Št. 103. V Ljubljani, torek dne 14. junija 1910. Leto I. t Posamezne Številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvn mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K18'—, polletno K 9^—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—. Pismo iz SrbUe. Turški prestolonaslednik v Belgradu. — Priprave za svečanost pevskega d ruštva »Stankovič." (Izvirno poročilo »Jutru .) Bel gra d, 12. junija. Pretekli četrtek je dopotoval v Belgrad turški prestolonaslednik Jusuf Izedin, v spremstvu ministra zunanjih del Rifat-paše in je ostal tukaj, kot gost kralja Petra, dva dni. Sprejem na železniški postaji je bil posebno sijajen in prisrčen, kakor je bil sijajno in prisrčno sprejet nedavno tudi srbski kralj v Carigradu. Oficijelno se razglaša, da je ta poset čisto privatnega značaja, ali temu ni in ne more biti tako, nego ima on močno politično ozadje, kar se vidi že iz tega, da prestolonaslednika spremlja minister zunanjih del, kar se dogaja samo takrat, kadar taki poseti ne nosijo na sebi izrazit pečat zasebnosti. Odnošaji med Srbijo in Turško so postali v poslednjem času zelo dobri, kar je popolnoma naravno in samo ob sebi umevno, ker obe državi vežejo mnogi skupni interesi. Dobri odnošaji med Srbijo in Turško bi bili tudi v prejšnjih časih v interesu obeh sosednjih držav, ali razmere na Turškem so bile pred proglasitvijo ustave take, da se niti pomišljati ni moglo na kako skupno nastopanje Srbije in Turške y kateremsi-bodi vprašanju. Preveč so trpeli pod starim režimom Srbi na Turškem, da bi slobodna Srbija mogla živeti v prijateljskih odno- šajih s službeno Turško in za to so bili ti odnošaji vedno samo »korektni," kar pomeni — prestavljeno iz jezika diplomatov — samo to, da ni nobene direktne vojne nevarnosti med obema sosednjima državama. Danes ti odnošaji niso več »korektni" — oni so prisrčni, kar nam dokazuje več novejših dogodkov, med njimi tudi poset turškega prestolonaslednika v Belgradu. Pri tej priliki je bila na vojnem vež-bališču na hribu Banjici tudi velika vojna revija, pri kateri je bil ne samo kralj s svojim gostom in z vsemi tujimi diploma-tičnimi zastopniki, nego tudi nepregledna množica ljudstva, ki je hotela videti večjo skupino srbske vojske. In defiliranje nepreglednih vojnih krdel je izpadlo tako, da je bila vojska — posebno artilerija — pozdravljena z nepopisnim navdušenjem. Vsi vojni atašeji tujih diplomatičnih zastopstev so čestitali generalu Živkoviču, poveljniku trup in vojnemu ministru na izbornem držanju vojske. Jusuf Izedin je čestital kralju i.i vojnemu ministru. Rifat-paša je, izjavil, da je napravil sprejem v Belgradu na prestolonaslednika Jusuf Izedina posebno prijeten vtis: po-sepno laskavo se je izrazil o srbski vojski Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. sploh, posebej pa o artileriji, ki je ni mogel prehvaliti. * * * Čez nekoliko dni bomo imeli tukaj novo svečanost: pevsko društvo »Stankovič" razvije svojo zastavo. K tej proslavi so pozvana vsa srbska in slovanska pevska društva, od katerih mnoga tudi pridejo. S posebnimi simpatijami bodo sprejeti bratje iz Slovenije, ki jih vse nestrpno pričakuje, ker uživajo Slovenci pri nas posebne simpatije. Sp—or. Iz slovenskih krajev. Novo mesto. Glede dopisa v 99. številki »Jutra" smo dobili sledeče pojasnilo, ki ga rade volje priobčujemo: Prejel sem za vožnjo gospodov igralcev iz Novega mesta v Metliko in nazaj, računši s tem tudi veliko prtljage, ki so jo dotičniki vzeli seboj znesek 60 KI — Ali teh 60 K mi je g. Nučič že kar vnaprej radovoljno ponudil. Pri tej vožnji sem zamudil, ker sem moral gg. igralce v Metliki čakati, — skoro 3 dni. Vozil sem 13 oseb, in gotovo ni preveč, ako pride na osebo približno 4 K 62 vin. za vožnjo tja in nazaj in če se upošteva tudi prtljago, katero sem zvozil iz novomeškega kolodvora v Narodno čitalnico, — kar je tudi v teh 60 K za-popadeno. — Franc Kondrič (vulgo Čampa), posestnik in izvošček v Novem mestu. Cestni odbor spi spanje pravičnega, ko se pa zbudi iz spanja, se je bati da ustreli kozla. Tako lahko v bližnji prihod-njosti ustrele z enim strelom več kozlov. Stvar je namreč taka: Za regulacijo ceste proti Ločni so napravili že pred 9 leti načrt, a do danes še niso ničesar storili. Pri vsakem nalivu drvi voda od ceste pod drevoredom na Ločensko cesto, kakor je široka, v klancu pobere in odnese vse, kot bi si izbrala tukaj Krka svojo novo strugo. Ko je torej že skrajni čas izvršiti regulacijo, se pa domislijo brihtne glave, — da jo prestavijo, oziroma speljejo od pokopališča mimo Ferliča. Ali naj ta načrt zadevo samo še zavleče, ali so tu zraven pristranski sebični nameni, ni lahko uganiti. Kam pač gospodje gledajo, da ne sprevidijo, kako neumestno bi bilo to dejanje. Za razširjavo ceste po starem načrtu bi prostor ne veljal skoraj nič, dočim bi veljal svet za cesto po novem načrtu zelo veliko, ker se nahajajo tam najlepši stavbeni prostori, na katerih se ima mesto edino in najlepšo priliko širiti. Tu se bo prav blizu zidala nova gimnazija (stara je pač že preje pripravna za kak bakteriologični zavod, kot za šolo.) Mimo gimnazije naj