^ daily Md Bolide ETA VENSKE NARODNE PODPORNE «I ED NOTE j0O_year xvn. itu-oo. s^'sa.i^rg cucmq, im., t^rt*. si. juiij. ( Jul, 31 ). i®24. m0° stev.-number m. Accept fff Ur à. 1101, Art «f Ort. ». Iti T. miUín4 m Jim 14. Iti«. ZA JEKLARSKE barone so mehu dobri časi. todne dividanda po 60 ctntov u nako delnico jt privolil* jt-yanki korporscija Združenih tfav ta tretjo četrtino tega leta. norm jeklarske korpo. UCIJE ZNAfiAJO i*ST MILI- JONOV DOLABJEV. New York, N. Y. — Kljub te- au. da je obrat v jeklarskih*ope- ka tu Pregled dnevnih dogodkov. i, uo JC ' ------7- ~ -r- raeijah nekoliko popustil in od-jenjal v drugi četrtini tega leta, 10 vseeno ravnatelji jeklarsko korporacije Združenih držav pri-folili izredno dividendo po 59 centov na splošne delnice za tretje četrtletje v dod»tku k rednim dividendam po $1.25 in $1.75 na delnico. Korporaeija je v celoti zasluži-k $41,381,039. In čeprav je ta za alniek skoro za $9,000,000 manjši od onega v poprejšnjih treh mesa-eih. je vendar za kakih šest milijonov dolarjev večji, kakor pa so ga vnaprej cenili ljudje v finane-mb krogih. Predsednik jeklarske korpora-eije E. H. Gary je izrazil po seji korporaeijskih ravnateljev upanje v dobre čase za celo deželo. Jeklarski baronje imajo zmeraj šobre ease, pa naj je brezposel-aost ie tako velika. "Začetkom meseca aprila sem podal izjavo, v kateri sem rekel, d» bomo imeli takoj po predsednikih volitvah ali pa še en mesec poprej zopet dobre čase v deželi, " dejal Gary. 'Če bi imel napovedati kaj ta-sedaj, bi bistveno ne izpre- »enil tiste izjave. ^Takojšna rešitev reparactf-»h vprrianj brfftela ugoden 0- fiaek na svetovno kupčijo. Izja- »vljenje tiste poravnave bi moril ne imelo nasprotnega učinka v f°lni »«i ali škodilo bi pa ko-«or toliko v teku tednov in me-•eeev. "Sedaj vpliva svetovni položaj 1 precej dobro na svetovni pro-*t. Vse kaže, da gremo naprej, t« je ros zlasti v Združenih «ivah, Politika lahko prekine promet, ali ne za dolgo časa. Po-«t«« ne more več posebno dolgo ndrzavati naravnega in primerit« napredka v tej deželi. "Po čemer vsak pameten člo- Ju Je pkon°m»ki napredek » blagostanje, zakaj, udobnost in •dovoljnoat sta odvisni od na-J*' Obenem moramo imeti ® lesna sila ni več, kar je bila ne-«Haj. Bil je hudo bolan. Ob teh okolnoatih so jeli možje, ki se pečajo z mislijo na položaj, ko ne bo Gompers več na krmilu Ameriške delavske federacije, razmišljati o tem, kdo bi naj prišel na njegovo mesto. Poprej so govorili najprej o Johnu Lewisu. ali Wm. L. Hutehesonu, ali Wollu. Sedaj pa večkrat omenjajo Jamesa Lyncha, ki je prišel nazaj kot predsednik mednarodne tiskarske unije, in o Geo. L. Berryju, ki se je pogsnjal za podpredsedniško notninaeijo na demokratski konvenciji. Tudi Daniel Tobin je večkrat omenjen. On je blagajnik (Dalje na 3. strani.) KVAftT MLEKA 1 01*T. Wichita, Kans. — V dveh vodilnih prodajalnah tega me«ta eo prodajali v torek kvart mleke po 1 rent. To je bila poalediea boja za znižanje cene. H m bes obišče »enačijo Berlin, K), jul. ~ Ameriški državni tajnik Chark« E. Ilufbee j»o»rl i lU rlin. Nemško ča*op|aje r*ripi«u> temu veliko važnost la follette prijel sladk. gra-beže za ušesa. Wisoonsinski senator jt odprl svojo predsedniško kampanjo Ur obdolžil vieoke vladne urodnifce sodelovanja v navijanju . nlh otn. PREDSEDNIŠKI KANDIDAT VZEL TUDI OOOUDOA MA KUHO. Washington, D. O. (Federat Press.) — La FoUette, ki je sedniški kandidat progresivnih delavskih organizacij cele d je odprl v torek svojo volil kampanjo. V formalni izjavi, prvi i mnogih drugih, ki imajo šei je rekel, da je treba varovati ljudstvo pred aladkornlmi velt-grabeži, katerim gredo vieoki vladni uradniki na roko, da laže molzejo in izžemajo ljudske maae. Pred prag trgovskega tajnika Hooverja je vrgel obdolžitev, da je ta pripomogel k dobičku v znesku po $55,000,000, ki so si ga sladkorni interesi naredili » navijanjem sladkorne cene. Senatorja Smoota in načelnika aenatnegn finančnega odseka je obdolžil» da sta pomagala sladkornim grtbe-žem. . 7 Načelnika tarifne komidjo Marvinu je očital, da sanalaifi in hotoma pridržuje komisi^ako poročilo o sladkorni preiskavi, ker si najbrž želi, da bi sadeva zastt-rala. ^ 4/y-"{' 1 Cikal je tudi na Belo hilt tor omenil slično situacijo, ko so b|i demokrttje na krmilu. Tako Jc napadel oboje, demokrate in republikance. Sladkorna aadtvt jt delaj» precej pfrftavic precej Uaaa. Tlrlf-na komisija je dokončala svojo preiskavo ter bila več dni pripravljena poslati svoje poročilo predsedniku. V poročilu so ao zavzemali trije komisarji, in aieer Culbertson, Costigan in Lewie za znižanje kubanake tarife, dočim sta bila načelnik Marvin in Bargee proti tistemu znižanju. Glasovno razmerje bi bilo kakor U proti 3, ali komisar Glassie ni mogel glasovati, ker ima njegova žena aladkorne plantaže. La FV>llette ne omenja v avoji Izjavi mož, ki jih ima v mislih, po imenu. Ali opisuje jih tako, d« lahko vsakdo spozna, na koga meri. Izjava sama ne pravi ničesar naravnost zoper Coolidga, ali ko so časnikarski poročevalci stavili nekaj vprašanj v tem oziru, jim je rekel eden senatorjevih pomočnikov tole: "Če hočete vedeti kaj več o tem, pojdite v Belo hišo. Za tistim grmom tiči zajec. In če se dokopljete do dejstev, potem boste imeli senzacijo, ki je vredna, da jo daste natisniti celo na prvo stran svojih listov." (Dslje na 3. strani.) Neva franeoeke- neaike krize, Kntontna vojaška misija v Btrli nn je pretrgala »tika 1 Ke® čl jo in načelnik misije jt Ml pozvan ▼ Pari». Ceverty ee ne be oziral ne na deeno.ne na levo. Obieago, HI. — Nobena propaganda ne bo potegnila sodnika Caverlyja za sabo. Franksova zadeva ne bo aojena v liatih. To je sodnik Caverly zagotovil državnemu pravdništvu in sagovornl štvu mladih morilcev, ko ao na sodišču razpravljali o možnem u činku, ki bi ga naj imela objava sdravniškega poročila. Sodnik je reksl, da ni niti čital objavljenih poročil, ter dejal: "Jaz ne bom izkušal ustreči ni omur. Tega ne bi mogel, čeprnv hotel. Ne mogel bi ustreči vsem bi fanta obsodil na smrt. Niti ne bi zadovoljil vseh, če bi ju ob-odil na dosmrtno ječo, ali če bi poslal v norišnico. Vpošteval bom vso evidenco v j zadevi, jo vzel s sabo ter se delenil, kakor bi dal zakleniti poroto. Storil bom, kar se mi zdi prav neoziraje se na to, kaj kdo misli/' Perzija ugodi zahtevan Amerike. Dala bo odškodnino podkoniu lovi vdovi in kasnovala verske fanatike. mmmrnmmm-»—m Teheran, Ptrslja, 30. jul. -Perzijski zunanji minister je da nea naznanil, da Perzija sprejme pogoje v noti ameriške vlade gle de zadoščenja za umor podkonzu la Imbrieja. Mrs. Imbrie dobi pri merno odškodnino. Razburjenje, ki ga je naredil umor v Perziji, ae Šc danes ni poleglo. Vlada je prejela nebroj tele gramov, ki zahtevajo, da ae mo rilci oatro kaznujejo. Minister je rekel, da je bil umor poaltdiea zarote gotovih politi Sarjev, ki so kotali podlftti množice k verskemu fanatizmu v njihovo korist in smeriški podkonzu! jo bil slučajna žrtev. Vladn obljubuje, da bodo vodje drhali prijeti in nejstrožje kaznovani. barantanje na lonbonski konferenci. LsFsllettsvs ksn-paaja v Ohlju. Warren E itone jt nn Čelu kandidatske listine predsedniških tltktorjtv. Cleveland. — (Fed. Press.) — Warren S. Rtone, predsednik ie-lezničarske organizacije lokomo-tivnih strojevodij, je na Čelu 24 kandidatov za predsedniške elek-torje na La Follettovi-Wheelerje-vl listini v državi Ohio. V kampanjskem odboru, ki Šteje 15 članov, ao tudi Max Heynes, Phil. K. Ziegler, Peter Witt, Her-bert 8. Bigelow, Albert F. Coyle in Jos. W. Hhsrts. Ohijska Kon-f»renea za progresivno politično akcijo ima svoj glsvni stan v poslopju orgsnizaeije lokomotivnih strojevodij. V DEŽELI