Številka17-18 • leto KUU • cena 2,000 din
CeUe, 26. aprila 1989
TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEKTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Praznik dela
in inflacije
Je delo danes še takšna
vrednota, da se v njegovo
čast in slast splača skuhati
kotel prvomajskega golaža?
Morda - in še to le za nekate-
re. Predvsem za tiste, ki so
imeli srečo in jim ta mesec ni
bilo usojeno pozabiti na po-
višanje plač in ki so že prejš-
nji mesec šli »gor* z njimi in
jim po izračunih kaže, da bo-
do tudi prihodnji mesec šli
»gor*. S plačami seveda. Vse
bolj postajajo edino merilo
preživljanja odstotki, katerih
žrtve so en mesec eni, drug
mesec spet eni in kdaj pa
kdaj še drugi...
Tako se eni sprašujejo, ka-
ko je mogoče, da imajo oni
drugi takšne plače, pa so,
recmo, v izgubi? Drugi se
spet čudijo, kako da snažilka
tam in tam zasluži več kot
diplomiran inženir pri njih?
Profesorji se spraši^ejo, ka-
ko da gre nekaterim njiho-
vim nekdanjim učencem ta-
ko dobro, pa so bili tako sla-
bi učenci, zdravniki razmi-
šljajo, da bi bilo bolje, da bi
bili šoferji, nekateri se spet
sprašujejo, kako so njihovi
konkurenti s plačami menda
že blizu milijarde, sami pa
ostajs^o na dvesto milijonih,
pa so bili prej vedno enaki
s plačami itn. itn____Skratka,
malo je takšnih, ki ne bi ime-
li svoje skrite misli o tem,
kako slabo so plačani za svo-
je delo.
Koliko je pravzaprav vred-
no to naše delo? Res le borih
90 centov v povprečju na de-
lavca, kar je manj od prista-
niškega delavca v tazadnjem
Bantustanu? V povprečju
evropski delavec zasluži tri-
desetkrat več, direktor celo
stokrat več. Ali pa morda mi
zaslužimo še manj. Saj res,
kolikšen je danes tečaj?
(Vsekakor enim raste, dru-
gim pada - tečaj in utrip.)
Za kruh, mleko, meso, ko-
lo, avto delamo nekajkrat
dlje kot smo še deset, morda
celo 20 let nazaj! Meijeno
v urah, dneh, letih. Ali tudi
v kilogramih. Za liter mleka
damo namreč danes 7 kilo-
gramov srebrnih desetdinar-
skih kovancev, za kilogram
mesa 37 kilogramov, za pov-
prečni j ugo avto yugo pa kar
49 ton! S tem, da je ta denar
zaradi žlahtnosti kovine vs£(j
še nek^krat več vreden od
cene, ki jo z njim plačamo. In
kdo pije, kdo plača v tej in-
flaciji inflacij, inflaciji cen,
besed, denajja...? Mi plača-
mo, kdo pije, pa se kar na-
prej sprašujemo. V glavnem
pa vse raste, le vrednost na-
šega dela vztrajno pada. Kdo
ve, morda smo vredni že 80
ali celo 70 centov na uro. Bo-
mo videli, kakšen bo tečqj po
praznikih. Do takrat pa Živel
L maj, praznik dela in infla-
cije. Inflacije zato, da se bo
vedelo, zakaj ga ne moremo
več pošteno proslaviti. Dela
namreč...
RADO PANTELIČ
P. S. Morda pa nas sindi-
kat le povabi na golaž...
j Občinski odbor RK Ce-
1 Ije bo letos že drugič po-
t magal občanom, ki so
jih podražitve osnovnih
prehrambenih proizvo-
dov najbolj prizadele.
S tem namenom bo raz-
delil med 250 posamez-
nikov in družin: 340 kg
testenin, 250 kg sladkor-
! ja in 220 kg moke. Po-
i moč v hrani bodo razde-
j lili občanom na podlagi
i seznamov krajevnih or-
; ganizacij rdečega križa
! v celjski občini.
K nabavi teh živil sta
prispevala tudi Mlinsko
predelovalna industrija
in Blagovni center Celje,
tako, da sta se pri proda-
ji teh živil odpovedala
svojemu zaslužku.
Z. S.
Mladi stavimo
na model
Meritve radioaktivnosti na deponiji sa-
dre v Bukovžlaku in na gradbišču nove-
ga Cinkarninega odlagališča niso potr-
dile govoric, da je Nuklearna elektrarna
Krško odložila del svojih odpadkov na
tem območju. Republiški inšpektor pa
ob tem sploh ni reagiral. Več na 3.
strani.
DANES PRILOGA
Štrajki, delavci in sindikat:
Fabrični delavec je
ostal fabrični dela-
vec, nov je golaž
Prvomajski nagrajenec dela,
Ludvik Lavrinc:
Skromen, preudaren
in delaven
Janez Črnej - veterinar, ekolog,
lovec:
Zelena je barva moje-
ga življenja
Vidno in nevidno bogastvo Fer-
dinanda Žavška:
Tisoč in ena skriv-
nost in bodica
Rejništvo nekoč in danes:
V senci naše pozor-
nosti
Pogovor z 90-letnikom dr. Ervi-
nom Mejakom:
Grof brez vojske in
gradu
Zgodovina Mladine je tudi zgo-
dovina njenih zapletov z oblastjo
Ko smo jih dobili po
nosu, smo šli korak
dlje
2. stran - novi tednik
26. april i9ii|
Republika In prvi maj v srcih
Kje In kako na Celjskem praznujemo dan OF In I. maj, kdo letos prejme priznanja In odlikovanja
Ponekod v regiji so tudi le-
tos združili proslave ob dne-
vu Osvobodilne fronte s sre-
čanji ob delavskem prazni-
ku, drugod bodo - kot na pri-
mer v občinah Celje, Žalec in
Velenje - spet pripravili tra-
dicionalna delavska sreča-
nja. Večina srebrnih znakov
Osvobodilne fronte in držav-
nih odlikovanj je že podelje-
nih, prav tako srebrnih zna-
kov Zveze sindikatov. V ne-
katerih občinah ne Celjskem
so v dneh pred prvim majem
pripravili številne kulturne
prireditve in športna sreča-
nja, v drugih so se zadovoljili
že s samo slovesnostjo in de-
la prostimi dnevi.
Proslave in srečanja
v Celju bo proslava ob
dnevu Osvobodilne fronte
drevi v Narodnem domu, ob
prvem maju pa bo v ponede-
ljek že tradicionalno delav-
sko srečanje na Gričku. Tudi
v Laškem bo proslava ob
obletnici ustanovitve OF da-
nes zvečer, prvi maj pa bodo
proslavili s srečanjem na
Smohoiju. V Žalcu so se
Osvobodilne fronte spomnili
že v petek, osrednja občin-
ska prireditev ob delavskem
prazniku pa bo tudi letos na
Smiglovi zidanici. Občani
Šmarja pri Jelšah se bodo
Ervega maja zbrali na Boču,
entjurčani pa bodo oba
praznika proslavili na popol-
danskem srečanju v nedeljo.
V Slovenskih Konjicah bo-
do oba praznika proslavili
najprej danes na večerni pri-
reditvi na prostem, prvega
maja pa se bodo občani lah-
ko udeležili tradicionalnega
srečanja na konjiškem sta-
rem gradu. V Mozirju so tudi
letos združili proslavi in že
v nedeljo opravili slovesno-
sti v Rečici ob Savinji. V ob-
čini Velenje so imeli prosla-
vo ob dnevu Osvobodilne
fronte včeraj, na predvečer
prvega meoa pa bo živahno
v središču Titovega Velenja.
V ponedeljek pa se bodo Ve-
lenjčani odpravili na Graško
goro.
Državna odlikovanja
Državnih odlikovanj, ki jih
v regiji praviloma podeljuje-
jo ob obeh praznikih, letos
ne bodo podelili v vseh obči-
nah. Tako bo letos na primer
v Laškem - pač pa bo Laš-
čan Ludvik Lavrinc drevi
v zvezni skupščini prejel Pr-
vomajsko nagrado dela. Iz
Šmarja pri Jelšah bodo Red
dela s srebrnim vencem pre-
jeli Milan Zagoda, Aleksan-
der Renier, Leopold Kores
in Franc Bevc, Medaljo za-
slug za narod Jože Boršič in
Milena Vrečko, Medaljo dela
pa Jožica Debelak.
Na srednji pedagoški šoli
v Celju pa bodo danes pode-
lili ravnatelju Ivanu Kapšu
Red zaslug za narod s srebr-
no zvezdo, profesorju Alojzu
Zabukovšku pa Red dela
s srebrnim vencem.
Priznanja
Osvobodilne fronte
Zlata priznanja bodo tudi
letos delili na republiki, bro-
nasta po krajevnih skupno-
stih, srebrna priznanja Osvo-
bodilne fronte pa so že ali pa
jih še bodo razdelili priza-
devnim aktivistom krajev-
nih konferenc SZDL po ob-
činskih proslavah. V Celju
jih bodo drevi dobili Jože
Bevc, Alojz Božič, Stane
Buč, Edvard Gaberšek, Emil
Hedžet, Albina Lešnik, Ivan
Ravnikar, Edvard Stepišnik,
Anica Žagar, Anita Žoher in
Društvo upokojencev Deč-
kovo nselje. V Laškem bodo
srebrna priznanja OF dobili
Zlatko Plavčnik mlajši,
Franc Zupane, Ivan Mast-
nak, Franc Psok, Branko Od-
lazek in Društvo upokojen-
cev Radeče. Žalčani so srebr-
na priznanja osvobodilne
fronte podelili v petek na
Polzeli, dobili pa so jih Vik-
tor Cilenšek, Ivan Goričan,
Ivan Hrustelj, Maks Košeni-
na, Julka Kučer, Darko Na-
raglav. Dani Pfeifer, Franc
Spegel, Miran Terpin in Ob-
činska organizacija Rdečega
križa. Priznanja OF s srebr-
nimi znaki bodo v Šmarju
pri Jelšah prejeli Krajevna
organizacija Rdečega križa
Kostrivnica, Franc Omerzu,
Albin Šrimpf Milka Do-
brave, Franc Žerdoner, Mi-
lan Matko, M^da Vešlig^ in
Jože Bertalanič. V Šentjurju
pa so jih dobih Branka Je-
len, Anton Rijavec, Janez
Šmid in zgodovinsko turi-
stični krožek šentjurske os-
novne šole. V Slovenskih
Konjicah bodo priznanja OF
prejeli Zdravko Ivačič, Silvo
Komplet, Jože Kuzman,
Emil Mumel, Tone Ofentav-
šek, Edvard Petelinšek in
Jože Vrhovšek. V Velenju so
priznanja OF s srebrnim zna-
kom dobili Občinska zveza
prijateljev mladine, tamkajš-
nje Društvo invalidov. Kul-
turno prosvetno društvo
Svoboda Šoštanj, Janez Av-
beršek, Viktor Glavnik, Vla-
do Holešek, Jože Lempl,
Herman Lešnik, Franc Než-
mah, Adolf Lipnik, Ivan
Stvarnik, Avgust Tanšek in
Nada Zavolovšek-Hudarin.
Že v nedeljo pa so jih v Mo-
zirju podelili Antonu Kreflu,
Viktorju Grudniku, Stanku
Žmavcu, Silvu Forštnerju,
Francu Slapniku, Dragu Je-
lenku, Jožici Kolenc in Fran-
cu Širku.
Srebrni sindikalni
znaki
Tudi srebrne sindikalne
znake so letos podelili ali pa
jih še bodo na občinskih pro-
slavah. V Celju so to storili
včeraj, podelili pa so jih Os-
novni organizaciji ZSS tozda
Delavnice celjskega Izletni-
ka, Osnovni šoli Slavko
Šlander, Danilu Arčanu, Jo-
žetu Esihu, Antonu Franuli-
ču, Lenartu Furmatiču, Lud-
viku Gajšku, Adolfu Kopriv-
cu, Francu Lesjaku, Mileni
Pečnik, Stanetu Lazarju, Ja-
nezu Selinšku, Ljubu Stano-
jeviču, Jakobu Tanjšku, Bet-
ki Trobentar, Dragici Zabu-
kovšek in Citi Založnik.
V	Laškem jih bodo danes
prejeli Mirko Kaše, Polde
Laznik, Tone Kožar, Mira
Travnar, Darko Drzanič,
Lesnini tozd Sopota in Strel-
ska družina Papirnica Rade-
če. Na Polzeli so podelili sre-
brne znake Žalčanom Lidiji
Koceli, Srečku Lesjaku, Ma-
riji Narberger, Mirku Udri-
hu, Marjani Kupec, Sonji Je-
len, Miranu Kr^šku in Vla-
du Gorišku. Priznanja s sre-
brnim znakom Občinskega
sindikalnega sveta Šmarje
pri Jelšah bodo prejeli Cve-
to Sedminek, Štefan Ula-
mec, Maja Špes, Marija Plev-
nik, Zlatko Hohnjec in ko-
lektiv Radia Šmarje pri Jel-
šah. V Šentjurju so srebrne
sindikalne znake prejeli Oto
Prebil, Janez Gračner in Al-
pos. V Slovenskih Konjicah
pa Marija Bajda, Marijana
Jazbec, Zinka Kačičnik,
Franc Omerzu, Pavla Opreš-
nik, Franc Petek, Leopold
Petek in Konferenca 00
ZSS Kmetijska zadruga.
V	Titovem Velenju so sindi-
kalna priznanja včeraj pode-
lili Francu Debršku, Anici
Florjan, Marjani Kašnik,
Dragu Krenkerju, Ivanu Je-
lenu, Jožici Hercog, Janku
Luknerju, Vladu Ivančiču,
Zlatku Notersbergu, Slavici
Šumnik, Mileni Zdovc in
konferenci OO ZSS velenj-
ske Ere ter OO ZSS tozda
HTZ Rudnika hgnita Vele-
nje. V Mozirju pa so jih pre-
jeli Franc Obojnik, Pavel Bi-
tenc, Anton Bastl, Franc
Boršnak, Alojz Mavrič in OO
ZSS Vzgojno varstvene orga-
nizacije Mozirje.
Volitve kot
vzvod '
V petek so slovenski
dnevniki objavili osnutei^
dopolnitev republiška
ustave, razprave o njih p^
n^ bi se končale priho^.
nji mesec. Svet obči^
celjskega območja jg
prejšnji teden na pogovor
o ustavnih spremembah
v Celje povabil profesorja
s Fakultete za sociologijo,
politične vede in novinar!
stvo, Boštjana Markiča.
Markič je osvetlil ustav-
no prakso v nekaterih so-
dobnih družbah, nato pa
pojasnil svoje poglede na
predlagane ustavne spre-
membe. Po njegovem je
ob vprašanju samoodlof,
be nujno v ustavo vgradi-
ti tudi pravico do odcepi-
tve. Neposredne volitve,
ki n^ bi jih uveljavili na
vseh ravneh, občine pa
bodo imele možnost
ohraniti dosedanji dele-
gatski sistem, po njego-
vem niso tako zelo po-
memben instrument. So
pa eden izmed faktorjev
premagovanja politične
apatije in povečevarya
odgovornosti, SeO so lju-
dje siti volitev kot zgolj
političnega rituala. Torej
so neposredne volitve
lahko vzvod demokratič-
ne rekonstrukcije siste-
ma. V današnjem tudi po-
litiko in politike vse pre-
več delimo le čmo-belo,
torej na slabe in dobre
fante.
Ustavna dopolnila Slo-
venije naj bi v juliju spre-
jemala Skupščina SRS,
v naslednjih letih pa bo-
mo v Sloveniji izobliko-
vali povsem novo ustavo,
ki naj bi jo sprejemali na
referendumu.
BRANE PIANO
SDZS tudi v Celju
Ustanovili so krajevni In območni odbor
v ponedeljek so z Zdravlji-
co v celjskem Narodnem do-
mu pričeli svoj ustanovni
zbor socialdemokrati s Celj-
skega. Ustanovili so krajevni
in območni odbor in izvolili
predsedstvi. Kakšnim 150 pri-
sotnim je spregovoril tudi
predsednik Socialdemokrat-
ske zveze Slovenije, France
Tomšič.
Glede na trenutno številč-
nost članstva bo Kreoevni od-
bor SDZS Celje deloval v obči-
nah Celje, Laško, Šentjur in
Šmarje pri Jelšah, Območni
odbor SDZS pa ob tem še
v Žalcu, Velenju, Mozirju in
Slovenskih Koi^icah.
France Tomšič je v pozdrav-
nem nagovoru v Celju« pouda-
ril, daje pred članstvom SDZS
pomembna naloga, da skup^
s SZDL in ostalimi opozicijski-
mi zvezami pripravijo predlog
volilnega zakona, da bi na voli-
tvah prihodi^e leto sodelovalo
vs^ polovica alternativnih
kandidatov. Po r^jegovem bi
s takšnimi volitvami zagotovili
tudi sprejetje sodobne nove
ustave. Tomšič se je zavzel tu-
di za enakopravnejši nastop
v sredstvih obveščanja, to pa
bi lahko dosegli le s tem, da
pomembne funkcije v kadrov-
skih komisijah, svetih in ured-
ništvih ne bi več zasedali dog-
matiki. Dejal je, da povprečne-
ga Slovenca prav malo zanima,
kakšni bodo zaključki izredne-
ga kongresa ZKJ, s£g ti ne sme-
jo biti obvezujoči za državne
organe. Vsesplošno obvezujoč
je lahko le program stranke, ki
je zanj dobila podporo več kot
polovice državljanov.
BRANE PIANO
Deiovnl upokojenci
Tisto, kar je na redni letni
konferenci zveze društev upo-
kojencev Celje, najprej pri-
tegnilo pozornost, je bila
množičnost. Od 140 vabljenih
delegatov je bilo prisotnih
110. To pomeni, da so se v vr-
stah upokojencev nakopičili
problemi, ki so skupni vsem
in jih zato tudi rešujejo
skupaj.
Število upokojencev naraš-
ča, saj jih je v celjski občini
12.350, stopnja rasti letno za
4 do 5%. V celjska društva je
včlanjenih okoli 70 odstotkov
upokojencev.
V razpravi so se upokojenci
vpraševali, kdaj bo naše go-
spodarstvo razbremenjeno raz-
ličnih d^atev, kcir pomeni, da
zaradi ryih zmanjkuje sredstev
za izplačilo pokojnin. Redno
letno uskl^evanje pokojnin
rešuje marsikateri težak gmot-
ni položaj upokojencev, ki ni
zavidljiv. Vairstveni dodatek
prejema v celjski občini kar
2400 prejemnikov. Upokojenci
so v razpravi še predlagali, da
bi se pokojnine usklajevžde
z enotnim odstotkom.
V program so celjski upoko-
jenci na prvo mesto postavili
ustanovitev aktivov v delovnih
organizacijah. Iger ponekod že
usF>ešno delujejo (Zlatarna Ce-
lje, Združene banke) ter pove-
čano aktivnost na kulturnem
ter športnem področju, komi-
sija za socialna vprašai^ja pa bo
povečala skrb za sosedsko po-
moč in gmotni položaj tistih, ki
imajo premajhne pokojnine,
da bi plačali elektriko, stano-
varya, itd.
Z. S.
Z ietne seje sindikatov v Šentjurju
»Položaj delavcev terja celovito pre-
novo sindikata v neodvisno delavsko
organizacijo. Sindikalna prenova je ne-
pogrešljiv člen gospodarske in družbe-
ne reforme in že začetih procesov demo-
kratizacije družbe, utemeljena z zahte-
vami in interesi članstva«. O teh strnje-
nih tezah o prenovi sindikata, bodo
v občini razpravljali do jeseni.
Na redni letni programski seji so spre-
jeli program dela do marca prihodnjega
leta. V tem času bodo v šentjurski občini,
kot so tudi zapisali, spremljali rezultate
gospodarjenja, pospeševcili prestrukturi-
r^e gospodcirstva in zahtevali zmeu^jša-
rge stroškov. S pomočjo sredstev za manj
razvite si bodo prizadeveili za večje zapo-
slovanje in sodelovali pri sprejemanju
programov razvoja obrti in turizma. Uve-
ljavljali naj bi stimulativne plače brez
omejitev, a na podlagi rezultatov dela,
plače delavcev družbenih dejavnosti pa
bodo urejali po enotnih republiških kri-
terijih. Posvetili se bodo tudi socialni po-
litiki, pospešili zaposlov£irye mladih de-
lavcev, s pojavom tehnoloških viškov se
bodo pogajali o prezaposlovarvju delav-
cev in poskrbeli za zdravstveno zaščito
na delovnem mestu. S predavanji in se-
minarji bodo poskrbeli za izobraževar^e
in tudi za športno in kulturno življervje.
Vse do slovenskega kongresa se bodo
posvetili prenovi.
Za sindikalno delo bodo upoštevali
sprejeta navodila za uveljavljcinje sindi-
kalne liste, zahteve pri razreševanju mož-
nih tehnoloških viškov in stavkovna pra-
vila. V spremembah po Zakonu o podjet-
jih želijo uveljaviti zm^ševar>je stro-
škov in možnosti financiranja komunad-
nega sistema po domicilnem principu.
V statutih podjetij bodo uveljav^ali svoje
osnovne zahteve in opredeljevali svojo
vlogo v podjetju. Program dela so na seji
sprejeli soglasno.
Razpravljalka iz dejavnosti vzgoje in
izobraževarya je povedala, da naj bi bili ti
delavci lani s plačami na zadnjem mestu
v republiki ter da zahtevajo dejansko
vrednotei^e programov in dvig prispev-
ne stopnje. Predstavnik delavcev obu-
tvene in tekstilne industrije je spomnil
na znano problematiko te panoge in po-
vedal da so prav Šentjurčani poslsdi po
vsej Sloveniji pismo o težavah panoge.
Sekretar občinskega sindikata Jože
Mastnak je v poročilu povedal, da so se
s problematiko Oro^a-opreme v prete-
klem obdobju ukvarj^i zelo veliko in da
smatrajo, da največji del odgovornosti
nosijo vodja pozda in nekateri občinski
organi. Ugotovili pa so izboljšanje raz-
mer v Elegantu. Razpravljalka iz sociale
je opozorila na potrebo po zagotovitvi
socialne varnosti 8 delavcev LIK Savii\ja.
BRANE JERANKO
Odprto okm v svet
v Slovenskih Kor\jicah so
minulo sredo slovesno podpi-
sali pogodbo za nakup telefon-
skih central za korvjiško in
šmarsko občino. Tako bodo
nove centrale dobili v Sloven-
skih Korxjicah in Rogaški Sla-
tini, in podcentrale v Zrečah,
Podčetrtku in Rogatcu. Vse so
namreč že tehnološko zastare-
le, prostorsko omejene in pre-
majhnih zmogljivosti. Stare,
analogne, bodo zdaj torej za-
menjale nove, digit^e iz Is-
krinega sistema 2000. Dela bo-
do končana do konca leta 1990.
Gre torej za izjemno velik
projekt za ureditev poštnih po-
vezav v obeh občincih, za kate-
rega je bilo potrebno združiti
veliko denarja. Naložba bo na-
mreč veljala skoraj 17 milijard
dinarjev, občini pa bosta zdru-
žili sredstva v dveh enakih de-
lih in pridobili vsaka po 3 tisoč
telefonskih priključkov.
Na slavnostnem podpisu po-
godbe je direktor PTT Celje
Janez Gril dejal, da bosta z no-
vimi zmogljivostmi telefonije
na področju Slovenskih Ko-
rxjic in Rogaške Slatine največ
pridobila združeno delo in tu-
rizem, saj se bodo le-te že na
začetku dobesedno potrojile.
Predstavniki Iskre so dejcdi, da
je nakup njihove tehnologije
veliko priznanje za projekt Is-
kra 2000, in da z njim občini
stopata v Evropo skozi bolj od-
prto okno.
Pogodbo za nakup central
sta podpisala Janez Gril, direk-
tor PTT Celje in Blaž Kaučič iz
Iskre telematike. Dogodku so
prisostvovali najvidnejši pred-
stavniki obeh občin, združene-
ga dela in tudi Miloš Mitič,
predsednik poslovodnega od-
bora PTT Slovenije.
MATEJA PODJED
Foto: VIKI LUŠENC
Potrošnikom
bodo
svetovali
Tržna inšpektorja bosta
vsako sredo od petnajstih
do sedemnajstih na voljo
potrošnikom v žalski ob-
čini.
Na pobudo republiške
konference socialistične
zveze so se člani konferen^
ce sveta potrošnikov pri
občinski socialistični zvezi
Žalec in občinskem in-
špektoratu žalske občine
dogovorih, da bodo organi-
ziral svetovalno službo za
potrošnike. Tržna inšpek-
torja bosta vsako sredo nu-
dila potrošnikom negrazlič-
nejše nasvete in odgovarja-
la na vprašanja. S pomočjo
setovalnih mest naj bi bili
potrošniki obveščeni o svo-
jih pravicah ter kako in kje
jih lahko uveljavijo. Vpra-
šarya se bodo lahko nana-
šala na kakovost proizvo-
dov in storitev, garancije in
servise, odgovornosti pro-
izvajalcev za proizvode, ce-
ne in reizne špekulacije-
S pomočjo informacij i"'
špektorjev nao bi se potroš-
niki lažje vkijučevah v tr;
žišče, ki je danes vse prej
kot idealno, ocer\jujejo
v žalski občinski konferen-
ci socialistične zveze.
IB
gfi. april 1989
novi tednik - stran 3
žaviačevanje je hilo škodilivo
ffeHilanJI Vitanjčan o spremembah ustave_
Ko sem prelistaval zbor-
nik posvečen deseti obletni-
ci Industrijsko kovinarske
^gle v Celju, se opazil tudi
ime med diplomanti iz
Ifta 1950. Ali lahko opišete
pa kratko Vašo pot, kako
jte postali doktor znanosti
j0 profesor ustavnega pra-
Doma ste iz neposredne
jliolice Celja, iz Vitanja?
Da, svoja otroška leta sem
preživel v Vitanju. Po priho-
du v Ljubljano sem se vpisal
pa TSS, ki sem jo tudi uspeš-
no zaključil. Želel sem se
preusmeriti. Kot privatist
5em se vpisal na takratno
državno gimnazijo
v Ljubljani in opravil matu-
ro, ki je bila pogoj za vpis na
pravno fakulteto. Leta 1972
gem doktoriral iz političnih
znanosti na FSNP, kjer sem
tudi nekaj let poučeval. Se-
daj predavam na Višji pravni
joli Univerze v Mariboru, tu
sem bil leta 1986 izvoljen za
rednega profesoija ustavne-
ga prava.
Kaj menite kot profesor
ustavnih znanosti o ustav-
nih spremembah tako
v zveznem merilu, kot tudi
o pravkar obravnavanih
slovenskih	ustavnih
imandmajih?
Znano je, da so bih amand-
maji k ustavi SFRJ sprejeti
novembra lani. Te dni pa je
dan v obravnavo osnutek
slovenskih amandmajev. Po-
vedati moram, da se pri nas
sprejemajo ustavni amand-
maji zelo počasi, kar pa je
lahko zelo kvarno in zgreše-
no. Tako je od politične po-
bude pa do sprejema ustav-
nih amandmajev minilo sko-
raj šest let. Zavlačevanje
sprejema zveznih amandma-
jev je tudi krivo za dramatič-
no poslabšanje položaja na
Kosovu. Če bi se ustavni
amandmaji sprejemali hitre-
je, bi preprečili prevelike po-
larizacije pri reševanju druž-
benopolitičnih problemov.
Takšna počasnost je bila še
dodatna voda na mlin razpi-
havanju nacionalnih strasti
v vsej Jugoslaviji, ker se je
v tem času premenilo raz-
merje političnih sil.	®
Amandmaji k slovenski
ustavi so dani v razpravo
po nekajmesečni zamudi?