potem gonijo ob semnjih živino, kriče mešetarji in ropotajo vozovi ; h temu naj se jih naravnost prisili s tem, da sedanjo Ločensko cesto za promet zapro. Stroški za cesto po novem načrtu bi dalje znašali za vzdržavanje v dobrem desetletju gotovo do 20.000 K; s takim gospodarstvom se pravi občinsko blagajno tirati v bankerot. Radovljica. c Česar drugod ni, to je seveda v Radovljici. Tako namreč nima tukajšnja okr. sodnija nikakega napisa na hiši; istotako seveda tudi davčni urad. Tudi naš okr. zdravnik I. bi bilo dobro če bi imel kak napis na svojem stanovanju, saj to je vendar tudi v njegovem interesu, ne samo ugodnost za tujce. Skrajni čas je tudi, da bi dobilo mesto stražnika, ki bi bil vreden tega imena, ne pa kakoršen je sedaj, ki še sablje videl ni. Gospodje, to je tudi v interesu za promet tujcev. Od več strani se čujejo tudi pritožbe radi nekulantnega postopanja. Ako tega ne bo konec, poročamo obširneje! Tik-tak. Slovanski Jug. Hrvatska. (Izvirni dopis „Jutru.“) Zagreb, 13. junija. Hrvatsko-srbska koalicija se nahaja v zelo težkem položaju. Radi pakta z banom Tomašičem in ostanki nekdanje Khuenove »narodne" (vulgo madjarske) stranke je morala voliti v skupni ogrsko-hrvatski državni zbor tudi nekoliko bivših madžaronov. Koalicija bo primorana najbrže še v najkrajšem času stopiti v opozicijo napram skupni vladi in od bana zahtevani in izvoljeni delegati gotovo ne bodo z njo solidarni, Kaj naj potem stori naša delegacija v Budimpešti, da se pred vsem svetom ne pokaže naša politična mizerija? Domača politika koalicije provzroča mnogo vznemirjenja in različni, tudi napredni listi precej pesimistično komentu-jejo delovanje koalicije. Posebno »Obzor" nastopa ostro proti politiki koalicije, češ, da je premalo izrabila pakt z vlado in da ni dosti skrbela, da se izpelje že pred dvema letoma sankcijonirani zakon o neodvisnosti sodnikov. Ravno tako se premalo briga za sanacijo najflagrantnejših kršitev nagodbe. Koaliciji manjka torej samo še izguba zadnje popularitete, tako končuje »Obzor", pa bo v vsem podobna »stari" »narodni" stranki. Ta kritika je gotovo preostra, ker hrvatsko-srbska koalicija mora vendar računati z danimi razmerami, ki niso posebno ugodne za preveč radikalno politiko. Najprej je treba sanirati neznosne odnošaje, ki so zavladali na Hrvatskem za časa Rauchove strahovlade in za to je potrebno, da koalicija ostane s Tomašičem vsaj toliko časa še v prijateljstvu, dokler se on drži sklenjenega pakta in dokler vlada------------ pošteno. Jutri ima izvševalni odbor koalicije sejo, na kateri se bo odločevalo o nastopanju delegatov hrvatskega sabora v skupnem ogrsko-hrvatskem državnem zboru. ____________ —č. Splošni pregled. Po volitvah v ogrski parlament. Končana je volilna komedija v Ma-gyaroszagu in ironija usode je hotela, da dobi viteški narod svojega komediografa v osebi angleškega pisatelja R. W. Seton-Watsona (Scotus Viator). Ta je sedaj svetovna priča, kako so se delale volitve v volilnih okrajih, kjer stanujejo narodnosti. V »Neue Freie Presse" je M. Watson opisal znano volitev v slovaškem kraju Szakolczi, kjer vojaštvo kratkomalo ni niti pustilo Slovakov na volišče. Seveda je znal grof Khuen-Hedervary vse volitve demonstrirati kot izraz narodove volje in zmago državo ohranjujočih 1867.ih idej. Kaj pomaga hrup v dunajskem parlamentu in protest proti zlorabi vojaštva, ko je pa sam kralj z veseljem vzel izid volitev na znanje. Naj mali le ropočejo...! Ma-gjarski radikalci barve ‘1848. so seveda v strašni manjšini in celo Kossuthova popularnost ni bila kos vladni moči. Njegova stranka, ki je rešila okrog 50 mandatov se sedaj zelo trudi privabiti k sebi vse brez-strankarske oseminštiridesetovce, katerih je sedaj 12 v zbornici, da bi tako združena kot najmočnejša stranka v minoriteti dobila mesto podpredsednika v zbornici. Justhovci, ki so rešili komaj 40 mandatov se pa že resno pripravljajo na skrajno opozicijo. Najprej hočejo takoj po konstitu-tivnih formalnostih presenetiti vlado s predlogom, da v določenem roku predloži predlogo za volilno reformo. V zahvalo za to bi Justhova stranka ne stavila vladi nobenih ovir pri reševanju vladnih in državnih potreb: v nasprotnem slučaju pa bi seveda poskušala zavirati ali onemogočiti vsak drug predlog. Vladna »narodna delavska stranka", ki šteje skoro 250 mož si tudi že dela živahno načrte za bližnje zasedanje, ki se prične črez dva tedna in ga otvori v znak zadovoljstva sam kralj. Dnevne vesti. Sokolstvo v Ljubljani in ljubljanski okolici vrlo lepo napreduje. To je dobro znamenje, da si je ono že vzgojilo požrtvovalnih in navdušenih članov, kateri s trdim in težkim pa nesebičnim delom čedalje bolj uveljavljajo sokolsko misel. Zdrav temelj, na katerem sloni Slovensko Sokolstvo in pa vsestranska požrtvovalnost bratov So- LISTEK. MICHEL ZŽVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [6] »Ali spoznate ta demant, Svetlost?" Borgia je zmajal z glavo. »Moj talisman je," je povzel vitez, „i» trdo sem se moral premagovati, da ga nisem prodal ... niti za to ceno, da bi vam mogel s spodobno zunanjostjo pred oči. -. . Zgodovina tega demanta pa je tale: Nekega večera, bilo je pred štirimi leti, sem prišel v Chinon ...