BIVAKE PEILOŽ-KOSTI 1 pakland, CtL - (Ped. Presa.) — Henry J. Halstesd, 62 letni delavce, se je ustrelil v parku. Brez dela In denarja, ker je bil "prestar za delo". Franoija «ahteva večja plačila od Nemčijo, 6t odatopi od ntkate rih tvojih pravic. — lotUliati v franooski zbornici sahtavajo takojšnjo iipraniUv Porurja. POINOARE NI IZVRfilL PRlCA KOVANE OFENZIVE. London, 30. jul — Konferenca j« včeraj počivala. Delegatje čakajo, da Francozi izdelajo obljub ljeno formulo, katera ima sado voljiti ameriške in angleške ban kirje ter vse zaveznike glede ga rancij za posojilo Nemčiji. Prvi odsek je čakal do večera, ko pa Francozi le niso nič prinesli, je bila seja odložena na danes. Kot se poroča, imajo Francozi v načrtu novo organizacijo, ki bo razsojala o vseh sporih, isvirsjo čih is repsracij, in imela bo zadnjo besedo v odločanju o sspadr loati plačil in kazni. Toda v zame no za to koncesijo, s katero ae Francija odreče pravicam do ae parat ne akcije proti Nemčiji, za htevajo francoski delegatje veli ko odškodnino} kakšna je ta od škodnina, š« ni znano, ali zdi se, da hoče Francija imeti večja pla čila in prednosti od Nemčije. Angleži so neki zelo hladni na pram tem zahtevam in najbrž jih zavržejo. Angleški, francoski, smerilki in belgijski bankirji so imeli včera, konferenco, katero je vodil La mont, zastopulk Morganova tvrd kc. Konferenca je bila tajua, is vedelo se pa je, da so racpravljal o garancijah za posojilo Ncmčij in saključili niso nič pozitivnega židovski bankirji, ktttra to po rabili Belgijci, da naj konkurirajo z Morganom za posojilo, so se umaknili s pozoriščs pod pritiskom svojim političnih prijateljev, ki so Žide posvarili, da niso v stanju tekmovati 1 Morganom in Angleži za velika posojila. Pnria, 30. jul. — Franeosks zbornica se je sešla včeraj, toda pričakovanih uapsdov na Merrio-ta s strani Poincarejevega bloka ni bilo v senatu «niti v nižji zbornici. Justični miniater Henauld je prečital Herriotovo poročilo is Londonu. Poročilo je presunilo poslance, kajti tako odkritosrčnih besed o položaju še niso slišali od nobene prejšnje vlade. Herriot ni blufal, da je vse v redu med zavezniki, temveč je odkrito povedal, ds so na konferenci velike aitnosti in neaporszumnostl, in on ne more povedsti, kdsj pride harmonijs, dssi upa, da pride. Naeionslisti so molčsli in se držali, kakor da jih je kdo polil z mrzlo vodo. Hpoznali so veliko nevernost, v keteri se nahaja Fran> cija, če se razbije londonska konferenca. A ko postane Francijs izolirsns in ponovno pade njena valuta, ne bo topot Morgana, da bi financiral njen kredit kot je atoril v zadnjem marcu. Socialisti ao cnodušno vzklikali, naj Francija takoj izprazni Po-rurje. Kadikalni socialisti so se pridružili z aplavzom. Jugoslavija ee boji eivilne vojne. Vlada v Belgradu Jt opustila mi-sel na volitve, katere jt hottl Imeti PaŠič. Jovanovič, predsednik skupščine, jt proti volitvam. Dunaj, 30. jal. — (Poroča A. H. Decker, Chicago I)aily News.) — Kabinetna kriza v Belgradu, kronična bolezen Jugoslavije, je sa-enkrat končana. Ljubi Davidovi* ču, voditelju demokratske stranke, se je posrečilo sestaviti koali« cijako vlado iz demokratov, alo-venskih klerikalcev in muslimanov, Opozicija proti Pašiču je končno prišla na krmilo, toda bres rsdičevčev. PaŠič, ki je ssdnji teden podal ostavko, je priporočil, da se skup* ščins razpusti in razpišejo nova volitve. To pa ni bilo povolji demokratom in nekaterim drugim elementom, ki se boje, da volitve izzovejo oivilno vojno na Hrvaškem in morda še kje drugje. Jo« vanovič, predsednik skupščine, je nsstopil proti volitvsm. Sedanja skupščina je na počitnicah do sadnje polovice oktobra. Zasedanje bo najbrž šo takrat od* godeno in Davidovič bo vladal bres parlamenta. Berlin, 30. jul. — Nenavadna kriza, ki bo mogoče učinkovala na londonsko konferenco, je pri šla včeraj v od noša jih med Fran-sijo in Nemčijo. Zavezniška voja Ška kontrolna komisija v Nemčiji je pretrgela vae vezi t. nemškim vojnim ministrstvom in genersl Waleh, ki je nealedil generala Nolleta kot načelnik misije, jr odpotoval v Pariz. Poroča ae, da je maršal Foch odredil prelom med mižijo in nemško vlado ter pozval Waleha domov. Na podlagi nekih poročil je general von Keerkt. nemški vojni minister, zakrivil konflikt, ko je zahteval, da ententna misija prijavi 48 ur prej vsako inšpekcijo munieijskih toveren in naznani z lepaki, da je to zadnja inšpekcije , nt-aaških oboroženih sil e strani ' 1nt eni e. Načelnik miaij* je o4kle-| ml zahteva. Podjetniki nt morejo uiU uniji. Tuckehoe, N. V. — l'nljt krz-ne rakih delavcev je tesno zs pe temPfirme IWkowitz Bros., ki je prišla semkaj iz Newsrka, N. J., pred tremi leti. Tvrdka ec je preselila radi tega, da uide uniji, katero je morsla priznati v Newarku. Ampek danes ni nič na boljem. Delavci v njeni delavnici so se orgenizirsli in rastavksli za priznanje unije in izboljšanje delovnih razmer. PATBi IZPLAČAJTE $600! Dva tedna sta že pretekla, od kar je "Proavcta" dokazala, da je frenčiškanska klika tkrog "Edinosti" lagala v zvezi a propadom " Amerike nakegi H loven toda nagrada $6<«J. katero jr klika obljubila, ko je hotela ne rediti drage ljudi se lešnike, š*> danee ni izplačane Kej je torej s nagrado ? oov 0mall zailiiam. Bprinffield, ni. — Governer je v pondeljek odločno zenikal, da bi si bij kdsj pridržal obresti državnih sklsdov, ter zetrdil, ds je plsčsl v državno blagsjno vm obreali, ki jih je prejel kot drže v-nI blsgsjnik. Governer je bil saslišen kot priče v Isstni zadevi pred C'harleeoui O. Brigglom, ki zbira evideneo v civilni tožbi, naperjeni proti guvernerju Hmallu Kodno preganja d je vodi državni pravdnik Edward J. Brundsge, Ponesrečena angleška bombna letala v Indiji. Mimla. Indije, 30. jul. — Atiri bojne Mele engleške srmede v Indiji, ki bo bila ne bombni ekspe d ici j j v deželi Wazirov na aever-nocapsdui meji Indije, so pedls ns tis, ko mi zabredla v gosto meglo dne 2ft julija, fctirj« Mal • ri so bUi ubiti in dva te|ko ra-'njen» Slabi fiaal za de-laveo v Jugoslaviji. Dinar aoptt pada, brttpottlnotl, draginja in beda pa rastt. Belgrad, Jugoslavija. — (Ped. Preas.) — Jugoslovanski dinar zopet pada. To iminenl, da je zavladala velika brezposelnost, beda in nezadovoljnost, posebno mod invslidl, civilnimi nameščen-d, penzijonisti itd. Kapitalizem Je kriv Frankeovoga umora. Tako pravi dr. William Healy, tvtdtneo ta duševne bolttni. Ohiotfo. — (Fedcr. Press.) — Umor dečka Roberta Franksa, ki je razburil ves civilizirani svet, is vira deloma Iz kapitalističnega sistems, ki sili ogromno večino ljudi k prenapornemu delu, do* čim izbere peščico indivldijev, kot sta morilca Lco|>old in I^oeb, da žive brez dela in odgovornoati. Tako je zapisano v poročilu, ki ga Je objavil dr. William H«aly is Boatona, vodilni zvedenen glefle duševnih bolezni na atrani sago-vorništva. Dr. Ilealy Je naredil na milijonsrskims morilcema mentalne in fiiične poizkušnje. O Leopoldu pravi, da si Jc fsnt do« raišljal, da stoji nad zakouotn in nad drugimi ljudmi, ker mu ni bilo treba delati u obstanek. Ix>e|i je im«l late nazore. Smatral ae je ca neodgovornega in brez dolžnosti nspram družbi. Polet okoli eveta. Američani nad Atlantikom, Italijan v Ivtct, Argentine« na Grškem Anglež še vedno nn Japonskih otokih Brongh, Anglija, 30. jul. ~ Ameriški letalci so dano zjutraj ob petih zspustili Kirkwall ns poletu čez Atlsutsko morje. Bi», 30. jul. — Argentinski le« talce, major Zannl in njegov spremljevebe Jieltrame, ki p<»aku-šata alediti angleškemu 'tekmecu MscLarenu ns p^iletu okoli svete, sta dospela na otok Krt. tontva, 'M). Jul. — Italijanski letalec Loeatelli, ki Je zadnji petek zapustil 1'Uo ns poletu v Anglijo, kjer nsmersvs dohiteti Američane in poleteti t njimi v Ameriko, je v če rej sepustil Ou»hy ne potu v Htrassbourg, tods morsl a« J« vrniti v ŽMievo, ko Je naletel na slsbo vreme v Alpah Toki jo, 90. Jul. — Angleški letale« NsrLsren še vedno počiva na otoku Kaiemuru in čaka ugodnega vremena. PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKI HASPOME TCP**** J EDM OTE -■m^l« WAKObWE fODPOtHE JEpHgT*_ ---C*M P« dogovoru »nhoniii - - WfUjo. ti »6 MM tri -HK«. 