobude nasprotnicam. S prikazano igro so bili številni gledalci navdušeni, saj so domače igralke pokazale zares zanimivo odbojko. (Miran Strgar)
Derbi under 18 brez zmagovalca
VESNA - PRIMORJE	1:1 (1:1)
STRELCA: Trampuš (P) v 25' in Peter Sedmak (V) v 44'.
VESNA: Francioli, Švab, Esposito, Za-rotti, Sterni, Babič, Peter Sedmak, Ma-dotto (v 74' Košuta), Tence, Kuzma, Mar-
ko Sedmak (v 74' Zorzut).
PRIMOJRE: Blason, Škabar, Stefančič, Princival, Tence (v 84' Savi), Štoka, Žagar, Šuc, Gherbassi, (v 71' Pahor), Trampuš, Prašelj.
Slovenski derbi under 18 v Križu si je ogledalo res lepo število navijačev, ki so ekipi stalno bodrili in spodbujali, tako da je na igrišču prevladovalo pravo športno ozračje. Tekma se je končala neodločeno, čeprav bi si Križani s prikazano igro lahko zaslužili kaj več. Ekipi sta že od vsega začetka stopili na igrišče s trdnim namenom, da odneseta celotni izkupiček. Že v uvodnem delu srečanje so bili domačini zelo nevarni, proseška obramba pa ni bila še na pravem mestu. Tekma je bila precej izenačena in borbena, akcije v kazenskem prostoru pa so bile redke. Povedli so Prosečani po osebni akciji Trampuža, ki je spretno ukanil kriško obrambo. V nadaljevanju so Križani nekoliko pritisnili, ni jim pa uspelo resneje zaposliti vratarja. Proti koncu prvega polčasa je Peter Sedmak le potisnil žogo v mrežo in tako vzpostaviti ravnovesje. Tekma v nadaljevanju ni bila več tako privlačna, saj se je igra na sredini poostrila. Trenerja sta poslala na igrišče vse igralce. (M. Sedmak)
BREG - OPICINA	0:2 (0:0)
BREG: Castellano, Pitacco, Ota, Sancin, Zupin, Giuressi, Buzzi, P. Tamaro, Bandi (Švara), De Franceschi (Olenik), M. Tamaro, Slavec, Pečar.
Brežani so v soboto odigrali eno izmed najslabših letošnjih tekem. Igrali so preveč zmedeno in podaje so bile zmeraj netočne, najhuje pa je, da je Opicina ves drugi polčas igrala v desetih zaradi izključitve, a Brežani tega niso izkoristili. Nasprotnik je bil zares skromen, toda izkoristil je napake Brežanov in dosegel dva zadetka ter dve prečki. (E. B.)
LESTVICA: Fortitudo 41, San Sergio 39, Vivai Busa in CGS 38, Edile Adriatica 37, Costalunga in Muggesana 32, Olim-pia 28, Chiarbola 27, Breg in Opicina 24, vesna in Montebello 22, Primorje 18, SanfAndrea 14, Supercaffč 11.
NAJMLAJŠI
BREG - MONTEBELLO	7:0 (3:0)
STRELCI: Mauri (2), Švara (2), Laurica, Ferluga in avtogol.
BREG: Rapotec, Peretti, Strain, Laurica, Švab, Kalc, Mondo, Bajec (d.p. Čuk), Mauri, Ferluga in Švara.
Že po rezultatu je razvidno, da so Brežani nadigrali nasprotnika, tako da je bila zanje ta tekma le dober trening. Brežani so stalno napadali in pod vodstvom kapetana Laurice zasluženo dosegli visoko zmago. (L. Švab)
S. ANDREA - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Franza, V. Emili, Puntar, Trampuž, Pahor, Gherbassi, M. Emili, Štolfa, Gruden, Sardoč, Kante (Regente), Guštin, Purič, Husu.