“ »Chinon!“ je vzkliknil Borgia. »Da, svetlost... in sem dospel kakor nalašč na večer tistega dneva, ko se je vršil vaš vhod, o katerem še danes govore na Francoskem ... Ljudje niso in bržčas tudi ne bodo nikoli več V1deb tako sijajnega prizora ... Mule vašega spremstva so bile podkovane s srebrom, konji pa so imeli podkve pribite z zlatimi žeblji... in ti žeblji so se jedva držali v kopitu, tako da so mule in konji sejali zlato in srebro koderkoli ste hodili, in je narod trumoma drl pobirat te drobtinice od vašega bogastva . ..“ „Da,“ je menil Borgia sanjavo, »spominjam se vsega tega." »Zvečer pa, okrog polnoči, ste storili veliko neprevidnost ... Morda vam je kdo napovedal sestanek ... toda ni mi znano, kaj je bil ta nekdo, moški ali ženska . .. Stvar je ta, da ste odšli iz gradu ... sami, brez 'Spremstva!... in se, ko ste prekoračili prag mestnih vrat, napravili proti nekoliko oddaljenemu poslopju, ki je bilo videti bogatega lica. Takrat pa ...“ »Takrat pa me napade troje ali četvero lopovov, ki jim je bilo gotovo do mojih dragocenosti ..." »Tako je, Svetlost... Ali se spominjate, kako je bilo dalje?" »Za Boga! Kako bi mogel pozabiti?... Saj bi bil moral kmalu že podleči; a pojavil se je neznanec, ki je obračal svoj meč tako dobro, da je zapodil tolovaje v beg...“ »Ob tisti priliki, Svetlost, ste mi darovali ta krasni demant..." »Bili ste vi? ...“ »In ste mi dejali, da vas z njim opomnim nase, kjerkoli vas najdem, ako bom potreboval vaše pomoči in pokroviteljstva ..." »Mladi mož! Dajte mi roko ... Moja pomoč in moje pokroviteljstvo sta vam gotova... Od te ure ste v moji službi, in gorje tistemu, kdor bi se vam drznil želeti zlo!" Pogled, ki ga je spustil naokoli, je potrdil te besede. Vse spremstvo, do Astorre, čigar roka je bila zdaj že obvezana, in do Garconija, se je priklonila pred mladim Francozom, ki si je bil tako nepričakovano pridobil naklonjenost Cezarja Borgia. »Na pot, gospodje!" je ukazal Cezar. »Vrnemo se v Rim. Kar pa se tiče vas, mladi mož, vas pričakujem nocoj opolnoči... Opolnoči," je dodal s čudnim smehljajem, »to je moja ura!" »A kje vas najdem,Svetlost?" »V palači moje sestre Lukrecije ... V Palači Smeha ... Vsak človek v Rimu jo vam pokaže." »V Palači Smeha!... Opolnoči . . . Velja!" Vitez Ragastens se je priklonil. Ko se je vzravnal, je videl družbo gospode, kako se je izgubljala v oblaku prahu. Toda naj se je oddaljevala še tako hitro, vendar je vitez zapazil dvoje pogledov smrtnega sovraštva, ki sta ga zadela od strani: enega mu je poslal baron Astorra, drugega — dom Garconio. Ragastens je zmignil z ramami. Z največjo mirnoduš-nostjo je končal svoj obed, plačal račun in zopet zajahal konja. III. Palača Smeha. Ura je utegnila biti štiri popoldne, ko je vitez de Ragastens jezdil v Večno mesto. Ostanek poti je bil opravil v zmernem koraku, da se mu izpočije vrli Kapitan, ki ga je ljubil kakor dobrega in zvestega tovariša in zato, da bi se laglje mogel vdajati svojemu razmišljanju. Sin pariškega tlaka, je živel vitez de Ragastens dotistih- dob bolj na slepo srečo. Poznal ni niti očeta, niti matere. In res, mati je bila umrla, ko mu je dala življenje. Oče pa, ubog gaskonjski plemenitaš, ki je prišel v Pariz z namenom, da poizkusi obogateti, je postal žrtev pomanjkanja, dočim je mladi vitez sesal še prsa svoje dojilje. Ta dojilja, ki je trgovala z obleko pod pristreškom na vogalu ulice Saint-Antoine, skoraj tik nasproti velikih vrat Bastilje — ta dojilja torej se je zavzela za ubogega sirotka. Nazadnje se je zaljubila vanj do oboževanja ter si vtepla v glavo, da si ga vzgoji za vrednega naslednika v trgovini z oblekami in staro šaro. Zgodilo pa se je, da je ovdovela;in zdaj si je vzela ljubimca v nadomestilo za častitega možaka, ki so ji ga bili zagrebli v zemljo. Malemu vitezu je bilo takrat sedem let. (Dalje.) kolov in prijateljev Sokolstva so nam porok, da bo sokolska misel prodrla v naš slovenski svet v vsej svoji sijajni obliki in da se bo duh sokolski vgnezdil v srce slehernega Slovenca. In tedaj bodemo upravičeno peli pesmico: Slovenski svet ti si krasan, kako nebo te je ljubilo, da te tako je — obdarilo . . . Komaj smo zaključili raznovrstna poročila za zlet župe Ljubljana 1, ki se je prav lepo završil v nedeljo dne 12. t. m. in se ga je vdeležilo nad 300 Sokolov, kateri spadajo v omenjeno župo, že se nam naznanja, da priredi v nedeljo dne 19. t. m. svoj I. župni zlet Ljubljanska sokolska župa, ki je bila ustanovljena komaj pred nekaj tedni. V to „Ljubljansko sokolsko župo" spadajo društva: Sokol v Domžalah, na Igu, žensko telovadno društvo v Ljubljani, Sokol v Šiški, na Viču z odsekom v Notranjih goricah, Sokol na Vrhniki ter prvo sokolsko društvo, ki je bilo ustanovljeno na Slovenskem in ki je takorekoč oče vsega Slovenskega Sokolstva to je Ljubljanski Sokol kot jedro te župe. V tej novi župi so skoro sama nova društva in Ljubljanski Sokol bo zastavil svoje moči, ki jih ima, da spravi ta društva v višino, primerno njih delokrogu. In tega dela se izkušeni Ljubljanski