1b M IMS««**» M 00 _ nmU m «m, bar hm luk • "PROSVETA" 2SS7-S0 W U "THE EBÍlIGHÍEMIIEMr gflUfwU Hatl—I »<-l>t Saelclf. - — OwU hy tU^T—U » »—S— AH vrtliinr »U. — ap—Of. Subwrríptíon : UnlUd States (ease* ChUafe) Md Canada Wper jrear JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. F in čiUUljev ProavaU. Wsrren, Ohio. — Zbirajo sc rszno skupščine, ds bodo postavi e svoje kandidate, za volitve v državno zbornico in kongres. Tudi delavstvo se je začelo zanimati iption: umu« -- "wriiHEa rnt Ha fšbikAfZb rlgr Ddum » okUr-1" »• r» pomanl Vsaka vaoU v ta škodujejo 8 sladkim obljuboVa-J» naj He iIjc na konferen6. njem ne bodo več varali ubogega | tajnika Jakoba Rotarja, 72 pro etarca. Luč k. je» podjals LJ A Wafren ^ med ^delavsko maso, ae širi dalje. Nft konferellcah M ^ vrtil pouk Kmalu bo večina delavstva V na- U ^ 0 voUJj>i kampailji In ^ prednem volilnem gibanju. Ljud- jJtiki t| kapitaliimil. Z E5: 1„.aI!hi!l0. I noat jo jc mogoče priti do vrha, ne naakokom, kjer nI mogoče AMENDMENT ZA VARSTVO OTROK K AMERIŠKI USTAVI. Ko je kongres inicijstlrsl smendment k ustavi Zdru /enih držav za varstvo otrok, smo izrekli, da dvomimo, da bo ta amendment tako hitro sprejet kot osemnajsti, ki je omogočil Volstesdov zakon. Dogodki potrdijo, da se nismo zmotili. Legislatura države Georgija je odklonila amendment za varstvo otrok z velikó večino. Zgodilo se je, kar smo pričakovali. Nas ni to nazadnjaško dejanje prav nič izne-nadilo. Duh telesne sužnosti le straši v južnih državah. Kakor je bil nekoč bombažnim baronom zamorec brezpravno človeško bitja, o katerem so se duhovni na jugu prepirali, če ima "človeško dulo", ravno tako se danes zdi gospodujočemu razredu na jugu, da delavci zarad1 tega prihajajo na svet, da delajo in s svojim delom ustvar jajo vrednosti, da lahko gospodujoči razred udobnejše živi. Po logiki gospodujočega razreda na jugu je popolnoma v redu, ako otroci delavskih starišev odhajajo na delo v tekstilne in druge tovarne v starosti, ko bi moral' hoditi v šolo. Izobrazba ni za delavce, kajti izobražen delavci bodo zahtevali preveč pravic in končno mogoče toliko, da bodo morali delati še tisti, ki dandanes žive o sadovih dela drugih. To je filozofija gospodujočega razreda na jugu. Sicer ta razred rad veliko govori o demokraciji, ampak on demokracijo razume tako, da jo naj bodo deležni lc priviligirani sloji. In kjer se ugnezdi taka filozofija, ni prostora za naprave, ki imajo namen potegniti navadno ljudstvo iz duševne teme in ga privesti na najvišjo sto-"pinjo izobrazbe in ^culture. Gospodujoči sloj na jugu ne bo storil ničesar za varstvo in izobrazbo delavske mladine. To je jasno kot beli dan. Gospodujoči sloji ns jugu mislijo, da med njimi in navadnim ljudstvom zija velik prepad, in kdor želi premostiti ta prepad in izbrisati razlike med gospodujočimi sloji in navadnim ljudstvom, podira človeško družbo in uničuje njeno civilizacijo in kulturo. Gospodujočim slojem na jugu je navadno ljudstvo drhal, ki je sicer dobro doftia, kadar služi njim, drugače je pa drhal, s katero ne mara pravi južni "žentleman" imeti nobenega pravega stika. Kako globoko je ta misel vkoreninjena med gospodujočimi sloji na jugu, govori dejstvo, da nobena legislatura na jugu še ni podvzela resnih korakov za odpravo linčanja. Zgodilo se je celo, da so umorili belopoltnika, ki je branil zamorce upravičeno pred belopoltnimi izkoriščevalci, kot »e je zgodilo v Bogalusi, La., ko so se organizirali lesni delavci. Ravnanje z delavci, ki nabirajo terpentinovo olje, in s kaznenci, ki so oddani privatnim podjetnikom v izkoriščanje, tvori v nekaterih južnih državah poseben list v zgodovini, ki pripoveduje, kako globoko tiče te države še v nazadnjaštvu. Ampak to nazadnjaštvo kliče vse napredne elemente v vrsto, du nastopijo proti temu nazadnjaštvu. Leto* ne bomo volili samo predsednika, kongresnike in zvezne senatorje, ampak volili bomo tudi poslance in senatorje v državne legialature. Vsak volilec ima torej priliko, da vpraša kandidate, ki kandidirajo v legislature «a poslance in senatorje, kakšno stališče zavzemajo napram amendmentu k ustavi Združenih držav za varstvo otrok. Tu ne sme biti nobene izjeme. Kdor je za moderno tužnost otrok, to je, da otroci hodijo na delo v tovarne mesto v solo, ta je tudi za trajno mezdno sužnost delov-. nega ljudstva in je proti vsakemu napredku v človeški družbi oprijema se ga nezadovoljnost in naaKOKOin, KJer m mogoče zavzema se /.a politiko ter Vr** / ko trdn€ %rúnj moè aja trezno m,»11 za skupno ak- ^ nc prederejo lave. cijo proti kapitalizmu, kitari se. N u ^ in Mtr| lir pričenja majati. Znak je torej ttj,|da ge nam pridruljjo io delajo , ds tudi navadno ljudstvo zna mi aliti, ko je izkoriščanje lc pre hudo. nami za dobrobit delavstva aveta. Pravica naj pride na. površje, krl-vica naj se pogrezne v prepad. Zavest prihaja in delavatvo se| Prv0 konferenco za državo Ohio organizira v skupinah. Kjer «o j bomo imeU 14. septembra. Za pro-male skupine, tam je treba podvo- ltor Km vprašal v dveh krajih, jlti z delovanjem, da se moči is- Barbertonu in Girsrdu, O. Odgo-po polnijo in vrste pomnože. ZaAfor bom objtvil v jsvnostl kskor gi t sci jo vseh bomo o prsvem ča- tudi v katerem kraju se bo vršila su tvorili armado, bojujočo so aa konferenca. PoroČano bo v Prole-več pravic ljudstva. Ta armada tarclI in Pro.veti. Odločil aem se bo socialiatična organizacija. , Ua t0 »eptembra, da bodo lahko HocialistiČna organizacija je še vsi klubi in društva o tem raz majhna in delavci priznavamo, da previjali in ai izbrali zaatopnika, ao njeni cilji človeštvu koriatni. V ki n;odgovaV ob štirih popoldne. Vprašal sem ponovno, če res nimajo dela več za msne, a odgovor jo bil iati kot prej in poleg tega, da jaz sam lah-ko priznam, da nieem spoaobed ca to delo. Bodi v resnici povedano, da so ljudje, ki res niso apo-sobni opravljati takega dela, ali tega oni ne vidi. 6e parkrat aem vprašal, odgovoril ml je, da bo poslal pome, kadar me ho potre boval. Nerad proajačim, ker mi tudi zaveat ne puati, ampak v sedanjih čaaih moral, če hočeš živeti. Da ne bo kdo mislil, da sem oseben 1 Jaz aem napisal te vratiee iz raz-ogov, da vidimo, da tudi slovenski predpostavljenei niao bolji od drugih. Toliko ae imam nadejati od tiatega, ki je iz moje občine doma. Št če bl napravil kaj ne pravilnega, bi moral kot tak to in ono apregledatl, ne pa odalavljati človeka in ga riniti na ceato brez vsakega vzroka. Vsemu temu je krivo pomanjka nje razaodnosti. Če bi imeli več preudarnoati, bi ne delali tako. Is takih dogodkov pa najbolje apo-znamo, kako potrebna je delav cem organizacija. Le malo se «zre mo okoli sebe in spoznamo, da je delsvec brec organizacije hres moči. Ce bi bili organizirani, bi ne bili delovodje tsko absolutni go-apodje čez delavct, da bi jih brez vzroka lahko odganjali od dela In zaalužka proč na ceato. Organizirajmo ae ne aamo • po atrokovnih skupinah, temveč sto pimo tudi v politične organizaci jo. Tu je veliko ^alovenakih delav cev, pa niti eden ae no gane, da b ustanovili socialistični klub in bi se na avojih aejah pogovorili o da našnjem družabnem redu. Poseb no je to potrebno letos, ko so dr žavne volitve. Delavci na plan Zdnižimo ae v aocialistični stran ki 1 — Poročevalec. teri. Kakor z zemljo je tudi z dru- ! jo resnici. Ako bi bil Jernej Ko- g mi naravnimi bogastvi, Premog, L dj y refnici ljubitclj mif M olje, rudo vodne sile, vse laatu- kaj na§ je £a6el ko . ejo mogotci; tovarne gradijo de- odi| y ¿d |t 4, ^ £ j Kq Uvel, astujejo pa jih tisU. ki ja ^ j tej |tevilki čla j§ w kontro irsjo naravna boga*t^. J dob^ Kapluiiati so gospodarji čez pro- ^ w da neha uke ,tva. dukte zemlje, pridelujejo pa .AL premišl evatl, ker bilo ni nika delavci, ki nima jo n.