Tudi v naši republiki je
prišlo zaradi zavlačevanja do
bistvenih sprememb v poj-
movanju koncepta in vsebi-
ne ustavnih amandmajev.
Smo namreč zadnja republi-
ka v državi, kije dala amand-
maje v javno razpravo. Zna-
no je, da je imela do nedav-
nega, če tako rečem, glavno
besedo pri sprejemanju
ustavnih amandmajev ustav-
na komisija SRS. Zaradi za-
vlačevanja so se zdaj vključi-
li v razpravo z alternativnimi
predlogi tudi drugi, razne
zveze, kar je porušilo prvotni
koncept. Več pristopov
k vsebini sprememb vnaša
zmedo in nejasnost pri
obravnavi ustavnih amand-
majev.
V čem vidite spremembe
ustavnega koncepta? Od-
stopamo tudi od lanskolet-
nih novembrskih spre-
memb ustave SFRJ in tudi
od sedaj sprejetih spre-
memb v drugih republikah?
Alternativne skupine so
predlagale npr. popolnoma
nov amandma, ki določa iz-
recno pravico slovenskega
naroda do odcepitve. Po se-
daj veljavni rešitvi, tako
v zvezni kot tudi v republiški
ustavi, ni v normativnem de-
lu izrecno zapisana pravica
do odcepitve. V splošnem
delu ustave SFRJ in SRS je
namreč ugotovljeno, da so se
narodi Jugoslavije v času
NOB odločili živeti v skupni
državi. Nekateri so namreč
ob tem določilu sklepali, da
je bila s tem pravica posa-
meznega naroda do odcepi-
tve konsumirana, potrošena.
Tako so se jugoslovanski na-
rodi že vnaprej odrekli pra-
vic do odcepitve. Po sloven-
skem predlogu k ustavnim
amandm^em pa se zahteva,
da se v ustavne amandmaje
v normativnem delu vnese
novo pojmovanje pravice do
samoodločbe oziroma odce-
pitve. Tudi sovjetska ustava
pozna v normativnem delu
pravico do samoodločbe ozi-
roma odcepitve.
V komisiji za ustavna vpra-
šanja in javnosti je bilo ne-
sporno, da je pravica do sa-
moodločbe naroda celovita,
trajna in neodtujljiva pravi-
ca, ne glede na to, ah je in
kako je zapisana u ustavi.
Kakšno je Vaše mnenje
o zahtevah, ki so bile zadnji
hip vnesene v osnutek
ustavnih sprememb?
Ne da bi prejudiciral do-
končno odločitev Skupščine
SRS o tem vprašanju me-
nim, da bi s takšno norma-
tivno določbo lahko počaka-
li do sprejema popolnoma
nove slovenske ustave, ki je
na vidiku v naslednjih letih.
Pravica do odcepitve ni sa-
mo ustavnopravno vpraša-
nje, ampak je to tudi izrazito
politična stvar. Obstaja na-
mreč bojazen, da bi nekateri
ob določeni pravici do odce-
pitve videli politično diverzi-
jo,. drugi pa možnost njene
zlorabe. Za takšno odločitev,
da se tak amandma vnese
v ustavo, so potrebni ugodni
družbeni pogoji, kakršnih pa
trenutno ni. Praksa kaže, da
so na hitro sprejeti kompro-
misi slaba rešitev. Vsaka po-
litična odločitev je izraz raz-
merja političnih sil, ne pa sa-
mo ustavnopravno vpraša-
nje. Brez velikega pretirava-
nja lahko rečem, da se z ne-
katerimi vprašanji s področ-
ja ustavnega prava ukvarjajo
- čeprav mogoče dobrona-
merno - tudi taki, ki za to
niso poklicani in niso spo-
sobni oceniti težine in globi-
ne posledic, ki lahko nasta-
nejo ob njegovih zahtevah.
MILOŠ LIKAR
Pogovor z doktorjem zna-
nosti in profesorjem ustav-
nih znanosti na Višji pravni
šoli v Mariboru, Jankom
Rupnikom, o amandmajih
k slovenski Ustavi, pisanju
nove republiške ustave in
pomenu pravilne izbire po-
litičnih trenutkov.
IVIeritve pokazale normalno sevanle
Inšpektorji so opravili tudi analize živil živalskega Izvora
Na novinarski konferenci,
ki jo je pripravil celjski ob-
činski inšpektorat, so pred-
stavili zadnje ugotovitve
o domnevnem odlaganju ra-
dioaktivnih odpadkov
v Bukovžlaku in zadnje
analize živil živalskega iz-
vora.
Konec februarja je na seji
občinske skupščine eden od
delegatov spraševal o resnič-
fiosti govoric, da je nuklear-
na elektrarna odložila del
svojih radioaktivnih odpad-
kov na deponiji Cinkarne
v Bukovžlaku. Celjski in-
špektorat je za tem poslal do-
pis številnim organizacijam
in ustanovam in želel dobiti
odgovore v skladu s pristoj-
nostmi posameznih institu-
cij. Gradbeni inšpektor pa je
zaslišal predstavnike investi-
torja in izvajalcev pri gradnji
deponije Za travnikom in iz
odgovorov zaključil, da
v pregrado niso vgradili ma-
terialov, ki ne bi bili predvi-
deni s projektom. Medtem je
svoj odgovor-poslala Nukle-
arna elektrarna Krško, ki
v dveh stavkih zavrača govo-
rice in pravi, da so neuteme-
ljene, s^j ima elektrarna ure-
jeno svoje skladišče odpad-
kov. V začetku aprila so
predstavniki Zavoda za soci-
alno medicino in higieno
opravili meritve radioaktiv-
nosti tako na odlagališču sa-
dre kot na gradbišču nove
pregrade. Meritve so pokaza-
le, da je radioaktivnost na
obeh mestih v mejah nor-
malnega naravnega sevanja.
Pri ogledu deponije sadre tu-
di niso opažih, da bi bili ka-
kršnikoli sodi potopljeni
v vodi.
Veterinarski inšpektor je
predstavil zadnje analize ži-
vil. Marca in aprila so vzeli
18 vzorcev jajc, dva vzorca
prašičjega mesa in drobovi-
ne, štiri vzorce perutninske-
ga mesa in drobovine ter
dva vzorca rib iz Savinje
pred in po izlivu Voglajne.
Oba vzorca rib sta bila ne-
oporečna, prav tako vzorec
prašičjega mesa iz Malih
Dol. V vzorcu iz Vrh nad Te-
harjem pa so ugotovili pre-
več kadmija v ledvicah in
jetrih. Preiskave jajc še ni-
so končane. V vzorcih žita iz
Bukovžlaka, Žepine in Vrh
nad Teharjem so našli pre-
več kadmija. Regrat pa je
po mnenju inšpektorja pri-
meren za prehrano živali
z visoko stopnjo metaboliz-
ma, medtem ko bodo pri-
hodnjo sezono ugotavljali,
če je ustrezen tudi za pre-
hrano ljudi.
Načelnica občinskega in-
špektorata Alenka Pečnik
ob tem meni, da so celjski
inšpektorji svojo nalogo
opravili, da pa do danes še ni
bilo nikakršnega odziva re-
pubhške sanitarne inšpekci-
je, ki je pristojna za odlaga-
lišče sadre. Tako jim lahko
kdo očita, da so dosedanje
aktivnosti opravili tako re-
koč na lastno pest. Tudi na-
daljnjih meritev ne bodo več
naročali, lahko pa jih repu-
bhški inšpektor.
T.CVIRN
Komu služi pravohranilec?
^aškl Izvršni svet o delu državnih organov
Na zadnji seji laškega iz-
vršnega sveta so obravna-
1'ali tudi poročila o delu dr-
žavnih organov in sicer Po-
staje milice Laško, Temelj-
•»ega sodišča Celje, Temelj-
nega javnega tožilstva Ce-
'Je ter javnega pravobranil-
in družbenega pravobra-
®uca samoupravljanja Ce-
I®- Največ besed so nameni-
" družbenemu pravobranil-
samoupravljanja.
Člani izvršnega sveta so
Ugotavljali, da v delu držav-
'lih organov ni bilo posebnih
Nblemov in da so svoje de-
'o opravljali korektno. Toda
^nimivo. Kljub množici in-
^^itucij, ki naj bi varovale ob-
^^na in delavce, ljudje še
^^dno, ali pa vse bolj, čutijo
f"'avno negotovost. Na pri-
JJ^er: delavci v ozdih imajo
^osti možnosti za pravno po-
"^oč, za svetovanje in nena-
^dnje tudi za uveljavljanje
®^ojih pravic na sodišču. To-
da ne glede na to delavci ves
čas živijo v prepričanju, da
so jim pravne institucije od-
tujene, večkrat pa jim niti ne
zaupajo. Razmišlj^o namreč
po logiki, da so vsi »na vrhu«
med seboj povezani in da se
ni smiselno boriti za pravico
z mlini na veter.
Na seji je bilo shšati, da se
na Zahodu točno ve, kdo
skrbi za pravno varnost de-
lavcev. Sindikat. Pri nas pa
imamo toliko različnih insti-
tucij, da se njihove dejavno-
sti med seboj prepletajo, os-
novni namen, varovati ljudi
in delavce; pa še zdaleč ni
dosežen. Izvršni svet je naj-
več časa namenil razglablja-
nju o smiselnosti in vlogi
družbenega pravobranilca
samoupravljanja. Laška ob-
činska skupščina namreč že
dvakrat ni potrdila pomočni-
ka družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja za pet
občin s celjskega območja
(Celje, Laško, Šentjur, Šmar-
je pri Jelšah in Slovenske
Konjice). Laščani namreč
predlagajo, da naj bi imel
družbeni pravobranilec le
namestnika, ne pa tudi po-
močnika. Delegati menijo,
da je racionalizacija uprav-
nih organov nujna in da v ta
okvir sodi tudi zmanjšanje
števila družbenih pravobra-
nilcev samoupravljanja.
Pa tudi sicer je prepotreb-
na preobrazba te institucije.
Nujno bo določiti področje
dela, tako da ne bi več priha-
jalo do prepletanja funkcij
z drugimi organi. V kratkem
bo laški izvršni svet predla-
gal republiški skupščini naj
temeljito prouči vlogo in
smisel družbenih pravobra-
nilcev, in to predvsem ob
spremenjeni zakonodaji (Za-
kon o podjetjih), ko bo kaza-
lo poleg družbene lastnine
varovati tudi vse ostale obh-
ke lastnin.
VOJKO ZUPANC
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovič
Glasnost preti »kitalskim
KremUem«
čez nekaj dni bo Kitajska praznovala sedemdesetletnico
gibanja »četrti maj*, nacionalistične kampanje študentov in
intelektualcev za demokracijo in modernizacijo. Zgodovina se,
kot kažejo najnovejši dogodki, ponavlja, dasi seveda v drugač-
nem kontekstu. Na znamenitem pekinškem trgu Tienanmen
pred »kitajskim Kremljem* seže teden dni zbirajo vedno večje
množice demonstrantov na čelu s študenti, ki zahtevajo demo-
kratizacijo političnega življenja, odločnejšo politiko reform in
odstop tako premiera Li Penga kot očeta kitajskih reform
Deng Kiaopinga.
Povod za zborovanja je bilo žalovanje po smrti bivšega par-
tijskega voditelja Hu Jaobanga, ki so ga pred dvema letoma,
ob velikih študentskih nemirih, odstavili v gornji partijskih
konzervativcev proti »buržoaznemu liberalizmu*. Študentje
kitajskih univerz so množično počastili spomin na moža, kije
bil po njihovem »heroj democije* in neizprosen bojevnik proti
korupciji. Toda zborovanja so kmalu daleč presegla komemo-
rativne razsežnosti in prerasla v demonstracije za demokracijo,
ki so se jim pridružilči tudi številni delavci in drugi Kitajci.
Oblasti so do demonstrantov doslej kazale nepričakovano
toleranco, obenem pa je partija poskrbela za dostojno uradno
počastitev spomina na Hu Jaobanga. Analitiki so ocenili, da je
takšna reakcija odraz stanja v partiji, kjer se za prevlado ostro
spopadata konzervativna in liberalnejša struja. Slednja naj bi
presodila, da bi ji utegnile biti množične zahteve po korenitej-
ših reformah v pomoč in je Hu Jaobangovo smrt in njegovo
»rehabilitacijo* izkoristila sebi v prid.
Toda možnost ostrejšega nastopa proti demonstrantom po
uradnem koncu komemoracij nikakor ni izključena, zlasti, če
bi se jim pridružilo še več delavcev. Kajti zahteve in obsodbe,
ki jih je bilo slišati na zborovanjih, so za partijo vse prej kot
nedolžne. Med drugim je bilo slišati tudi zahteve po radikalnih
političnih reformah, ki n^j bi rešile »ljudstvo in državo* in po
dokončnem umiku očeta kitajskih reform Deng Kiaopinga.
Slednji se je študentom nepreklicno zameril že pred dvema
letoma, ko je dobil gonjo proti »buržoaznemu liberalizmu*.
Ni dvoma, daje bila Hu Jaobangova smrt katalizator nakopi-
čenega nezadovoljstva zaradi zastajanja reform, zlasti politič-
nih. Dobro desetletje po uvedbi Dengovih »štirih moderniza-
cij* je namreč proces politične demokratizacije praktično še
vedno »zamrznjen*, tako da je na primer sovjetski voditelj
Mihail Gorbačov v treh letih z »glasnostjo* precej prehitel
starosto kitajskih reform, s katerim se bo, mimogrede,
v Pekingu sešel 15. m^ja. Po to v vzdušju »pekinške pomladi*
ali nove gonje partijskih konzervativcev nad inteligenco?
V širšem kontekstu je sedanje dognanje prav zaostritev
kroničnega spopada med kitajsko inteligenco in oblastmi, pri
čemer je partija v odnosu do inteligence padala iz ene skrbno-
sti v drugo (spomnimo se le obdobja gesla »naj cveti sto
cvetov* sredi petdestih let in zloglasne kulturne revolucije
desetletje kasneje). Obdobje Deng Kiaopinga je sicer prineslo
inteligenci boljši, a nikakor ne zadovoljiv položaj.
Medtem ko po eni strani poteka v partiji že omenjeni spopad
med dvema strujama, povzdiguje glasove proti partiji tudi
inteligenca. Prav v zadnjem času je bilo slišati več javnih
pozivov za izpustitev političnih zapornikov, zahteve po osamo-
svajanju in novi vlogi inteligence v družbi, o zakonitih pravi-
cah do varnosti posameznika, reformi izobraževanja idr Med
kitajskimi »oporečniki* je svetovno znan astrofizik Fang
Lizhi, imenovan tudi »kitajski Saharov.*
Več kot veijetno se torej zdi, da je sedanje dogajanje uvod
v še burnejše dogodke na kitajskem pohtičnem prizorišču
v letošnjem letu. Val novih demonstracij je najbrž pričakovati
na skori{jšnjo 70. obletnico gibanja »četrti maj*, vzporedno pa
tudi ostrejše znotrajpartijske spopade. Toliko bolj zaradi napo-
vedi, da se bo Deng Kiaoping jeseni ob 40. obletnici partije
tudi formalno poslovil od vseh političnih funkcij, kar že raz-
plamteva boj za njegovo nasledstvo.
Pslliološlia volna z vizumi?
Prav pred začetkom turistične sezone se vprašarye vizu-
mov med ZR Nemčijo in Jugoslavijo močno razgreva.
V zahodnonemškem tisku so se pojavile napovedi, da
utegne Jugoslavija 1. junija uvesti vizume za državljane
ZRN kot nasprotni ukrep na odločitev zahodnonemških
oblasti. Povod je bila izjava nekega predstavnika jugoslo-
vanskega zunanjega ministrstva, za katero je časnik
Frankfurter Algemeine zapisal, da gre za »politično premi-
šljeno izjavo«. Naše ministrstvo je novinarjem izjavilo le,
da se skuša »izogniti kakršnikoli prenagljeni odločitvi* in
da bo vlada sprejela dokončno odločitev konec maja.
Napoved uvedbe vizumov je izzvala vznemiijei^e med
zahodnonemško javnostjo, zlasti med tisoči turistov, ki
namerav^o dopustovati v Jugoslaviji. Sledilo je sporočilo
uradnega Bonna, da do septembra vizumov za jugoslovan-
ske državljane ne bo (v skladu z možnostjo, da po razvelja-
vitvi dvostranskega sporazuma o odpravi vizumov 31.
maja, vizume za Jugoslovane uvede, ali pa tudi ne). Pri nas
nekateri že zmagoslavno trde, češ da so se Nemci »prestra-
šili* in da vizumov za Jugoslovane ne bo. Vprašanje je
seveda bolj zapleteno in dejstvo za nas je predvsem, da bi
imeli z uvedbo vizumov za zahodnonemške državljane
precej več škode kot koristi (že zaradi turističnega obiska).
Kakorkoli že, vprašanje vizumov med državama še ni
urejeno, kakor tudi ne problemi (naval ekonomskih
migrantov iz Jugoslavije pod krinko zahtev za politični
azil), ki so vzrok zanj.
Vlfalensa uspešnelšl kot
JaruzelskI
Voditelj pred nedavnim legaliziranega neodvisnega
poljskega sindikata Solidarnost, Lech Walensa je končal
štiridnevni obisk v Italiji in Vatikanu. Walensaje obiskal
Rim kot partner sporazuma med Solidarnostjo in vlado,
torej tako rekoč kot uradni predstavnik Poljske, tudi
s pooblastilom generala Jaruzelskega. Walensa je v štirih
dneh pogovorov dosegel neprimerno več (konkretne
obljube pomoči Poljski) kot Jaruzelski na isti poti pred
dvema letoma. Izdatno pomoč Poljski po omenjenem spo-
razumu in napovedi političnih reform je obljubil tudi Wa-
shington, pa tudi druge zahodne države, kar je za Poljsko
nedvomno spodbuda, da napovedane demokratične
reforme (politični pluralizem, neodvisni'sindikati idr.) tudi
izpelje.
4. stran - novi tednik
26. april i9ii|
Gorenle na poti v sodobno iiorporaciio
Vpetost Gorenja v mednarodno tr-
žišče je nujen pogoj za njegov nadalj-
nji razvoj. Kako vključiti v medna-
rodne tokove prav vse Gorenjeve de-
lovne organizacije pa je bila ena
osrednjih tem pete zunanjetrgovin-
ske konference delavcev Gorenja, ki
je bila prejšnji petek.
Gorenje bo letos na tuje prodalo za
300 milijonov dolaijev blaga, kar je za
50 milijonov dolarjev več kot lani.
Senčna plat te številke je, da jo v več
kot dveh tretjinah ustvarijo zgolj
v treh izmed osemnajstih delovnih or-
ganizacij Gorenja, zato so pritegnitvi
ostalih k izvozu na konferenci nameni-
li osrednjo pozornost. Konference so
se razen zunanjetrgovinskih delavcev
Gorenja, vodij predstavništev v tujini
in direktorjev vseh delovnih organiza-
cij Gorenja udeležili tudi poslovni
partnerji ter Cveta Selšek, predsedni-
ca republiškega komiteja za medna-
rodno sodelovanje, ki je konferenco
informirala o trenutnih obetih za za-
konske spremembe na zunanjetrgo-
vinskem področju ter o pogojih in
možnostih za naš vstop v Evropo.
Gorenje je pred enim najpomemb-
nejših korakov v svojem razvoju, saj
bodo že v kratkem predstavili projekt
povsem nove organiziranosti, katere
končni cilj je ustvariti sodobno korpo-
racijo. Tekma z zahodom in razvitim
svetom je namreč odvisna tudi od na-
čina organiziranosti. Če Gorenje ne bo
vscy pribhžno tako učinkovito organi-
zirano kot konkurenti, potem dobička
v tujini ne more ustvarjati.
Kakšna bo organiziranost v novi
korporaciji še ni povsem določeno, saj
tovrstnih znanj doma ni veliko. Zato
so se v Gorenju povezali tudi s tujimi
svetovalnimi organizacijamr, ki naj bi
pomagale pri odgovorih na ta vpra-
šanja.
Gre za povsem novo Gorenje, pri če-
mer je glavnih ciljev preobrazbe poleg
omenjenega več. Najprej pa seje treba
usposobiti na izzive evropskega trga
po letu 1992 in se približati konkurenci
tudi po ustroju. Zato bo treba uresniči-
ti še vrsto podciljev z drugačno organi-
ziranostjo in mišljenjem na vseh nivo-
jih, še posebno v upravljalskem, kjer
doslej ni bilo pravih motivacij za bolj
učinkovit koncept upravljanja. Neka-
tere delovne organizacije so bile doslej
z nekaterimi funkcijami slabo oprem-
ljene, vendar predvsem zaradi dobrih
medsebojnih odnosov ni prihajalo do
konfliktov.
R. PANTELIČ
O Emu na osnovi stroicovnih prediogov
Banka bo o poslovnem so-
delovanju z Emom ponovno
spregovorila taKrat, ko bo
znan sanacijski program, ki
ga pripravlja začasno Emo-
vo vodstvo in ki naj bi bil
gotov do konca tega me-
seca.
Na osnovi kakršnih koli
drugih informacij in prošenj
reševanje položena v Emu ne
bi bilo na strokovnih osno-
vah. Tako so med drugim
sklenili na zadnji seji izvršil-
nega odbora Ljubljanske
banke, splošne banke Celje,
kjer so še poudarili, da pri
reševanju problematike
Ema ne bodo pristali na ni-
kakršne politične pritiske.
Na drugi strani je želja
Ema, da bi jih banka v na-
slednjih mesecih spremljala
na enak način kot v prete-
klih mesecih, s tem, da bi pri
dodelitvi kreditov upošteva-
la inflacijo. Ob tem, da Med-
občinska gospodarska zbor-
nica glede sedanjega položa-
ja Ema nima stališča, ker po
zagotovilu njenega predsed-
nika (na seji bančnega odbo-
ra) nima dovolj podatkov,
dlje od omenjenih dogovo-
rov in tega, da o problemati-
ki razpravljajo, ko bo na mizi
program, niso prišU.
Sicer so med pomembnej-
šimi točkami na zadnji seji
bančnega odbora obravna-
vali tudi tromesečno poslo-
vanje, sprejeli informacijo
o desetih največjih kredito-
jemalcih pri LB Sb Celje, ter
tudi elaborat o ustanovitvi
skupnega podjetja LI Savi-
nja Celje. Odobrili so dinar-
ske dolgoročne kredite Ko-
vinotehni za ustanovitev me-
šanega podjetja, Carmetall
v avstrijskem Šentjakobu,
ter za povečanje ustanovne-
ga kapitala v mešanem po-
djetju Unimercat v Munch-
nu, zreškemu Uniorju za iz-
gradnjo klimatskega zdravi-
liškega centra v Zrečah, Go-
renjevima tozdu Štedilniki
in DO Mah gospodinjski
aparati pa za nakup linije di-
rektnega emajliranja in po-
sodobitev proizvodnje.
RP
Frupi v preobioici,
Iconcentrati v izvoz
Nekdanji bolnik Iz Mestinja uspešno
okreva
Vital iz Mestinja je ena ti-
stih organizacij združenega
dela, kjer je poslovni uspeh
v veliki meri odvisen od kup-
ne moči prebivalstva. To dej-
stvo je zadnje leto v Vitalu
očitno, saj je prodaja sadnih
sokov in koncentratov, v pri-
merjavi z lanskim trimeseč-
jem, manjša za okoli 15 od-
stotkov.
• Vse bolj so očitni pritiski tr-
govskih delovnih organizacij
na plačilne pogoje, kar ogroža
ekonomičnost poslovanja, saj
je postala cena kapitala izred-
no draga. Izhod iz takšnega
stanja vidijo v Mestiryu zlasti
v povečanem izvozu koncen-
tratov minule letine oziroma
proizvodnje. Od 750 ton kon-
centratov jih bodo letos izvozi-
li okoli 620 ton, od te količine
pa so 520 ton že prodali na tuje.
To pomeni okoli 600 tisoč do-
larjev deviznega iztržka ali tri
krat več kot leta 1987.
Letos nameravajo predelati
enake količine sadja kot lani,
seveda pa so te napovedi od-
visne od letine, ki je bila lani
izredno dobra. Pomembna na.
ložba, nakup koncentratoijj
je tudi že pokazala prve dobi^
rezultate, saj so koncentrat^
lahko proizvedli doma, s tett
pa občutno zmanjšali stroški
predelave.
Še nedavni izgubar, ki muj^
grozil celo stečaj, s tekočim po.
slovanjem danes ustvarja pozj.
tivne rezultate, žal pa ga
vedno bremenijo strošlt
v obhki bančnih posojil
obresti, s katerimi so morali
pokriti izgube. Zato jim prj.
manjkuje obratnih sredstev,
zato tudi ne morejo ustrezno
povečevati osebnih dohodkov
ki so v minulih letih izredno
zaostajali. Še lani, na primer
kar za 40 odstotkov od po\.
prečja republike in za 25 od-
stotkov od povprečja v občini
Šmarje pri Jelšah.
Obstoječi program (jabolka,
ribez) bodo popestrili še z ne-
katerimi sadeži kot so višnja,
malina, bezeg. V proizvodnji
sokov in sirupov bo do konca
maja priprav^ena nova celost-
na podoba blagovne znamke
Frupi. Že junija pa se bodo na
trgu pojavili novi proizvodi
v pure-pack embalaži, sokovi
s paleto novih okusov. Lani je
Vital iz Mestirfja na sejmu Vi-
no v Ljubljani prejel za kako-
vost sedem medalj, vseh sku-
paj pa jih hranijo že okoli 70.
Letos imajo v načrtu tudi iz-
boljšati delovne pogoje z obno-
vo polnilnice ter z delno sana-
cijo problema odpadnih vod
prispevati k čistejšemu okolju
Ker gredo s časom naprej, na-
marav^o celotno poslovanje
opremiti z računalniki.
MARJELA AGREŽ
Projeifti doma in na tulem
Razvojni center Ima v ognju veliko želez
Ob usihanju domačih vi-
rov skuša tudi celjski Raz-
vojni center pridobiti za in-
vestiranje pri nas doma,
predvsem v razne turistične
objekte, tudi t^i kapital,
vse bolj pa s svojimi projek-
ti nastopajo tudi na tujem.
O tem so ob nedavnem obi-
sku informirali tudi Marka
Bulca, predsednika republi-
ške gospodarske zbornice,
ki je v okviru možnosti ob-
ljubil pomoč zbornice pri
teh prizadevanjih.
Razvojni center je trenut-
no zaseden z delom več kot
ima zmogljivosti. Rezultati
organizacije, ki ji je lani 12
odstotkov celotnega prihod-
ka ostalo za akumulacijo in
ki deoe kar 7 odstotkov celot-
nega prihodka letno za raz-
vojno raziskovalne naloge
(ter ima ob tem na pet zapo-
slenih enega štipendista) so
tudi v letošnjem prvem tro-
mesečju dobri.
Zelo aktiven je Razvojni
center trenutno na Koso-
vem, kjer so zaključili pro-
jekt izgradnje tovarne pocin-
kane pločevine v Vučitrnu,
v »igri« pa imajo še več dru-
gih pomembnih projektov,
med njimi projekt druge faze
tovarne za predelavo plastifr-
cirane pločevine, tovarne za
izdelavo brezalkoholnih pi-
jač v Klokot banji ter za izde-
lavo suhe malte v Klini. Ob
vsem tem bi radi svoj nastop
na Kosovem spremenili
v smislu aktivnejšega lastne-
ga investiranja. Razmišljajo
o ustanovitvi lastnega po-
djetja za regeneracijo odpad-
ne plastike, ki naj bi bilo
vzorčen primer, kako voditi
firmo na nerazvitem področ-
ju. Ob tem jim je Marko Bule
predlagal, da bi bih najbrž
sposobni na Kosovem usta-
noviti tudi svetovalno po-
djetje, ki bi preverjalo pro-
jekte na Kosovem. Ravno to
področje je namreč najmanj
pokrito in ravno zato (ker so
se mnogi obnašali preveč
profitarsko) je na Kosovem
tohko propadlih projektov.