Sokol ne straši! Preteklo nedeljo smo torej videli v sprevodu impozantne zbore Sokolov župe Ljubljana I in prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. nas obiščejo zbori Sokolov pripadajočih Ljubljanski sokolski župi. Na zdarl Okolu Gruberjevega kanala. V petkovi številki »Jutra" je bil priobčen iz Hradeckega vasi dopis o mostu na Poljanski cesti in o cestah v obližju tega mostu. Od kompetentne strani, ki ji verujemo, da govorimo resnico, smo dobili povodom tega dopisa naslednje pojasnilo: Mestna občina ljubljanska ni oddala tvrdki Czezoviczka za 12.000 K samo podiranje poljanskega mostu, nego še naslednja dela: naprava dragega in dolgega kanala iz mestne klavnice do kanala na Mesarski cesti in nasipanje ceste na spodnjem koncu Hradeckega vasi — vse za 12.000 K. za katero ceno noben drug podjetnik ne bi prevzel vseh teh del, a tvrdka Czozoviczka jih je prevzela za to ceno samo za to, ker je vse to v neki zvezi s poglobljenjem Gruberjevega kanala in ker je od stroškov odbila toliko, kolikor bi jo bilo stalo za njo neprijetno odvajanje nesnage iz klavničnega kanala, ki je bil do sedaj izpeljan v Gruberjev kanal. Glede ceste od Poljanskega mostu do Stepanje vasi se pravi v pojasnilu, da cesta, ki se še-le uravnava, naravno, ne more biti v popolnoma dobrem stanju in je nekako prehodno stanje v takem slučaju neizogibno. Vsekakor pa je ta cesta tudi v tem prehodnem stanju taka, da se na njej vrši lahko brez vsake ovire vsakršen promet. Sicer pa je treba pripomniti, da ima mestna občina skrbeti samo za oni del ceste, kolikor ga je v mestnem ozemlju in te ceste je ondi jako malo; za večji del ceste je tukaj odgovoren okrajni cestni odbor in ne mestna občina ljubljanska. Kar se pa tiče očitanja, da so nove stavbe v obližju mostu zasute, se pripominja, da so te stavbe zidane na podlagi odobrenega regulačnega načrta in v predpisani nivelski višini in je ravno z vzdig-nenjem ceste posestnikom dotičnih hiš popolnoma vstreženo, ker so oni to tudi zahtevali. Stare hiše so prišle, naravno, malo nižje, ali to je moralo biti, ker so bile zidane predno je bil odobren regulačni načrt. — To pojasnilo priobčujemo drage volje, ker smo ga dobili — kot je to omenjeno v uvodu — od kompetentne in verodostojne strani. Kaj se odličnemu gostu lahko zgodi v „Unlonu“? Z ozirom na našo .ozadevno včerajšno notico dotični prizadeti gospod ugovarja, da se dogodek ni vršil tako, kakor se je nam sporočalo. Gospodu ni bilo prav, da se nismo preje pri njemu infor- Mali listek. Književnost, gledališče, umetnost. Nove knjige. (Ivan Cankar: Bela krizantema. — Vojeslav Mole : Ko so cvele rože. — Štefan Lapajne: Državni osnovni zakon.) Ko je pred leti napisal Cankar svojo »Hišo Marije Pomočnice" se je oglasil prvi recenzent, ki je potresel nekoliko steblo prej neomajane Cankarjeve slave in avtoritete! In Cankar se je razjezil prav pošteno ter napisal oni za njega in njegovo nadljnje delovanje značilni uvod v knjigi „Gospa Judit". Takrat je Cankar stopil v pozo, ki še danes stoji v nji! Preromal je vso ono dolgo pot od »Gospe Judit" preko „Krpa-nove kobile" do »Bele krizanteme".*) Vse to Cankarjevo dolgoletno delo pa ne pomenja nič drugega, nego veden boj z recenzenti, kritiki in enakimi »paraziti na polju slovenskega javnega življenja. In sedaj je zopet enkrat Cankar ob- *) Ivan Cankar: Bela krizantema, založil L. Schvventner v Ljubljani 1910 Broš. I SO, vezana 2 kroni. mirali. Na oboje izjavljamo: Mi smo vest priobčili, kakor smo jo sprejeli, če ne odgovarja resnici in komur je na tem, da se izve, kako se je dogodek v resnici vršil, smo do pojasnila rade volje pripravljeni. Za to smo tukaj, da se zmenimo. Namenoma pa nočemo nikomur krivice delati, tudi „Unionu“ ne. Da pa bi se mi morali pri vsaki notici popreje informirati pri vseh prizadetih, to je princip, ki je največkrat sploh nemogoč, ker uredništvo ni pisarna za poizvedovanje, njegova 1 naloga je, da bileži to, kar se mu od znanih oseb poroča in kar vsebuje možnost, da se je tako godilo, kakor se mu sporoča. Da bi pa posamezne osebe lovili okrog po gostilnah in jih izpraševali: Slišite, ali je to res, kar se o Vas poroča, tega se od uredništva ne more zatevati. Na tak način bi list sploh ne mogel delovati kot dnevnik, ampak k večjem kot letnik. Sicer pa nas je v tem slučaju naravnost presenetilo, kako imenitni napredni Slovenci uvažujejo geslo: Svoji k svojim! Brez zamere, kar mislimo to odkrito povemo in če je dotičnemu gospodu na tem, da se njegova zadeva stvarno pojasni, mi smo mu na razpolago! To obenem v pojasnilo tudi vsem tistim, ki mislijo, da se jim v „Jutru“ kaka krivica godi. Mi vedno radi slišimo obe »plati zvona". Denar le vse jim velja. Lep dokaz resničnosti tega zlatega stavka iz »Dolarske princese" nam privošči zopet naša sv. katoliška cerkev. Spominjamo se s kako kruto brezobzirnostjo nastopajo naši duhovniki ob smrti revežev in niti pokopati nečejo naj-pobožnejšega, reveža, če nihče ne plača pogreba. Sedaj je pa umrl v Savljah pri Ježici bogati Filip Schreyer in d^si je prestopil k protestantizmu in je živel še ločen od svoje žene, vendar