čeaar Vse L ^ ^ nekdo m -n gre torej njim, ki gospodarijo .„i a-„Z\ nr\A. v „i.m« s. vse. Kapitalist najame Novcškc ro^T' ^ g V\? \ * * m .Tl t «Ai •M« * nožem, je to po mojem ke, za drugo se toliko ne brigfc. mncnJju morUni 'nJa ^ ^ Da »o le roke zdrave in močneJ oblgUal Bem JoRepha aantarja 4kapltal,f 12. julija in ga dobn v ravno ta ne pom i na glavo, čj jt spoaaj- kem^ložaju kakor pred tremi n« mWitl, ker njemu je še ljubic/morJm ^ da b če delavčeva glava za to n« «po- w re8nic| fdo^|m riromu sobna, ssj čimveč ima nezavednih Lr rerjBmJ tdravnlku umobol delavcev, bolj je zadovoljen Le ^ ^ tako ^ jn j roke mora ji biti močne da lahko L^J^ n{ §am rftke, da gromadijo S*upaj dobiček. Kapi- krat pride glabo> Rekel ml je talizem ptftrdbujs samo močne da- k BU je dol^aa< k m ne bo ločeno od nekaterih. Lju4-J da mn je priiel kar sam iz žepa. »tvo hoče biti socialno združeno, Nigem nasproten, da bi ga dobi-zato je ustanovljena socialistična n ven< Vsak naj daruje, kolikor organizacija, katere se ljudje pri- hoie. Joaaph G.n,ar aam ni nič čenjajo prijemati, ker v nji vidi-; vedel poprej, ko sem jaz povedal, jo enakopravnost. Ljudje bodo i- da Jfrnej Koke]j nabira M11j pro mell v socialistični družbi bolj I atoVoljne prispevke, da ga bodo Olovcško življenje, dočim so danes po,|aH v staro domovino, kakor stroji. Za novo družbo pa Po moj,m mnenju I»roaveta nI »e je treba pripravljati, učiti, da Mt0> da bi Re prepirml! v nji s dolino zanjo sposobni. Ta nauk pa pWf ampak moja dolžnost je, da je dobiti v socialističnih organiza- odKOVorim. — John Parna, oijah in postojankah. Naj koučno isvedem nalogo, ki mi je podeljena. Rojaki stf čitali,] da urno imeli na 5. zboru J. H. Z. se»t«n««k delegatje države Ohio. 1'krenili »mo, da bomo z*4fli lu^* OoUinwood, Ohio. — Z delom se I i v državi Oblo obdržavati soclirtne morem pohvaliti, ker ja zsnlč Warron, Ohio. «- Dna 26. julija se je poročil v tukajšnji naaelbi ni Jernej BanoliČ z gdč. Prancis Žug. Oba aU člana S. N. P. • Svatba ae jo vršila posno v na i Gostje so bili zadovoljni in ndelež ba obilna. To j* znamenje, da je novi par priljubljen med tukajšnjimi prlaeljenel. Naalednjega dne v nedeljo so je vršila svatba na domu nevestinih stsrj^V, Novemu jmru želim sreč no žsdovoljnost v življenju, mslo nsdlog. — Jaoob Koiar. Varnostne sveUlkt 21 rudarje. so premogsrji prodirali v Z( mJ tem več plina je bilo v jami in J to tem več nevarnosti radi odprl ga plamena njihove lua \ez J je bilo mnogo. Predno to izUJ varnostno svetilko, je bilo ull psvsnje premoga v plinovitih pJ mogovnikih atrašno nevaren ] gel. Razmere v premogovnikih 1 Metkom devetnajstega stoletja 1 bile sploh usmiljenja vredne I zato ni čudno, da je tedaj mnol ljudi istočaano delalo na ten, | ae vpelje avetilka, ki naj obval je pred plinom. ] Prvi model take varnostne iJ tilke je bil napravljen 1. i al Sledili ao drugi slični poskusi. 1 816 je bila na Angleškem vpeli na prva varnostna svetilka, ki| je izumil sir Humphry Davy. (| tedaj — torej za več ko sto leti ae rabijo v rudnikih plainenj varnostne svetilke. j Te svetilke se lshko rabijo] rudnikovi atmosferi, ki vsebJ razstreljivo zmes plina in zrali n to brez velike nevarnosti en plozijc, dasi taka raba plamene! svetilke ne bi smela biti dovolj ns. Nsdslje te varnostne svetili označujejo izurjenemu rudar prisostnost plina žc v količini, I ni še nevarna, in s tem svarij pred nastopom nevarnosti. Koij no, plameneče svetilke ne gor{ atmosferi, ki ima malo kisih in zato, ako slabo brlijo nli »e g sijo, je to znsk zs rudarje, da čas, da se umaknejo na varno. Plameneče varnostne svetil se še vedno rabijo v Združen državah v precejšnjem obsegu splošno razsvetljavo in še bolj odkrivanje plina. Mnoge prem garske države predpisujejo, mora "fire boss" rabiti te svet ke v plinovitih premogovnikih, zakoni mnogih držav predpisu jo, da določeno število teh svet mora biti na razpolago za slu? nujnoati. — F. L. I. S. Pi Časnikarske race pre volitvami. Pred mnogimi leti sera se pr pričal o ničevnosti zanikati predvolilnih obrekovanj in pon rejanj v kampanji, kar me je " dilo do atallšča, da sprejemam ke laži in potvarjanja z molceii preziranjem. Kapitalistično Časopisje, trobi kapitaliatičnega razreda, pokri ves kontinent vsako uro v dnevi dočim naš alaboten tisk, samo v mejenih količinah izhaja teden* in mesečno razun v par izjem in nima dostopa do celote nsie SLIKE IZ NASELBIN. listirne konference. Delo bo tež-l tukaj kakor drugod. Kot sem po ko, posebno začetek. Prvič hilročal začetka meaeca maja, sem sredstev, in drugič, nc veliko He- J dobil delo pri opekarni (brick vilo klubov naše aekcijej naa jo yard). Uiti sem moral zadovoljen Tak človek, je nazadnjak in gotovo ne sodi v po- > Patina. Uspeh konferenc« je od ) I njim, ker bilo je najboljše, kar stavodajni zbor republike, ki se ponaša, da je demo-! viw,n,od aktivnosti sodmgov in mogel dobiti Dne 20. junije, , F ' pviioo», U» j« uemu |,oroi4|jrnlkov l>og,bno ^ od ro.jko je najbolj pripekalo aolnce, K rail ena. | jakov in članov pri naši eekeiji J. me je boss prestavil še k bolj vro- V tem slučaju ne pomagajo kandidatovi izgovori, da K. Z. pridružijo naj ae k nam še|čomy delu, kjer je bilo vroče Že se izotfne direktnemu vprašanju. Pa tudi volilci se ne'ti,!l- ki nUo Pri «^Ijl J morejo izgovarjati, da niso imeli prilike se prepričati, > z in ^"^i»01 -ke.ji. Apo .. . , ,, . . A . ,. , . , , i liram na jngoslovanska društva kako bo kandidat zastopal ljudske koristi v poatavodaj- T i delujejo in pom.gajc nem zboru. Ljudstvu ne more biti vseeno, ako kandidatijačiti naše proletarske vrste, raz zavzema stališče, da so delavski in farmarski otroci za kl » «anMavaa in za to rojeni, da garajo in delajo, da lotje uživajo življenske tlr,° od m'*n*X9Y v drulbi Pri udobnosti parasitični sloji, ali da so v republiki vsi ljudje enakopravni in za to morajo tudi imeti vsi enako priliko za elementarno šolako izobrazbo. Enaka prilika za izobrazbo še ni s tem ustvarjena, ako se igrade javne šole, ampak s postavami mora biti določeno, da se vsak pod- ¡¡ho/ nVi. »«m. ne ifcoremo izvrši jetnik kaznuje z jetniško kaznijo, ki sprejme otroke poditi, teto potrebujemo tudi ias, ki določeno staroatjo v delo. Določena starost za obvezni * v "ftA,h yrtx** *ko M l»0 poduk v Soli pa mora biti saj tako visoka, da otrok lahko1"10 j . . *. • , - , / . . . ia»»u n„ nadloge izkoriščanja, dokonča ljudske šole. Otroci pod štirinajstim letom, ne bl|Treh« je vztrajnosti, da «> ralimo >moli delati nikjer v industriji. Pravilno pa je, da ao otroci' nadloge. Pokažimo svojo save«t tiran od msgnstov v vat nega lastništva. Rojaki, naš namen ni bretrni-aelu. s m pek oprijeli smo se dela, da organiziramo še o«tale Jugo-»lovane v oair bojne črte za ljud-hkr pravie« iu boljšo člo\eško dru o osemnajstega leU odtegnjeni delu v tovarnah, tako ^ '» delajmo, dokler m a imajo priliko tudi dokončati srednjo šolo, d. imajo ^ ^»JÜZZúl IMsllaglí za nadaljno izobrazbo. U sohdamoati je moč. Brez slog« od narave, a vplivala je še opečna peč. Poidal me je tja bossov sluga, a jas sem se nekoliko izgovarjal. da tega ni ukazal hoaa sam. V tistem je prišel