Razvojni center kandidira
še pri vrsti drugih velikih
projektov v Črni gori (Ulcinj,
Petrovac, Ada Bojana), na
Rabu in Krku, skupno z Zla-
tarno v Makedoniji, poizku-
ša pa investirati tudi v tujini.
Pri tem so se usmerih pred-
vsem v Jordan in Severni Je-
men, kjer kandidirajo z ne-
k^ pomembnimi projekti.
Med najbolj konkretnimi po-
sli v tujini je trenutno sku-
pen nastop z Jelovico v Av-
striji, kjer bodo sodelovah
z lastno blagovno znamko
pri gradnji hiš s sloganom
»montažna gradnja po želji
kupca«.
Pri vsem tem skuš^o pro-
dreti na tuje tudi z vključitvi-
jo tujega kapitala v investira-
nje pri nas. Pri tem je zaradi
splošnega nezaupanja do na-
še države še največ težav,
vendar pa z aktivnim nasto-
pom v tujini (preko svojega
dunajskega predstavništva,
s prezentacijami in propa-
gando v medijih) na delež tu-
jega kapitala vseeno raču-
najo.
Ob tem si bodo v Razvoj-
nem centru prizadevali tudi
pri razvoju drobnega gospo-
darstva. Njihova prednost
pri tem je celovita ponudba,
ki zajema tako svetovanje
kot tudi razvojno raziskoval-
no delo ter tudi konkretno
realizacijo. Precej pomemb-
na pa je tudi informatika, saj
so samo v prvem tromesečju
s to prinesli hiši 30 odstot-
kov dohodka. Z mrežo treh
velikih računalnikov in štiri-
sto terminalov so ena po-
membnejših slovenskih soft-
wareskih informacijskih or-
ganizacij. Med drugim so iz-
delali informacijski sistem
2a Elan, štorsko Železarno,
zdaj ga delajo za Javor iz Piv-
ke. Za plasma svojih storitev
pa načrtujejo tudi ustanovi-
tev mešanega podjetja v Av-
striji ...
R. PANTELIČ
Konskor - in Izmeniava počitnic
Konjiški Konus in tuji part-
ner, leningrajska flrma Sko-
rohod, proizvodno obutveno
združenje, v Leningradu usta-
novljata novo mešano podjet-
je. Nastal bo Konskor, meša-
no podjetje, ki je del razvoj-
nih usmeritev delovne orga-
nizacije Konus za srednjeroč-
no obdobje.
Ekonomsko upravičenost
novega mešanega podjetja je
v Konusu podprl tudi central-
ni delavski svet. Firma Skoro-
hod in Konus si bosta vrednost
naložbe delila v razmerju
50:50, ta pa po sedanjih izraču-
nih velja 2.440.000 rubljev.
Ime podjetja Konskor je sko-
vanka obeh firm, podjetje pa
bo opravljalo proizvodno in tr-
govinsko dejavnost. V Lenin-
gradu bodo proizvajali pakimi
trak in program Tipi-top.
Poslovne vezi z leningrajsko
firmo Skorohod so za KonuS
zelo zanimive, vendar pa sode-
lovanje ne bo ostalo samo n3
tej ravni. V Konusu so se na-
mreč dogovorili za izmenjav"
dvajsetih gostov med poletni-
mi počitnicami. Konusovi de-
lavci bodo lahko letovali v Le-
ningradu od 20. do 30. junija if
za takšne počitnice plačali toli-
ko, kot če bi letovali v Konuso
vem počitniškem domu v No-
vem Vinodolu. Stroške prev«^
za v Sovjetsko zvezo bo poraV
nala delovna organizacija. P""
čitnice pa bodo nagrada ves*
nim Konusovim delavce^
Delavci Skorohoda pa bodo
15. do 30. junija letovali v lep<^
urejenem počitniškem dom"
v Novem Vinodolu.	^
Depoziti_
v Ljubljanski banki ponovno uvajamo možnost
vezave depozita za tri ali šest mesecev, z zapadlostjo
katerikoli dan v mesecu. Mnogi varčevalci so namreč
izrazili željo za ponovno uvedbo teh depozitov, ki omo-
gočajo lažje načrtovanje varčevanja in porabe privar-
čevanih sredstev.
Od uvedbe indeksacije lani je bilo mogoče depozite
vezati na tri ali več mesecev le tako, da so se le-ti
sprostili zadnji dan v mesecu, ko je bila praviloma
objavljena indeksacijska stopnja (stopnja rasti drobno-
prodajnih cen v tekočem mesecu), po kateri so revalo-
rizirali vse vezane depozite.
Zdaj veljavni predpisi dopuščajo bankam tudi upo-
rabo revalorizacijske stopnje (stopnje rasti drobnopro-
dajnih cen) v preteklem mesecu. Zato Ljubljanska
banka uvaja dodatno možnost vezave tri in šestmeseč-
nih depozitov, pri katerih zapadlost ni vezana na zadnji
dan v mesecu. V tem primeru se bo depozit revalorizi-
ral do meseca, v katerem se sprosti, po indeksacijski
stopnji, v mesecu zapadlosti pa po znani revalorizacij-
ski stopnji. Pri prvi in drugi vrsti depozitov banka
obračunava na revalorizirano vrednost še bančne
obresti (za trimesečne 5 odstotno in za šestmesečne
depozite 6 odstotno letno obrestno mero).
Spremembe limitov_
Zaradi visoke inflacije, ki se odraža tudi pri poveča-
nju osebnih dohodkov bomo v Ljubljanski banki
v računalniški obdelavi tekočih računov občanov pove-
čali mejni znesek dovoljene prekoračitve stanja od
sedanjih milijon na 3 milijone dinarjev. Sprememba je
pričela veljati 17. aprila.
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA CELJE
ffi. april 1989
novi tednik - stran 5
IZ DVEH ZORNIH KOTOV
ifihar v kozarcu vode?
Ob izrazito hudourniškem značeOu Savinje in njenih pritokov so razmerja med
najnižjimi in najvišjimi vodami izredno vehka. Za raznimi posegi v naravo se ta
razmerja še povečujejo. Naravno zadrževanje vode se namreč nenehno zmanj-
kuje. Zaradi tega so na eni strani nekatera območja ob Savinji vse bolj izpostav-
^jena občasnim povodnim, na drugi strani pa se ob nizkih pretokih že marsikje
pojavlja občasno pomanjkanje vode. Rešitev je le v optimizaciji vodnega režima
5ave in njenih pritokov. Visoke vode je treba v največji možni meri zadrževati,
5 tako zadržano vodo pa bogatiti nizke pritoke. Med načrtovanimi zadrževalniki,
lii naj bi vsi skupaj v največji možni meri prispevali k izboljšanju vodnega
režima Save in Savinje, je tudi akumulacija Lučnice.
V Mozirju temu odločno nasprotujejo in o tem govori predsednik izvršnega
sveta Ivo Kos, drugačno mnenje pa im£yo seveda pri Območni vodni skupnosti
Savinja - Sotla. Za izjavo smo zaprosili Bela Bukviča, samostojnega svetovalca
pri OVS.
glede zadrževanja voda v dolini Lučni-
ce. Vodnogospodarski in nekateri dru-
gi širši družbeni interesi nedvomno
govorijo akumulaciji v prid, drugi
(predvsem lokalni) pa proti. Zato ne
izključujemo take končne odločitve,
ki bo vsestransko sprejemljiva. Odlo-
čitev pa lahko sloni le na poprejšnji
temeljiti in strokovno pošteni presoji.
Katerihkoli vnaprejšnjih neosnovanih
odločitev, ne priznavamo. Naša pred-
lagana preučitev in skupna odločitev
pred kakršnimi koli posegi v dolino
Lučnice, ki bi jo obremenjevali z ob-
jekti trajne vrednosti, ni le vodnogo-
spodarska pravica, temveč in še bolj
vodnogospodarska dolžnost pred
družbo in njeno prihodnostjo.«
ZA
Bela Bukvič, samostojni vodnogo-
spodarski svetovalec pri Območni
vodni skupnosti Savinja Sotla:
»Za zadrževalnik v dolini Lučnice
doslej še ni bila izdelana temeljitejša
in resnejša presoja. V nekaterih doku-
mentih so bih le navrženi nekateri gro-
bi tehnični podatki o maksimalni mož-
ni vodni akumulaciji in pregradi. Ško-
da da so bili, kajti prav ti so povzročili
spontane demonstracije v Lučah ko-
necleta 1978. In ti podatki, ki od takrat
niso bili kakor koli dodatno preveija-
ni, služijo danes tudi za osnovo aprior-
nim odporom zoper akumulacijo
v Podvolovljeku. Prizadeti občani luč-
ke krajevne skupnosti in vodarji so se
po decembrskem zborovaiyu 1978. le-
ta razšli s takole ugotovitvijo: Gradnja
zadrževalnika na Lučnici vs^ še 20-30
let ne bo aktualna. Tudi se ne ve, ko-
likšen bo zadrževalnik, če bo do njega
sploh prišlo. Taka ugotovitev n^ velja
tudi v naprej. Ne gre za to, da bi v doli-
ni Lučnice ustvarjah nekakšna tr^no
zavarovana območja, kjer je vse prepo-
vedano. Gre le za omejitev, da dolino
Lučnice ne bi obremenjevali z objekti
trajne vrednosti. OVS Savinja-Sotla in
Zveza vodnih skupnosti doslej še nista
pristopih k temeljitejšemu vodnogo-
spodarskemu presojanju zadrževanja
voda v doUni Lučnice, predvsem zara-
di omejenih načrtovalskih zmogljivo-
sti. Pričetek študijskih del na vodno-
gospodarski presoji »Zadrževanje vo-
da v dohni Lučnice«, je v planih in
finančnih načrtih za leto 1988. Večlet-
na naloga je poverjena Vodnogospo-
darskemu institutu Ljubljana. Imela
n^ bi tri poglavja. Sam pristop k nalo-
gi - še bolj pa samo študijsko delo
bi bila izrazito interdisciplinarna
in demokratična. Tako bo že analiza
sedanjih razmer v dolini Lučnice ob-
delana iz vseh soodloči^očih vidikov
od geografskega do sociološkega. Pro-
jektni svet bo sestavljen iz predstavni-
kov naročnikov, Skupščine občine
Moziije, KS Luče, Nivoja Celje oziro-
ma tozda Vodno gospodarstvo. Pro-
jektni svet naj bi potrjeval projektne
naloge, spremljal delo in potrjeval po-
samezna poglavja študpske naloge.
Vsako obdelano poglavje naj bi bilo
v široki javni razpravi. Naloga naj bi
stekla že maja letos.
Pričakujemo torej, da bomo v dveh,
^reh letih dobili dokončen odgovor
PROTI
Ivo Kos, predsednik Izvršnega sve-
ta SO Mozirje
»Problematike oskrbe s pitno vodo
iz Zgornje Savinjske doline se s polno
odgovornostjo zavedamo. V mozirski
občini imamo na zahtevo republike za-
varovanih šest vodnih virov, ki vsi da-
jejo več kot po sto litrov vode na se-
kundo. Mi se zavedamo, da morajo vo-
do dobiti tisti, ki jo potrebujejo. Dokaz
za to je, da se z vodo iz naše doline
oskrbujejo tudi prebivalci velenjske
občine. Žal nihče ne spoštuje biolo-
škega minimuma v sušnih obdobjih.
Že pred dvajsetimi leti, ko smo pri-
pravljaU projekte za sedem kilometrov
dolg vodovod Bočna-Mozirje, smo po-
nudiU celjski, žalski in velenjski obči-
ni, da skupaj financiramo izgradnjo
prve faze do Mozirja, s čimer bi bila
omogočena izgradnja naslednjih faz,
torej do Celja in Žalca ter do Titovega
Velenja. V teh občinah takrat niso bili
za sodelovanje, čeprav dajeta vodna
vira Letošč in Kropa preko 700 litrov
vode na sekundo.
V tem trenutku pa moram reči, da
zahtevamo izpolnjevanje določenih
pogojev, ki so običajni. Zahtevamo za-
drževanje biološkega minumuma v te-
kočih vodah, odškodnino za varovanje
vodovplivnih območij in primerno od-
škodnino kmetom. Območna vodna
skupnost Savinja-Sotla iz Celja na po-
budo celjske občine že desetletja
opravlja razne raziskave, študije in ela-
borate, da bi našli dolgoročno rešitev
oskrbe s pitno vodo. Konec lanskega
leta je bila zaključena ena izmed teh
študij, ki smo jo po hudih sporih z ob-
močno vodno skupnostjo končno le
lahko dobili tudi v Moziije in žalostno
je bilo, da smo lahko bili pred tem o tej
študiji informirani le preko poročanj
v nekaterih časnikih. Takšen način ni
resen. Še bolj smo bili presenečeni, da
o posegih v naš prostor niso bili infor-
mirani organi družbenopolitične
skupnosti. Mislim, daje pravo megalo-
mansko početje, da se kot rezervat zaš-
čiti cela dolina Podvolovljeka in celo
porečje Saviiye od Ljubnega navzgor.
To bi pomenilo konec razvoja Zgornje
Savinjske doline. V študiji, ki smo jo
lahko končno le prebrali v ozirju, gre
za tri ločene vsebinske rešitve preskr-
be Celja z vodo, čeprav nekateri meče-
jo vse v en koš. Vodooskrba Celja je
razdelana v več variantah: črpanje
podtalnice v Spodnjih Rojah v žalski
občini, črpanje podtalnice v Radmirju
oziroma Šentjanžu in akumulacija
Lučnice, ki pa ni neposredno vezana
na vodooskrbo ampak pomeni bilanč-
ni poseg za Savinjo in Savo. Nekateri
krogi vztrajno zahtevajo akumulacijo
v Podvolovljeku. Na to imamo v Mo-
žicu nekaj vsebinskih pripomb in pri
Tyih bomo vztrajali dokler ne bo spre-
jeta dokončna rešitev. V vsej doseglji-
vi Uteraturije področje Podvolovljeka
opredeljeno kot geološko zelo nesta-
bilno področje. Pod dolino poteka na-
daljevanje savske geološke prelomni-
ce. Pobočja hribov so iz apnenca, kije
pokrit s sloji laporja in tufov. Dokaz da
je področje nestabilno, je tudi plaz, ki
se je pred kratkim sprožil. Vodni štu-
diji zamerimo, da se niti z besedo ne
dotika geoloških vprašanj. Poleg tega
načrtujejo zajezitev v karavanško-
kamniško-savinjskem parku in nobeni
predstavniki institucij za varovanje
okolja ne bodo dali ustreznih soglasij.
Lokacija jezu v zgorryem delu tako
ozke doline, kije od Ljubnega do Luč,
bi v slučaju poškodbe jezu imela kata-
strofalne posledice, s^ bi bilo v jezu 16
milijonov kubičnih metrov vode, za
sam jez pa n^ bi porabili milijon 160
tisoč kubičnih metrov nasipnega ma-
teriala. Jez bi bil visok 52 metrov. Tak
jez želijo zgraditi, potem ko so načrto-
valci odstopili od prejšnje ideje, ki je
predvidevala izgradnjo štirih manjših
jezov. Dvom v smotrnost takšnega po-
sega se poraja tudi zaradi vprašanj raz-
sehtve tega nerazvitega, visokega in
obmejnega področja. Iz Podvolovljeka
bi se moralo izseliti 180 prebivalcev.
Dolgoročni plan republike pa govori,
da je v teh predelih treba zadržati vs^
sedanje število prbivalcev. Vprašanje
je, če se bodo ljudje sprijaznih, da bo-
do ves čas živeli v strahu pred more-
bitno katastrofo, s£(j jih je bilo zadnje
čase v Evropi že nekaj. Pojavlja se tudi
vprašanje biološkega stanja vode z za-
jezitvijo in kako bi le ta vplivala na
spremembo vode v Savinji.
Do vseh teh vprašanj imajo nepo-
sredno prizadeti občani Luč, Podvo-
lovljeka in solčavskega predela svoje
mnenje. Bilo je že nek^ izseljenih zbo-
rov občanov, ki so posledica objavlja-
nja takšnih vesti v sredstvih javnega
obveščanja. Menim, da bi za tako vzne-
mirjanje občanov moral nekdo odgo-
varjati. Še enkrat poudarjam, da aku-
mulacija na Lučnici nima nobene zve-
ze z razvojem vodooskrbe Celja. O tem
smo se pred dnevi tudi odkrito pome-
nili n£^jodgovornejši predstavniki mo-
zirske in celjske občine, na sestanku,
kije bil v Mozirju.«
Robotizacija našiii delegatov
če nam je kje uspela roboti-
^cija, nam je ta gotovo v sfe-
'i delegatskega skupščinske-
sistema oziroma odlo-
čanja.
Robotove lastnosti pozna-
1*^0: robot ne misli, njegovo de-
lo je programirano, avtomatizi-
•"ano, programe pa pripravljajo
strokovnjaki. »Kaj ncO še poč-
jjetno delegati, če pa je vse za-
•^onsko in vnaprej določeno?«
^ je vprašal delegat na zaseda-
nju skupščine občinske izo-
braževalne skupnosti na zase-
^^ju pred tednom dni.
Šolstvo je dcines materialno
psu, glas delegata, pred-
^^vnika uporabnikov, češ da
•Njegova delegatska baza ne so-
glaša z nadaljnjim zmaryševa-
!^Jem porabe v šolstvu pa je
"^enel kot glas vpijočega
^ Puščavi. Dejstvo je, da je ta
^enutek učiteljeva plača v ob-
^•ni Celje najnižja v regiji, dej-
stvo je tudi, da so stroški mate-
riala za pouk eneiki stroškom
komunalnih storitev, in kot na
dlani je, da si v tej, vsestransko
revni družbi, tudi v šolstvu ne
moremo privoščiti kaj več kot
le zagotovljeni, obvezni pro-
gram. Leta blaginje so minila.
Prevoze otrok v šolo, tistih,
ki so od šole oddaljeni manj
kot štiri kilometre, morajo pla-
čevati starši. Takšen je sklep
slovenske	izobraževalne
skupščine in treba ga je spo-
štovati. In prav prevozom v šo-
lo so delegati namenili največ
dragocenega časa. Kot da ta
trenutek ni še večjih, usodnej-
ših problemov.
Prevozi otrok so resen pro-
blem, predvsem zaradi neure-
jene komunale, neurejenih
pešpoti in zaradi vse gostejše-
ga prometa in brezbrižnosti
motoriziranih občanov. Kako
zelo neelastični in nepraktični
smo, pa pove primer, ko je šo-
laijeva hiša od hrama učenosti
oddaljena le dvesto metrov
premalo, da bi bili njegovi star-
ši deležni družbenega povrači-
la teh stroškov. Ta otrok mora
v šolo peš, mimo njega pa vsak
dan vozi avtobus, napol prazen
šolarjev, le malce bolj oddalje-
nih od šole. Geodeti, ki jih je za
meritve razdalj bržčas morala
plačevati skupnost, so to delo
pač vestno in natančno opra-
vili.
So pa delegati minuli četrtek
opravili dobro delo, ko so gla-
sovali za povečanje prispevne
stopnje za izobraževanje, ne-
koliko slabše pa, ko so bili pro-
ti oprostitvi plačila prispevkov
celjske Metke za minulo leto in
proti oprostitve plačila zamud-
nih obresti za Emo Celje.
Žal pa so krepko »udarili mi-
mo«, ko so se izrekli proti pod-
pisu Družbenega dogovora
o oprostitvi plačila davkov in
prispevkov za eno samo leto
dni tistim, ki bi ustanovili no-
ve organizacije združenega de-
la drobnega gospodarstva. Člo-
vek se pri tem vpraša, ali je šlo
pri tej odločitvi za neobvešče-
nost ali neosveščenost delega-
tov. Polna usta so nas, ko go-
vorimo, da nas lahko rešijo
manjše produkcijske enote
s svežimi, mladimi, znanja na-
bitimi kadri in da je ena od
možnih poti iz krize tudi v raz-
voju drobnega gospodarstva.
Obenem tudi vemo, da je ar-
mada mladih strokovnjakov
brez dela in da bomo te,
ustvarjanja željne ljudi težko
zaposlih. Nekako bi odklonil-
no stališče delegatov v kateri
od ostalih skupščin še lahko
razumeli, nikakor pa ne dele-
gatov občinske izobraževalne
skupnosti. Izobražujemo ven-
dar za delo, za službe in za pre-
nos znanja iz šole v družbeno
koristno delo. Sicer pa - v na-
ših glavah je izobraževanje še
vedno zgolj poraba in zato se
tudi tej odločitvi delegatov ni
čuditi.
MARJELA AGREŽ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Kako si kaj, milijonar?
Zdaj smo pa tam: v Jugoslaviji imamo v povprečju same
-	milijonarje! Srečni bi bili oziroma živeli bi v obljubljeni
deželi, če ne bi bil ta milijon (januarska povprečna plača
v Jugoslaviji) v dinarjih, seveda če bi bil v kaki drugi valuti.
Tako pa je povprečen državljan SFRJ januarja res prejel deset-
krat več dinarjev, kot jih je leta 1979, toda zdaj je ta denar
realno vreden tretjino manj. Drugače povedano: naša pov-
prečna plača leta 1979 je bila vredna 255 dolarjev, januarska le
še 183 dolarjev.
Inflacija, ki nam kot zm^ požira vsak dan 6 ali 7 desetink,
grozi še naprej, s tem zmajem se borimo na razne načine. Za
zdaj v Jugoslaviji poznamo tri: povečevanje plač vsak mesec (v
povprečju v Jugoslaviji 15,3 odstotka, vendar to ne lovi infla-
cije, ki je več kot 30 odstotkov na mesec); dvakratna plača na
mesec - veliko je že kolektivov, ki si pomagajo na ta način, pri
čemer so denarni strokovnjaki izračunali, da se tako kupna
moč prebivalcev poveča za 20 do 25 odstotkov; in tretja mož-
nost, ki jo največ uporabljajo na Hrvaškem, usklajevanje plač
z gibanjem vrednosti tujih valut. Recimo: gradbeni delavec
v Varaždinu ima 500 dem plače na mesec, kar je pomenilo 10
prešnji mesec nekaj več kot 2 milijona dinarjev, po zadnjem
dvigu vrednosti zahodnonemške marke pa že več kot 2,5 mili-
jona din. Tudi v Sloveniji so nekatera podjetja določila 500
dem kot spodnjo plačno mejo.
Strokovnjaki so šli še naprej in izračunali, da bo aprilska
plača povprečnega Jugoslovana verjetno 1,7 milijona dinarjev
-	približno 1 dolar na uro. Pomeni, da bomo zaslužili še enkrat
manj kot nekvalificiran delavec v Hongkongu ali na Portugal-
skem oziroma da so člani naše zvezne vlade (ob vseh doktor-
skih nazivih) po plačah enakovredni slabo plačanemu delavcu
na Portugalskem, saj imajo povprečje plač okrog 3,4 milijona
dinarjev. Za manj so napovedi, da bo najslabše plačani Jugo-
slovan dobil 700.000 din, zelo dobro plačan pa 15 milijonov
dinarjev; naposled naj bi odpadle tudi vse pregrade in naj bi
bila premagana človeška zavist, ko bi neki strokovnjak na
svojem področju dobil kak mesec 3.000 dolarjev, če bi podjetju
prinesel ustrezen devizni dohodek. Samo na ta način bo
mogoče strokovnjake, ki so bili izšolani za drag domač denar,
obdržati v domovini.
Ker se je povečal tudi »indeks revščine« in prebil mejo 400
odstotkov (rast nezaposlenosti v marcu je bila 14,7 odstotka
-I- rast cen na drobno 397,5 odstotka, kar da indeks revščine
412,2 odstotka in je med najvišjimi v svetu), so nujni tudi
ukrepi, kako zaščititi življenjski standard socialno ogroženih
ljudi; teh je - milijonarjem navkljub - v Jugoslaviji vsak dan
več. Na Hrvaškem so se dogovorili, da bodo imeli poseben
sklad, v katerega bo vsak zaposleni plačal 0,3 odstotka od
osebnih dohodkov, polnili pa ga bodo že z denarjem od proda-
nih cigaret, in to iz tistega dela, ki ga federacija odstopa repu-
bliki.
Beograd bo kot nov
Tako revna dežela, kjer beda trka na vrata vse več prebival-
cem, bo jeseni gostiteljica voditeljev neuvrščenih držav. Ti se
bodo zbrali v Beogradu, njihov uradni gostitelj bo dr. Janez
Drnovšek, bližrxji predsednik predsedstva SFRJ. Od tega sre-
čanja bo največ pridobil Beograd, ki računa, da bo dobil nove
gostinske zmogljivosti, da bo uredil zastarelo ptt mrežo, pro-
met in drugo, vse to seveda tudi za del našega skupnega
denarja. Kako daleč sežejo apetiti, pove med drugim tudi to, da
so Beograjčani nameravali za visoke goste iz nerazvitih držav
uvoziti celo dragocene pepelnike (izkoriščajo namreč odlok
ZIS o brezcarinskem uvozu blaga za potrebe konference
neuvrščenih), kot da pepelniki, namenjeni za izvoz, iz Rogaške
Slatine, Hrastnika ali Zaječarja ne bi bili dovolj dobri za šefe
držav in državic.
Avtobus za »sovražnike«
Na Kosovu se razmere, kar zadeva policijsko uro, tanke,
posebne enote, vojake, rezerviste (iz Slovenije), niso bistveno
spremenile, začela seje samo vsesplošna diferenciacija, ki bi jo
v starih časih imenovali čistka. Odstopajo ali morajo odstopati
učitelji, uredniki, družbenopolitični delavci, direktorji. Za
nekatere zadostuje samo to, drugim pri odstopih pomaga poli-
cija. Tako so pred dnevi natovorili 65 intelektualcev albanske
narodnosti v poseben avtobus in jim - po besedah pokrajin-
skega sekretarja za notranje zadeve Jusufa Karakushija
- »spremenili kraj bivanja«. To je v skladu s pooblastili orga-
nov za notranje zadeve na Kosovu, ki imajo pravico kogarkoli
»premestiti nekam na območju pokrajine«.
Kompromis, poraz in še kaj
v sredo zvečer je postalo tudi jasno, da je na CK ZKJ
prevladal kompromis in bo ZKJ imela decembra 14. - izredni
kongres. Kako različni so odmevi, si na kratko poglejmo:
Dnevnik (Novi Sad): Kongres bo izreden, kar je zadnji trenu-
tek zagotovilo enotnost ZKJ. Člani CK ZKJ iz ZK Slovenije so
glasovali proti taki odločitvi; očitno gre za odpor, za kljubova-
nje, da ne bi bilo sprejeto nekaj, kar ne prihaja iz Slovenije.
TV Beograd: Poraz sil, ki si prizadevajo ohraniti sedanje
stanje, je prepričljiv, čeprav je Milan Kučan poskušal to obra-
zložiti drugače. Sklep CK ZKJ je rezultat razpoloženja ljudstva
in delavskega razreda. Komunisti Vojvodine, ki so dali pobudo
za izredni kongres, zaslužijo vse priznanje. V pripravah na sejo
CK ZKJ so bili štipe republiški CK proti izrednemu kongresu.
Rezultat glasovanja na seji pomeni, da so mnogi člani CK ZKJ
bolj neposredno in točneje upoštevali mnenje partijske baze
kot pa nekatera republiška vodstva.
Oslobodjenje (Sarajevo): Kakorkoli se že kongres imenuje,
ne bo uredil razmer na Kosovu, ne bo vrnil naših dolgov tujini,
ne bo nas popeljal v boljše življenje. Verjetno odločitev, da bo
kongres 14. in izredni, ni povsem ja«na niti udeležencem 22.
seje CK ZKJ; niti tistim, ki so bili za ta predlog, niti onim 24
(vsi Slovenci in 6 Hrvatov), ki so bili proti.