ga pokopljejo z vsemi ceremonijami na katoliškem pokopališču in s katoliškimi obredi, seveda vse za drag denar. Nam sicer vse to ni mnogo mari, dasi se ljudje razburjajo, zapisati hočemo le ta slučaj kot donesek k karakterizaciji naše blage matere sv. cerkve. Salezijanci in njih cerkev. Na Rakovniku so pričeli zidati pred tremi leti Salezijanci svojo cerkvev z dvema stolpoma. Dogradili so oboje do polovice, zdaj pa jim je oblast nadaljno zgradbo zabranila, ker se stavba vsled ilovnatega fundamenta useda. Ali, v pritličju te cerkve je neka druga kapela (kripta), kamor zahajajo ljubljanske tercijalke posebno ob nedeljah kar v celih procesijah. Ali bi iz varnostnih ozirov ne bilo umestno še to zabraniti? Ljubljanski jezuiti bodo zidali tudi svojo cerkev v čast — sv. Jožetu. Načrte že imajo samo — denarja še ne, tako — pravijo. Jezuiti, pa denarja ne, kdo bi veroval ! Centralno društvo v Rimu, — rezidenca generala — ima v blagajnah milijone, a teh ne dajo iz rok, nego skubejo na Kranjskem nerazsodne ljudi, da dajo za nepotrebno cerkev, ki jih je v Ljubljani že itak preveč. Pa boste videli, da bodo jezu-viti dobili za cerkev ljubljanskih Tirolcev in Tirolk dovelj denarja! Tirolska ali španska dresura? Poroča se nam: V soboto dopoldne so se gojenke »Mladike" z izvoščki peljale v frančiškansko cerkev. Popoldne jih je učiteljica Westererca s katehetom Mlakarjem zopet peljala v cerkev. Ker se je tako zgodilo, mora to že biti tako. Kakor se vidi, je začel tudi naš napredni občinski svet, ki ima pri .tem zavodu svojo veliko besedo, po tej svojih »malih" pokoro delati. Tudi to je lepo! Le stariši teh gojenk bi radi vedeli, ali se v »Mladiki" uvede tirolska ali španska dresura. Nogometna tekma. Včeraj zvečer se je vršila football-tekma med dijaki obeh gimnazij. Tekma sicer ni nudila posebnih zanimivosti, vendar se je množica gledalcev podvojila. I. drž. gimnazija (stranka belo-rdečih) je zopet ohranila svoje že večkrat izvojevano prvenstvo. Razmerje golov je namreč znašalo v prvi polovici igre računal z recenzenti, napisal jim je celo knjigo in jo romantično naslovil: »Bela krizantema"; to njegovo delo je polemičnega značaja, rekel bi literarix> pismo; tu Cankar ponavlja vse ono, kar je že davno in mnogokrat povedal; a ko bi hoteli na kratko ekscerptirati »Belo krizantemo", in naznačiti Cankarjevo stališče, rekli bi ž njim: Jaz sem umetnik, edini umetnik — bela krizantema — v gumbnici propalega in razcapanega degeneriranca. In to je Cankar povedal že tolikrat, da vemo že zdavnaj vsi, kako velik umetnik je, ako bi tega tudi iz njegovih del ne mogli posneti. Je pač stvar okusa to; in ako ugaja Cankarju neprestano povdarjanje svojega lastnega jaz, je odgovoren on sebi. Lepa francoska anekdota o propalem aristokratu in beli krizantemi, je vodilen motiv te Cankarjeve polemične knjige, ki se v nji bori proti vsemu, kar slepo in brezmiselno ne prisega na zastavo njegovega umetniškega delovanja, ki ga opisuje v vseh glavnih momentih, marsikatero priznanje je prav čedno, a večina je sestavek odlomkov iz vseh dosedanjih Cankarjevih del. Ne vem pa kdo se poprej naveliča: 6 : 3, v drugi pa skupno 14 : 5. Torej je moštvo II. drž. gimnazije zaostalo za 9 golov. Odborova seja „Matice Slovenske" bo danes 14. junija ob pol 6. zvečer v društvenih prostorih. Ranzingerjeva smola. Sinoči okolu polu 8. uri se je zvrnil na Dunajski cesti voz, visoko naložen z raznim blagom. Zaboji so padli v blato, nekateri so se celo razbili in oni trgovci, ki dobivajo danes od Ranzingerja blago, naj dobro pogledajo, ako je vse v redu. Poročila se je včeraj hčerka znanega veletržca, gospoda občinskega svetnika Pre-doviča z nekim uradnikom »Jadranske banke* v Trstu. Rože na oknih. Zelo lepo so ozaljšana z rožami okna hotela Tratnik (Zlata kaplja) na Sv. Petra cesti. Naj tudi to služi za vzgled drugim, ki bi tudi lahko ozaljšali okna svojih hiš z lepim cvetjem. To dela jako lep vtis, medtem ko hiše brez cvetja na oknih izgledajo zelo žalostno. Triglavsko pogorje v nevarnosti. Klerikalci so v varstvo (!) Triglava poslali v boj zoper finančno prokuraturo, prof. Belarja in verski zaklad (!) v drž. zboru poslanca — Gostinčarja. To je čisto navadno slepenje ljudi in se vidi, koliko je klerikalcem resno mar za interese gorenjske naše posesti! Glavno poslopje državne obrtne šole na Mirju je že dograjeno do višine prvega nadstropja. Poslopje za delavnice (enonadstropno), pa je že pod streho. Kopalni stroj »bager" ki ga uporabljajo zdaj pri poglobljevanju Gruberjevega kanala je tvrdka Czozoviczka naročila naravnost iz Hamburga. Stroj nadomešča 200 delavcev na dan, t. j. izkoplje in napolni toliko materijala kot navedeno število delavcev. V ljubljanski okolici so kmetje pričeli kositi. Mrva je lepa, le sušiti jo je težko, ker nagaja ljudem nestanovitno vreme. V dolenjske Toplice je došlo do zadnjega tedna okolu 100 gostov. Nevihta in toča. Iz Zatične na Dolenjskem se nam poroča: Že teden dni vsaki dan grmi, v soboto popoldne pa se naenkrat zopet pripodi k nam nevihta. Treskalo in grmelo je, da se je tresla zemlja. Okoli Št. Vida pa je prasketala