Izza vogala pravi boss in mi rekel, če mi veli njegov slugs, da moram ravnota-ko izpolniti zapoved, kakor ée bi ukazal on sam. Šel »etji torej na novodoločeno mesto po ukazu predstojnika. Po obedu aem se vrnil na delo nič hudega sluteč, a pri tem mi je prišlo «laho ob pol dveh. Obveatil •cm o tem slugo, da ne morem delati. kar j« bilo vsa O. K. Drugi dan se niaem vrnil na delo. ker ei nisem počutil dovolj trdnega. Pri šel sem nazaj na delo v pondeljek in vprašal, kam me dajo pa aa daj. Dobil »em odgovor, ds niks mor Vprašal sem š». kam pridem Namesto plsmenečs vsrnostne sveUlke sa rasavetljavo prostora, kjer rudar dela, ae hitro razširja raba električnih avetilk. Kskor pravi poročilo federslnegs Tud-niškegs ursds, jo sedsj v Združenih držsvsh v rsbl že kskih dvesto tisoč električnih svstilk, kskr-šnje rudsrji nosijo na kapi. Leta 1911 se jo v bituminoznih premogovnikih Pennsylvsnije, ki so te-dsj pridelovali 35 odato vsega premoga v Združenih državah, rabilo približno 45,000 plamenečih svetilk in nikakih električnih. Leta 1918 pa ae jo ta^i število plamenečih varnostnih svetilk znižalo na 17,000, dočim je število c-lektričnih avetilk znašalo skoraj 48,000. Daal je bil premog znan Človeštvu že v davnih čaaih, najdemo prvo omeno o njem v apisu starogrškega piaatelja Teofrata is leta 371 pred Kriatuaom. Ali Še le mno-go stoletij kaanejo ao začeli izkopavati premog; najstarejši zapi ■ki v tem pogledu poročajo o iz kopavanju premoga na Angleškem okolo 1. 1180 po Kriatusovem roj-stvu. Toda od tedaj jo minulo 600 let, predno ao za rudarja uvedli varnoatno avetilko. Najprej ae je brezdvomno izkopaval le oni premog, ki j« eegel na površino zemlje, in ae je aato delalo ob dnevni svetlobi. Ko jo premogar bil iakopal vrhnji del, ae je počasi vkopaval vedno bolj naprej t plaat premoga, dokler al jama poetala precej oboežna in nekoliko slična današnjim majhnim premogovni kom. Niti približno se ne da določiti doba, kdaj ao prvič začeli rabiti avetilhe ali lojeve svečo v rodni kih. Ali še prodno so ljodjc flčc U Ukopsvsti premog, ao rabili hevioakih rudnikih kako vrsto umetne svetlobe. Neki Agricola j« I. 1.V4 napisal razpravo o kovin skem rudarstvu la pri tem narisal slike, ki predotejejo. kako se ja ruda rilo za njegovih čosov. K-na izmed teh olik kaže rudarja, kakor nosi svetilko, oči vidno obstoječo is stenja, namočanega masti sli kskem olju. lati način u metne razsvetljav« ae je bržkone prenesel t odi v premogovnike, ko ljudstva. ■■■■ Na ta način se laži lahko w po tiste zaalušene rente, kar so mi po aaročili naj pridan iakat'so jih aašeU ebdslovsti. Čim bolj rijo preko vse dežele v uri po pitslistlčnem tisku, kstenh mogoče uspešno nam pobiti t« v letu in skoraj je boljše mole kakor pa izgubljati čas in F>n; ljati, da sô laži, kar je pi«l® pitaliatično časopisje, pri tem potrpežljivo čakati, da IH» cončno samo spozna, kaj j« Pripovedka o demokratih kandidatu Johnu W. Davisu kroži že dalj časa po dezeU glasi, kako je on stal ns atraa. d lavcev med sts^ko v Zspadni V giniji, da je on povzroed. ^ bilo krvolitja In ko sem bt « retiranter zaprt, da je hU tisti, ki je prišel poirtv^, koli in nič računal ter f*** potom dosegel, da sem bil fl ščen. Od takrat, da sva postaUM sebna prijatelja, ker m« je po^ ,.1 v najbolj kritični «tuaeji I da ga bom jaz tud, Hp -njegovi kampanji za predsso^ h JCs Mm prvič bral te ^ se odločil, ds prezrem Is» nak laž je od takrat potovsu oceana do očesna in vzbujsl«. nimive ko&entarje rs«n»h k-talističnih urednikov. Tsko je U ta pripovedka tako čestok prem Jena v topM^^f ku in radi iste je Itts^^L že nešteto vprsšsnj ds i,o okoli neksj ^tiC^ da se ne morem rsvnsti P< « ^ atarem prsvllu. pač P« v te» r« razgaliti laž ter se podP«rt pod izjavo. i^B^M To naj bo tudi ^ke-jj1^ lju moj odgovor na d«' n* ^ ?i so izmišljene kar aa hres besedice rcsaiee J By stsvki je bila proti mêm prepoved ad Wna na federalnem sodi* 11 'j žili so mi r zaporom, s m P* dar niaem bil po»««^;»^ t( dišče Pravljica o k( rej navadna fabrie.rsn. J-nikdar nI bilo »eni K^«o»ca je. ^ Daviaa. — mmmmm v. vo;sk hres I** )• DK. 31 JULIJA. 1924^ Mehika Morda de Ifltvske novic«. (Feinted ftavka QgeUtlO, Preat.) jetnišniei ral — Trideset ffilh sind i ka li- f ki .o stavkali mesec dm v 'protesta, ne je vrnilo n. bi dva koagraaa. Konflikt med delavni in reakeijo-narji radi nepoetavno iavoljenih poelanoev. Merico City. — (Fed. Preee.)-. Z otvoritvijo novega kongreaa v jv ;utni tovarni. Nadaljne Mehiki pribaja oater konflikt stavke so neizogibne, I d tekmujočimi političnimi lika ni ran je jetnikov v kaz- Ltrankamii Delavako-kmetaki blok jutni tovarni Se ni kon- j ^ 0btožil atra„ko generala Flore ' sa, da hoče epraviti v kongres ne . postavno izvoljene poslance} pri PASTIE POTOLAŽEN. | itaši Floreaa očitajo isto farmer ______[ laboritom.. Vlada j« x odredila -MO, 01. — Kev- KImer močno vojaško stražo naokrog m pate Ju*«- odkar je .8t°Pi,a kongresne palače, libicija v veljavo pazi skrb- ^im N. Morones, voditelj delsv <1, bi katerega zemljana ne gko-kmetakega bloka in predsed-Kil um vrag, da okusi opojne nik jfehilke deUvske svese, je isto. Ko je tako stikal po mestu javi| te da poalaaei delavako-»bljivih satanovih znamenjih. kmetskega bloka, ki imajo večino, Merim i vrag vabi grešne ljudi, Lapuate lbornico in organizirajo ekimijo prepovedan sad, jo vi- Ij Ustni k(mgrtgf ¿€ Mo veri. II poslopju J^olumbian Kope I ficirani mandati reakeijonarjev, ipaiij«' star oglas, ki pnpo- k. gQ biu nepotUvno Voljeni. ialganjc. N0Vi predaednik Callea je pa ftfcoioi mož je takoj odšel k medtem odpotoval v Evropo, da 0iku poslopja in zahteval, da ^ kakršnimkoli že posledicsm iSgUs prepleska, da ne bo vec tcgft konfliktm. peljaval ljudi na grešno pot. - toik je bil uljuden s pobož-1 SPLOiMA STAVKA V SLSSUI kom, toda povedal mu je, da se bo spuščal v stroške, ker bo I Delavci v boj« proti 10-urnemu ilcpjr kmalu podrto. Kdo ve, delavnika. , bi končala afera kajti po- VtrjjA ^ ^ Vse delsv-P človek je zagro 1 de z ^ organixacij(J v gleziji B0 dane8 Bikom pogovori glede oglaaa . . • . " , . .. .. ti katerem drugem mestu, da Mglaaovale » generalni štrajk, prikl v mesto cirkus in so na kl » *** _ .. Sinki ogla. prilepili velik (V« , datirana-sadnji petek, je ¿k i oglas in tako prikrm sporočila, da je dO,000 toverm-• ki je povzročal jezo pri iklh * »lemsji zastavkalo radi uvedbe deseturnega delavnika.) Za naš« gospodinji. liea gotova, prldaj pet kapelj spermintovega olja (oil of spearmint) k vsakemu kvortu žoliee. Konserve Žoliee. Sadna konzerva. — Konservs Da si napraviš dobro žoiioo, je Y reinicl to ktr |oUoa ali aok( vzemi sveže, ravno srelo, ne pre- razun ds je v nji tudi sadno me zrelo ssdje. 8sdje, ki ga nameniš Rabl po! funU .Udkorja k za žolieo (jelly) rawleli v dve vsakemu psjntu sadnega mesa skupini. V prvo skujfoo daj ssdje, g^j« kuhaj, da je selo mehko In ki je bogsto na pektosi (kemič- ga nato prfgneti skozi sito. Daj na sest s vine), to so jsbolka, kuti- potem zopet na peč in kuhaj, pri-ne, guave, lesnike, japonske kuti- daj .iadkorja in kuhaj ter mešsj, ne, grozdje, češplje, brusnioe, bo- dokler se ne prične sgoščevati ks-rovniee, belo, rdeče in črno grozd- kor žolica. Tako daj potem v ste-jiče. S tem sadjem jemlji tri če- klenke prav kakor Žolieo ali sok. trt funta sladkorja za vsak pajnt j)obro konservo si nspraviš s soks ali kuhanega kompota. Dru- »ledečim mešanjem: parsdižnike ga skupina sadja pa je ona, ki ni- g jabolki, anane z rumenimi para ma v sebi dosti pektoze. dlžniki, češplje s grosdjem, gros Debelo sadje je treba oprati in dje s hruškami, češplje s hruška-ga narezati v kosce. Pobrati je ml in grosdjem, kosmulje (goos treba ven peške in semena. Rabi berries) s češpljsmi, breskve t kvsrt vode na vsske tri funte na- jabolki ali kutine s jabolki. Bo rezanega sadji, kuhaj in mešaj rovnice, črno grosdje (Concord) pogosto, dokler ni sadje zelo meh- in rabarbara tvorijo konzervo ko. Skuhano vsuj v vrečieo in ta- imenitnega okusa, ko pusti, da se oceja čes noč ne ;ftboltea ko^orva. Priprsvi da bi kaj prešala vrečico Vrečice dvt krarta jtbolčnega soka ka-naj bo narejena s tremi robi i» kor u lolieoZevri. Lupi, deli aa močnega musUna Tako je trebaLhlje in od.tranjuj peške pol obesiti vrečico na čevelj ali drogi *......."TT. r in pustiti d noč. Zjutraj kotliček ali primerno posodo Sloveitka Narodna UiUa«vlj«u t. «prlU I #04. Podporna Jednota lakar». 