Politika Ekspres (Beograd): Drugače ni moglo biti, kongres
ZKJ bo izreden. Zdaj je jasno, da so nasprotniki sprememb
izgubili, da sta zmagali volja članstva in zahteva časa.
Borba (Beog:rad): Medtem ko se je v enem delu Beograda
slavilo 70. obletnico KPJ/ZKJ, so v drugem delu s preglasova-
njem sprejeli sklep, da bo decembra 14. in izredni kongres
ZKJ. Gre za kompromis...
6. stran - novi tednik
26. april i9ii|
»Do poletja mora biti nared,* pravijo Završani.
Mini dom z maicsi voilo
Le nekaj več kot sto ljudi
šteje vasica Zavrh v gališki
krajevni skupnosti. Majhni,
a zagnani, bi lahko rekli.
V zadnjih nekaj letih so na-
mreč z lastnimi rokami in de-
narjem naredili veliko. Zdaj
gradijo dom, ki bo služil ga-
silcem, pa tudi krajanom.
Dom so začeli graditi pred
dvema mesecema. Koliko je
vreden, niti sami ne vedo, ku-
pili so le material, delali pa sa-
mi. V spodnjem delu doma bo-
do uredili prostore za potrebe
gasilcev, v zgornjih prostorih
pa manjšo dvorano, saj Završa-
ni praktično nimajo prostora,
kamor bi sedli skupaj.
Mini gasilski dom, kot mu
pravijo sami, ni edina stvar, ki
so jo naredili z lastnimi roka-
mi. V dobrih desetih letih so
asfaltirali ceste, nape^ali vodo-
vod, uredili postajahšče in si
izborili delavski ter šolski av-
tobus, napeljali so telefone.
Delež k vsemu temu je prispe-
vala tudi širša družbena skup-
nost, toda če ne bi bih zagnani
kot so in če ne bi oplemenitili
vsakega dinarja z delom, bi bil
razvoj počasnejši.
P*reden so se odpravili na de-
lovno akcijo v Galicijo, lqer
prav tako pomagajo obnavljati
dom krajanov, so povedali:
Rudi Verdev, predsednik režijskega odbora:
»Dv^set let sem imel gasilsko opremo doma, v ga-
raži, zdaj to ne bo več potrebno. Ko smo načrtovali
dom, so bili vsi vaščani zato, da z^adimo večji
dom, ki bo služil tudi različnim prireditvjun. Rad pa
bi se zahvalil vsem vaščanom, TZO Petrovče in
gasilskemu društvu Pirešica ter drugim, ki so nam
pomagali.«
Franci Šmarčan, »Dom smo postavili v petinpet-
desetih dneh. Zd^ bomo uredili še fasado, čaka nas
ureditev okolice in notranjosti doma. Vsi si želimo,
da bi se kraj razvijal, da bo to mogoče, moramo
rešiti še probleme okrog pozidave. Čeprav je to
hribovsko naselje, nam na občini ne dovolijo novih
gradeiij.«
Ivo Smarčan: »V vsakem gospodinjstvu so opra-
vili poprečno po 140 udarniških ur, ljudje so prispe-
vali tudi denar. Živimo tuk^, druge izbire nimamo,
zato pa kraj morjimo razvijati, ker bodo le tako
mladi ostajali tukaj, le tako bomo bližje dolini.«
IRENA BAŠA
Obvestilo
bralcem
Prihodnja številka No-
vega tednika izide v četr-
tek, 11. m^ja.
Boljši časi
vodnjaka
Ipavčeva hiša v šentjurskem gornjem
trgu z bidermajeskim pročeljem, ki ga
je obnovil Plečnik in z malim vodnja-
kom velikega mojstra, je zamenjala
lastnika.
Objekt je prešel iz zasebne v družbeno
lastnino. V času ko je Plečnikova razsta-
va z maketami del še vedno na poti okrog
sveta iz ene umetniške prestolice v dru-
go, je pogled na šentjurski del Plečniko-
ve dediščine žalosten.
Ipavčeva »bidermajerska« hiša je sicer
še v stanju, da ne propada, streha Plečni-
kovega vodnjaka pa razpada. S Sagano-
vo, ki je vprašala »Ljubite Brahmsa?« bi
se lahko, nikalno, vprašali Ljubite Pleč-
nika? Na vodnjaku je v razpadlem stanju
streha. Šentjurska kulturna skupnost je
uvrstila obnovo Plečnikovega vodnjaka
že v lanski plan, zdaj ko je z odkupom
postal družbena lastnina, pa je znova v le-
tošnjem planu. Novi upravljalci imajo te-
žave, ker še niso uspeli dobiti spomeni-
ško varstvenim predpisom ustrezne kri-
tine. Za odkupljeno Ipavčevo hišo, ki ji
bodo novo namembnost morali še dolo-
čiti, se še ne ve, kdaj bo obnovljena. Za
kulturo, seveda, ni denarja. Klobčič pa se
je mogoče le pričel odmetavati.
Svet je odkril zdaj še mojstra Fabianija.
Bog obvarji, da bi odkrili še kakšno nje-
govo delo! V Laškem je zasebnik obnovil
porušeni grad, v Olimju so ga temeljito
obnovili, kaže, da bodo rešili propadanja
tudi Jelšingrad in Podčetrtek. Upajmo,
da bo kmalu v novem, pozabljenem sija-
ju tudi mali vodnjak iz dediščine velike-
ga Plečnika. Pa naj bo prizanešeno vsaj
mojstru Fabianiju!
BRANE JERANKO
Ena Iz vrtičkarskega loga
Vrtičkarstvo, tisto pravo,
ne v prenesenem smislu bese-
de, je v časih, ki jim pravimo
krizni, hudo pametna reč, gle-
dano celo iz rekreativnega
stališča. Lastniki zasebnih
hiš in vrtov ob njih to vedo že
dolga leta. Stanovalci iz blo-
kovnih kolosov pa so si v zad-
njih letih na odrejenem mestu
krajevne skupnosti tudi zora-
li ledine za peteršiljček in so-
latko.
Eden takšnih, družbeno za-
sebnih vrtov je tudi v krajevni
skupnosti Medlog ob Ljubljan-
ski cesti, kjer imajo vrtičke šte-
vilni stanovalci »plave lagune«
in nekateri drugi krajani. Lepo
jih je videti pri popoldanski re-
kreaciji na miniaturnih njivah,
ki že zelenijo.
Do teh družnih vrtov vodi le-
po urejena, ozka, a asfaltirana
peš pot, ki sojo starejši Medlo-
žani kar sami poimenovali
v Vrunčevo pot. Umakrgena
od prometne avtomobilske
vpadnice in železnice je prijet-
no sprehajališče za mamice
z vozički in otroke na triciklih,
pa tudi s kolesarji bi se dalo
shajati, z drvečimi motoristi že
manj, s^ ni namenjena njim.
Še ma^ pa je primerna za av-
tomobilsko cesto. In prav to je
po zaslugi teh vrtičkarjev v po-
mladnem času tudi postala. Do
vrta je pač treba priti in najhi-
treje gre menda z avtom, ki
mora na to pot zaviti iz semafo-
riziranega križišča v Medlogu
vse do lastnega vrta. Uporab-
niki sprehajalne poti se morajo
zato često odmikati avtomobi-
lom in skimavati z glavami,
češ, to je pa že višek, da človek
(otrok!) še na sprehodu ni več
varen pred to pločevinasto
gmoto, kije na ozki stezi videti
še večja in širša. Asfalt pa tudi
ni dimenzioniran na takšno
obtežitev, kmalu bo na tak na-
čin poškodovan, denarja za ob-
novo pa krajevna skupnost ni-
ma. O tem bi ti vrtičkarji tudi
lahko razmišljali, čeprav je res
bolj prikladno spraviti orodje
in kanglico v avto.
MATEJA PODJED
RADIO CELJE -
NAŠIH 35 LET
flie:
Mn«
BOŽU
Začetek
Rodil se Je radio
Ostrožno, 19. septembra 1954. - Na velikem zboru
štajerskih partizanskih brigad je pred več kot 300
tisoč udeleženci govoril predsednik Josip Broz-Tito.
Bilo je to slavje, kakršnih pri nas ni bilo veliko. Ni(
nenavadnega torej, da ga je prenašalo celotno jugo-
slovansko radijsko omrežje. Njegov majhen del
- pravzaprav delček - je bil tudi oddajnik radia
Celje, ki je nastal v času tistega viharnega navduše-
nja in skupne volje Celjanov.
Nastal je z namenom, da nadomesti mestno raz-
glasno postajo s tulečimi zvočniki po mestnih ulicah in
se na neposrednejši, predvsem pa kulturnejši način
pojavi v domovih občanov mesta ob Savinji in širše.
Prav slednje pa je mali odd^nik - seveda ob izdatni
pomiči peščice zanesenjakov - izjemno dobro opravil.
Prizadevanja direktorja radijske postžue Rista Gajška,
edinega zaposlenega tehnika Lojzeta Bertonclja, teh-
nika Božidarja Viranta, prvega urednika Milana
Božiča, glasbenega urednika Edvarda Goršiča in
napovedovalke Nuše Bučar-Marušičeve so obrodila
bogate sadove. Radijska postaja se je namreč hitro
uveljavljala in kaj kmalu postala nepogrešljiv dejavnik
v sistemu informiranja. Pri tem ji je krepko pomagal
družbeni organ - upravni odbor, ki ga je vodil Igor
Ponikvar. Že takrat je ta organ usmerjal programsko
zasnovo, odločal o finančnih, kadrovskih in drugih
vprašanjih, načrtoval delo in ne nazadnje pomagal tudi
pri iskanju ustreznih prostorov za studio.
Za oboje so končno našli prostor v prvem nadstropju
Mestnega ljudskega odbora v Gregorčičevi ulici, to je
tam, ^er je danes Zdravstveni dom. Vse je bilo v eni
sobici: v kotu je stal mali 50 watni oddajnik, v drugem
kotu pa mizica z mikrofonom za napovedovalko. Vse
skup^ so povezovale žice in kabli, pa neizrekljivo
navdušenje, ki je prežemalo prve ustvarjalce pro-
grama. Kmalu se je pojavilo nekaj plošč in gramofon,
kasneje še Grundigov magnetofon. Danes bi takšne
akustične naprave hvaležno odklonil vsak ljubitelj
glasbe, tudi tisti s plitvim žepom, za prve ustvarjalce
programa pa so pomenile uresničitev zastavljenega
cilja.
Iz tistega prvega srečnega obdobja našega radia so se
po nenavadnem naključju ohranili orumeneh listi
s poročili, objavami in podobnim gradivom. In ti listi,
sprva pozabljeni in domala zavrženi, so danes drago-
ceno gradivo za vrsto prispevkov o delu naše radijske
postaje v preteklosti.
In prav o tem - o navdušerpu prvih ustvarjalcev
programa, o vzponih in zatikanjih pri njihovem delu,
pa o dobi, v kateri so ustv^ali, bomo pisaU v nekžu
nadaljevanjih. Ne zato, da bi se hvalili, pač za zato, ker
bi radi povedali, s kakšno ljubeznijo smo sestavljali
kamenčke mozaika z imenom Radio Celje.
OBRAZI
Vinko Andoljšek
Ime in obraz sta znana
mnogim, ki so pred deset ali
več leti imeli težave z zakoni
in probleme s sodniki za pre-
krške. Vinko je namreč
s svojo pravno etiko trideset
let bdel nad tehtnico pravice
na celjskem temeljnem so-
dišču, ki ima po njegovih be-
sedah iz leta v leto več obi-
skovalcev. Časi se spremi-
njajo in z njimi ljudje. Osem-
inšestdesetletni Vinko se je
po odhodu v pokoj posvetil
svoji največji ljubezni - goje-
nju maUh čistopasemskih ži-
vali. Njegovo »srečo« pred-
stavljajo kunci in golobi raz-
ličnih pasem, ki jih je vzredil
s skrbnostjo in svojstvenim
odnosom do živali.
»Z njimi se ukvarjam že od
mladih let in sedaj, ko sem
v pokoju, mi ta dejavnost, ki
je bila nekoč zgolj hobi, izpo-
polni čas in tako dnevi hitro
minejo,« je zadovoljen Vin-
ko ob lastnem ognjišču
v Slatini v Rožni dolini.
V različnih časovnih inter-
valih, s skupno dobo več kot
dvajset let, je opravljal funk-
cijo predsednika celjskega
društva za gojenje malih či-
stopasemskih živali.
»V društvo sem se vključil
leta 1949, torej leto dni po
ustanovitvi. Član sem ostal
vse do danes. Večkrat so me
izvolili za predsednika, in ko
sem s tovrstno odgovornost-
jo zaključil pred tremi leti,
je v društvu zavladalo ne-
kakšno mrtvilo. Tako sem
na željo ostalih članov spet
prijel za krmilo in s skupni-
mi močmi smo našo dejav-
nost oživeli.«
Od svojih malih »obože-
vancev« se je Vinko ločil le
v času vojne vihre, ko je
v Tomšičevi brigadi oprav-
ljal sanitetno službo. Po
osvoboditvi seje z Dolenjske
skupaj z ženo preseUl v Ce-
lje, kjer je vojaško suknjo za-
menjal s civilno srajco in si
med ruševinami utiral pot
do življenja po meri človeka.
In kakšno družbo si je iz-
bral? Pisano in nadvse pri-
jetno.
BOJAN KRAJNC
O Robertu, citrah in zamerljivi učenki
Robert Clmerman: »Po prstih ne tolčem več!*'
Si ga predstavljate, Roberta Ci-
mermana iz Griž, ob kuhinjski mizi,
s citrami pred seboj, in nenehno po-
navlajočega: »Ne, ne, te citre niso
najboljše, niso uglašene, pa tudi ena
struna ne dela, moji prsti pa tudi ne
delajo več prav.«
Devetinsedemdeset niti s 365 ali 366
biseri je že v klobki Robertovega živ-
ljenja, in kar oseminšestdeset jih je, ki
so prepletene z glasbo in citrami. Pa
vendar Robert strun ne more ubirati
v nedogled. »Pesem, dve zaigram, pa
voljno!« pravi. Tudi če ga domači na-
govarjajo: »Daj, zaigraj nam še kaj,« se
Robert ne omehča. »Dolgčas, predolgo
igrati,« meni.
Šestdeset let že poučuje citre. Okoli
trideset fantov in deklet je prvič ubira-
lo strune pod njegovim budnim oče-
som. O, tudi nepotrpežljiv je znal biti!
V prvem letu zakona je igranja na citre
učil svojo ženo, ki je bila obetavna
učenka. »Pa sem jo enkrat po prstih,
• ko je že tretjič naredila napako, in je
tako zamerila, da ni nikoli več zaigra-
la.« Danes Robert poučuje še tri dekle-
ta. »Po prstih pa od takrat, ko sem
ženo, ne tolčem več. Čeprav tudi nje
nisem močno. Samo ženske hitro za-
merijo. Brez potrebe.«
Danes, pravi, je pri mladih na prvem
mestu šport. »Imel sem kar nek^
učencev, ki jih je odgnala žoga - le ta je
pomembnejša od citer.« Ampak Ro-
bert jih razume. Saj je tudi sam v mla-
dih letih brcal žogo, poleg tega pa še
prepeval pri pevskem zboru v Zabu-
kovici, najprej prvi tenor, nato prvi
bas, pri »pleh muziki« pa je prijel za
klarinet.
Prvič je s citrami nastopil, ko mu je
bilo enajst let, nato pa še ničkoliko-
krat. Zadnji dve leti ne nastopa več na
griški prireditvi Zlate citre, ogledal pa
si jo je. O, ta pa. Ampak, pravi, griški
citrarji bi lahko bili še boljši kot so...
Pred leti je Robert z vnukom nasto-
pil na prireditvi Prizma optimizma
v Grižah. In veste zakaj ima v srcu še
vedno nezaceljeno rano? Takrat se je
vendar pozabil slikati z Marjano Der-
žaj, ki je tudi nastopila! »Pa tako lepa
slika bi lahko bila,« je še vedno neuto-
lažljiv. Robert ni manjkal na Poletni
noči na televiziji. Samo, ti šment, ko je
imel s seboj namesto svojih, vnukove
citre! »Potreboval bi klešče, da bi jih
usposobil vsaj za pribhžno kvahteten
nastop,« se še vedno jezi. Televizijci pa
so ga kar postavili pred kamero, in ni
mu preostalo drugega, kot da je zai-
gral. In to lepo, čeprav sam temu opo-
reka.
Robert je za citre navdušil oba vnu-
ka. Eden izmed njiju letos še ni sedel
k njim, je malo nejevoljen potožil, in
zato ponosno pristavil, da drugi dobro
igra in pozna tudi note. Ne, glasbene
šole Robert Cimerman ni obiskoval.
Kljub vsemu je napisal nekaj lastnih
skladb, še vedno pa piše priredbe za že
napisane. Note seveda pozna in tudi
vso ostalo glasbeno »ropotijo«. Kljub
vsemu bi bil rad hodil v glasbeno šolo.
S poučevanjem igranja na citre bo
kmalu prenehal, z igranjem za lastno
dušo še ne. Ali mu verjamete, da bo p^
poučevanju izpregel? Saj seje sam za-
pletel, ko je rekel, da ga drugi vedn«
uspejo prepričati, da še poučuj^'
^ra... In kaj potem, če šteje 79 let-
Človek je vendar star toliko, kolikor s<
počuti.
NATAŠA GERKE^
Foto: EDI MASNEC
gfi. april 1989
novi tednik - stran 7
Hladen tuš za hazen
y Konjicah rabUo ¥eč denarja za obnovo
povolj zgodaj, ali ravno
f3vi čas, bi lahko rekli, je
L dnevni red zadnje seje
fjvršnega sveta skupščine
Qt)čine Slovenske Konjice,
je bila minulo sredo, pri-
jla problematika vzdrževa-
in obratovanja bazena
y Slovenskih Konjicah, ka-
l(or jo vidijo in so jo predo-
^jli pri Zvezi telesnokultur-
pib organizacij občine. Dej-
stvo je, da je konjiški bazen
potreben ponovne prenove,
lije drugje, kot pri denarju
pa se zatika.
Bazen na Dobrovi pri Slo-
venskih Konjicah je bil zgra-
jen takoj po vojni, pred do-
brimi desetimi leti pa teme-
ljito obnovljen. Tedaj so ga
obložili s ploščicami in zgra-
bili filtrirno postajo. A vse
skupaj je odslužilo svojemu
namenu. Bazen tudi nima
spremljajočih objektov, na-
prav in pripomočkov. Ni
ustreznih slačilnic, ni plošča-
di z ležalniki in senčili, ogra-
ja bolj kvari videz kot ščiti,
prav tako ni primernih par-
Icirišč in tudi gostinska in re-
Icreacijska ponudba nista za-
dovoljivi.
Stroške za vzdrževanje in
obratovanje so v Slovenskih
Konjicah in Zrečah zbirali
po samoupravnem sporazu-
mu, ki je omogočal sohdno
obratovanje in prost vstop za
kčpanje vsem zaposlenim in
njihovim otrokom. Žal je tu-
di tako zbrani denar začela
najedati inflacija in že lani
prinesla za 18 milijonov din
izgube. To so sicer uspeli po-
kriti, vendar je treba zbrati
denar za obnovo školjke ba-
zena in za nekatera druga
nujna vzdrževalna dela.
V nasprotnem primeru bo
bazen v vročih pasjih dneh
zaprt. Ocenjujejo, da bo po-
trebno za ta dela zbrati 50
milijonov dinarjev in nžgti
upravljalca na profesionalni
in ne na ljubiteljski ravni.
Dopolniti bo potrebno samo-
upravni sporazum o vzdrže-
vanju in upravljanju bazena
in povečati prispevek delov-
nih organizacij, da bi lahko
imeli zaposleni še vedno (kar
je redkost daleč naokoli)
prost vstop za poletno osve-
žitev v bazenu na Dobrovi
pri Slovenskih Konjicah in
tudi v Zrečah, kjer pa ob ho-
telu v novm kompleksu gra-
dijo nov odprt bazen.
MATEJA PODJED
V Petrovčah praznovali
Ves prejšnji teden so se v krsgevni skupnosti
Petrovče odvijale številne športne in druge priredi-
tve ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga v tej
krajevni skupnosti praznujejo 24. aprila.
Na slavnostni seji, kije bila v petek zvečer je, o dose-
ženih uspehih govoril predsednik sveta KS Petrovče
Ivan Slamnik, nato pa so podelih priznanja in plakete
KS ter bronasta priznanja OF. Priznanja so prejeh:
Janko Cencelj, Jože Hodžar, Maijan Knez, Dušan Les-
jak, Jurij Novak, Iztok Uranjek, POZD KTO Celje in
DO Agrina, Hmezad Žalec. Bronasto plaketo je prejel
Jože Kuder, srebrno Marijan Turičnik in zlato Ivan
Slamnik. Bronasta priznanja OF so prejeh Franc
Domitrovič, Slava Gabrilo, Stanislav Jager, Kari
Leskovšek, Kari Privšek, in Sonja Randl.	, •
T.TAVČAR
Slepi želijo delati
Na redni letni konferenci
medobčinske organizacije
slepih in slabovidnih Celje
v preteklem tednu, so zbrani
delegati kritično ocenili pre-
tekli in današnji položaj nji-
hove organizacije, ki je lani
sredi leta ostala brez sredstev
za svoj obstoj in je z delom, ki
je bilo ob tem seveda okrnje-
no, nadaljevala le tako, da
jim je pomagala iz zagat repu-
bliška zveza slepih in slabo-
vidnih.
Finančni položaj tega dru-
štva je bil celo tako kritičen, da
je zmanjkalo denarja za edine-
ga profesionalno zaposlenega
videčega človeka, tajnika.
Letošnji dogovor s sisi je tak,
da bodo prispevali vsaj toliko,
da bodo pokrili stroške za taj-
nika.
Ker je medobčinska organi-
zacija slepih in slabovidnih re-
gijsko društvo, bi morala za
r\jega prispevati vse občine. Pa
ne! V letošnjem letu je vse ob-
veznosti poravnala do zdaj
v celoti le mozirska občina, če-
trtino predvidenih sredstev
konjiška in petino sredstev ve-
lenjska občina.
Ker seveda potrebnega de-
narja lani in letos ni, je bila
temu primerno okrnjena tudi
njihova dejavnost. Največ te-
žav nastopi pri zaposlitvah iz-
šolanih in usposobljenih čla-
nov. Od šestih nezaposlenih
jim je do zdaj uspelo zaposliti
za določen čas le dva člana.
Program dela zaradi okrnje-
nih sredstev si člani ne upajo
kaj veliko širiti. Poskušali bo-
do oživiti kulturno dejavnost
ter aktiv mladih, kjer je vedno
več članov in jih je potrebno
pritegniti k delu. Veliko dela
ima tudi socialnovarstvena ko-
misija, kajti vedno več starej-
ših članov medobčinske orga-
nizacije potrebuje socialnovar-
stvene dodatke.
Na letni konferenci so slepi
in slabovidni podelili deset
priznanj, plaket in zahval.
V častno članstvo društva pa
so sprejeli Ano Pleterski iz Ce-
lja, ki bo društvu po svoji smrti
zapustila stanovanje in imetje
v Ulici 29. novembra v Celju.
Z. S.
Tudi že darovalci organov
s skupščino žalskega rdečega križa
Minuli teden je bila v Žal-
cu programsko volilna
skupščina občinske organi-
zacije Rdečega križa. Za no-
vo predsednico so izvolili
Anico Dolar.
Na konferenci so ocenili
delo v minuUh štirih letih.
Na kratko bi oceno povzeli
takole: bistveno več poudar-
ka so v žalski občini dajali
zdravstveno preventivni de-
javnosti, krvod^alstvo je
v občini stabilno, poprečno
daje kri vsako leto preko dva
tisoč krvodi^alcev. Kot no-
vost v zadnjih štirih letih so
izpostavili akcijo za darova-
nje človeških organov, do-
slej so se za darovanje odlo-
čiU trije občani. Delo mladih
so ocenili kot dobro, ugotav-
ljajo pa, da po končcmi os-
novni šoU le majhen delež
mladih ost^a zvest tej hu-
mani organizaciji. Zadovolj-
ni so tudi z akcijami zbiranja
oblačil, v štirih letih so zbrali
preko petnajst ton oblačil,
zlasti v zadnjem času potre-
be občanov po teh oblačilih
naraščajo, še vedno pa v žal-
ski občini niso urediU pro-
blema . skladiščenja teh
oblačil.
Lani so v žalski občinski
organizaciji rdečega križa or-
ganizirali devet tečajev prve
pomoči za voznike motornih
vozil, osemdeseturni tečaj za
pripadnike enot civilne zaš-
čite in trideset tečajev dopol-
nilnega usposabljanja. Nada-
lje so izvedli 410 ur zdrav-
stveno vzgojnih predavanj,
organizirali petnajst krvoda-
jalskih akcij in zbrali preko
800 tisoč ml krvi. Uresničili
so tudi dolgo zastavljen cilj
- uredili so enotno občinsko
evidenco vseh krvodajalcev.
To je le delček aktivnosti
v pisanem mozaiku občin-
ske organizacije rdečega kri-
ža v žalski občini in rezultat
prizadevanj aktivistov, o če-
mer so podrobneje in obšir-
neje spregovorili na skupšči-
ni. Na njej so podelili občin-
ska in jubilejna priznanja ter
priznanja zaslužnim za raz-
voj krvodajalstva.	jg
150 let šole v Grižah
Na sobotni slovesnosti v Grižah so proslavili 150 let
osnovne šole. Slovesnost je bila združena z otvoritvijo
prizidka, v katerem so kuhinja, kabinet za računalništvo
in učitelje in križnica.
Vrednost prizidka je znašala tri milijarde dinarjev, denar
pa so zbrali s krajevnim samoprispevkom, združene amor-
tizacije osnovnih šol žalske občine, na pomoč pa so prisko-
čile tudi organizacije združenega dela Sigma, Minerva in
Juteks, pa tudi obrtniki iz Griž, pri čemer ve^a še posebej
omeniti pomoč skupne obratovalnice Blajevih.
Griška osnovna šola je znana po izjemno dobrem sodelo-
vanju s krajevno skupnostjo, saj je skoraj ni akcije v Gri-
žah, na kateri ne bi sodelovali tudi učenci in učitelji. Na
šoli deluje kar 43 raznih interesnih krožkov, sedemnajst pa
je zunanjih mentorjev. Na slovesnosti v Grižah so prosla-
vili tudi 1. maj in dan OF ter podelih bronaste znake
Osvobodilne fronte.
JANEZ VEDENIK
Krvodajalska akcija
Rdeči križ Slovenije organizira redno krvodajalsko akcijo, ki
bo v sredo, 3. maja 1989 od 7. do 11. ure na osnovni šoli Rimske
Toplice. Za krvodajalce iz drugih krajev bo organiziran posebni
avtobusni prevoz. Iz Laškega bo avtobus izpred avtobusne
postaje odpeljal ob 7.30, iz Jurkloštra ob 8.15 uri in iz Radeč
izpred hotela Jadran ob 9.30 uri. Po odvzemih bodo avtobusi
vozili tudi nazaj.
V soboto pohod v LIbojali
Sedmič zapored bo to sobo-
to pohod po mejah krajevne
slcupnosti in ob spominskih
obeležjih.
. Začetek pohoda napovedu-
jejo Libojčani ob devetih. Za-
beli ga bodo s kulturnim pro-
Pamom, ki ga pripravljajo čla-
sekcij Delavsko prosvetne-
ga društva Svobode in šolske-
ga kulturnega društva osnov-
■le Šole bratov Hrvatin. Pohod-
'^ke bo pričakala tudi domača
godba na pihala, ki letos praz-
nuje petinpetdesetletnico de-
'ovanja.