toča kar pol ure. V sredi kotline pa je bilo nebo jasno. Nezgode. Skup sta zadeli predvčeraj, popoldne v Komenskega ulici dve kolesa-rici. Padle ste obe raz koles ter se je ena pri padcu na roki le lahko poškodovala, drugi pa se je potrlo kolo. — Čevljarski pomočnik Jakob Urbanija se je pretekli teden zbodel z šilom v palec leve roke; nič hudega sluteč pa je delal dalje. Včeraj pa mu je roka nenadoma močno otekla. Ker je po zdravnikovi izjavi velika nevarnost, da se mu je zastrupila kri, je moral v bolnico. — V nedeljo popoldne je neki nepoznan voznik po Tržaški cesti z dvemi vpreženimi konji in z pokritim letnim vozom tako neprevidno vozil, da je 66 letnega užitkarja Martina Podržaja podrl na tla. Podržaj je pri padcu zadobil k sreči le lahko poškodbo na nogi. Voznik je vozil iz mesta proti Dobrovi. Tatvine. Soprogi sprevodnika Jerici Petruhar je bil v vrtu neke gostilne ukraden črn svilnat solnčnik vreden 8 K. — Davčnemu uradniku g. J. P. je neznan tat ukradel palico s srebrnim držajem, vredno 11 K. — Čevljarskemu mojstru Ivanu ŠtrutkoviČu je bil med postajo Ljubljana-Sava ob juž. žel. v železniškem vozu ukraden zavoj z novim čevljarskim orodjem v rednosti 16 K 70 v. Poskusen samomor v garnizijski ječi. Včeraj popoldne se je poskusil nek vojak v garnizijski ječi obesiti za rjuho. Ker pa je tako vklenjen, da je imel le eno roko prosto, se mu poizkus ni posrečil. To ali Cankar pisati slavospeve svojemu lastnemu jaz, ali pa publika brati iste stvari 1 Cankar povdarja, da je še mlad, kako daleč je še starost, še vedno pričakuje solnca, da vzklije na njegovi njivi prešerno bogastvo, prezgodaj so prišli kropit razni recenzenti, v dokaz da živi je sestavil kok kak spreten kriminalist v obrambo svojega klijenta dolgo zatrdilo svoje moči, potence. A to zatrdilo gotovo ne spravi z zadrego recenzentov, ako izvzamemo razne profesorje, ki so precej občutni in strahopetni v javnosti; a Cankar je lahko prepričan, da si slovenska javnost lahko zadrži kontrolo nad njegovimi deli, ki jo tudi njemu samemu nikdo ne odreka; prepričan je pa tudi lahko, da za umetnika ni primerna ona pot samoborambe, ki jo je nastopil Aškerc in kakor se vidi, začel mu je slediti Cankar. O knjigi sami kot taki se ne da mnogo pisati, ker je ona samo literarno napisan esej o Cankarju, kot si ga predstavlja Cankar sam, in kdor ga hoče spoznati naj ga čita sam, potem pa že uvidi ali naj \e-ruje svoji lastni sodbi, ali pa Cankarju. (Dalje.) V. K. je baje eden tistih dveh vojakov, ki sta v četrtek ušla iz ječe, pa so ju kmalu ulovili. Tiskovna napaka. V včerajšnji uvodnik se nam je podkradla tiskovna napaka, ki kvari smisel enega odstavka, ki bi moral glasiti: »Ne maramo niti vračati sovraštva, ker smo preveliki nasprotniki klerikalizma, da bi radi raznih Ribnikarjev z razdiralnim (ne radikalnim) delom v narodno-napredni stranki podpirali naše klerikalce, ki si iz napetosti, ki vlada med naprednim »Jutrom" in med vodstvom narodno-napredne stranke obetajo bog ve kaj." Žrtev logaške „lIol‘ricii(erye“. Če je kdo, mi smo gotovo med prvimi za to, da se napram osumljencem, ki čakajo svoje usode v preiskovalnih zaporih zaporih, od strani sodišča izvaja čim naj-dopustnejša humaniteta. Kajti izkušnja uči, da pred preiskovalnim zaporom ni nihče varen, tudi najbolj nedolžni se lahko neprijetno seznani s tem »zavodom". In že včeraj smo izrecno naglašali, da popolnoma uvažujemo obzirnost pl. Grassellija kot preiskovalnega sodnika napram Hladniku, ter da bi te obzirnosti nikdar ne vporabili za širšo javnost, ako — po našem mnenju namreč — ne bi bil j e t n i š k i paznik Žvan postal žrtev te Grasselli-jeve gotovo ljudomile obzirnosti. Da pa se nam glede te objave ne bo od nobene strani spodtikalo namenov, katerih v resnici nimamo, pristavimo k včerajšnji izjavi za to pot še to: Dasi smo mnenja, da je g. Grasselli kot preiskovalni sodnik iz osebne antipatije napram »Jutru* naš list namenoma ignoriral, ko je začel v vseh drugih ljubljanskih dnevnikih priobčevati tek predpreiskave te logaške afere, dasi smo to njegovo — nam se zdi oči-vidno pristransko postopanje — izpočetka tudi kritikovali, vendar smo se v svoji kritiki jako, jako omejili. Da, mi smo bili celo tako daleč lojalni, da ko smo izvedeli, kako ljudomilo, obzirno postopa g. Grasselli napram Hladniku zlasti pri obiskih njegove (Hladnikove) žene, smo o tej aferi sploh popolnoma umolknili. Pa bi bili, če bi se hoteli nad Grassellijem ponižati do maščevanja, lahko rekli: Gospodje, napram Hladniku kot boljšemu človeku ste tako obzirni, povejte, ali ste vedno tako obzirni tudi napram jetnikom iz nižjih slojev? Tega mi nismo storili? Vedeli smo dobro, da se je Hladniku tekom preiskovalnega zapora večkrat omogočil sestanek z njegovo soprogo v sobi preiskovalnega sodnika. Dasiravno so se ti sestanki vršili v navzočnosti g. pl. Grassellija, vendar to še ne izključuje možnosti povdarjamo, le možno s t i — da bi zakonska pri teh sestankih kljub njegovi navzočnosti ne bila lahko prekoračila dobrote preiskovalnega sodnika. Mi smo tudi zvedeli, da je bil Hladnik v sobi preiskovalnega sodnika