OSVOBODILNA FRONTA NA UUBUANSKIH USTANOVAH
Poštarji - pomemben člen odpora
V aradlšču LJublJan« /• bll aedež pošta. Med NOB ao ualužbencl te uatanova odlgrall Izredno pomembno vlogo. Okupmtor ae \e zavedal pomena ta uatanove, aafje Imela Halljanaka vojaka v kletl pošte LJublJana 1, prt danainjl Naml, avojo telefonako centralo. Na taj poštlja po Izjavl Janka Kavčlča kljub močnl zaatraža-noatl uapešno delovala obveščavalna alužba OF, klje a praatrezanjem ovadb In obvoatll okupatorju rešlla mnogo domoljubov pred atraljanjl In Intemacljaml ter nudlla varnoatnoobveščavalnl alužbl OF dragocena podatke.
Na kolodvorski pošti 2 so aktivisti OF opravljali kurir-ske posle in prevoze materiala z ambulantnimi vagoni. Ta dejavnost je uspešno poteka-la, čeprav je vsako pošiljko spremljal fašist. Material za partizane so prevažali tudi s poštnimi avtomobili.
Najznačilnejše pa so bile akcije sabotaž na telefonskih linijah, ki so jih opravljali strokovnjaki za telefonijo Fer-luga, Gliha, Dolinar in drugi. V začetku leta 1943 je narodna zaščita po nalogu Juleta Soča-na prevzela mitratiez zbrojev-ko z 800 naboji, ki naj bi služil za primer pouličnih bojev v mestu. Kljub temu, da so Ita-lijani  budno stražili  stavbo
pošte Ljubljana 1, so zaščitni-ki prepeljafi mitraljez z pošt-nim avtom in ga skrili na pod-strešju.
Vsa ta dejavnost ni bila nak-Ijučna in stihijska, pač pa skrbno organizirana. Vodil jo je matični odbor OF. Konec meseca avgusta 1941 je bil pr-vi sestanek v poštnem domu na bivši Tyrševi cesti, kjer so bili prisotni predstavniki vseh Ijubljanskih poštnih ustanov. Sestanek OF sta vo-dila Lasič in Golob.
Po tem -sestanku so začeli ustanavljati odbore OF na obeh poštah in telefonskih sekcijah, poštni direkcgi, de-lavnicah in avtogaražah. Prvi
sekretar matičnega odbora OF je bil Nejče Šturm, blagaj-ničarka odbora OF je bila Li-dija Pečenko.ki je oddajala denar preko Senka Rog^ju v Hrvatsko štedionico: inten-dant Slamič je oddajal zbrani material vrataiju srediye teh-nične šole na Aškerčevi cesti, komandant narodne zaščite Senk, je imel »povezavo navz-gor« z Juletom Sočanom, ob-veščevalec poštnih ustanov Kavčič pa je dajal podatke ob-veščevalcu rajona Center.
Po italijanski kapitulaciji je 12 aktivistov OF odšlo v parti-zane. Ob tem naj poudarim, da je v letih vojne padlo v bor-bi z okupatorjem in domačimi izdajalci ali pa bilo pobitih v koncentracijskih taboriščih in zaporih 45 poštarjev. V tem obdobju je delo za OF postalo težavnejše. Na ustanovi se je povečal pritisk bele garde na čelu z direktoijem pošte dr. Janžekovičem in upravnikom pošte Ljubljana 1 Božičem. S prihodom nekaterih aktivi-stov OF iz internacije se je de-javnost nekoliko okrepila in so vse do osvoboditve zbirali denarna in materialna sred-stva za OF.
Lojz Tršan