Ekipi sta si bili enakovredni in remi je povsem pravičen rezultat, zadovoljuje pa lahko obe ekipi. Že v prvem polčasu bi eni ah drugi lahko povedli: najprej rde-če-rumeni z Grudnom, (njegov strel se je odbil od vrat), kasneje pa je Franza rešil lastna vrata z lepim posegom. V drugem delu ni bilo ugodnejših priložnosti, tako je rezultat ostal nespremenjen. Pohvalo si zasluži celotna ekipa zaradi zbranosti in še posebno Franza, ki že vrsto tekem učinkovito brani. (Maxi)
ZARJA ADRIAIMPEX - SAN SERGIO odložena
LESTVICA: San Giovanni 54, San Sergio 50, CGS 48, Portuale 41, Triestina, Breg 35, Primorje 33, Zaule 32, SantAn-drea 31, Olimpia in Camapnelle 30, Fortitudo 25, Giarizzole 24, Zarja Adriaim-pex 22, Montebello 10, Domio in Don Bosco 7, Opicina 1.
ZAČETNIKI Skupina B
SAN LUIGI - PRIMORJE	2:0 (0:0)
PRIMORJE: Emili, Rebula, Husu, Nad-liške, Guštin, Purič, Prasselli, Sardoč, Luksa, Ostrouška, Širca.
Proti močnemu nasprotniku Prosečani res niso mogli doseči več kot časten poraz. V prvem polčasu so bili dokaj uspešni, branih so se urejeno in se požrtvovalno podajali v protinapad, edine priložnosti pa so imeli iz prostih strelov. Že po 5' drugega dela je San Luigi povedel. Po dolgem predložku iz sredine igrišča je napadalec spretno izkoristil napako gostov. Rdeče-rumeni so ogrozili nasprotnika s prostim strelom Husuja, a so kmalu vdrugič klonili pred res lepim strelom z roba kazenskega prostora. (S. M.)
LESTVICA: Soncini B 39, Vivai Busa 37, Fulgor 36, San Sergio 35, Costalunga 34, Fani A 29, Ponziana B 27, Opicina 26, Chiarbola 25, Primorje 24, Fortitudo 21, CGS 17, Don Bosco 12, Roianese in Zaule Rabuiese 5.
CICIBANI Finalna skupina
PRIMORJE - FANI OLIMPIA	2:2
(0:1)
ŠTRELCA: Carli in Šušteršič PRIMORJE: Husu, Braini, Žarko Buka-vec, Carli, Lovrečič, Šemec, Šušteršič, A. Škrlj.
Nova pomembna točka za rdeče-rume-ne v tej končnici prvenstva. V prvem polčasu so gostje nadigrali naše (gol so dosegli že po nekaj minutah) in Husu je moral nekajkrat rešiti lastno mrežo s srečnimi posegi. V drugem polčasu se je slika precej menjala. Potem ko so rdeče-rumeni drugič klonili, so reagirali in pripravili kopico ugodnih priložnosti. Lov-
rečiča je po lepi osebni akciji s prekrškom zaustavil vratar, Carli pa je iz prostega strela zmanjšal zaostanek. Prav v zadnjih minutah so naši zasluženo izenačili po zaslugi Šušteršiča. (Maxi)
OSTALA IZIDA 3. KOLA: San Giovanni - Soncini A 1:6, Fortitudo - Opicina A 2:2.
LESTVICA: Soncini A, Fani in Opicina 4, Fortitudo in Primorje 3, San Giovanni 0.
Poprvenstvo
SONCINI - PRIMORJE B 19:0 (9:0)
PRIMORJE: Budin, Spinazzola, Gruden, Ostrouška, Germani, Sardo, M. Škrlj.
Tudi tokrat so naši mladi predstavniki visoko izgubili. Počakati je treba, da se malčki privadijo na igrišče in na ozračje uradnih tekem. Hitreje bodo napredovali tudi, če jih bodo podprli starši in če se bodo redno in resno udeležili treningov in tekem. (Maxi)
Na gostovanju v Globasnici
Topel sprejem za nogometaše ZSŠDI
Nogometna reprezentanca ZSŠDI kategorije najmlajših je na 1. maj gostovala pri koroških rojakih v Globasnici. Kljub neugodnemu vremenu, saj sta dež in blatno igrišče onemogočila hitro in tehnično igro, so igralci obeh ekip dokazali zvrhano mero dobre volje in požrtvovalnosti. Zaradi fizične nadvlade Vrem-čevih varovancev končni izid ni bil nikoli vprašljiv. Na igrišče je stopilo vseh dvajset igralcev, ki se je skupaj z lepim številom staršev pripeljalo v Globasnico, kjer so jih gostoljubno in toplo sprejeli koroški igralci in odborniki slovenskega nogometnega kluba iz Celovca SAK. V imenu ZSŠDI se je zahvalil koroškim rojakom predsednik nogometne komisije Boris Gombač, ki je obenem povabil igralce SAK in njihove odbornike na 3. mednarodni mladinski nogometni turnir ZSŠDI Alpe-Jadran, ki bo 11. junija na igrišču NK Kras v Repnu v organizaciji ŠD Zarja.