.Zatem bodo udeleženci kre-
'^li na pot po mejah krajevne
^Kupnosti Liboje. Ustavili se
bodo pri vsakem od sedmih
spominskih obeležij , pohod do
Bmice bo trajal štiri do pet ur.
Tudi letos organizirajo po-
hod krajevna skupnost in
družbenopohtične organizaci-
je, na pomoč so jim priskočile
delovne organizacije Keramič-
na indusstrija Liboje, LIKO,
Sadjarstvo Mirosan in Ingrad,
Kamnolom Liboje. Pohod bo
le ena izmed prireditev v okvi-
ru tamkajšnjega krajevnega
praznika, ki ga Libojčani praz-
nujejo tretjega maja v spomin
na skupino rud^ev, kije v no-
či med tretjim in četrtim ma-
jem 1944 odšla v partizane.
IB
Klobasiada po laško
Minuli petek je kljub ljubi-
teljev laškega piva Zlatorog
klub, pripravil v Zdravilišču
Laško prvo klobasiado na
Štajerskem.
Vstopnico na to prireditev je
imel vsak, kije s seboj prinesel
domačo klobaso ali salamo.
Strah organizatorjev, da bo od-
ziv slab, je bil odveč, saj je bilo
Zdravihšče polno do zadnjega
kotička, na listi za ocenjevanje
pa je bilo prijavljenih 14 salam,
štiri domače klobase in celo en
savinjski želodec se je vrinil
zraven. Komisija je ocer^evala
naprej zunanji videz klobase
ah s^ame, zatem notranjo
strukturo, nazadnje pa je prišel
na vrsto še jezik s svojimi br-
bončicami do veljave, kot je
dejal Alojz Oberžan, ki je pri-
reditev vseskozi povezoval, si-
cer pa je zadolžen za komerci-
alne posle v Pivovarni Laško.
Na koncu se je izkazalo, da
ljudje vendarle, kljub slabim
časom, še zn^o delati lepe in
dobre salame in klobase, za da-
leč najboUšega amaterja med
vsemi pa je bil proglašen Van-
či Zdovc, gostilničar, ki svoje
specialitete ponuja tudi osta-
hm gostom.
Ni kaj, konkurenca je bila in
bo naslednje leto gotovo še
večja. Organizatorji si namreč
želijo, da bi klobasiada postala
tadicionalna, s tem pa bi se
znova povečala turistična in
kulinarična ponudba v laški
občini, ki tudi sicer že dolgo ni
več skromna.
MOJCA AUŽNER
Zmaga laških ribičev
v soboto je bilo ob jezeru v Titovem Velenju prvo letošnje
ribiško tekmovanje za pokal Zveze ribiških družin Celje.
Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip s celjskega območja.
Po triurnem ribolovu so največ uspeha imeh laški ribiči, ki so
zmagali. Sledijo: RD Šoštary, RD Celje, RD Titovo Velenje, RD
Šempeter, RD Voglajna in RD Sotla - Podčetrtek. Pri članih je
največ rib ulovil Franc Rebeušek, pri članicah Suzana Kozelnik
in pri mladincih Robi Bačič. Prihodnje tekmovcirye bo 13. maja
ob ribniku v Preserjah, organizirajo pa ga šempeterski ribiči.
F. BOGADI
Pogovarjali so se o zdravju
Dan zdravja so učenci os-
novne šole Peter Špr^c-Jur
^ Žalcu obeležili s prijetnim
^"Uurnim programom, kjer
^ učenci predstavili svoje vi-
"enje o zdravju.
V kvizu, ki je sledil progra-
pa so pokazah visoko
stopnjo osveščenosti in znarya
fiegi in varstvu zob. Na okro-
mizi Pogovarjamo se
zdravju so se zbraU zdrav-
stveni in prosvetni delavci
^.namenom, da smo se pogovo-
W o dosedanjem sodelovanju
^ skupni skrbi za zdravje
v žalskih vrtcih in šolah,
^a okrogli mizi so ocenili, da
Je Sodelovanje dobro, da pa pri
Skrbi za zdravje otrok največ-
krat zatajijo nekateri starši. Ze-
lo lepi uspehi so vidni v zobo-
zdravstvu, saj skrb za zdrave
zobe prevzemno tamk^šnji
zobozdravstveni delavci od
vstopa v šolo. Udeleženci
okrogle mize so opozorili na
velike težave, s katerimi se sre-
čujejo delavci v otroškem di-
spanzerju zdravstvenega doma
v Žalcu, kljub vsemu pa so bili
prepričani, da bodo z vztraj-
nostjo, doslednostjo, znar^jem
in sodelovarijem s starši,
zdravstvenimi in prosvetnimi
delavci uspeli prepričati starše
in otroke, da je zdravje najpo-
membnejša vrednota v člove-
kovem življenju.
LK
Drago Cehner
Umrl je Drago Cehner iz
Žalca. Za vedno je omahni-
la njegova dirigentska pali-
ca in zamrla pesem ter nje-
gov nasmeh. Neizprosna
bolezen mu je sredi n^lep-
ših let pretrgala bogato
ustvarjalno pot. Drago je
bil ugleden kulturni dela-
vec in cenjen zborovodja.
Glasba mu je pomenila ve-
lik del življenja. Tako kot
tudi njegovi ženi Taryi. Bila
sta pojem med ljubitelji le-
pe slovenske pesmi.
Drago je vzgajal mlade
pevce na Vranskem, na
tamkajšnji osnovni šoli,
kasneje pa je ves svoj pro-
sti čas in svojo energijo po-
svečal pevcem in pevkam
mešanega pevskega zbora
z Gomilskega. Z njimi seje
udeležil številnih občin-
skih in medobčinskih pev-
skih revij in mnogih kon-
certov v Sloveniji, drugih
republikah in tudi v tujini.
Bil je neizprosen zago-
vornik kakovosti. Tudi zato
je uspešno opravljal naloge
predsednika odbora za vo-
kalno glasbo in člana izvr-
šilnega odbora Zveze kul-
turnih organizacij občine
Žalec. Uspešno je bilo tudi
njegovo delo, ko je bil se-
kretar občinske zveze Dru-
štva prijateljev mladine.
Tudi pri opravljanju tega
dela je bilo potrebnih mno-
go organizacijskih sposob-
nosti, ki so se izkazale tudi
nazadnje, ko se je zaposlil
kot vodja Izletnikove^ turi-
stične agencije v Žalcu.
Prav takrat pa mu je usod-
na bolezen že začela križati
načrte. Prekratko je bilo
njegovo življenje. Za vse
kar je naredil, ni pričakoval
hvaležnosti. Toda vsi tisti,
ki so ga poznali, bodo nje-
govo delo še dolgo cenili in
spoštovali.
JOŽICA OCVIRK
Tomaž Potočnik
Vest, da je umrl Tomaž
Potočnik je pretresla števil-
ne Prebolčane in turistične
delavce v celjski regiji. Če
kdo, potem je za razvoj tu-
rizma v Preboldu in na
sploh v Savir^jski dolini,
največ naredil prav Tomaž
Potočnik. Vse delo je
opravljal prostovoljno in
on je imel največ zaslug za
nastanek weekend naselja
v Preboldu, obnovo kopa-
Ušča in še nekaterih drugih
objektov, ki so Preboldu
nekoč dajah sloves pravega
turističnega kraja. Bilje iz-
jemen organizator in ljudi
je znal pritegniti k delu.
V petdesetih in šestdesetih
letih je znal povezati turi-
stično ponudbo z zasebnim
gostinstvom, na njegovo
pobudo pa so vkr^ju uredi-
h tudi precej zasebnih sob.
Bil je tudi organizator šte-
vilnih družabnih srečanj in
prireditev v graščinskih
prostorih, ki so privabljale
tisoče ljudi iz širše celjske
okolice, izkupiček od prire-
ditev pa so namenjali za
razvoj turizma. Ko časi niso
bili več naklonjeni zaseb-
nemu gostinstvu in ko je
tudi turizem pričel prebra-
ti v domeno nekaterih dru-
ženih gostinskih organiza-
cij, je počasi zamiralo tudi
amatersko oziroma dru-
štveno turistično delo. Ta-
ko je Prebold v bistvu iz-
gubljal svoj nekdanji slo-
ves, delo turističnega dru-
štva pa še danes ne more
zaživeti.
Tomaž Potočnik je bil tu-
di eden prvih županov ob-
čine. Po njegovi zaslugi so
takrat zgradili vodovod
z lastnim vodovodnim
omrežjem, kije bilo eno pr-
vih tovrstnih v Savirijski
dolini in še bi lahko našte-
vali rezultate njegovega ne-
utrudnega in prostovoljne-
ga dela. Prebolčani so ga
spoštovali in še dolgo se ga
bodo spominjali.
JANEZ VEDENIK
8. stran - novi tednik
26. april i9ii|
Imenitne glasbene prireditve
Minuli ponedeljek se je
z zaključno slovesnostjo in
koncertom ansamblov glas-
bene šole »Skladateljev
Ipavcev« v Šentjurju kon-
čalo praznovanje 20-letnice
glasbenega šolstva v Šent-
jurju. Osrednjo prireditev,
ki je bila hkrati tudi prosla-
va Dneva OF in 1. maja je
s svojo prisotnostjo poča-
stil tudi predsednik
RKSZDL Jože Smole, ki je
bil na prireditvi slavnostni
govornik.
V	koncertnem delu spore-
da so nastopih otroški pev-
ski zbori, harmonikarski or-
kester, nekso komornih sku-
pin ter pihalni orkester šent-
jurske glasbene šole. Tako je
bilo končano nek^ dnevno
Slavje te obletnice, ki je
Šentjurčanom ponudilo ne-
kaj zanimivih glasbenih pri-
reditev.
V	četrtek je nastopil kvar-
tet flavtistk Akademije za
glasbo iz Loubljane, ki je
s svojim muziciranjem nav-
dušil mnogoštevilne poslu-
šalce, s tehnično dovršenim
izvjoanjem, ki je bilo dopol-
njeno z bogato paleto barvi-
tosti zvoka pa dokazal, da je
možno tudi s štirimi enakimi
instrumenti posredovati vr-
hunski glasbeno estetski uži-
tek. Na drugem koncertu so
se domačinom predstavili
gojenci Sredice glasbene in
baletne šole iz Maribora, ki
so izšU iz glasbene šole
»Skladateljev Ipavcev«. Tu-
di to je bil prijeten glasbeni
večer, ki je pokazal, da je
usmerjanje mladih v glasbe-
ni poklic dobra naložba, saj
bodo le na ta način v glasbe-
ni šoli pridobih nove mlade
strokovne kadre.
V okviru proslavljanja
dvajsete obletnice pa so pre-
teklo soboto pripraviU še
srečanje pihalnih orkestrov
glasbenih šol celjske regije.
Medtem ko so srečanja učen-
cev sohstov in komornih za-
sedb že vrsto let tradicional-
ni, pa je bilo srečanje pihal-
nih orkestrov tokrat na spo-
redu prvič. Nastopilo je pet
godb od sedmih glasbenih
šol, kolikor jih deluje na ob-
močju regije, kar pomeni, da
glasbene šole vendarle vršijo
še drugačno poslanstvo, kot
zgolj skrbijo za individualno
glasbeno izobrazbo izbranih
glasbeno nadarjenih otrok.
Orkestri so se predstavili
z zanimivimi programi. Iger
ni manjkalo ne koračnic, res-
nejših glasbenih stvaritev in
celo z jazzom navdahnjenih
kompozicij. Seveda je med
posameznimi orkestri opaz-
na precejšnja razlika v zased-
bi, programski zasnovi in
kvaliteti izvajanja, kar je
prav gotovo pogojeno s tra-
dicijo, ki jo ta ali ona šola
ima s poukom pihalnih in-
strumentov, pa tudi s pogoji
v katerih deluje. Izstopala je
godba iz žalske glasbene šo-
le, poleg nje pa so nastopili
že pihalni orkestri iz šentjur-
ske, konjiške, celjske ter
glasbene šole iz Titovega Ve-
lenja. Tudi ta prireditev v ok-
viru 20-letnice glasbenega
šolstva v Šentjurju je priva-
bila precejšnje število poslu-
šalcev. Tako bo proslavljanje
te obletnice prav gotovo pri-
pomoglo, da bo med Šent-
jurčani zanimanje za glasbe-
ne prireditve v prihodnje še
večje.
Razvol mesta Celja 1945-63
z gornjim naslovom je iz-
šla publikacija, ki jo je iz-
dal in ob dotaciji Kulturne
skupnosti Slovenije, celjske
občine ter delovnih organi-
zacij Gorenje, Cinkarna in
Zlatarne, založil Muzej re-
volucije Celje kot katalog
k njegovi stalni razstavi
»Celje 1945-1963«.
Gre za Učno obUkovan vo-
dič (oblikoval ga je, enako
kot razstavo, Božo Podlo-
gar), ki s strokovno besedo
(Rolanda Fugger-Germad-
nik) in sUko (Viktor Berk)
tolmači, s številnimi fotogra-
fijami, plakati, eksponati
v treh sobah in predprostoru
ponazorjeno povojno življe-
nje v Celju v Ifetih 1945-63.
Razstava, ki jo je zasnovala
in pripravila trojka: Andrej
Rihter, Rolanda Fugger-Ger-
madnik in Jože Vurcer, po-
nazarja dva sklopa našega
polpreteklega obdobja: ob-
dobje administrativnega so-
cializma (1945-1962) in ob-
dobje »tako imenovane soci-
alne	demokracije
(1952-1963), ki prinaša za-
metke satnoupravljanja, gra-
di komunalni sistem in ko-
nec petdesetih let omogoča
hiter vzpon družbenega in
osebnega standarda.«
Lahko povzamemo: če je
»namen stalne razstave
v Muzeju revolucije Celje, da
s sliko, eksponatom in doku-
mentom čimbolj platično
približa utrip starodavnega
mesta ob Savinji v dveh iz-
jemno razgibanih obdobjih
nove Jugoslavije«, dosega ta
isti namen tudi vodič. Zato
ostaja obiskovalcu še po
ogledu zgovorne razstave
koristen vademekum, ki želi
»iz prve roke« zvedeti za
upravni, gospodarski, pro-
svetni inkulturni oz. - z eno
besedo - za družbeni razvoj
našega mesta v času prvih,
domala dvsOset let po osvo-
boditvi. Vodič bo koristen
tudi nemško govorečemu
obiskovalcu, ker ga zaklju-
čuje povzetek v nemškem je-
ziku.	GG
Ponujena kakovost
Laški dvorec opravičil obsioj
Zveza kulturnih organiza-
cij Laško in Muzejska zbirka
sta v petek zvečer v galeriji
Laški dvorec ponovno pripra-
vili razstavo likovnih del, ki
bo bogatila kulturno in turi-
stično ponudbo tudi med
prazničnimi dni. Na ogled so
likovna dela Bogdana Potni-
ka, slikarja samorastnika, ki
je korenine pognal v Zabuko-
vici pri Celju.
Odprtje te razstave, ki so jo
na pot s kulturnim programom
pospremili mladi pesniki in li-
terati Koroške, Zasavja in Celj-
skega, je bil tudi povod za ne-
kaj vrstic več o razstavni de-
javnosti Laškega dvorca, ki
zadr\je čase vse bolj opozarja
nase.
»Operativno vodi razstavišče
Muzejska zbirka Laško«, pove
znani kulturni delavec v La-
škem Jure Jan. »Po strokovni
strani pa Zveza kulturnih orga-
nizacij Laško prepušča odloči-
tev odboru za likovno dejav-
nost, ki odloča o selekciji raz-
stavljalcev.« Tako odbor pri-
pravi program že leto dni na-
prej in doslej je imel pri posta-
vitvi razstav srečno roko, re-
zultat pa so odmevi na dejav-
nost razstavišča. Laški dvorec
deluje kot razstavišče pet let.
Vsako leto pripravijo pet do
šest razstav, ki si sledijo v zim-
skih in pomladnih mesecih.
A tudi poleti dvorcu v starem
delu rnesta, ki ima tri prostore
za razstavo likovnih del in ene-
ga za stalno zbirko NOB, ne
zapro vrat. Po tradiciji skrbijo
za poletno kulturno ponudbo
in poskrbijo za zanimive raz-
stave, kot na primer: Laško
skozi stoletja, razstava o pivo-
varstvu bo na ogled letos, pri-
hodrxje leto pa o čarovništvu
na Slovenskem.
Sicer živahno dejavnost La-
škega dvorca, ki so mu življe-
nje s svojim za^^zetim delom
vdahnili Ijuc^e, krni pomanj-
kanje denarja, zato se v La-
škem vse bolj obrač^o na po-
krovitelje, ki jih iščejo tudi za
likovne kolonije. Rezultati U-
kovnih kolonij so namreč nove
prodajne razstave v Laškem
dvorcu.
»Res je, da smo z razstavami
v Laškem dvorcu uspeh razgi-
bati Ukovno in z r\jo kulturno
dejavnost v dvorcu«, pravi Ju-
re Jan »a se kriza, ki udarja po
žepu slehernika, pozna najbolj
prav pri odkupu likovnih del.
Na minuli razstavi, ki je bila po
kakovosti v samem vrhu, ni-
smo prodali niti enega dela,
medtem ko je bila pred nekaj
leti lakota za dobrimi slikami
kar velika. Zdaj uspemo kakš-
no delo prodati edinole delov-
nim organizacyam. Torej se
slabo piše zlasti umetnikom.«
Razstavišče Laški dvorec obiš-
če na leto okoli tisoč ljudi, na
posameznih otvoritvah se jih
zbere od 200 do 500. Na obiske
prih^ajo učenci osnovnih šol
tudi iz drugih krajev v občini,
zato odbor za likovno dejav-
nost še posebej skrbno izbira
umetnike. Večino najde kar
v slovenskem prostoru, mnogi
sUkarji pa s prošrijami za raz-
stavo že sami ns^dejo pot do
Laškega dvorca. Ta je torej
opravičil svoj obstoj.
MATEJA PODJED
Ples za starejše
Dekleta in žene nimajo veli-
ko priložnosti, da se vključijo
v plesno rekreacijo, kjer se
krepi telo in izboljšuje počutje
na zanimiv način ob glasbi. To
novo obliko rekreacije želi
v svoj program vpeljati tudi
celjski plesni studio, ki bo
v baletni dvorani zavoda Golo-
vec organiziral tečaj vsak torek
in četrtek od 9. maja naprej.
Prijave sprejemajo po telefonu
26-203 med 12. in 15. uro.
Pevci v Rečici
Kot predzadnja revija
- zadnja je v Celju danes,
26. anrila - v celjski regiji
je bila revija pevskih zbo-
rov mozirske občine v Re-
čici ob Savinji. Posvetili
so jo proslavljanju Dneva
OF in 1. maju, zato je bila
dvorana nabito polna, lju-
dje pa so vsak nastop
spremljali z velikim odo-
bravanjem.
Na reviji je nastopilo 10
zborov: 9 iz domačih kra-
jev, kot gost pa je bil na
sporedu še Moški pevski
zbor »Folti Hartman« iz av-
strijskega Pliberka.
Po končani reviji so se
zborovdje in organizatorji
temeljito pogovorih o ugo-
tovitvah in o bodočem delu
in nenazadr^je o zborih, ki
sta jih prof. M^an Lebič
in Štefan Žvižej (tajnik
PZPZ) predlagala za ude-
ležbo na celjski medobčin-
ski pevski prireditvi - 20.
maja 1989 v Narodnem do-
mu. Organizacija prireditve
je bila brezhibna, vzdušje
je bilo svečano in izredno
prijetno, kar je nastopajoče
pevce navdihovalo iz psmi
v pesem.
Predstavnika Področne-
ga združenja sta predlagala
(z določenimi priporočiU)
za revijo nasledile zbore:
Dekhški pevski zbor iz Na-
zarja p. v. Tadeja Cigale,
Moški pevski zbor Luče p.
v. Mitja Venišnika, Mešani
pevski zbor p. v. Antona
Acmana in Dekliški pevski
zbor iz Rečice ob Sav^i, ki
je predstavljal na reviji pra-
vo osvežitev in živahno
mladostno popestritev.
Vsem zborom čestitamo!
Š. Ž.
Zapeli so dostojno
Sedemdeset let pevskega zbora ^^Ivan
Cankar''
Zgodovina celjskega mo-
škega pevskega zbora Ivan
Cankar sega izpred 70 let,
ko so primorski ubežniki
ustanovili v Celju predhod-
nike sedanjega zbora. Zbor
vsa leta sodi med kakovost-
nejše pevske sestave, še po-
sebej v času »vladavine«
zborovodje prof. Marjana
Lebiča.
V petek (21. aprila 1989)
smo zabeležili jubilejni kon-
cert narodnih in umetnih pe-
smi, s katerimi so proslavili
to častivredno obletnico.
Polna dvorana celjskega na-
rodnega doma je bila dokaz,
da ima zbor veliko prijate-
ljev, somišljenikov in tudi
sofinancerjev, s^ bi se sicer
zbor srečeval še z večjimi te-
žavami, kot je že pri zborih
običegno.
Zborovodja prof. Marjan
Lebič zelo dobro pozna svoje
»Cankaijevce«, s^ je izbral
program, ki so ga v celoti
zmogli in mu dali »dušo in
srce«. Razveseljivo je bilo tu-
di to, da smo med nastopego-
čimi opazili več mladih, če-
prav še neizkušenih pevcev,
saj je starostni sestav v pre-
teklosti napovedal črne dni
za ta zbor. Ob takih ugotov,
tvah postaneš optimistit^j
in presUŠiš mestoma nekoi?
ko plah nastop.
Zbor je izbral pesmi Galii^
sa, Čajkovskega, Jacoba ^
cadelta, Evgena Sucbon^
Petra Jereba, Benjamij,,
Ipavca, Josipa Pavčiča, pi^
del pa je zaključil s simpatij
no priredbo Rada Simonitijj
»Na Vipavskem«. V druge^^
delu, ki se je sproščeno stoj^
i^eval, so bile na sporedu p^
smi Cirila Preglja, Ivana Trj,
liča, priredbe Janeza Bolet,
(Tri slovenske), Jožeta Gre.
gorca, Benjamina Ipavcj
(pesmi bratov Ipavcev post«,
jsgo pravi hit), Luke Kramol,
ca, Sama Vremška; dodal p;
je še nek^ nsobolj uspelU
melodij iz dopolnjenega pro.
grama.
Sam zborovodja je dejal
zapeli smo dostojno iment
zbora, dostojno jubileju it
seveda v zadoščenje za vej
vloženi trud, delo in prijatelj
stvo med pevci. Treba pa j«
še dodati: zbor je napredova.'
in lahko s prikazano pomli
ditvijo in trdim delom dose
že še višjo raven.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
VIDEOPAKADA
VIDEO KLUB CEUE ★ ★ ★ ★ ★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Danny DeVito, Amold Schwarzenegger, Kelly Prestol
Režija: Ivan Reitman
Naslov originala: TWINS ★ komedija ★ USA -k 1988
Že ideja za film je dovolj za-
bavna. ZamisUte si: DeVito in
Schwarzenegger, dva tako an-
tipodna, diametralno nasprot-
na tipa in pojava, pa dvojčka!
No, film je fikcija in v njem je
tudi neresnično možno, le daje
verjetno. Še več, film prenese
tudi neverjetno in neresnično,
le da gre, potemtakem, za sla-
bo umetnost, seveda če sme-
mo na film aplicirati Aristote-
lovo Poetiko. V našem prime-
ru gre za klasičen tip komedije
v najboljšem pomenu te sin-
tagme. Torej, zgodba ni resnič-
na, se pa odvija po zakonih
verjetnosti in nujnosti, in tudi
smešnosti te komedije botmji
»vrsta popačenosti ali grdobi>
je, ki ne povzroča bolečine 4
škode«.	j
Eksperiment genetskega
ženiringa ne uspe popolnotni
Poleg načrtovanega »nadčk^
veka« (seveda Schwarzenef
gerja) se laboratorijsko oploj»
ni materi rodi, kot nus pn>
dukt, tudi r\jegov pritlikavi
dvojček (kdo drug kot Danifl
DeVito). Sprijena znanost ski>
ša zabrisati sledove lastnefj
neuspeha tako, da materi zatil
uspel porod, dvojčka pa lofi
enega pošlje v sirotišnico, drtt
gega pa v idealno okolje «
nadzorovan »vsestranski rtf
voj osebnosti«. Koga so kaa
poslaU, ni težko ugotoviti
Zgodba se pravzaprav začne
ko se Julijus, zdaj že odras«
v »pravokotno, opičje-animi
lično kreaturo« z nekaj duh
odloči poiskati svojega brat
- dvojčka. Snidenje in zblift
vanje bratov, ki je na moč ko
mično, pomeni na nek načii
tudi zapoznelo resocializacij'
tako Vincenta, ki ga superiorf
brat sreča v zaporu, kot Jul
usa, ki je takorekoč padel i
laboratorijske retorte v praV
dejanski svet. Komedija s
preko vsakovrstnih pripeti)«
jev, od kriminalističnih zapl«
tov, do ljubezenskih nerodne
sti, steče v patetični zaključ®
ob snider^u obeh bratov z r^ji^
no materjo.
To je verjetno najboljši filf
DeVita, v r\jem naravnost far
tastično obvladuje vlogo lurt
penbiznismena, ki ves čas ži^
na meji legalnega in kazniv*
ga. Z mojstrskim obvladovi
rxjem komičnih situacij, od S
tuacijske komike pa do vrhu'
ske značajske komike, povsef
okupira filmski prostor, tak
da je veliki mož Schwarzenej
ger globoko v senci možici)
DeVita. Po seriji odličnih vlo
Dannya DeVita v zadryih n'
kaj letih (Tin Man, Ruthle«
People, Throw Mama from ^
train) je zrel za prihodn)®^
Oskarja. Za konec pa je treb
povedati, da je to tudi pr*
film, v katerem grda^
Schwarzenegger sploh ^
igra.
30 let moškega pevskega zora Braslovče
Moški pevski zbor Braslov-
če je s samostojnim koncer-
tom pred dnevi praznoval 30
letnico uspešnega delovanja.
O zboru, ki šteje 25 pevcev
nam je sedanji zborovodja.
Marko Slokar, povedal:
»Nedvomno je praznovanje
30 letnice obstoja pomemben
dogodek za delovanje vsakega
zbora, še posebno če so v zbo-
ru pevci, ki prepevajo od usta-
novitve dalje. Sicer pa segzgo
začetki moškega pevskega
zbora Braslovče že v leto 1899,
ki naj bi veljalo tudi za začetek
zborovstvd v tem kraju. Takrat
je namreč pričel delovati mo-
ški pevski zbor pod vodstvom
Vinka Rojnika. Sedaryi pevski
sestav pa je leta 1959 ustanovil
pevovodja Karel Virant, ki je
bil med braslovškimi pevci kar
45 let. Zbor je takrat štel 35
članov, danes pa v r\jem prepe-
va 25 pevcev, od tega osem
mladih, ki so k zboru pristopili
v letošnji sezoni. Program zbo-
ra temelji na slovenski narodni
in umetni pesmi, kar je tradici-
ja prehodnih zborov, sicer pa
zboru taka zvrst petja najbolj
leži, kot temu pravimo.«
Na jubilejnem koncertu so
se predstaviU s sedemnajstimi
pesmi, v zboru pa prepevajo:
Franci Kumer st., Franci Ku-
mer mL, Milan Strojanšek,
Kondi Marčinko, Rudi Završ-
nik, Jože Dobnik, Oto Rovš-
nik, Vinko Kumer, Franc Pra-
protnik, Franc Turnšek, Mar-
ko Završnik, Matevž Završnik,
Franc in Branko Stakne, Vin-
ko Rak, Lojze Završnik, Ivan
Rovšnik, Slavko Završnik, Si-
mon Strojanšek, Ivan Stakne,
Peter Serdoner, Franc Rovš-
nik, KarU Podlesnik, Milan Za-
vršnik in Ivan Podobnik. Zbor
so do sedaj vodili: Vinko Roj-
nik, Karel Virant, Ivan Marovt,
Vinko Rizmal in sedaj ga vodi
Marko Slokar.