17. jaaijo teor. v dršavl ItllaoU. nem človeku. »MARNE VOLITVE v TEXA8U. kllis, Tez. — Tu so se vršile ikritike primarne volitve za lersko nominacijo. Zanjo zo Važna smao stavbnih delaveev v Mew Torku. New York. — Unija delavcev, j ki grade železne stavbe (ogrodja za nebotičnike, mostove in orna- Ketegovali trije glavni tekmeci, ®*cnte)> i® v ljutem boju z delo-icer Robertaon, Mrs. Fer^ I "vojevnla to dni bitko na »a Davidson. Mm. Ferguson ^ £ kli po prvih rezultatih*. *^¡¡^^T »je» mestu. Ali pozneje se je\l*h »TfA P.lket^' nrje izpremenilo v toliko. da ' dt ^ Pikc* nil. na drugo mesto. Kakor r!ranje PJ»tevno, kadar ae po- mil tezsški volitveni urad, ,UVno ►bili Mrs. Fergusen 4,780 gla- LA POLLETTE PEZJEL SLAD. kakor Davidson. Raz- X01KI OEABEŽE KA UftflSA. glasov je bilo naslednje: __ tbertson 157,481 glasov; Mre. (Nadaljevanje a prve sireni.) ■moa 117,052 glasov; David- Kakor je bilo rečeno, ko je bila lil 12,272 glasov. izdana izjava, namerava dfetntiU kfuionovi pristaši so bili v Follette svojo kampenjo s izjava moini le več let, ali do mi. Imel bo zeve tudi dokaj goto glasovali za Jima Fergu- vorov, ali vmes bo pa pridno iz-ki je mož ge. Ferguson. Ko ^»i®1 eli*W izjave, bi on governer, je bil javno v tej izjavi je nejprej rečeno, ■B in odstavljen. Odtlej je da je La Follette piaal tarifni ko->1*1 v raznih kampanjah ter mi*iji ter zahteval, da naj da ob-udoičenja. Ker ni mogel I Jmvitl poročilo o sladkorni preis-priti na demokratako gla- kav** Nadalje pravi senator, da to kot governerski kandidat, Je biI° po^ii» ranalašč pridrža 1 Bjegova Žena zavzela za to no- Potcm P» P°v® »godovino slad Mituro ter apelirala na vo- ^onzila cen, posebno ono za časa bij dajo njenemu možu za- wil»on<>v« administracije. Hoo i«« tem, da glasujejo za- ver^ 8mootu. »«neralu Crow- 'derju in C. G. Hamlinu pa očita, da so imeli konference e kuban- PRIZNALA SOVJETE llklmi ura?niki.' t'kMiUnkih wiouy«tb. i Amerikanci privolili v zniža- ko mehiški ^^u i nJ« ttrif«. bl Kubanci umetno ^ ^ omejili sladkorne pridelke. I ^'J41' "Ali sladkorni tmat ae ni ne- Citv in i . ,, hal pehati za kontrolo nad imo. (lim» i ® riškim trgom. Govorico zo kroži- I, ' r .PnZvnaU Unijo le, da ae nI kubaneka sladkorna auu r!i . republik. UtinA niikaj 0bneeU. Nekateri so , ■ to'pripisovsli deževju, drugi pa > daneT P, mk V Mehi* «H i« dokazov je resvidno, , * v »ntervjuvu, da je bilo mnogo pridelkov uniče- iCe d11 ^»^Mnik » ognjem. 1 IhT • i j Vlm' in Me- Kakor je povedano v izjavi, jc 1 n>kdsr boljši kakor dne 9. februarja 1923 izdal trgov ski department poročilo o slad L ^^ kornem položeju. Tega je bilo »TOVSKi PAJMOtTEE tako tolmačiti, kakor da je priča-8C Ji ZL kovati splošnega pomanjkanja sladkornih pridelkov, veled česar 0a — Rev W L 10 ■'•Okorne cene rapidno nara- k. 211 "" " neo na caveij au arog k jabolk ld§j jih v ^ ku. da se samo oce a vso ¿^ £ taja olto. Po-j «mer. sok, vlij ga v6ej.je konierva ot0va n. ah primerno posodo in ^ ' 2llc0 konierve aUj v kuhaj deset minut in poskušaj. , a trenutek na Pn poskušnji daj po no žlico vre- ¡^ Postor Ce >e ne raiUvs lega soka v skodelo in postavi u J» jePkftkof itrjen0, je konzer-trenutek v hladen proztor. Ako je k^tna Daj 0 y iteklenice zok gotov, poznaš po tem, ker a-L konzerve in žoliee. ko podrgnež z žlico preko ohlaja- • * nega soka se zdi kakor bi bil trd. Marmelade Če se tako ne strjujc, ga kuhaj še so kskor druge konserve, rasun nekaj minut in poskušaj isnova.Ida jih ne stiskamo skosi sita. Čim je sok gotov, ga slij v sato Bufina marmelada. — Vzemi e pripravljene steklene posode in nake teše kislih pomaranč, očiščo-ko sc ohladi, pokrij ga a ploščico nlh buč in sdrobljenege sladkor-stopljenega parafina. Povrhu še ja. Naredi pomaranče na jako steklenke pokrij s pergamentnim drobne koscc proti sredini, istre-pspirjem, ki je dobro pritrjen po bi peške. Olupi in rasreši buče steklenici. na drobne šnite, zmešaj a poma- Drobno »dje. - Ko uporebV«'*1 ljaš drobno sedje in rasne jagode ^V™ ^ v kakor grozdjiče borovnice itd , o- f^' f čisti dobro, odstrani vse peclje in J" ^^ijti^l^ ii liste. V kotliček zlij pajnt vode ^ ^ -e prldaj ^ ta ^llr^ nr Umod i ^ MamT nato še ve« sadja, tako nadaljuj, n« C^L^! dokler nimaš'dovolj, kolikor na- fdo naloil v ,teklenlw klk°r Ž°' GLAVNI 3TANi 2657 5» SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. larrlovalni odbori UPRAVNI ODSEK i PrW«*d»lk VI«m«I C.Uk.r. A.Jr.w VldrUk. R. F. D. T, B«« IOS. J«k«»iewn, Pe.. jI. t.ialk M«llb*w T«rk. Ujulk k.UUk«. o4U\k» BI.. Novak. |l. kl.g.j.lk Joka V«frl«k. yr«4»lk fU.II® JZ«v«rt»ik. upr.yii.lj fU.il« FUI» G«diae. POROTNI ODSEKi Jok« U»d«rw**d, »rodsedalk, 407 W. Hay Si., SerlaefUM, III.. M*rlie taUsallur, Bob «Ti, B.rborU». OkU, Pr^l A. VW«r, 1408 S. H«»ll« A»«.. Ch.cgo, I«., J*k« TorSoli. Boa SS. Hoado«oa»lllo. Pe^ Joka Gortok, 414 W. H.y Si., Sprlasriold. III. \ BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROEJEi Slas Novak, »rodsodaik. tMT-SS Sa. Uwa4ale Av.. Cktaago* Ul* VZHODNO OKROEJKi Jaaak AaikrošM. Soa lee, Mooa. Raa. Pa. Jaka Grošalj. 14411 PopMr Ava.. Clavalaa4, O. ZAPADNO OKROEJKi Aalaa talar, Sos 104, Groos. Kaes., aa J«s*ueaA Maa Mara, laa IS«, Boki, Mlaa.. aa aevaraaaeaA Mika 2 as al. S4S3 S. Wiaakaalar Si.. Marrar. Utak. Nadzorni odbor: Praak Zalla, »rad^dalk, SSSS W. Mik Si.. Ckiaago, III.. Seairak, MIT Praaaor Ava., ClavaUad. Oh Wllllaia Sillar, S404 Si. Si., Clovolaad, Okla. Zaruiitvonl odbori * Pro4.«4aiki Praak Alai, gIM So. Crawfard Ava.. Ckloas«. HI. JaAka Ovoa. SSSS W. Mik Si.. Ckioafa. lU. Jaa. Skak. «404 Orloa CU Clovolaad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kora. CMS Si. Clair Ava., Clavolaad, O. POZOR I—Karaa»a*daaaa s «|. adkaralkl, kl 4alaja v slavaaia uraša, sa vrli lakalai VSA PISMA, kl aa aaaašaio aa oaala al- eradaadalka aa aaslovai PradaadaUlva S. N. P. J., 1SS7 4» So. Lawa4ala Ava., Cklaas«. Ub VSE ZADEVE SOLNISKK PODPORE SE NASLOVBi SalaUka laj. alilva S. N. P. J.. 1087*81 So. Lawadala Ave.. Ckioafa, III. DENARNE POIIUATVK IN STVARI, kl ae llšaja al. lavrlvalaage o4kora la Jadaala vakša aa aaalavai TejaUlva S. N. P. J.. M87 B1 Sa. Uwa-dala Ava.. CkUaga. III. VSE ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa »allljaja aa aaslavi Bla«ajaUlva S. N. P. J.. M87-81 So. Uwadala Ave.. Ckiaaaa. III. Vsa arllaška alada aaalavaaja v «I. lavršavalaeas adkara sa aaj eoiljaje Praak Zallea, aradaadalka aadlaoraoga adkara, Šl«ar aa.lov ja afaraj. Val arlalvl aa SL »aralal adsak so aaj aaéUjaja ae aaslavi Jaka Ua4ar« waad. 407 W. Hay lU SprioffUU, |U. Vsi daalal la 4rws> «pUl* aaaaaalla, a«lasl, aarošalaa la splak vsa kar ja v avaal a fla.llom jo4aalo, aaj aa paillja aa aaslavi "Praavala", 1487 88 So. Uwadala Ava., Ckiaaf*. »>• Fraak Clai* meravaš skuhati. To kuhaj in me šaj dvajset minut in ko je konča no, preeejaj in iznova kuhaj ka kor je opiaapo zgoraj. Sadje, ki nima t mM dosti pek tom, je druga skupina. Tako sad je je