SAK - ZSŠDI Trst	0:5 (0:3)
STRELCI: Gruden, Blason, Mauri, Ferluga in Sardoč.
SAK: Jagodic (Tollmaier), A. Fera, Taler, Trather, Lavsega, Mochar, Pandel (Hren), Koncilia, Mačk, Fera S., Rassingher.
ZSŠDI: Franza (Plehan), Pahor (Kalc), Silli (Strain), Reja, Krašovec, Lavrica (Švab), Mauri (Umek), Štolfa (Sardoč), Gruden (Vremec), Ferluga (Savi), Blason (Castellano).
(Boris Gombač)
Na Goriškem NAJMLAJŠI
JUVENTINA ASS. CARNICA -
AUDAX	4:2 (1:2)
STRELCI: Dario, Kobal, D. Gergolet, M. Devetak.
JUVENTINA: Peric, A. Devetak, Mar-vin, M. Petean, Florenin, Marušič, Dario, Kobal, M. Devetak, D. Gergolet, A. Fer-folja. Bais, Meniš.
Juventina je proti kakovostnemu Au-daxu dosegla pomembno zmago in še utrdila svoje drugo mesto na razpredelnici. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in to zlasti v drugem polčasu, ko so domači nadoknadili razliko in povedli. Juventina je povedla z Dariom. Kaj kmalu pa so gostje izenačili in ob izteku polčasa dosegli celo prednost. V drugem delu srečanja so domači igrali odločno in že po prvih minutah dosegli zadetek. Svojo terensko premoč pa so kronali z zadetkoma Gergoleta in Devetaka.
Ob vseh igralcih, ki so si prizadevali za končno zmago, si posebno pohvalo zasluži David Gergolet, ki je bil neumoren skozi celo srečanje.
(Aleš Ferfolja)
ZAČETNIKI
MLADOST TRATT. AL LAGO -
VERMEGLIANO	2:0 (1:0)
STRELCA: P. Gergolet in Černigoj.
MLADOST: Pavio, Mažgon, M. Gergolet, Zanier, Ambrosi, Trampuš, Gallo, A. in P. Geregolet, Černigoj, Lavrenčič. Tommasi, I. Gergolet, Lorenzut, Subani.
V dokaj izenačenem prvem polčasu gre omeniti odlični poseg vratarja Pavia, ki je ubranil nevaren strel nasprotnikov. Takoj zatem pa so domači povedli z golom kapetana Petra Gergoleta. V drugem polčasu so Kraševci igrali še boljše in svojo premoč potrdili z drugim zadetkom Černigoja.
(A. G.)
CICIBANI
SOVODNJE - S. ANNA	8:0 (1:0)
STRELCI: C. Devetak (6), Petean in avtogol.
SOVODNJE: Florenin, Peteani, Zan-fagnin, Ožbot, Pellegrin (Marušič), C. Devetak, Petejan. Cotič, E. in B. Kovic, Boškin, Piras.
Mladi sovodenjski nogometaši so zanesljivo premagali poprečno ekipo S. Anne, vendar po boljši in zaneslivejši igri v drugem polčasu. Izid tekme bi lahko bil še izdatnejši, če bi domači nogometaši v prvem polčasu zaigrali bolj zbrano.
Najbolj razpoložen na tem srečanju je bil vsekakor Cristian Devetak, ki je dosegel kar 6 zadetkov. (E. Čurlič)
1988. Pozitivna bilanca.
6.200 milijard naložb,
20.500 milijard skupni znesek faktur, 114.500 uslužbencev,
26,3 milijona naročnikov,
138 milijard dobička.
Pozitivna bilanca se sprevrže v koristen servis za uporabnike.
ENEL