TONE TAVČAR
Pevski večer
v Vojniku
Moški pevski zbor iz Vojni-
ka, ki ga uspešno vodi Mira
Kodrun, je v soboto zvečer na
domačem odru gostil mešani
komorni pevski zbor iz Celja
pod vodstvom Pavla Bu-
kovca.
Oba zbora sta s pro^amom
zapolnila lep kulturni dogo-
dek, ki je močno pritegnil po-
slušalce v polni dvorani.
Uspeli koncert je bil vehka
spodbuda domačemu zboru,
ki se zaradi prostorske stiske
otepa s številnimi težavami.
Mešani komorni pevski zbor
pa bo ob svoji 5-letnici dela
priredil koncert 11. maja ob
pol osmih zvečer v Narodnem
domu v Celju, kjer bodo spet
prišli na račun ljubitelji lepe
pesmi.	LL
ffi. april 1989
novi tednik - stran 9
proti nepotrebnemu podvajanju
fg^jesavlnjskl turistični delavci so zborovali_
redni letni skupščini
^ se zbrali delegati Zgor-
[Uavinjske turistične zve-
JTSkupščina je bila prejš-
nji teden v Lučah.
rla	spregovorili
g nekaterih aktualnih pro-
blemih razvoja in stanja tu-
^ma v mozirski občini,
predsednik zveze Jože Me-
linSek je še posebej izposta-
vil zimsko sezono, ki je bila
jjradi pomanjkanja snega
liatastrofalna. Precej besed
50 namenih ustanovitvi turi-
stičnega biroja v Mozirju.
Mnenja so bila deljena. So-
pja Bitenc, vodja poslovalni-
ce Kompasa v Mozirju je
opozorila na težave, s kateri-
,ni se srečuje že sed^, bo pa
jih prav gotovo še več, če se
bo s takšno dejavnostjo kot
je prodžga zmogljivosti, uk-
varjal še turistični biro. Gre
skratka za podvajanje zmog-
ljivosti. Toni Breznik je go-
voril o možnostih, da bi se
Luče postopoma in sistema-
tično razvile v vas-hotel. Lu-
če imajo za to veliko možno-
sti, vprašanje pa je seveda,
kje dobiti za to investicijski
denar. Nemalo besed so na-
menili tudi združitvi trgov-
ske delovne organizacije Sa-
vinja in gostinskega podjetja
Turist. Nekateri v Mozirju
namreč menijo, da bi s tem
lahko v prihodnje dosegli
boljše rezultate tudi v turiz-
mu. Večina delegatov pa je
menila tudi to, da se nikdar
ne bodo strinjali z z^ezitvijo
Lučnice oziroma gradnje
akumulacijskega jezera
v Podvolovj^eku. Na skupš-
čini so sprejeli tudi program
dela za naslednje obdobje.
Predvsem si bodo prizadeva-
li za tvorno vključevanje
v javno razpravo o proble-
matiki turističnega razvoja
ter za vse akcije za urejanje
okolja.	VEDENIK
Ob koncu je častni pred-
sednik Celjske turistične
zveze profesor Zoran Vud-
ler podelil priznanje Emiki
Selišnik, lastnici zasebnega
gostišča iz Luč, ki je bilo
proglašeno za najboljše na
širšem celjskem območju.
Smarčanom ne bo niicoli
zmanjicaio Ifruha in pijač
Znana šmarska okrepčeval-
iiica Virštanjčan je dobila pri-
kladno sosedo, prizidek, v ka-
ttrem je lično opremljena
prodajalna z živili, pijačami
in drugimi gospodinjskimi
potrebščinami.
Lastnik obeh objektov je
mlad človek, Sandi Stravs, si-
! cer pa noben Šmarčan ne bo
rekel, da gre v Virštarxjčana,
ampak preprosto k Štravsu.
Za Šmarje je nov trgovski
objekt pomemben, predvsem
pa i2jemen, saj je ob delavni-
kih odprt od 7. do 21. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od 8.
do 18. ure. Sandi Štraus razmi-
Jlja vnaprej: Šmarje naj bi po-
stalo turistični kraj, tam nasta-
ja novi turistično-športni cen-
olepšati okolje trgovine in go-
stišča, kamor ljudje od nekdaj
radi zahajajo. M. AGREŽ
ter Zdravihšča iz Rogaške Sla-
tine. V Jelšingradu bodo na-
mreč zgradili moderno veliko
igrišče za golf z vsemi pripada-
jočimi objekti za turista, zlasti
tujca.
In kaj je še zanimivost nove
prodajalne v Šmarju? Zagoto-
vo imajo tam trenutno najce-
nejše pivo v celjski regiji, kruh
je najboljši, saj ga vozijo iz zna-
ne pekarne v Rogatcu, Sandi
Štraus pa se še pohvali, da pro-
daja meso oziroma mesne iz-
delke najbolj priznanih mesar-
jev in Strašek iz Slovenskih
Konjic je že eden takih.
Na zunaj trgovina sicer še ni
»ugledna«. Treba bo najprej
poskrbeti za fasado ter z dodat-
nim cvetjem in grmičevjem
Priprave na ietovaje
v Tovarni nogavic na Polzeli so se tudi letos potrudili, da
bi zaposlenim ponudili več oblik letovanja po kolikor
mogoče ugodnih cenah. Tako bodo lahko letovali v počitni-
ških prikolicah v Lanterni, Rabcu in Podčetrtuku. Za eno-
dnevno bivanje bodo člani kolektiva v predsezoni plačali 58
tisoč din in v sezoni 90 tisoč din. V počitniškem domu Piran,
kjer je celotna oskrba, bo dnevni penzion v predsezoni 52
tisoč din in v glavni sezoni 80 tisoč din. V garsonjeri
v Maredi bo bivanje v predsezoni stalo 74 tisoč in v sezoni
115 tisoč din, za celo garsonjero, v počitniški hišici v Čate-
ških toplicah bo enodnevno bivanje stalo 80 tisočakov in
v Bohinju, kjer ima tovarna svoj dom, 25 tisočakov po osebi.
Razen v Piranu si bodo morali sami organizirati prehrano.
Na sliki: Tovarniška mizarja Jože Novak in Jože Hribaršek
pri urejanju prikolic, kijih imajo v Tovarni nogavic 12.
TONE TAVČAR
Priznanja za naše gostince
Revija Praktična žena iz Beograda vsako leto izbira
najboljša jugoslovanska gostišča. Letos so se lepo izkazali
tudi nekateri gostinci s celjskega območja. Najvišje prizna-
nje Zlate vilice so prejeh motel Merx iz Šentjurja, hotela
Dobrna in Hum iz Laškega ter gostišče Madrugada.
V obrazložitvi so zapisali, da si tako visoka priznanja zaslu-
žijo zaradi izredno lepo urejenega ambienta, čistoče, ljubez-
nivosti in prijaznosti delavcev, kakovostne hrane in prizade-
vanj za negovanje domače kuhinje. Priznanja bodo podelili
prihodnji mesec.
J. V.
PLANINSKI
KOnCEK
Na Durmitor, po
TarI
Planinci celjskih Zla-
tarn prirej^o od 16. do 26.
julija planinski izlet na
Durmitor, s 3-dnevnim
splavarjenjem po reki Ta-
ri.
Cena izleta s splavarje-
njem je 2 milijona 250 ti-
soč din. Udeležence izleta
bodo namestili v hotele
visoke B kategorije s pol-
nimi penzioni, v ceno pa
je vštet tudi piknik na Ta-
ri in avtobusni prevoz.
Planinci se lahko prijavi-
jo takoj. S plačilom polne
cene do 10. junija ostane
ta nespremenjena. S ta-
kojšnjo prijavo je treba
vplačati polovico zneska.
Na Blegoš
PD Železničar Celje va-
bi na Blegoš(1563 m). Od-
hod iz Celja bo v nedeljo,
7. m^a ob 6. uri s poseb-
nim avtobusom s stare
avtobusne postne. Odpe-
ljemo se skozi SkoQo Lo-
ko, Poljane v vas Javorje.
Sestopih bomo v vas Po-
tok. Vrnitev v Celje načr-
tujemo okoli 19. ure, hoje
je za približno 5 ur, ob pri-
javi plačate 19 tisoč din.
Prijave sprejemajo
v društveni pisarni, na-
sproti železniške postaje,
v kontrolnem stolpu, od
19. do 20. ure, vsak torek
in četrtek.
Življenje nekega motela
hnUurskI Merx le dobro zaseden
šentjurski motel I. katego-
rije bo septembra star 10 let.
Kako uspejo vnovčiti 120 re-
stavracijskih sedežev, letni
vrt s 100 sedeži, aperitiv bar
s 40 sedeži, biljardnico s 15
mizami in 15 sob ter kaj tam
ponujajo? Letos naj bi motel,
po večih letih zabeležil na
koncu tudi pozitivni poslovni
rezultat, obljubljajo. V prvih
letošnjih mesecih je zasede-
nost spalnih zmogljivosti 85
odstotna.
»Lahko se pohvalimo, da
•imamo spalne zmogljivosti za-
sedene za vse leto vnaprej« je
povedala vodja motela Marija-
na Želježič. Pravi, da so v zad-
njem času, v biljardnici, ki je
nadomestila kegljišče, pridobi-
U veliko gostov. S tem so pove-
čali prodno Pijač, s ponudbo
vsakomesečnih prireditev pa
so privabih goste v restavracij-
ske prostore. »Ko povabimo
pevske zvezde, smo pozorni,
da niso predragi. Vemo, da to
lahko pomeni veliki strošek, ki
ga tudi z zasedenimi 120 sedeži
restavracije ne bi bilo mogoče
pokriti«.
»V prenočitvenem delu pre-
vladujejo gosti iz sosedrvjih re-
publik in tuji gosti, predvsem
poslovneži. Podobna struktura
je v restavracijskem delu, bi-
ljardnico pa obiskujejo pred-
vsem mladi«. Konec tedna pri-
dejo v biljardnico tudi starejši
gosti. »Razveseljivo je, da tudi
ženske«. Z biljardnico imajo
težave, ker nekateri mladi van-
dali venomer uničujejo pred-
mete v sanitarijah. Tudi okras-
ni kmečki voz, ki ga poleti
ovenčajo s cvetjem, prestavlja-
jo iz objestnosti.
S čim bi privabili še več do-
brih gostov? »Zaradi vse tanj-
še mošrye je na tržišču boj za
gosta«. Želježičeva pravi, da se
v motelu trudijo s kakovostjo
in dodatno ponudbo, kulina-
ričnimi dnevi ter prireditvami.
V motelu skuhajo dnevno tudi
500 obrokov družbene prehra-
ne. Njihove zmogljivosti so si-
cer do 1500 obrokov. Pa kadri?
»Večina osebja je v motelu že
od začetka, deseto leto«.
Gosti se zanimajo tudi za
ko^anske turistične zanimivo-
sti, pravi. Napotijo jih na Ipav-
čevino, na Rifnik in k Slivni-
škemu jezeru. Ah zna Šentjur
prav ponuditi to kar ima? »Mi-
slim, da se vsi niso prehudih.
Nekateri si vendar prizadeva-
jo, predvsem mladi. Mislim, da
ni nikogar, ki bi znal povezati
nosilce turistične ponudbe.«
BRANE JERANKO
10. stran - novi tednik
26. april i9ii|
Sadje že dolgo ni cvetelo tako zgodaj
če ne bo pozebe, bo letina spet dobra
Sadjarji pravijo, da v zadnjih pet-
inštiridesetih letih sadno drevje še
nikdar ni cvetelo tako zgodaj kot le-
tos. To je posledica mile zime in to-
plega marca. Kaj pomeni zgodnje
cvetenje za sadjarsko letino, pojav
škodljivcev in bolezni smo povprsiiša-
li direktorja delovne organizacije Sa-
djarstvo Mirosan, Vida Korberja.
»Nekaj sadnih vrst je že odcvetelo.
To so ppredvsem breskve, višnje, češ- >
nje, hruške, sUve in marelice, jablane
pa so trenutno v polnem cvetu. Zgod-
nje cvetoče sadne vrste so cvetele v iz-
redno ugodnem vremenu, tako da bi
lahko bila letina izredno dobra. Tudi
jablane dobro cvetijo, je pa vreme ne-
ugodno, veliko je de^a, kar slabo vpli-
va na oploditev jablan.
Slane se zaenkrat ne bojimo, ker ni
snega po hribih in tudi zemlja je precej
ogreta. Iz izkušenj lahko rečem, da je
kritično obdobje med 23. in 26. apri-
lom, takrat rada nastopi pozeba, v ma-
ju pa so pozebe redkejše. Če bomo
torej te kritične dni srečno preživeli, se
lahko nadejamo dobre letine, ker bo
čas od cvetenja do zorenja razmeroma
dolg.
Deževno vreme v zadnjih dneh pa
vpliva na pojav bolezni in škodljivcev.
Zlasti je to škrlup, ki se rad širi v sred-
nje toplem vremenu in če je Ustje dol-
go vlažno. Vremenski pogoji za razvoj
so torej bih, okužbe so vidne šele po
petn£ostih, dvajsetih dneh. Kdor še ni
škropil proti škrlupu, je pravzaprav že
pozen. Svetujem uporabo kaptana in
ditana, ki ne škodujeta čebelam. Takoj
po cvetenju pa lahko dodajamo b^kor
ah rubigan ali pa benomil, še boljši je
topas, ki mu ni potrebno dodajati kap-
tana ali ditana.
Po cvetenju lahko pričakujemo tudi
pojav uši. Znak za njihov pojav so zviti
Usti na sadnih vršičkih. Uničujemo jih
s fohmatom, pirimoijem ah etiolom.
Med škodljivci naj omenim še rdečega
psoka, ki seje že zvahl po sadovnjakih.
Proti pajku uporabimo nisorun ali
apolo, koncentracije so majhne (0,51
na ha), z enim škropljenjem pa imamo
mir vso sezono.«
IRENA JELEN-BAŠA
Prijavite
sečnje
Gozdno gospodarstvo
Celje, Temeljna organiza-
cija kooperantov Celje bo
od tretjega do enaintride-
setega maja od osmih do
desetih sprejemalo prija-
vo sečenj za gospodarsko
leto 89/90. Prijave bodo
sprejemah takole: ob po-
nedeljkih v pisarnah kra-
jevnih skupnostih Dobr-
na, Frankolovo, Šmartno
v Rožni dolini, Vojniku in
Svetini. Ob torkih bodo
prijave sprejemali v pi-
sarni krajevne skupnosti
Štore, ob sredah v pisarni
krcyevne skupnosti Str-
mec in v pisarni temeljne
organizacije kooperantov
Celje, na Lavi 6. S seboj
prinesite posestni hst.
IB
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje plevelov v krompirju
Pleveli so pomemben omejitveni dejavnik visokih
in kakovostnih pridelkov. Ugotovljeno je, da pleveli
vplivajo na količino pridelka in tudi na njegovo
kakovost, predvsem vsebnost škroba in mineralnih
snovi.
Krompir se nžubolj odziva na prisotnost plevela ob
vzniku do zagrnitve vrst. V tem obdobju intenzivne
rasti lahko z mehanično obdelavo poškodujemo razvi-
jajoče se korenine in stolone. Zato je v tem času n£y pri-
mernejše kemično zatiranje plevelov. Zaradi konku-
rentskih odnosov od vznika dalje priporočamo rabo.
herbicidov pred vznikom krompiija. Škropljenje opra-
vimo tik pred vznikom krompiija.
Plevelno združbo krompiija sestavlj^o semenski
travnati in širokolistni pleveli, zato priporočamo rabo
kombiniranih herbicidov za njihovo sočasno zatiranje.
Za zatiranje semenskih travnatih plevelov lahko upo-
rabimo racer 25 (2 do 4 l/ha) ah dual 500 (2 do 3 l/ha) ter
stomp 330 E (4 do 6 l/ha). Izbrani herbicid bomo kom-
binirali z enim od naslednjih: patoran (2 do 5 kg/ha),
prometrin (1,5 do 3 kg/ha) ah linuron (2,5 kg/ha).
Semenske travnate in širokolistne plevele lahko
pred vznikom zatremo tudi s herbicidom sencor (0,75
do 1,5 kg/ha) ali stomp-prometrinom (5 do 6 kg/ha).
Po vzniku krompirja, ko imajo trave razvite dva do
štiri liste, jih uspešno zatremo s herbicidom fusilade
super. Za enoletne uporabimo 1 do 2 l/ha, za večletne
pa 2 do 4 l/ha).
Pri mnogih pridelovalcih krompiija, ki v vrstenje
poljščin ne vključujejo žita, postaja v krompiriščih
smolenec vedno bolj nadležen plevel. S herbicodom
basagran (bentazon - 2 do 3 l/ha), lahko smolenec
uničimo, ko je4y-ompir velik 10 do 15 cm. Vendar pa
opozarjamo, da lahko ta herbicid povzroči poškodbe
rastUn v obhki ožigov. V isti razvojni stopnji lahko
uporabimo tudi sencor (0,5 do 0J5 kg/ha), vendar tudi
ta poškoduje krompir, zlasti pri sortah jaerla in dobrin
ga ne smemo uporabljati.
V nasadih za vzgojo krompiija odsvetujemo uporabo
herbicida basagran in sencor.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Kdo drug hi že zdavnaj obupal
Pri Osetlčevlb v Vipavski gorici pri Dobrni
Kmetija na šestih hekta-
rih je morda za nekoga kar
velik zalogaj, zlasti, ko jo je
treba obdelati. Če pa daje
kruh sedmim ljudem, po-
tem je ta površina vse pre-
majhna, da bi lahko zago-
tavljala brezskrbno življe-
nje. Tega se Osetičevi iz
Vinske gorice nad Dobrno
še kako zavedajo. Vendar se
v pogovoru ne pritožujejo,
pač pa gospodar Jože pravi:
»Neustrašen sem, vedno
sem veliko delal in tudi
v prihodnje bom moral, če
mi bo zdravje to omogo-
čalo.«
Km.etija se sicer ne more
postaviti, da je moderno
opremljena, da ima tržno
usmeijeno proizvodnjo in da
je njeno sodelovanje z zadru-
go zgledno. Nič od tega ni-
ma. Njive so raztresene po
okohških pobočjih, ki jih go-
spodar Jože obdela z m^h-
nim traktoijem. V bližnjem
gozdu pa je s traktoijem tež-
je, saj se vrstijo globeU, ka-
mor te k^ hitro zanese, če
nisi dovolj previden.
Ker je predel hribovit, tudi
pridelek ni obilen, imajo le
eno košnjo in zato le nek^
glav živine v hlevu. Če bi jih
imeU več, bi morah krmo ku-
povati v dolini, kar pa se ne
izplača. Radi bi popravih hi-
šo in gospodarsko poslopje,
pa ni dovolj denaija. »S hišo
bomo že nekako, le cesta nas
skrbi. Tudi zato, ker nimamo
ceste, je naše življenje v teh
hribih težavno,« pravijo Ose-
tičevi. »Na krajevni skupno-
sti sem že večkrat prosil, da
bi mi pomagah urediti cesto,
pa ni bilo rezultatov.
Lani, ko so urejah cesto od
Triglava proti Majeiju in so
bili vsi stroji na kupu, sem
menil, da bi bilo najceneje,
če bi razširiU in posodobih še
našo cesto. Pa so mi sosedi
in krajevna skupnost rekh,
da nimajo denaija in tako se
je spet vse ustavilo,« žalost-
no ugotavlja gospodar Jože.
»Sam sem v to cesto vložil že
veliko denaija in časa, sedco
pa pričakujem, da bo svoj
delež dala še krajevna skup-
nost,« pribije. Potem bi bilo
tudi pri njih vse drugače.
Pa bi bilo lahko življerge
Jožeta in njegove žene Lojz-
ke čisto drugačno, če bi osta-
la zaposlena, tako kot sta bi-
la pred leti. Jože je delal
v Celju, Lojzka pa je prodžOa-
la v trgovini na Dobrni. Ko
pa so Jožetovi starši poštah
bolehni in preslabotni za de-
lo, se je vrnil domov. Pustil
je službo in se lotil kmetova-
nja. Pa ne zato, ker bi iz tega
hriba teklo zlato, kot pravi
sam, pač pa, ker^ moral po-
magati staršem. Se vedno je
vsem okohškim sosedom
v vsakem trenutku na voljo.
Osetičevi veijamejo, da
bodo tudi za ryih prišli boljši
časi. N^starejši sin Jože, ki
je sedžo pri vojakih, bo šel
študirat in mor^ si bo poma-
gati predvsem s štipendijo.
Slavko pa je že v službi in
pravijo, da je zelo priden de-
lavec. Njegova plača pa je še
kako dobrodošla. Milica in
Milan sta še osnovnošolca,
n£0manjši Peter pa je poka-
zal tri prstke, ko smo ga
spraševali, koliko je star. To-
rej se bodo Osetičevi še kar
precej namučih, preden bo-
do vsi otroci pri kruhu. Zato
bo gospodar Jože še kako
potreboval neustrašenost in
voljo, da bo zmogel težko
breme.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Na podlagi 11. in 34. čl. Pravilnika o delovnih
ramerjih delavcev
Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah
RAZPISUJEMO
dela in naloge
Pravnega svetovalca II
POGOJ: - Visoka izobrazba pravne smeri VII/1
stopnja
-	tri leta delovnih izkušenj
-	strokovni izit
-	znanje slovenskega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za
dobo 6 mesecev.
Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje-
ma kadrovska služba Sob Šmarje pri Jelšah 20 dni
po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni v 30.
dneh po izteku roka za prijavo.
ffi. april 1989
novi tednik - stran 11
Slovenci med Švabskiml Alpami
Sredi Švabskih Alp v ZRN
50 v raztegnjeni dolini, ko-
nekaj kilometrov nara-
zen nanizana mesteca Tiibin-
gen, Reutlingen in bad
Urach. Tu so se naselili Šva-
bi, sredi med njimi pa danes
dela in živi približno 450 Slo-
vencev, od katerih jih je del
na začasnem delu, nekaj pa
se jih je za stalno naselilo,
ker so si tukaj ustvarili drugi
dom.
Prav v tej okolici nas je
precej Celjanov. Slovensko
besedo lahko tukaj slišimo
v vseh panogah gospodar-
stva. N^bogatejša dežela ZR
Nemčije je sem privabila tuj-
ce iz vse Evrope in tudi
z drugih kontinentov.
Kadar na cesti koga vpra-
šaš za to ali ono ulico, ti obi-
fajno odgovorijo v vseh sve-
tovnih jezikih, samo v nem-
ščini ne. V tem oziru je Celje
po napredku, strukturi in
podnebju med griči podob-
no enemu izmed teh švab-
sitih mest. Le eno veliko raz-
liko lahko opazim; čistoča in
zrak so vse prej kot v ponos
nekoč opevanemu Celju
(mesto belo in veselo).
Največje mesto ob vzno^u
Švabskih Alp je Reutlingen,
ki šteje pribhžno 100 tisoč
prebivalcev. Slovensko kul-
turno umetniško društvo
»SKUD Triglav Reutlingen«
slovi daleč naokrog po svo-
jem delu. Ob praznovanju
naših narodnih in državnih
praznikov (od 8. marca do 29.
novembra), na katere pova-
bimo tudi tuk^šnje domači-
ne, so spoznali, da Slovenci
niso le dobri delavci, temveč
tudi dobri gostitelji. Letos
poteka že šestnajsto leto in-
tenzivnega dela društva za
ohranitev slovenske besede
in kulture v teh krsOih.
Kadar mi proslavljamo, je
dvorana Mittelstadt v pred-
niestju Reutlingena nabito
polna. Po pestrem progra-
t^^u, ki ga pripravijo učenci
slovenske dopolnilne in mla-
dinci folklorne skupine, pa
Podkuri plesalcem s svojim
^samblom Viki Ašič iz Ce-
ki je že skoraj del našega
društva, v zabavnem progra-
j^u pa gotovo nepogrešljiv,
•^ot menijo domači in tuji
gostje.
Imamo tudi svoj zabavni
'larašč^. Med dekleti so to
"Lastovke«, med fanti pa
•Karo duo« (Karli in Ro-
bert). Za naše vesele muzi-
^ante se zanimajo tudi nem-
ška društva. Ker nam je pro-
sti čas deljen z opoldansko
Prekinitvijo, je športno in
kulturno delovanje precej
°naejeno. Kljub temu pa od-
'^evata slovenska beseda in
P^sem daleč zunaj meja Slo-
y®nije. Otroci radi obiskuje-
jo slovensko dopolnilno šo-
1°> ki mnogo pripomore
^ ohranitvi slovenske be-
sede.
Ponosni smo tudi na slav-
J®ga Slovenca Primoža Tru-
P^rja, pisca prve slovenske
^f^jige, kije med prvimi roja-
^ deloval v tej okolici. Pri-
mož Trubar je leta 1561 dobil
^^Pnijo v Urachu in prevzel
odstvo Bibhjskega zavoda.
Trubar je prirejal slovenske
in hrvatske protestantske
knjige za tisk, uredil je tiska-
nje v pisavi glagolici in po-
skrbel za natis prve hrvatske
knjige. Pred tem je samo-
stojno izdal dve knjigi, ki sta
nadaljevanje Novega zakona
v slovenščini tistega časa, ki
jo je povzel po narečju iz Ra-
šice na Dolenjskem, kjer je
bil rojen.
V malem predalpskem
mestecu Bad Urach je širil
slovensko besedo in tiskal
prve slovenske knjige. Ti-
skarna stoji še danes in je
lepo ohranjena. Ob pročelju
stoji bronast kip našega veh-
kega Slovenca. Na bronasto
ploščo je v slovenskem in
nemškem jeziku vtisnjeno:
»Tuje bila od 1561 do 1563
tiskarna evangehstičnega
pribežnika Hansa Ungnada
s Sovneka in Primoža Tru-
barja slovenskega reforma-
torja. Trubar iz Kranjske,
prevajalec Nove zaveze in
Katekizma, je utemeljitelj
slovenskega jezika.
Ni naroda na svetu, ki bi
imel toliko znamenitih sinov
tudi izven svojih domačih
meja, kot prav Slovenci. In
na to smo ponosni!
VLADO KODELA,
Reuthngen, ZR Nemčija
Koncert v domu
upokojencev
Ne morem si k^, da ne bi
pohvalila mešani pevski
zbor Kovinotehna, ki je kon-
certiral v našem domu upo-
kojencev v sredo, 12. aprila.
PeU so dovršeno in bilo je
res enkratno. Navdušila me
je dirigentka tovarišica Dra-
gica Žvar s svojim tempera-
mentnim dirigirarxjem.
Zapeh so nam Madona ma
pieta. Pesem dreves. Pesem,
Nocoj se mi je sanjalo. Rož,
Podjuna, Žila, Čiči, nana ma-
ričica, Oj, ti prebuma ženska
stvar, Mlatiči, Oj, ta mhnar.
Jaz bi rad cig^nar bil, Sevilj-
ski bolero in Vipavska.
Zboru in dirigentki čestit-
ke za uspešen koncert.
PAVLINA KLANČNIK
Celje
Sramota
v ZidanškovI
ulici v Celju se
odpravlja
Večkrat smo čitali v našem
lokalnem časopisu o zapuš-
čeni, stari hiši v Zidanškovi
ulici s številko 20 in grsuali,
da se stavba ne obnovi ali pa
poruši. Menda je bilo vehko
formalnih zaprek, da se to
doslej še ni zgodilo. Končno
so že lani del stavbe porušili,
ostala pa je velika, grda od-
prtina spredaj na ulico. Po
številnih opozorilih so sedaj
pričeli urejati sprednji del
propadle stavbe in temu bo
gotovo sledila pametna ure-
ditev tega dela tako lepo ure-
jene Zidanškove ulice (nek-
danje Gosposke ulice)
v Celju.