pa treba ispopolniti z dru gim, ki ima v sebi dovolj te ke mlčne sestavine. Jabolčni sok je lieo. Korenova marmelada, Operi, oetrgej In arešl dva funta lepega in velikega korenja. Ravnotoliko lepih zrelih rmenih breskev išči-sti, a ne olupi. K vsakemu funtu te zmesi pridaj pol funta sladkor ja. Kuhaj korenje 8 breskvsmi in skrbno mešaj dvajset minut. Do- limone. fk 'upnik centralne ban IMl,e* in ,l4,B: zok brez zladkorja dezet minut In ga vliti nato v steklenke, ki drže po pejnt, kvort ali pol galone, kar se potem uporeblja prihodnje leto zgodaj ali pozneje poleti. Sok je treba zprzvitl v steklenke kakor drugo aadje. Ko potem tak jebolčni eok uporabljaš za Žolieo iz kakega drugega aadja, ki ni bogato na pektosi, rs bi vsakega polovico. Za dosego dobrega okuaa žoliee je dobro primešati jebolčnemu I soku tudi nekoliko soka anane (pineapple), ako ae sok uporablja za skukanje črešnjeve, breskvove, hruškove ali paradižnikove žoliee. Druge dobre sestsvlne Žoliee so: rdeče grozd jiče z rdečimi ali črnimi malinami, kutine z grozd jem, belo grosdje s črnim grozd ji čem (currsnt), lesnike s belim grozdjem, kutine in benane. Vse te žoliee je Ishko narediti s tri četrt funta slsdkorja k vsakemu pajnt u eoka. Sok, ki ost sne od češpelj kon serviranih v steklenice, eli jegod, češenj in melin, eko se prida rar notoliki količini jabolčnega soka, naredi prvovrstno žolieo, ako ga malo dalj časa kuha kakor gornje opiaanc. Is njega se tudi naredi dobra žoliee, eko ae mu prida v trgovini kupljenega pek-tina (peetin). Pa todi za priprav-ljenje mehkih piječ jc dobro epreviti tsk sok. Bedni kis de solati okusen vooj in slaet. Ingverjevo žolioo (ginger Jelly) nerediš s kuhsnjem zelene ingverjeve korenine skupno s jabolčnim sokom in sladkorjem. Kuheno preeedi v steklenice. A ko kupiš osledkorjeni ingver, ga eeeekljej pred kuhenjem v drobne koeee. Metina šoliea. Skuhaš jo. eko k I vrelemu ooko zelenega grosdje eli Pippinovib jabolk prideš sesek-; Ijane IMe mefe. K aokom ee mora seveda kubeli tudi sladkor. Mete ne pridaj preveč, ker dru gače bi bil prehod duh Ke )c to videlif Počakajte malo," mu pra-i vi Francez in se začne na vse grlo dreti i "Vive Louis Philippel Vi ve la Cbartct" in množica so jc drls s njim vred. In res »e vrata na balkonu odpro In kralj od-sdravlja navdušenemu narodu. — Anglež je bil zadovoljen in jc menil: "Krasno l Toda rekli sp ml« da ga je mogoče videti tudi s tro-bojnico v roki." Frsneoz mu odgovori« "Prav lahko, toda za t« mi morate plačati pet frankov." 'Jako rad," pravi Anglež in mu jih da. Sosed spravi denar in ca čne navdušeno peti pesem o fran coakl trobojnici, ž njim vred jo poje tudi ljudstvo i ako do^go. Oo kler se ne pokaže na balkonu kralj in njegovi otroci s zastavami v ro kah. Ko se je osupli Anglež neko liko pomiril, mu šepne prijetni Francoz na uhoi "(la hočete tu di ališati, ko bo pelt To je seveda že malo težje in stane deset fran kov." Anglež mu jih da in Francoz in vss njegova okolica začne ko besna tuliti: "Vlvc 1« rol 1 La Marseillaisel" Kralj, ki se je hotel že vrniti, poatoji in začne s množico peti. Ko jo gitijeiiemu Angležu prijazni Franoos Še orne-zašl: "Vem, da bl ga radi videli tudi plesati I" si je ta mlslU, da je že dovolj videl in jo je od kuril daljo. ustnioTueIdniatva. Za kratek čas. V Londonu je isšla sbirka tis ksrsklk škretov "The printers De vil," v keteri so zbrani najbolj komični primeri is zgodovine tis-karekega škrate. Pisatelj ji je po stavil sa geslo tiskereko napako, ki se nahaja v angleški isdeji bi blije 1. 1702. in se glesit "Prlnt-ers" namesto "Princes", kar po menit "Tiakerjl (nemesto "kne-si") me brez vzroke pregenjsjo." e Znanega violinista Kociane je nekoč povabil bogataš na večerjo. Ker je bilo povebljenih ob tej pri liki seveda tudi mnogo odiišnlk goetov, je bogataš omenil Koeia-ou dobrohotno: "Bodite teko prijazni, vsemite še gosli seboj I" On pa mu je odgovoril oprsviču-joče: "Oproetitc, moje goeli M večerjajo nikdar drugod kekor dome." e Med julijsko revolucije IMO (kekor poroča Deuhen) pride v Pariz boge I Anglež in krvoe ne-rsvaoat v Pelais Ko; si. da bl videl L jede vita Filipe. Zato vpra-še Preaeosai "AH ee jc kralj še pokesalt" "Sevede. prevker je odšel v svoje sobe. Vi M ga radi mnoMPOzofi! Znamenja (July 1-1924) pomni, da vam naročnina poteč* na U dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista na ustavimo. Ako lista na projmote, jo mogočo vstav Ijan, kar ni bil piaČan. Ako J* val list plačan in s« projmote, Ja mosoča ustav Ijan, vslod napnčnag» naslova, pilite nam dopisnico in navadite stari in novi naslov. Nali zastopniki so vsi dru-štvoni tajniki in drusi zastopniki. pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina aa colo Uto jo $6.00 in xa pol leta po $2.50. CUni S. N. P. J. pW*J<> pol lata $1.»0 in xa colo lato $3J0. Za mas to Chicago in Ci-caro aa lato $6.50, pol lota $3^6, aa člana $6.30. Za Evropo steno sa pol lata $4.00, sa vsa late pa $6,00» Tadnik stana aa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 60a aa poštnino. Naročnino lahko tudi sami poli jote na naslovi UPRAVNISTVO "PROSVETA* 2667 So. Latmdala Ava., ch1cago, ILL. Citate 1J — Vašega dopisa na moremo drugače priobčiti kukor z Vašim podpisom. Brc* Vnšega podpisa priobčimo lahko aanio tisto, kar ac ne tiče rojakov in Jo s|>lpšno. — Pozdrav l NAZNANILO Tire Hill, Pa. — Društvo "/.a-ved ni fttsjerc", št. 289 vabi na islet ali piknik dne U. avgusta v«e Jugoslovane Is Jiližnjih naselbin in okolice, poeeBito pa Mšiistva tegs društva. Udeležite se polno-številno teleta na prijaznem prostora g. L. Kosovi fsrmi, kjer je mnogo košatega drevja. Za la^ne in žejne bo preskrbljeno. Na svidenjem v senci košatega drevja, rijudno vabi odbor. — Martin Kraaovets, tajnik. KAD BI IZVEDEL za Anton Koletiea, kateri se na-haja nekje v državi l'eiinaylveill-jl. ftelltn, da ae ni takoj prijavi. Poročati tnn Imam nekaj zelo važ-nega. Rojake prosim, da ga opo. zorijo na ta oglss. John Jenko, P. O. Doz 35, Orient, III. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. Imeme v selogt slad. hmelj, slacker In vse drug« polrabšlh»«. Poskusile In ae pregrT*«JU. de le doma pri nee, kuhani vedno le nejboljll la nejee-nejši. GroeeHJam, «ladilčerjem In v prodajalne šeleanine dem« primeren papua* prt večjih neroltllk. Pišite po informedjo aat FRANK OGLAR. 8401 So parlor Avoaao, Clovolaad, a Zsstss) nedušljivlm is Mrzlični« bolnikom. Br.ieloiao eo.k-loi. «aolado kalore lokko vaak aaorakl Woa **ok •Uoo.il, afaka U— ali dolo. Ml IflMfo. mtrném m hooir^Sr..!« 4oaá lo M»«.« 4. »• aaaSoMl. »»<• ir.Sk. SrM ra.Hk. .So U "U* UU».. f,-•lor.la #11 U oo*a. «o M r-.ooo# km S... pioSÚ pwaoa oa«f »o»MS. r i. .. nil*. 4.u as. im-h. ••M MoSoo. mi*k** aoéo m**» I» MNMHPMfb . .. So , iiíSm Mko* jr-lMi ool«. sii .e .O.IOI. M M •• s. .Mk .»•« »eiSa-aa».. H.«w(lroaa Stow U4 , U «o ••• Uo« M.WII «MboaNM M ¿TooL m*féé b '"MM i • m U«4o asoojo. o.tlooM v lo S»o- "Vi iiiaU'ri fM^iM t» o#**a«oa. 4» M trn mam m«I|m. aeedofi si^mm» *»•#««• Umtt M«I .1 .i.*.».