večkrat v družbi drugih osumljencev, in sploh oseb, od katerih ni izključena možnost, da bi se po njih ne moglo oddati dotično pismo Hladnikovemu prijatelju v Tržič (Monfalcone). To je dotično pismo, ki je sedaj jetniškega paznika pahnilo v preiskovalni zapor ter mu uničilo eksistenco. Vse to in morda še kaj drugega smo vedeli, pa smo vendar molčali. Molčali smo, uprav zaradi Gras-sellijevega nastopa proti »Jutru" nismo hoteli v občinstvu vzbujati utis tendencijoznosti. Seveda če bi bili slutili, kake zle posledice bo — po našem mnenju vsaj — ravno ta ljudomila obzirnost Grassellijeva rodila za ubogega paznika, bi bili brez vsakih ozirov takoj nastopili proti takim obzirnostim napram Hladniku. To smo hoteli pojasniti, še predno nadaljujemo včerajšnje poročilo o najnovejšem dogodku v logaški aferi. Napram jetniškemu pazniku Žvanu, kot prvi žrtvi te logaške afere, ima tudi javnost pravico, sodišče opozoriti, na vse morebitne možnosti, po katerih bi bilo dotično za Žvana usodepolno pismo brez najmanje njegove krivde prišlo iz ljubljanske justične palače v Primorski Tržič. Uverjeni smo, da bo sodišče na te možnosti polagalo večjo važnost, kot na obdolžitev Hladnika, na katerem že itak bremeni težko osumljenje drugega še večjega hudodelstva. Da ima Hladnik baje osebno jezo napram pazniku, to bomo še povedali posebej. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Italijansko vseučillško vprašanje. Dunaj, 13. junija. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevala proračunska razprava, ki se prav mirno razvija. K besedi se priglasi ministrski predsednik Bienerth, ki pride po govoru glede manj važnih in nič interesantnih stvari do izvajanj glede ustanovitve italijanske pravne fakultete. Omenja, da se bo vladi vendarle posrečilo najti obliko, v kateri se reši to vprašanje v splošno zadovoljnost. V svojem Citateljem „Jutra“ v Trstu. Ker je v Trstu radi romana „Otroci papeža" po „Jutru“ toliko povpraševanje, da včerajšnje številke ne moremo poslati vsem, ki bi jo želeli, ponatisnemo podlistek iz včerajšnje številke in ta ponatis dobi jutri v Trstu vsakdo, ki kupi „Jutro“. obrat. (Za to je danes še malo upanja.) Slabo, za nekatere naše kraje, zelo slabo pa bo, če že danes dopoldne solnce pripeka; tedaj pride kmalu popoldne do izdatnih krajevnih neviht z vplivom tudi na našo ljubljansko kotlino. Skoro neizogibno je, da bo vreme tudi danes ponagajalo. — Jutri: Le če se danes »pošteno izlije", pričakujemo začetek ugodnega, pri severnem ali vsaj vzhodnem vetru celo prvv lepega vremena. Lepa ; večerna zarja, ponoči nastop barjanske megle, to bodo predhodna znamenja za ugodno vreme. Ako pa bo danes zopet le v presledkih deževalo in ako večje nevihte sploh izostanejo, napravimo tudi še za jutri križ čez lepo vreme; tedaj se današnji zaostanek tembolj maščuje jutri. — Znaki vnanjih elementarnih izgredov. govoru prosi vse stranke, da naj to vprašanje čim prej ugodno rešijo. On da je optimist glede tega vprašanje in da tudi pričakuje ugodne rešitve tega vprašanja v parlamentu. Za slučaj pa, da bi se imelo to vprašanje boriti s težkočami, bo prisiljen nastopiti drugo pot. Dunaj, 13. junija. Danes zvečer se je baje dosegel glede ustanovitve italijanske pravne fakultete kompromis. Po tem sporazumljenju naj bi se najprej za tri leta ustanovila na Dunaju italijanska pravna fakulteta, katera se bi najbrže po preteku te dobe premestila potem v kako italijansko mesto. Cesar obiskal lovsko razstavo. W g Dunaj, 13. junija. Cesar je danes popoldne ob treh zopet obiskal I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju. Nevihte v Avstriji. Dunaj, 13. junija. Okoli četrte ure je razsajala na Dunaju strahovita nevihta in se je utrgal nad Dunajem oblak. Nekateri deli mesta, ki leže nizko, so vled tega pod vodo. Glasom telegrafičnih poročil je ob istem času divjala tudi v dunajski okolici strahovita nevihta. Nič bolje pa se ni godilo po ostalih avstrijskih provincah. Vsled tega mnogo trpi brzojavni in telefonični promet po celi Avstriji in se povsod po-javljajo velike zamude. Grof Khuen-Hedervarjr. Budimpešta, 13. junija. Povratek ministrskega predsednika grofa Khueh-He-dervaryja v Budimpešto se pričakuje jutri. Ministrski predsednik odpotuje še ta teden na Dunaj, kjer bo sprejet od cesarja v privatni avdijenci. Kretsko vprašanje. Pariz, 13. junija. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da se skliče v London konferenca signatarnih sil, katere namen je, preprečiti skrajno nevarno napetost med Turčijo in Grško, oziroma grško-turško vojno. Atene, 13. junija. V zadnjem času se opaža med ljudstvom skrajno razburjeno razpoloženje radi kretskega vprašanja. Nevarnost položaja se vedno bolj zvišuje. Solun, 13. junija. Tukaj je nezadovoljnost Turkov radi postopanja Angleške glede kretskega vprašanja skrajno opasna. Mladoturkom se očita, da so zaigrali turško politiko. Rizi-paša s svojim evropskim potovanjem ni ničesar dosegel, grški kralj Jurij pa da se vrača domov kot zmagovalec. Carigrad, 13. junija. Turške žene so priredile glede kretskega vprašanja protestni shod. London, 13. junija. V tukajšnjih krogih se hoče glede kretskega vprašanja naprtiti vso krivdo Nemčiji. Nemčija in Avstro-Ogrska namreč baje podpihujeta Grško za vojsko med Grško in Turško, i < Carigrad, 13. junija. Zatrjuje se, da je imel danes vojni minister konferenco z ostalimi ministri. Vojni minister se je izrekel za vojno z Grško. Atene, 13. junija. Grški kralj Jurij je dospel danes v Patras. Ljudstvo ga je sprejelo z navdušenjem. Izganjanje Židov iz Rusije. ^ond°n> 13. junija. „Temps* po- židoUkfhZna^?.