Čas je, da se ukrene še kaj,
da ne bo v Zidanškovi uhci
tolikšne gneče zaradi vozil,
ki so prava nadloga za stano-
valce, ki imsoo okna stano-
vanj na uhčno stran in jih ne
morejo imeti odprta, ker je
ulica polna izpušnih plinov.
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
Še enkrat »Laž
In resnica«
v rubriki Pisma bralcev
v Novem tedniku 20. aprila
letos sem zasledila prispe-
vek z naslovom »Laž in res-
nica«. Ker sva z omenjenim
člankom osebno prizadeta
oba z možem, poskuša pa
omagati tudi ugled mojega
gostišča v Štorah, sem pri-
morana dogodke ponovno
pojasniti.
Tovarišica, ki se podpisuje
z A. H., ima očitno zelo slab
spomin. Oba s prijateljem, ki
je glavni akter v vsej tej
»burleski«, sta bila večkrat
gosta v mojem gostišču CI-
BI, prav tako v discu. Vedno
sta bila dobrodošla, kakor
tudi vsi ostah gostje, vendar
pa nikjer ni zaželen gost, ki
je vinjen ali pa razgraja. Ta-
ko je bilo tudi tistega dne, ko
je prijatelj tovarišice A. H.
prišel v gostišče sam in ne
v spremstvu svoje prijatelji-
ce ter naročil pivo.
K^ kmalu se je začel pre-
pirati z ostahmi gosti, ^o
da je morala natakarica po-
klicati na pomoč naju z mo-
žem. Prijatelj spoštovane to-
varišice A. H. je v navalu jeze
potegnil iz žepa pištolo, kije,
nam, nepoznavalcem oro^a,
izgledala kot prava.
S pomoi^o gostov nam je
uspelo razgr^ača delno po-
miriti in prijatelja tovarišice
A. H., ki je prepir izzval, po-
spremiti pred gostišče. Ome-
njeni tovariš nam je še grozil,
da se bo v roku ene ure vrnil.
Besedo je tudi držal in se
res vrnil, takrat resnično
v spremstvu prijateljice in
s hladnim oro^em, ki mu ne
poznam imena, je pa sestav-
ljeno iz verige in palice na
vsaki strani. Ponovno je izzi-
val prepir in s pomočjo go-
stov smo ga ponovno posta-
vih pred vrata, kjer je med
ruvaryem spet grozil s pišto-
lo. Pri prerivanju in pretepa-
nju je vneto pomagala tudi
njegova prijateljica s »hlad-
nim oro^em« v rokah, ver-
jetno prav tako željna prete-
pa. Sama sem medtem pokli-
cala miličnike, prav tako pa
tudi razborita prijatelja, ki
sta klicala s pošte.
Ker pa imata oba očitno
zelo slab spomin in bujno
domišljijo, sta stvar obrnila
in dogodke opisala kot na-
pad nanju.
Miličniki, ki so dogodke
popisali, so kot dokazni ma-
terial odvzeli pištolo in
»hladno orožje«, ki smo ga
uspeh že med prerivanjem
izpuhti razboritežema. Pri
tem so nas potolažili, da je
pištola »samo« phnska. '
O por^ovnem obisku ome-
njene dvojice v bifeju CIBI
pa naslednje.
Naročena pijača je pravil-
no navedena, vse ostalo pa
ponovno spremlja slab spo-
min ali pa bujna domišljija.
Pijačo sta gosta res plača-
la, vendar sta jo tudi popila.
Šele nato sem pristopila
k njima in ju vljudno nago-
vorila z naslednjimi beseda-
mi: »Spoštovana tovarišica
in tovariš, po vsem tem, kar
se je zgodilo, sta v našem lo-
kalu nezaželena gosta!« Mi-
slim, da imam do takega sta-
lišča polno pravico, hkrati pa
je moja dolžnost, da vzdržu-
jem red in mir v lokalu.
Glede na pisanje tov. A. H.
pa bi rada pripomnila, da se
v našem lokalu načeta pijača
iz kozarcev, ah pa ostanki
v steklenicah na mizah ne
prodajno naprej in so to jav-
ne žahtve na naš račun, za
kar bi želela oz. zahtevala
javno opravičilo.
Pa še to bi želela pripomni-
ti, da snov za članke, ki jih
objavlja Novi tednik pod ru-
briko »Nočne cvetke« goto-
vo dobijo na Postni mihce in
bi v njihovo verodostojnost
zelo težko dvomili.
Uredništvu Novega tedni-
ka pa priporočam, da se pri
objavi člankov, v katerih se
navajsgo žahtve, naprej pre-
pričajo pri vseh prizadetih,
prav tako pa mishm, da je
potrebno pri takih člankih
zahtevati poln naslov pisca
in ga objaviti. Junaštvo, ki se
skriva za začetnico priimka
ni nobeno junaštvo.
Od uredništva Novega ted-
nika upravičeno zahtevam,
da objavi tudi moj članek,
ker menim, daje bil z objavo
neresnic prizadet ugled mo-
jega lokala.
MAJDA PEVEC
Prožinska vas 6, Štore
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju v tem tednu
ne bo predstav. Prihodnji teden, v četrtek. 4. in v petek, 5.
maja pa bo na celjskem odru nastopil ansambel Drame
Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s predstavo
Help Vinka Moderndorfeija. V četrtek bo predstava ob 11.
uri za abonma VII. mladinski, v petek pa ob 12. uri za
abonma VIII. mladinski.
V	soboto, 6. maja, bo v Slovenskem ljudskem gledališču
v Celju gostoval ansambel Drame Slovenskega narodnega
gledahšča iz Ljubljane. Predstavih se bodo s komedijo
Petra Turrinija Trg v Benetkah. Predstava bo ob 19.30 uri
za izven.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo danes občinska
revija odrashh pevskih zborov občine Celje, ki so jo pri-
pravili v počastitev obletnice ustanovitve osvobodilne
fronte slovenskega naroda. Na reviji bo sodelovalo 19
pevskih zborov, ki se bodo predstavili na dveh koncertih,
ob 16. in ob 19. uri. Na večernem koncertu bodo tudi
podelili srebrna priznanja OF.
V	teh predprazničnih dneh so pripravih tudi nekaj kon-
certov na odprtem odru na Tomšičevem trgu v Celju.
Danes ob 18. uri bo promenadni koncert pihalnega orke-
stra Štorskih železaijev iz Štor, ki ga vodi prof. Franc
Zupane. V petek, 28. aprila ob 18. uri bo na Tomšičevem
trgu promenadni koncert pihalnega orkestra EMO pod
vodstvom Vendija Vidica, v soboto, 29. aprila ob 11. uri pa
bo nastopila celjska folklorna skupina pod vodstvom Olge
Spolenak.
V	delavskem domu v Nazarjah bo v petek, 28. aprila
gostovala dramska skupina prosvetnega društva Rečica
ob Savinji. Ob 20. uri bodo uprizorih Županovo Micko
Antona Tomaža Linharta, enodejanko Čarobna mitnica in
skeč Film.
Na Starem gradu v Celju je na ogled razstava hkovnih
del slikarja Štefana Horvata iz Višnje gore. Razstava bo
odprta do 9. maja.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih
del Borisa Severja iz cikla »Survival«. Razstava bo odprta
do 6. maja.
V	Razstavnem salonu »Risto Savin« V Žalcu je odprta
razstava slikarskih del Karla Pečka. Razstavo si lahko
ogledate do petka, 28. aprila.
V	Grafičnem muzeju Zdravilišča Rogaška Slatina je
odprta razstava starih grafičnih listov iz zbirke Vulkani.
Razstava bo na ogled do 29. maja.
Pred hotelom Sava Zdravilišča Rogaška Slatina bo
v nedeljo, 30. aprila dopoldan nastopila folklorna skupina
Minerali.
Do 28. aprila si lahko v dvorani krajevne skupnosti
Nova vas v Celju ogledate razstavo hkovnih del članov
društva Ernest Tomaševič iz pobratene krajevne skupno-
sti Krapina.
V	Zdravilišču v Laškem bo v petek, 28. aprila ob 20. uri
koncert Plesnega orkestra iz Zidanega mosta, ki ga vodi
Franci Lipovšek.
12. stran - novi tednik
26. april i9ii|
Dragi prijatelli!
Pa smo le dočakali
praznike in s tem proste
dni. Seveda pričakujem,
da boste napisali, kako
ste jih preživeli. V zadnjih
dneh sem bila spet vesela
pozdravov naših prijate-
ljev iz Švice, ki v enem od
prispevkov pozdravljajo
vrstnike iz Vojnika. Pa
tudi spise, ki so dobili
kakšno nagrado, dobi-,
vam v zadnjem času. Ma-
teriala torej ne manjka, le
še kakšen odziv na raču-
nalniški kotiček bi si že-
lela.
Vaša Tanja
Na obisku pri
obrtniku
Med mnogimi obrtniki, ki jih je
veliko v okolici Prebolda, sem se
določila, da obiščem žago in nje-
nega lastnika Lojzeta Lapurske-
ga. Ta žaga je znana blizu in daleč
okoli. Kljub temu, da je že imel
obisk, me je prijazno sprejel. Po-
vedala sem, zakaj sem prišla. Za-
čel je pripovedovati: »Na Lapor-
ju stoji žaga že dvesto let. Poleg
nje so moji predniki postavili
mlin, daje bila vodna moč v celo-
ti izkoriščena, v času druge sve-
tovne vojne je naša hiša pomaga-
la partizanom. To je izvedel so-
vražnik in mojega očeta so zaprli.
Ko se je vrnil, sta mlin in žaga
znova začela obratovati. Kmalu
smo mlin opustili. Oče je žago
prepustil meni. Prenovil sem jo
in začel z dvolistnico. To je bila le
kratkotrajna rešitev, kajti treba
je bilo zgraditi novo. Ko sem
spoznal, da za tako moderno ža-
go ni dovolj hlodovine, sem zgra-
dil še eno delavnico, v kateri iz-
delujem stenske in talne obloge.
Zaposlena imam dva delavca.«
V pogovoru sem spoznala, koliko
volje do dela je v njem. Rezultati
se vidijo, če pogledaš okrog sebe
in vidiš novo delavnico in lep
dom.	•
KARMEN TRŽAN,
novinarski krožek
OŠ Slavko Šlander
Prebold
MoJa sestra
Moji sestri je ime Anja. Hodi
v peti razred osnovne šole. Obraz
ima vedno nasmejan. Zobje se ji
bleščijo od beline. V ramenih je
široka, a velika in vitka. Po nara-
vi je tiha in mirna. Rada se lepo
oblači. Anja je marljiva učenka.
Trenira atletiko. Za razvedrilo
igra klavir in trenira tenis. Svoje
sestre ne bi zamenjal niti za kup
zlata.
JANEZ VALANT, 3.r.
COŠ Fran Roš
Celje
Trobentica
Na jasi zeleni
trobentica cveti
in se v veterčku vrti.
Skače sem ter tja,
a ko postane utrujena,
sede na tla.
Tudi vetrič se utrudi
in ji rokico ponudi.
Odpeljejo tja,
kjer so prijatelji doma.
HELENA KRAJŠEK, 6. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Škropot dežnih
kapelj
Dež, dež. Spet dežuje, kakšna
smola. No, ja, če bolje pomislim,
je lahko še dež prav zabaven. Po-
mislite, kako lepo je zreti v šipo,
na katero padajo druga za drugo
lahkotne in igrive dežne kaplje.
Poglejte, pravkar je padla na šipo
velika in debela dežna kaplja.
Kako lepo drsi po šipi. Je že več-
ja, saj so se ji pridružile še druge
kaplje. Zdaj so kot majhen poto-
ček, ki vijuga po šipi semter tja
in je veliko hitrejši kot je bU na
začetku. Oh, ko bi mi te dežne
kaplje lahko povedale, kako je
bilo, ko so bile še čisto lahke in je
bil njihov oblak le meglica, ki je
plavala po nebu in si ogledovala
svet pod seboj! Joj, skoraj bi po-
zabila na naš potoček, ki je že
prišel do roba šipe. Nasvidenje in
srečno pot, potoček! Upam, da te
bom lahko še kdaj opazovala.
BRANKA ESIH, 5.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
izlet s Pionirsko
hranilnico
v petek smo s pionirsko hra-
nilnico odšli na izlet v Postojn-
sko jamo. S tovarišico Maijeto
Ocvirk in delavko pionirske hra-
nilnice Leo Obržan smo se odpe-
ljali v Celje, kjer so se zbrali
učenci in tovarišice iz vse Slove-
nije. Šli smo na vlak do Postojne.
V jami smo se peljali s posebnim
vlakom. Vodič nam je povedal,
da je to kraško jamo ustvarila re-
ka Pivka, kije ponikalnica in ima
med tekom več imen. V jami smo
videli več razkošnih zaves, kon-
certno dvorano, dvorano špage-
tov in makaronov, dva umetna
rova, ruski most, ki so ga zgradili
ruski ujetniki, kapnik Briljant in
človeško ribico. Po ogledu jame
smo šli na kosilo na Srednjo teh-
niško in naravoslovno šolo v Po-
stojni. Po kosilu smo si ogledali
film o šoli in dejavnostih v njej.
Nazadnje smo šli na sprehod po
mestu in se nato z vlakom odpe-
ljali domov.
ALENKA KLEZIN, 4.r.
(Delavka PH)
OŠ Primož Trubar
Laško
Pomlad
Bilo je jutro. Trava je bila še
vsa rosna. Redka megla se je ko-
talila po dolini. Sonce je že kuka-
lo skozi njo. Jutro je naznanjalo
pomlad. Tudi živali so se polago-
ma prebujale in skrivaj pogledo-
vale iz svojih domov. Zvončki in
drugi znanilci pomladi so se pre-
bujali počasi, da tega še opaziš
ne, če ne pogledaš naravi v obraz.
Pririli so iz zemlje in zazvonili
pomladi v čast in prebudili nara-
vo, ki se je že zibala v zimskem
snu. Prebudili so vse kotičke na-
šin krajev. Otroci smo se pomla-
di razveselili. Odskakljali smo na
travnik k Šmartinskemu jezeru
nabirat zvončke. Že od daleč so
se belili kot sneg. Nabrali smo
šopke in jih odnesli domov svo-
jim mamicam. Tako je bil delček
pomladi tudi v naših stanova-
njih.
DENISA BEŠAR, 6.r.
COŠ Fran Roš
Celje
RAČUNALNIK - MOJ PRIJATELJ
Basic Ukazi
(nadaljevanje)
DRAW- to besedo najdemo v drugi
vrsti računalnika na črki W. Beseda
draw pomeni - riši. Črta se nariše po
naslednjem principu: 10 DRAW 11,11.
Lahko pa napišemo tudi z ukazom plot,
zato da se črta ne začne risati iz točke 0.
Primer: 10 PLOT 11,11 (tu določimo toč-
ko z ukazom PLOT). 20 DRAW 11,11 (Tu
z DRAW določimo še drugo točko).
FOR- ta beseda je na črki F. Ta ukaz
napišemo, kadar hočemo natančno do-
ločiti neko spremenljivko. Primer: 10
FOR a=3 TO 10. V programu bi lahko to
besedo uporabili takole:
10 FOR a=3 TO 30
20 PRINT a
30 NEXT a
V 10. vrsti določimo vrednost a, (ukaz
FOR) v 20. vrsti ukažemo računalniku,
naj napiše a (ukaz PRINT) in v vrstici 30
mu ukažemo, naj napiše naslednji
a (ukaz NEXT).
IF- ukaz na črko U. To je pogojni ukaz.
Z njim določimo, kaj naj računalnik na-
redi, če je neko število večje ali manjše
od števila, ki si ga zamisli računalnik ali
obratno.
Primer: 10 IF a=ll THEN PRINT
»»PRAVILNO«.
Če uporabimo ta stavek v programu,
izgleda takole:
10 LETa=ll
20 INPUT b
30 IF b=a THEN PRINT »PRAVILNO«
40 IF b^a THEN PRINT »NEPRA-
VILNO«
50 GO TO 10
(nadaljevanje prihodnjič)
gfi. aprIl 1989
novi tednik - stran 13
ifsako leto več gospodarskih sporov
0 ilelu temeljnega sodišča ¥ Celju
Celjsko temeljno sodišče je pri pre-
Jedu lanskega dela ugotovilo, da se
S povečalo število zadev, ki so jih
l^i obravnavali, vendar pa so pre-
cejšnje razlike med posameznimi od-
liki sodišča. V celoti so lani obrav-
3vali skoraj 7 tisoč glavnih in več
l^pt 35 tisoč stranskih zadev.
j^a preiskovalnem oddelku so že
pj-ed leti ugotavljali, da se zmanjšuje
Lvilo primerov, kar ugotavljajo tudi
^ preteklo leto. Med več kot 800 zade-
vami opažajo največji porast pri kazni-
vih dejanjih s področja gospodarskega
^rninala in telesnih poškodb. Na ka-
zenskem oddelku so lani zabeležili več
Icot 900 primerov, kar je za pribhžno 10
jdstotkov manj kot leto pred tem. La-
^ so opažih tudi novo obhko kaznive-
ga dejanja povzročitve steč^a. Odde-
lek za mladinsko sodstvo v Celju je
pristojen za celotno regijo. Lani so
imeh v obravnavi nekaO manj kot 200
zadev, kar je najmanj v zadnjih letih.
Statistični podatki drugih pravosod-
nih služb in uprav za notranje zadeve
v regiji kažejo, da je bilo več mladolet-
niškega kriminala, vendar te zadeve še
niso prišle na sodišče. Dve tretjini mla-
doletnikov, ki so se znašli v kazen-
skem postopku, so štorih lažja kazniva
dejanja in ne kažejo znakov večje pro-
blematičnosti. Tako ugotavljsOo, da
kriminaliteta mladoletnikov na Celj-
skem ni zaskrbljujoča.
Tudi oddelek gospodarskega sod-
stva je lani delal za osem občin regije.
V primerjavi z letom 87 seje zmanjšalo
število gospodrsko kazenskih zadev,
kijih je bilo nekaj več kot 100. Lani so
se zmanjšale krišitve zakona o varno-
sti v cestnem prometu, močno pa so se
povečale finančne in l^igovodske kr-
šitve. Gospodarskih sporov je bilo tudi
lani izredno veliko in sicer več kot 2 ti-
soč. Prevladujejo spori zaradi plačila
zamudnih obresti. Vse več pa je tistih
zadev, kjer tožena stranka nima sedeža
na območju sodišča, pač pa gre za do-
govorjeno krajevno pristojnost.
Na civilnem pravdnem oddelku so
lani porasle mandatne tožbe s predlo-
gom za izdajo plačilnega naloga. Večje
bilo tudi preživininskih sporov in spo-
rov iz stanovanjsko-pravnih razmerij,
manj pa razveznih postopkov. Pose-
ben problem predstavljajo odškodnin-
ske pravde na škodo iz prometnih nez-
god, ker zavarovalnica povsod uve-
ljavlja limit, ki je veljal ob nastanku
prometne nezgode. To pa pomeni, da
so oškodovanci dodatno prizadeti, saj
je izterjava dolgotrajna. Zato sodišče
predlaga ukinitev zavarovalnih h-
mitov.
TC
NOČNE
CVETKE
•	Prejšrxji ponedeljek je
zaprosila miličnike za in-
tervencijo Jelka V. z Brega,
ki se je hotela rešiti Silva H.
iz Košnice, ker naj bi jo
prej udeiril, potem pa n^ je
ne bi pustil k zdravniku.
Gre za stare intimne zveze,
ki pa se včasih tudi skrhajo
in prelevijo v prepir.
•	Prejšnji ponedeljek so
miličniki pridržali Martina
K. iz Pečovnika. Martin je
v mestu preveč popil, po-
tem pa na vsak način hotel
priti v stanovanjski blok na
Drapšinovi.
•	V bifeju Voglajna je raz-
grcoala Jožica R. Ker je ne-
utrudno vpila in motila
dmge goste, so jo mihčniki
pridržali do iztreznitve. Ker
imajo mihčniki pogosto
opravka z njo, vedo, da ji
v takih primerih pomaga le
nekaj ur miru v kletnih
prostorih postaje mihce.
•	Prejš^i četrtek popold-
ne so miličniki pridržah do
iztreznitve Stanislava R. iz
Delavske uhce. Stanislav
se je napil, potem pa se je
spravil nad sosedo Agato
0., ki pa ni imela razume-
vanja za njegove »než-
nosti«.
•	V petek je razgrajal v re-
stavraciji Merx in Novi vasi
Štefan K. iz Škapinove.
Štefana so mihčniki opozo-
rili, ko pa so odšh, seje po-
novno izprsil in začel še hu-
je razgr^ati. Pri drugi in-
tervenciji miličnikov je
Štefan dobil napotnico za
prostore za treznenje,
v kratkem pa bo dobil še
Vabilo s sodišča, ker je v re-
stavraciji razbil šipo, pova-
bil pa ga bo tudi sodnik za
prekrške. Koliko neprijet-
nih potov lahko prinese
eno popivanje...
•	V soboto so mUičniki
{^orali posredovati v Smre-
Kaijevi uhci, da so Liljano
V. reših neprijetnega obi-
^a. K njej je prišla soseda
Džurdža L., ki je imela za
obisk (ne)ustrezne pivske
priprave.
•	V petek popoldne je
^ celjski bolnišnici na ki-
^rškem oddelku razgrajal
oorko K. iz Vrunčeve. Ker
^u kirurgi niso mogli do
^vega so morali posredo-
vati miličniki.
S.Š.
Varovanje doma
Republiški sekretariat za
notranje zadeve je izdal na-
potke za varovanje doma. De-
lavci organov za notranje za-
deve si prizadevajo, da bi se
s temi nasveti, ki so natisnje-
ni na dveh listih, seznanilo
čimveč občanov, da bi lahko
lažje preprečili vlome ali pa
odkrili storilce in čimprej do-
bili ukradene predmete nazaj.
Strokovnjaki opozarjajo
predvsem na vhodna vrata, na
katerih naj bi bili vsaj dve klju-
čavnici različnih konstrukcij,
navzven štrleči deli cilindrič-
nih ključavnic pa ustrezno zaš-
čiteni z varnostnimi rozetami
ali širokim varnostnim okov-
jem. Na vratih naj bi bila tudi
varovalna verižica, dvokrilna
vrata pa je potrebno zašititi še
z zapahi; oba, zgor^i in spod-
nji zapah morata biti pritrjena
z vijaki z notranje strani. Klju-
čavnice na bi zamenjah vsakih
sedem let, ker z rabo izgubijo
zanesljivost.
Seveda pa tudi najboljše
ključavnice ne zaležejo, če
z ^imi ne zaklenemo ah pa pu-
stimo ključe pod predpreižniki,
na podbojih ali drugih krajih
v bližini vrat, ki jih morebitni
vlomilci zelo hitro odkrijejo.
Med daljšo odsotnostjo je
potrebno poskrbeti, da ne pu-
stimo znamerxj, ki bi vlomilcu
povedala, da je stanovanje
prazno (polni nabiralniki,
spuščene zavese, dvignjeni
predpražniki ali celo hstek
z napisom »smo na dopustu«).
Zato je prav, da v takšnem pri-
meru prosite za pomoč naklo-
ryenega soseda, ki bo pazil na
vaše stanovanje in odstranil
takšna znamerija. Med daljšo
odsotnostjo (in tudi sicer)
v stanovanju naj ne bi hranili
večjih vsot denarja, pa tudi na-
kit sodi v posebno blagajno ali
na kakšno drugo varno mesto.
Strokovnjaki opozarjajo tudi
na prednost domofona, ki
omogoči, da obiskovalca pre-
verite prej, preden pride v stik
z vami. Sploh je potrebno biti
pri obiskovalcih, še posebej, če
gre za neznane osebe, zelo pre-
viden.
Če pa do vloma že pride, po-
tem je zelo pomembno, da
imate narejen spisek vrednej-
ših predmetov in v tem spisku
posebej navedene značilnosti,
tovarniške številke in lastne
oznake teh predmetov, po
možnosti pa še barvne fotogra-
fije. Na ta način boste tudi hi-
treje in bolj zanesljivo prišli
nazaj do svoje lastnine, ko bo-
do kriminahsti odkrih vlo-
milca.
Če se hočete z navodili po-
drobneje seznaniti, jih lahko
dobite tudi na celjski UNZ.
Varni kresovi
Celjski poklicni gasilci
bodo tudi pred letošnjim
prvim majem pregledali
kresove in preverili, če so
res varno pripravljeni.
Predvsem bodo preverja-
li, če v kresovih ni gum (kar
je, seveda, prepovedano),
opozarjajo pa tudi, daje pri
kurjenju prepovedano upo-
rabljati bencin in druga te-
koča goriva, ki so lahko ze-
lo nevarna in je zaradi tega
že nekajkrat prišlo do ne-
sreč.
Organizato^i morajo kre-
sove tudi prijaviti na obči-
ni, dobro pa bi bilo, da bi
bili na kresovanju poleg tu-
di kakšni prostovoljni ga-
silci, ki so doma tam v bli-
žini.
Mopedlst po sredini
ceste
Prejšnjo sredo zvečer, malo
po 23. uri je vozil po sredini lo-
kalne ceste v Migojnicah 31-let-
ni mopedist Kazimir Cokan iz
Migojnic. Nasproti mu je pripe-
ljal z osebnim avtomobilom 31-
letni Martin Kveder, ki je zaviral
in se umikal, a trčena ni mogel
preprečiti. V nesreči se je mope-
dist huje ranil.
Zapeljal s ceste
Zaradi prehitre vožnje je
prejšnji četrtek zvečer 18-letni
mopedist Zvonko Lovro iz Brez-
ne Gore zapeljal z magistralne
ceste pri Komni Gori blizu Ro-
gaške Slatine. Mopedist se je pri
tem huje ranil, sopotnik, 28-letni
Josip Haložan iz Gornjega Brez-
na pa lažje.
Odtrgalo cisterno
Prejšnjo sredo zjutraj med 8.
in 9. uro je prišlo do nesreče na
magistralni cesti v bližini nase-
lja Smarjeta pri Rimskih Topli-
cah. Tokrat je 46-letni voznik to-
vornjaka Srečko Korazija, zapo-
slen pri Avtoprevozu Šempeter
v blagem levem ovinku zapeljal
v desno, nato pa sunkovito čez
cestišče. Pri tem je cisterno m
prevoz nevarnih snovi (k sreči je
bila prazna), ki jo je imel pripeto,
odtrgalo od podnožja, tovornjak
pa se je prevrnil in obtičal v jar-
ku. Voznik je ostal ukleščen v vo-
zilu in so ga rešili gasilci celjske-
ga Zavoda za požarno varnost,
nato pa so ga odpeljali v bolnišni-
co. Škode na vozilu je za približ-
no 30 milijonov dinarjev.
Nesreča pri žaganju
v zasebni mizarski delavnici
Mihaela Dobrine v Polju pri Bi-
strici se je huje ranil 35-letni pri-
učeni mizar Alojz Maslec, ki je
s sodelavcem žagal na krožni ža-
gi, pri tem pa nista uporabljala
vamostnega ščita. Tako je v Ma-
sleca priletela letev in so ga huje
ranjenega prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Nesreča pri vrtanju
Prejšnji torek popoldne se je
pripetila hiojša delovna nesreča
na gradbišču Tovarne doku-
mentnega in kartnega papirja
v Njivicah pri Radečah, ko sta 27-
letni Senad Šabanovič in leto dni
starejši Predrag Simič s pnev-
matskimi kladivi vrtala v skalo.
Pri tem se je s približno polduge-
ga metra višine vsulo na delavca
pol kubika kamenja. Oba delav-
ca sta se ranila in so ju odpeljali
v celjsko bolnišnico.