«l pmiimimm. f REE TRIAL COUPON sera*tä^v^m"? a»o4 lias utoi W r*a* ***** »•' Ivan Vuk: BESEDA. i Iraoaka pravljica.) r Modri Zoroastra se jc vzdignil, da prepotuje Iran. Z njim je •la spremljevalka njegova, Bese da, da mu krajša (• aa in modru jo z njim. Dolgo ata hodila, zakaj avcti Iran je bil velik na vzhod in na zahod. Cvetje in rožni grmi ao ju pozdravljali na celi njuni poti. Ptice ao letale nad njima in z njima in Želele modremu Zoro-aatri in apremljevalki njegovi, Besedi, da bi našla mnogo hladnih senc pod jagnjedi, mnogo hladnih virov pod karaagači i črno drevo—brest) in povelane veje zlatorumenega kot med sladkega orjaka. (Marelice.) Zakaj Oag nekaj žaaa, ko sta hodila, tako molče, je vprašala Boacda modrega Zoroaatro: M Vse v Iranu te pozdravlja, Hamo človek te je le pogledal." Modri Zoroastra se je naameh-nil. videla, kako se je metala riba, potegnjena iz vode T" Videla." * "Si slišala, kako je vpila na pomoč t'' "Niaem." Slišal je Zoroastra začudeno not ko v odgovoru Beseda in ac nasmehnil. "Mar tisto metanje ribe ni klic na pomoč! ... Ali treba vedno, da ušesa ališijo z vol* T ... Mar ni dovolj, da vidijo oči!" Beseda je rekla: "Hočeš reči, modri Zoroastra, da je trati pogled, a katerim te je pogledal človek, pozdrav! . . . Kes je, riba nima govora in ne vladal je tisti čaa ravno meeec acad (julij) |n solnce ja poljub- ^^de/zaTo ^moViva^ Ijalo v strastni ljubezni ljubico ^---- k MnvmkV, ijir (zemlja). Modri Zoroastra je aprejemal goatoijublja aenee jagnadov in karaagačev, krepčal aa s hladnimi viri in sladkim urjakom in Hoaeda se je zahvaljevala za krapčila. Živali in zveri ao ae ga epoitljivo izogibale in mu s svojimi glasovi izkszovsle ' svoje spoštovanje in veselje, da vidijo modrijana svetega rana. Zgodila pa ae je, ko je akriv-nostna Tjun (Koč) razgrnila nad Iranom avoj plašč in aa ja pripeljal na nebo veliki Aij (Meeec, luna) v vae j svoji pravljični mogočnosti in posrebril vea Iran, da ja modri Zoroaatra krenil k reki. Tam ja atal človek In lovil ribo. Ozrl ae je, ko je zagledal modre-ga Zoroaatro. ■ Videl ja Zoroaatra pogled člo-veka in videl ribo, kako ae je, vlovljena, metala molča in brez krika. Nato aa ja obrnil in od-Šel in Beseda, njegova spremljevalka mu ja aledda. na pomoč. A človek! Obrnil se je modri Zoroastra k Besedi in ji rekel: "A človek!... Da bi on poznal besedo, bi govoril. Da bi imel govor, bi pozdravil." Beseda je molčala. Njena misli so ae mudile pri človeku. Žal ji ga je poatalo, da tako mlad in močan ne pozna beaede. "Kako more šiveti človek brez Besede," je vzdihnila. Zoroaatra je poznal ta vzdih. Videl je, da jo vzbudil pogled na človeka v Beaedi Čustvo, ki žene vsako ženako na žrtvenik. Zato ni odgovoril na njeno vprašanje. Ali v Beaedi je že prevladalo tisto čustvo žrtvovanja. Rekla je Zoroaatri: "Modrijan Irana, dovoli mi, da grem k človeku in mu dam Govor/' Modri Zoroaatra je samo naklonil glavo. "Svobodna ai, Beaeda, zato ne išči mojega dovoljenja. Idi. Ni- česar ni, da bi te moglo zadržeti, ako jc taka tvoja volja. Samo glej, da ne pozabiš, da je avobo-da velika reč in da ae ji jo zato prav lahko izneveriti. Pojm je ona, ki ac pojavlja, kakor ai pojm ti, Beseda, in tiati, ki te rasume, je mogočen, kakor kralj. Nikdo pa, ki zlorablja U pojm, aa oata-ne brez kazni. Olej torej, da ne padeš, ker ko padeš, poataneš meso. In takrat bo tvoja svoboda kakor je avoboda urjaka. fcaste, ae širi, a ne more z meata. Umira, ae rodi nanovo, aa množi a nad človeka ae ne dvigne.*' Tako je govoril modri Zoroaatra. • f o .o o Ko ae ja Beaeda pribliiala človeku, ni več lovil rib, nego je ležal v aenci karaagača. Zakaj gospodoval ja Kljunj. (Dan.) Ustavila sa je pred njim in ga gledala. Prijetno ji je bilo, ko ga jc mogla gledati, ne da bi jo on videl Zakaj, bila je oblečena r nevidno obleko, pojma. "Olej," je djala sama pri se bi Beseds. "Tak je, kakor Zoroastra. aamo da ja mlajši ineilnej ši. Črni ao njegovi kodri, Zoroaatra pa ie sive.' Lica pjegdva ao sveža, kakor granatna jabolka, Zoroaatro va pa ao poauiene jagode kišmiša. (Posušeno grosdjet-rozine.) Res je, da ja Zoroastra modrejši. Hočem pa, da Aančim te modrosti tudi Človeka. Zoro astra me apoštuje in nikoli ml ni bil ovira v moji avobodi. Čutim pa, do bo ljubezen človeka slajša od spoštovanja modrijana in nji ne more biti verig svobodi." Ko je tsko govorila sama s seboj, se ja obrnil človek s licem k nji. Ni jc videl, a čutil jo ja, ker ga je občudovala. "Tako aam jc in brez družbe," je rekla Beaeda in sožalje ja bilo v njenem glaau. Človek pa je vzdihnil. JOSIP STRITAR: SODNIKOVI. (Dalja.) Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, ae ja lelja izpolnila: na peaek je bilo zidano novo valikanako poslopje, zgrudilo sa je torej, prodno ja bilo še prav dodelano. Zaatonj ao bila vsa priprava sa slovesno otvoritev in ss Sikrbnlkove lanltovanje. Kupec grsds nI Ml gro* ali bsron, kake* fe je govorila) kupila ga je bila aeka delniška dmšba. To ima je bilo jeziku pro-stega ljudstva preokorno, kmečki glavi nedoum-no, zato ao al ali ljudje sami izmislili na njeno mesto dragega laetnika, ali se jim je pa tako reklo — otrok ne mora biti brez imena. Vso početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je ^enar posipal kakor peaek — a tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj šelezne rude ao bili res našli, sli pri natančni poskušnji ae je pokazalo, da ima, kakor je Seljan is prej prorokovsl, premalo Šeleza v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani i vrhom dovolj, s čssom ga je aamo še kapalo, tako da še uradniki nuo dobivali polne plačat slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se je delalo aamo Še na up in na meniee. Sodniku je ie več čsks prej svitslo v glavi, da ni vse, kakor bi imelo biti. Se je bilo morebiti ca* odstopiti z malim dobičkom, morebiti oelo z mslo izgubo; ali človek v njegovem utanju nima treznega raiuma. Strast gs je bila omamila, igral je na vse ali pa niči bogantvo ali pa boraška pa-lieat Zdaj je bilo prepozno; naprej ue vem, na-raj n« smeml Preveč je bil zapleten, geniti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval, dokler Je mogel, da»i ni i« več časa sam denarja dobiva); zdaj je bil s tvojimi močmi pri kraju. Zakaj nI storil kakor Koren T Ta je bil psmetnejii, ra časa se je bil umeknil, pred uimo je bil spravil pod ktreho avoj. kakor te je govorilo, obili pridelek. Hodniku ni bilo rešitve! Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vae živo In veselo, kjer se je vse gibalo in krHslo kakor na mravljišču v tolneu, tam je bilo xdaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi. kjrr rattaja kuga. Kar je bilo še netalo ljudi, houhe vejico, aato je pa tudi vsa polno sadja. Na dvorišče pred hlev lshko pelješ vsako meatao gospo, še krila jI ne bo treba privzdigniti t po pratik na bo stopala na vihala noau, ako ni že od sile presit na. Celo v hlev aam smeš stopiti s nje; glej t d veje re jenih, tnažnih krav. dva telka in dva prazna prostora sa konje ali za vole, ki ao zdaj pač a doma. Vse kaže, da ja tu, če ne bogaatvr| Njeno glavo krasi pisau lo klobuk. Emancipacija! žene ae je pričela z vilj raki. Carigrad ima dai prvo turško doktorico, Hanon, in govori se, di žena kmalu imela dostoi parlament, kjer bo lahki jala delovanje v prid tur»| roda in sebe. Menih, ki napoveduj svata. — Pred dnevi ko niji aretirali meniha, ki jj aeh hodeč, napovedovali sveta. Pridigoval je, da iu či zveze z nadzemskimi kateri so mu zaupali, da met dotaknil s svojim re| lje in uničil vsa živa bitja, ima v repu polno strujtoi nov. To da se bo zgodilo.] se ljudje po vojni pohujial zapisali satanu. Pozival jej naj zapuste delo in naj gr< lit, da jih najde konec »vi sanev Veliko število kiactoi verjelo. — Prodali so sv» tje in sledili menihu. Ko sti izvedele za meniha in nauke, so poslale biriče, vjamejo in zapro. Ker je varno aretirati ga vpričo so ga dolgo zasledovali iu no aretirali na samem. Nc vedati, ne kdo, ne kaj je, kod prihaja, le venomer ti je božji odposlance. Preiski dognala, ali je slepar ali noj Zavod sa kače. — V h] se nahaja čuden zavod, naslov "Institut Buteutainl tem zavodu se hranijo in n jo v velikem številu liajnev Že strupene kače. V zavoc vzemajo tem kačam »trup močjo posebnega steklenep rata. Strup nato v raznih polagoma vbrizgavajo