-Števil0 iz RusiJe prognanih zidovskih rodbin nad 6000. Člani ruske carske rodbine v Carigradu. Olek ina^remKaj in Hudourje. Adrianopel, 13. junija. Radi velikanskih nalivov je prestopila Marica bregove in poplavila cel mestni okraj. Neka vojašnica se je podrla radi tega in pod-sula pod seboj mnogo moštva. Natančno število žrtev dosedaj še ni znano. Španski kralj — bolan. London, 13. junija. Dr. Noure, znanega špecijalista za ušesne bolezni, se je poklica10 v Madrid h kralju Alfonzu, da iz- ge ^ slovno obnešla^Deževalo je^v^eUdkih solnce je deloma razblinilo vlago zato na je pop. okrog 2. prišlo tudi deloma do kra jevnih neviht (pri nas ob Krimu in nad ljubljanskim barjem). Nevihta pa se je hitro razletela. Padavine je bilo povsod dovolj, tudi še pozno po noči. Da smo imeli tudi glede vnanjega kritičnega vremena prav, dokaz današnja brzojavna poročila. Danes: Vlage je še Jvedno preveč na razpolago. Le seveni vetrovi in vpliv vnanjega vremenskega položaja bi znali tudi našim krajem donesti ugodneji vremenski pre- Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe i Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zakljdček malih oglasov ob 6. ari »vežer. Trlletnlca viSJe dekllfike Sole išče primerne službe. Nastopi lahko julija ali avgusta. Naslov pove .Jutro-._________________________63/4-1 Mlad trgovski sotrndnik modne stroke želi premeniti svojo dosedanjo službo. Ponudbe na inse-ratni biro .Jutra* pod M. P. 18. 62/2—2 Lep nor gramofon s 15 ploščami se po nizki ceni proda. Vprašanja pod A. K. 20 na inseratni biro „ Jutra*. 61/2—2 Poziv! V .Rdečem Praporju* št. 57. z dne 14. maja t. 1. in nekoliko dni kasneje v ,Napreju“ nas je zagorski dopisun na jako nesramen način opsoval in obdolžil, da smo ml podpisani 1. majnika t. 1. raztrgali socialno - demokratično zastavo. Ker pa je to sama podla laž, poživljamo oba lista, da te uesramne obdolžitve tekom 8 dni prekličeta, ker drugače bodeta imela priložnost pred sodiščem nastopiU dokaz resnice. Zagorje ob Savi, dne 9. junija 1910. Josip in Miha Zorko, Dragotin Prosenc, Rupert Šchaffner. Kontoristinja za enostavna pisarniška dela se sprejme takoj. Ponudbe na poštni predal št. 21. Ljubljana. Hiša s senčnatim dvoriščem, v kateri je že več let dobro vpeljana gostilna v bližini južnega kolodvora se jako ceno proda. Zraven hiše je jako lepa parcela z delavnico in skladiščem jako pripravno za mizarje in ključavničarje. Parcela se tudi proda. Naslov pove »Jutro*. .<■.) POZOR! Naprodaj so posestva po nizki ceni in ugodnimi pogoji. Eno najlepših posestev v Ljubljani, obstoječe iz hiše, hlevov velikim vrtom, ter 9 parcel, velikih travnikov in dveh gozdov. Nadalje v Rudniku vila „Danica“ popolnoma nova, še 16 let davka prosta s trgovino; in dve veleposesti na Štajerskem blizu Šoštanja; ter en milijon Kubičnih čevljev različnega lesa. Več pove lastnik Josip Plankar, LJUBLJANA, DOLENJSKA CESTA. Išče se družina ki zna izdelovati navadno opeko za zidanje. ZFlsičst po dogovoru. Več se izve pri Kernu v Cerkljah pri Kranju. VILA na glavni cesti, enonadstropna, v bližini mesta se pod jako ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za letoviščarje in penzijoniste. Več pove uprava »Jutra*. ^ "Vsak dan svež Q sladoled v kavarni, slaščičarni in pekarni J. Zalaznik Stari trg štev. 21.40-2. /40/o brez amortizaeije; na meniee po 68/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central Telefon štev. 135. : Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 : K 160.000. : : Poštne hranilnice št. 49.086. : Giro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 : K 3,700.000. : Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oh’em. Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje. DFAKIM slojno ključavničarstvo in • ■ /\I\IIl podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št 73. registrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg 15, Souvanova hiša, Ljubljana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. 104—5 SSSSSISSSSSsi Fran Krapež. SHBigSS^^ Franc Souvan sin - Ljubljana Mestni trg štev. 22 in 23 ' av£a,3TL-u.fs-ls:t-o.a:acLa- 'veletig-ovin.a. Ustanovljena leta 1831. Najveejn zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljublani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. JOT Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih TO? Tali sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Delniška glavnica: K 3,000.000. 301—46 Rezervni fond: K 400.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva, ulica štev. S. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0. imunimi ... ........mm........