Trčili vagoni
Prejšnji torek so na industrij-
skem tiru v Gorenju v Titovem
Velenju trčili železniški vagoni.
Kot vse kaže, je premikač Jože
Tratnik iz Titovega Velenja slabo
podložil tri naložene vagone na
drugem tiru. Zaradi tega so se
začeli pomikati proti prvemu ti-
ru, kjer je Alojz Žnidar s tirnim
vozilom potiskal dva prazna va-
gona. V trčenju je nastalo za pri-
bližno deset milijonov dinarjev
škode na vagonih in tirnem vozi-
lu, medtem ko škode na tovoru
(izdelki Gorenja za izvoz) še niso
ocenili.
'^obegnii po nesreči
L ^ejSnji torek zvečer je na lo-
jalni cesti v Kasazah pri Žalcu
r letni Branko Šikovnik iz Za-
"Kovice z mopedom zbil 70-let-
"" Peško Pavlino Jelen iz Liboj.
I^jenova je hodila iz Kasaz proti
"ojam, Šikovnik pa je v levem
I|''eglednem ovinku zapeljal
M 'evo in trčil vanjo. Pri tem sta
ij. ^ padla, vendar pa se je mope-
. ki se je le lažje ranil, takoj
in odpeljal dalje. Huje ra-
Jelenovo so odpeljali
i^j^olriišnico, žalski miličniki pa
t^j isti večer odkrili povzroči-
^'Ja nesreče Branka Šikovnika.
'^ijo, da je vozil vinjen.
h-----
Več prometnih
nesreč na
Šmarskem
Kaže, da številne akcije
Sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu in aktiv-
nosti prometne milice v obči-
ni Šmarje pri Jelšah še ne za-
dostuje. Tej problematiki bo
treba posvetiti še več pozor-
nosti.
Na Šmarskem so otroci in
mladoletniki lani povzročili 15
prometnih nesreč, v katerih je
bilo rarvjenih 13 oseb. Mladi so
bili udeleženci v 37 prometnih
nezgodah, poškodovanih pa je
bilo 15 otrok in 21 mladoletni-
kov, od slednjih pa je eden po-
škodbam podlegel.
Zaskrblji^oč je tudi poda-
tek, da je bilo na cestah v obči-
ni Šmarje pri Jelšah lani 115
nesreč, kar je za 20 odstotkov
več kot leto poprej. V nezgo-
dah je umrlo 10 udeležencev
v prometu (4 več kot leta 1987),
telesno pa jih je bilo poškodo-
vanih 146 (29 odstotkov več).
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu občine
Šmarje pri Jelšah opozarja, da
morajo vsi nosilci letošnje ak-
cije »minus deset« dosledno iz-
vajati naloge, predvidene
s programom. Predlaga naj mi-
hca zaostri nadzor nad udele-
ženci v prometu, nekatere kra-
^vne skupnosti, kot na primer
Šentvid pri Grobelnem, Roga-
ška Slatina in Rogatec pa mo-
rajo poskrbeti za pravilno oz-
načitev prehodov za pešce in
jih opremiti s svetlobno signa-
lizacijo. Neustrezno prometno
signalizacijo pa je mogoče naj-
ti še kje drugje v občini, prav
tako neurejene prehode za peš-
ce, na primer v krajevni skup-
nosti Šmarje.
M. AGREŽ
Zbil pešca
Prejšnji torek popoldne je 18-
letni voznik osebnega avtomo-
bila Mišo Marič z Ljubečne na
Cesti v Tmovlje zbil 72-Ietnega
pešca Martina Vokšiča iz Orle
vasi pri Žalcu. Vokšič je v bližini
tovame Žična neprevidno preč-
kal cesto, Marič pa je vozil prehi-
tro. V nesreči se je pešec huje
ranil.
Na podlagi sklepa delovne skupnosti
KPD za mladoletnike in Zapori
Celje
objavljamo prosta dela in naloge:
PUO inštruktor - kuhar
Razpisne zahteve:
-	končan program srednjega 4 letnega izobraževa-
nja gostinsko-kuharske ali druge ustrezne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas,
s polnim delovnim časom, delovna doba se šteje
s povečanjem 12/16 mesecev. Kandidate obvešča-
mo, da bodo v postopku sprejema preizkušene stro-
kovne kvalifikacije ter druge posebne zahteve, ki so
potrebne za sklenitev delovnega razmerja oziroma
za opravljanje teh del in nalog, in sicer po postopku,
določenem v samoupravnih in organizacijskih aktih
zavoda. Pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev
(diploma oziroma zaključno spričevalo, vloga in živ-
ljenjepis) naj pošljejo delavci v roku 15 dni po objavi
na naslov KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Lin-
hartova 3.
Prav tako morajo kandidati priti na osebni razgovor
v kadrovsko službo zavoda. Kandidate bomo o izbiri
obvestili v roku 30 dni.
REK DO Elektrostrojna oprema
Kadrovsko splošno področje
Preloška c. 1
63320 TITOVO VELENJE
Elektrostrojna oprema je enovita delovna
organizacija, katere proizvodni program
zajema rudarsko opremo: samohodno
hidravlično podporje, transportne naprave,
verižne transporterje, tračne transporterje,
drobilce in drugo opremo za rudnike,
termoenergetske objekte in luke. Za
realizacijo opredeljenih nalog komisija za
delovna razmerja v skladu z letnim planom
kadrov objavlja prosta dela in naloge:
1.	za področje razvoja
7 dipl. Ing. strojništva ali ing. strojništva
z delovnimi izkušnjami ali brez
1. dipl. ing. oziroma ing. kemije
z delovnimi izkušnjami ali brez
2.	za področje trženja
2 prodajna inženirja za področje strojnih instalacij
Pogoji: VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe teh-
nične smeri: - ing. ali dipl. ing. strojne smeri
-	z znanjem in veseljem do komerciale
-	zaželene delovne izkušnje na prodajnem področju
3.	vodenje sektorja
Pogoji: - VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe
-	elektrotehnične smeri
-	strokovni izpit po zakonu o gradnji objektov
-	3 leta delovnih izkušenj
4.	organiziranje službe
dokumentacije in standardizacije
Pogoji: - VII. stopnja organizacijske ali strojne smeri
-	osnove AOP, osnove standardizacije
-	aktivno znanje tujega jezika
-	3 leta na podobnih delih
5.	referent prodaje opreme in
storitev
Pogoji: - srednja ali višja elektro tehnične oz. komer-
cialne
-	poznavanje predpisov, vozniški izpit »B« katego-
rije
-	3 leta delovnih izkušenj
S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedo-
ločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev naj kandidati pošljejo v 18 dneh od dneva objave
na naslov:
REK DO Elektrostrojna oprema
Kadrovska služba
63320 TITOVO VELENJE
Preloška c. 1
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po
opravljeni izbiri.
SREČNO!
14. STRAN - NOVI TEDNIK
26. april i9ii|
Konec sani o prvi iigi
Rokometaši Aera so po gostovanju
v Tuzli izgubili (21:20) vse možnosti,
da postanejo prvaki 2. zvezne lige in
ponovno zaigrajo v 1. zvezni ligi, ka-
mor si že toliko let želijo. O tem po-
membnem srečanju smo se pogovar-
jali s predsednikom lO ŽRK Aero Ce-
lje Andrejem Šušteršičem:
»Na pot smo odpotovali že v petek in
prespali v Doboju, naslednji dan pa
nadaljevali pot v Tuzlo, Kjer smo se
zvečer srečali s Slobodo Šolano. Žal se
je za nas vse skupeu začelo izredno
nesrečno že v 2. minuti, ko je igralec
Slobode Šolane namerno udaril naše-
ga Ivandijo, mu razbil arkado, padel je
v nezavest in bil prepeljan v bolnišni-
co. Sam sem šel z njim, tako da si
tekme nisem ogledal.«
Od kod sta bila sodnika?
»Z Reke.«
Kaj zdaj?
»Najresnejša kandidata za naslov pr-
vaka poleg nas sta se »rešila«. Partizan
Bjelovar je zmagal, Vrbas igral neodlo-
čeno. Težko je veijeti v zadnje kolo, da
bi mi zmagali v Pančevu proti Dina-
mu. Partizan in Vrbas pa izgubila. Si-
cer pa tako za letos nismo načrtovali 1.
mesta, čeprav smo mu bili izredno
blizu.«
Načrti?
»Ekipa mora ostati skupaj, s tem da
jo bo potrebno okrepiti.«
Denar?
»Sponzor je Aero in upam, da bo
tudi v prihodnje.«
Ste razočarani?
»Sem, ker vidim, da ne odloča samo
igra. Tu pa smo mi prešibki za takšno
konkurenco, kot je.«
Obupali niste?
»Ne to bi bilo nešportno. Samo treba
bo narediti še nekaj več, če se bomo
hoteli čez leto ali dve resnično in do-
končno vrniti v 1. zvezno hgo ter tam
tudi ostati.«
Želja?
»Da ostanemo skupaj, se okrepimo
ter da nas ne zapustijo zvesti ljubitelji
rokometa, ki so se v zadnji sezoni zače-
li vračati v dvorano. Mi bomo pošteno
delah naprej, ksg pa se bo dogajalo
okoli nas pa je stvar drugih.«
V	2. zvezni ligi so rokometašice Ve-
lenja po zadnjih uspešnih igrah doma
in na tujem tokrat razočarale, sžO so
doma igrale samo 19:19 z Železničar-
jem. Karičeva je bila znova n^uspeš-
nejša strelka, s^ je dala šest golov. Na
lestvici so šeste.
V	republiški moški ligi so presene-
tih rokometaši Šoštanja, ki so zmagah
v Črnomlju 27:31 in ponovno prevzeh
vodilno mesto, čeprav imajo enako
število točk kot drugouvrščeni STT
Trbovlje.
TONE VRABL
Levo št. 9 Ivandija, ki so ga teije poškodovali na predzadnjem srečanju v Tuzli
s Slobodo Šolano, v napadu z žogo pa št 4 Toplak (oba Aero Celje).
Foto: TONE TAVČAR
Celjani tretji
V Murski Soboti so pripra-
vili tekmovanje za slepe in
slabovidne v igri z zvenečo
žogo. Nastopile so štiri ekipe,
Celjani pa so v postavi Franc
in Ivan Mlačnik ter Alojz Zaje-
šelnik osvojih 3. mesto.
iVIoška ekipa EiMO ob
naslov
Kegljaška ekipa EMC Celje
je skupaj s Triglavom iz Kra-
nja osvojila prvo do drugo
mesto v republiški ligi. Potre-
ben je bil dodatni dvoboj za
prvaka ter kandidata za vstop
v zvezno hgo. Žal celjski pred-
stavniki KK EMO niso bih ta-
ko uspešni kot ženske, saj so
dvoboj izgubih, to pa pomeni
2. mesto v republiški hgi, kjer
bodo igrali tudi naslednjo se-
zono.
Pionirsko regijsko
prvenstvo
Med st. pionirkami je nastopi-
lo 15 udeleženk, ki so po švicar-
skem sistemu odigrale sedem
kol. Zmagala je Simona Praznik
iz Celja pred Natalijo Sovič iz Šo-
štanja, Sabino Cvahte iz Celja,
Barbaro Potočnik iz Šoštanja itd.
Med ml. pionirji je bilo 17 udele-
žencev, zmagal je Branko Šale iz
Šmapa pred Gorazdom Žibre-
tom iz Voinika in Dušanom Plev-
nikom iz Šmarja. Med ml. pionir-
kami je bilo 11 udeleženk, prva
tri mesta pa so osvojile Jožica
Rotovnik Vitarye, Monika Jago-
dič Šmaije in Tanja Drozg Roga-
ška Slatina, med st. pioniiji pa je
bila najštevilnejša udeležba, ssg
je nastopilo kar 39 tekmovalcev,
n^boljši pa so bUi Andrej Kr-
njavšek Vojnik, Tomaž Kač Šem-
peter, Boštjan Jurkovšek Celje,
Marko Filipčič Šoštanj in Dam-
jan Biščan Šentjur.
Ingrad Kiadivarjeva pomembna
zmaga
v 18. kolu v republiški nogometni ligi je prišlo do
velikih presenečenj.
Prvo je pripravil Ingrad Kladivar, kije doma dosegel
tretjo zmago v celotnem prvenstvu, premagal pa je
doslej vodilno Ljubljano 2:0. Tako je vodstvo prevzel
velenjski Rudar (že med tednom je premagal Stol Vir-
tus iz Kamnika 3:0), Elkroj je po porazu doma z Medvo-
dami 1:3 »padel« na 8. mesto, v vse težjem položaju pa
je Partizan Hmezad Žalec, ki je izgubil v Novi Gorici
z Vozili 2:0 in je zdaj na 11. mestu.
V slovenski območni ligi vzhod so odigrali 15. kolo.
Znova je presenetila Dravinja, ki je zmagala v gosteh
s Partizanom v Slovenj Gradcu 0:3, ERA Šmartno je
doma premagala Nafto 2:1, Papirničar je izgubil
v Zagorju s Proletercem 4:0. Zdaj vodita ekipi s celj-
skega območja Steklar in ERA Šmartno, oba imata po
22 točk, 5.-6. je Dravinja, zadnji pa Papirničar. T^
Prvaic predsedniic
izvršnega sveta
Na strelišču v Rečici pri Laškem^ '
pripravili še eno strelsko tekmovj
nje in sicer z vojaško puško, kjer i.
nastopilo rekordno število 14 eki!
z 42 posamezniki.	'
Kot ponavadi so bili tudi tokrat naj.
boljši domači strelci SD D. Požene
I pred SD Stane Rozman Laško, SD ^
Poženel II itd., med posamezniki pa ^
zmagal Roman Matek, sicer predsed.
nik izvršnega sveta občine Laško prg^"
Stankom Peklaijem, Vinkom Lavrin.
cem, Zlatkom Deželakom, Zoro La
vrine. Romanom Erazmom itd. Vsejj
omenjenih šest strelcev je tudi izpolni
lo normo za nastop na regijskem pf I
venstvu z vojaško puško, ki bo v četr!
tek, 27. aprila od 9. ure dalje na strelij.
ču v Braslovčah.
NA KRATKO
Prvi domačini
Tudi na strelišču v Braslov-
čah so pripravili občinsko pr-
venstvo z vojaško puško, kjer
je nastopilo sedem družin s 40
strelci. Zmagah so domačini
strelci Braslovč pred SD Ža-
lec, SD S. Šlander Šempeter
itd. Med posamezniki so bili
najboljši trije Žalčani: Vojko
Škodnik, Mladen Melanšek in
Justin Smrkolj, ki so tudi iz-
polnili normo za nastop na re-
gijskem prvenstvu.
Sprejem za
kegljavke EMO
v torek zvečer so v motelu
Merx v Šentjurju pripravili
predstavniki delovne organi-
zacije EMO sprejem za keg-
ljavke EMO, ki so letos že
tretjič zapored, sicer pa petič
osvojile naslov državnih pr-
vakinj. Na tem sprejemu so
predstavniki KK EMO tudi
podpisah sporazum o sodelo-
vanju na 4. svetovnem mladin-
skem prvenstvu, ki bo maja
v Celju. Sporazum o pokrovi-
teljstvu so podpisah z delovni-
mi organizacijami Kovinoteh-
no. Zavarovalnico Triglav in
Metalno Ljubljana. Pri sloves-
nosti so bili navzoči tudi pred-
stavniki TKS in ZTKO Celje.
Tečaj samoobrambe
t
Društvo za borilne veščine
Slavko Šlander pripravlja te-
čaj samoobrambe (jiu-jitca)
izključno za ženske.
Na tečaju, ki ga bosta vodila
mojstra 2. dan Srečko Krope in
Dušan Vrbovšek, naj bi ženske
dobile predvsem znanje samo-
obrambe, da bi se tudi saine
znale obraniti pred morebii
nim napadalcem na uhci af
kje drugje. Prijave sprejemno
vsak ponedeljek od 19.30 do
21. ure v telovadnici tretje os.
novne šole (v Vodnikovi ulicii
tečaj bo trajal tri mesece, zač^
pa se bo prihodr^ji mesec.
S.Š,
Iztok Melanšek drugi
Na Jadranski kolesarski ka'
ravani, ki je imela dve etapi
v dolžini 321 km, je nastopilo
20 ekip z 98 kolesarji, med njj.
mi tudi trije predstavniki KK
Merx Celje. Odličen je bil Iz
tok Melanšek, ki je osvojil 2
mesto ter za zmagovalcem
Penkom zaostal samo sedem
sekund! Ob tem uspehu pa je
Iztok Melanšek še zmap
v drugi etapi. 13. mesto j
osvojil nasledryi Celjan Sand
Šmerc, 51. pa Brane Mernik,!
pa je med vožnjo imel žal dv
defekta. Celjani so bili ekipni
odhčni šesti.	^
Zanimivosti j
Končano je prvenstvo v m
pubhški moški košarkarski |
gi. Že petič je postal naj boli
strelec lige Šmid iz Com«
v Slovenskih Konjicah, saj ji
dal kar 645 košev ali 53 več kc
drugouvrščeni B^c iz Novoi
sa. Smid je bil n^boljši streH
v republiški ligi že leta 19l
81, 84, 85 in letos. Na 8. mest
je Volarič iz Rog. Slatine, ki
dal 418 košev. V ženski repi
bliški ligi pa je s celjskega oJ
močja najboljša Jurakova M<
ka Celje, ki je pristala na I
mestu z 344 danimi koši.
Svet Centra za socialno delo
Celje
Gregorčičeva 6/11
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa Centra za socialno delo
Celje
(reelekcija)
Kandidat za prosta dela in naloge mora poleg z zako-
nom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visokošolsko izobrazbo socialne, sociolo-
ške, psihološke, pedagoške ali pravne smeri ali višjo
šolsko izobrazbo socialne, sociološke, pedagoške
ali pravne smeri z najmanj pet let delovnih izkušenj
na področju socialnega dela;
-	da s svojim strokovnim in družbenopolitičnim de-
lom prispeva k utrjevanju in razvijanju socialističnih
samoupravnih odnosov;
-	da predloži svoje poglede na bodoči razvoj Centra
za socialno delo.
Pisne prijave z dokazili o izolnjevanju objavljenih
pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Center za socialno delo Celje, Gregorčičeva 6/11,
ZA RAZPISNO KOMISIJO.
O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili v 8-
dneh od sprejema sklepa o izbiri.
gfi. april 1989
novi tednik - stran 15
Oživljanje gimnastike
pobro zastavljeno delo Od-
igra za partizanska društva pri
^O v Celju rojeva prve sa-
^ve. Preko 200 mladih v kate-
^rijah cicibanov, pionirk in
Jjoniijev je pretekli teden so-
Jglovalo v akcyi »Razgibajmo
Llj^iV^ ^ množično gimna-
in kljub novim vajam iz
^grama rekreativne gimna-
^e pokazalo že spodbudne
pitate.
Društva Partizan Gabeije,
tfova vas in Štore so se kot
(ifganizatoiji in kot udeleženci
jjjcije izredno potrudili, žal pa
jaskrbljuje dejstvo, da letos
udeležbi nismo zasledili lan-
-1(0 leto še sodelujočih društev
Partizan Celje-mesto, Lopata
in Pod gradom. Oživljanje de-
javnosti v teh društvih pa bo
brez dvoma nov delovni napor
Odbora za partizanska društva
v Celju.
Srečanje cicibanov je orga-
niziral Partizan Gaberje in si-
cer v obhki spretnostnega po-
ligona povzetega iz animacij-
skega programa Gimnastične
zveze Slovenije. Sodelovali so
cicibani štirih društev Parti-
zan: Nova vas. Štore, Vojnik in
Gabeije, prvič pa so nastopili
tudi v kategoriji cicibani-
starši.
Preverjanje gimnastičnega.
znarya za mlajše in starejše pi-
onirke je organiziral Partizan
Nova vas. 8 tekmovalnih ekip
seje na štirih orodjih - bradlja,
gred, parter in preskok - zvr-
stilo takole:
Mlajše pionirke: 1. Partizan
Nova vas, posamezno: Eva
Jankovič, Daniela Mahmuto-
vič in Selma Čosič, vse iz Nove
vasi.
Starejše pionirke: 1. Parti-
zan Gaberje L, posamezno: Da-
niela Tesaska, (Štore), Maja
Kovačič in Tej a Tamše (Gaber-
je in Nova vas).
Partizan Štore je gostil 5 pi-
onirskih ekip, ki so se poleg
štirih orodij - parter, bradlja,
drog in preskok - pomerili še
v plezanju.
Mlajši pionirji: 1. Partizan
Gaberje, posamezno: David
Kavka (Štore), Gregor Pečov-
nik (Nova vas), Saša Trebičnik
(Gabeije).
Starejši pionirji: 1. Partizan
Gaberje, posamezno: Matjaž
Golob (Gabeije), Oskar Drob-
ne in Peter Sternad, oba Parti-
zan Štore.
METOD TREBIČNIK
Visoko priznanje
Na skupščini Zveze društev
telesnokulturnih pedagogov
v Novem mestu so med drugi-
mi podelili tudi zlate značke
športnega pedagoga Jugosla-
vije, ki jih podeljuje jugoslo-
vanska zveza.
To visoko priznarye za svoje
triindvajsetletno delo je prejel
tudi Janko Veligošek iz osnov-
ne šole »Nada Cilenšek* iz
Griž. Ta zaslužena lovorika pa
ni naključje, saj je njegovo ne-
utrudno in uspešno pedagoško
delo na področju telesne kul-
ture dalo že veliko znanih
športnih imen, ki so in še na-
stopajo v republiških in držav-
nih dresih. Šolske vitrine so
polne pokalov in priznary, kar
je še en dokaz, da se na tej šoli
načrtno in marljivo dela v vseh
športnih panogah. Tudi zadnji
športni uspehi, ki so jih dose-
gli učenci; (Renato Grešak
- repubhški prvak med pionir-
ji na krosu v Domžalah, tretje
mesto v krosu doseženo pred
kratkim na državnem prven-
stvu v Svetozarevu Aleša Kita-
ka) so dokaz, da Janko Veligo-
šek kot pedagog in nekdanji
športnik svoje delo resnično
opravlja s srcem in ljubeznijo
do športa in mladih.
LJUBO KORBER
V znamenju
gimnastike
Pretekli ponedeljek je
bilo na Srednji pedagoški
Soli v Celju občinsko pr-
venstvo v gimnastiki za
mladince in mladinke
celjskih sred^ih šol.
Odziv mladih je bil tokrat
relativno skromen, če po-
vemo, da se je tekmovala
udeležila samo ena ekipa
mladincev, ki je zastop^a
Srednjo tehniško šolo Mar-
§ala Tita iz Celja. Med mla-
dinkami sta pokazah svoje
gimnastične spretnosti eki-
pi iz Srednje pedagoške in
Srednje ekonomske šole
Celje. Najboljše rezultate
so med posamezniki dose-
gli Robi Kene, Marko Štol-
fa in Branko Zupane. Naju-
spešnejše mladinke pa so
bile Špela Sešlar, Katarina
Pavlovič in Tina Rosina,
vse predstavnice Srednje
pedagoške šole Celje. Tudi
ekipno je z vehko pred-
nostjo zmagala prva ekipa
Pedagoške šole.
SANDRA KOJNIK
REKLI SO:
Franc Kovačič, trener celj-
skih odbojkarjev:
»Sklenili smo svoje prven-
stvo. Fantje so zadr\je srečanje
proti Granitu izgubili 0:3. Pri-
čakovano, k^ti poškodbe so
v zadnjih kohh močno oslabile
našo moško ekipo. Tako je
ostala na predzadnjem mestu
in le nova reorganizacija nam
bo verjetno prinesla tudi v pri-
hodrvje mesto v eni od obeh
republiških hg. Drugače je
z žensko ekipo, ki je premočno
osvojila drugo mesto in dose-
gla za prvo leto sodelovaiija
v hgi zelo dobro mesto. Če k te-
mu dodamo, da smo na regij-
skem prvenstvo za pokal osvo-
jih najboljše mesto po hudi
borbi proti Topolšici 3:2 in da
so naše pionirke nz^boljše
v celjskem območju, potem se
med odbojkarji le premika na
bolje.«	J. K.
Stanko Prislan, trener odboj-
karjev Šempetra:
»Letošnjo sezono v sloven-
ski odbojeikrski hgi ocenjujem
kot zelo uspešno. Povedati
moram, da nismo pričakovali
ob koncu tekmovcinja četrtega
mesta. K temu uspehu pa so
pripomogh tudi gledalci, saj
imamo na tekmah najmanj
petdeset odstotkov več gledal-
cev kot druge ekipe. V vehko
pomoč pa so nam bili tudi naši
mladi igralci, ki so letos že na-
stopih za prvo ekipo. Za na-
sledijo sezono je naš cilj še
višja uvrstitev na lestvici,
z malo športne sreče in večjo
psihično stabilnostjo igralcev
pa bi lahko celo postali prvaki
in se uvrstih v II. zvezno hgo.«
T. T.
Nalboliše na republiško prvenstvo
Najboljše kegljavke celjske regije so se pomerile v zaključ-
nih tekmah v ženskih dvojicah.
Šest parov si je priborilo pravico sodelovarxja na repubhškem
prvenstvu in od tod tudi za vizo za državno prvenstvo, na
katerem celjski EMO brani naslov v dvojicah. Tudi letos so med
šestimi najboljšimi same kegljavke EMO Celje in šele osmi par
je iz Hmezada Žalec.
Trenutno stanje je naslednje: J.Šeško - Petak 1676 podrtih
kegljev, Zupane - Grobehiik 1641, Lesjak - Razlag 1625, Milošič
- Podbrežnik 1557, Zimšek - M. Šeško 1532, Vrečko - Grušovnik
1522 m Štamper - Cilenšek (Hmezad) 1517. Par Gobec - Mikac
pa je opravil le polovičen nastop in ima 845 kegljev, ter ima ob
dodatnih 822 kegljih možnosti za osvojitev naslova, najmarxj pa
za uvrstitev med »republikance«.
J. KUZMA
33. Skokov memorial že 16. Junija
Pri organizacijskem odboru 33. Skokovega memoriala, tudi
letos je predsednik Franci Pusar, so pričeli z odštevanjem. Vse
priprave so se že prevesile v zaključni del največje letošnje
atletske prireditve v Celju.
Sam miting, na katerem pričakujejo številne evropske in sve-
tovne atlete, bo 16. junija ob 16. uri na stadionu Borisa Kidriča.
Znane so že tudi disciphne. Atleti bodo nastopih na 100 m,
400 m, 800 m, 5000 m in 400 m z ovirami ter v skoku v višino,
pahco in troskoku ter metu kopja. Atletinje pa na 100 m, 800 m,
100 m z ovirami, skoku v daljavo in višino ter metu kopja.
J. KUZMA
Na snegu poil Planjavo
čeprav je bila letošnja zima s snegom tako skopa kot prejš-
nja pa ga je le toliko ostalo na plazu pod Planjavo v Logarski
dolini, da bodo lahko člani RTC Golte pripravili 27. aprila ob
13. uri paralelni slalom.
To bo ena izmed resnično redkih smučarskih »predstav«
v zdaj že končzmi zimi. Prijave sprejema organizator do 12. ure
v domu planincev PD Celje, kjer bo predvidoma ob 16,30 tudi
razglasitev rezultatov, zabava s plesom in še k^, kar sodi k praz-
nikom. Startnina je 30 tisoč din, v njo pa je vračunan tudi
planinski golaž.
TV
Nova številka Obvestil
Po sedmih mesecih premora so pri ZTKO Celje ponovno
izdali Obvestila, ki jih sicer izdajajo že peto leto, vendar je ta
številka letos prva.
Skrbno jo je s pomočjo sodelavcev uredil Jože Kuzma,
pomeni pa lep in dragocen prispevek k ohranjanju aktualnih
športnih dosežkov v celjski občini. V gradivu je devetnajst
tehtnih prispevkov, med katerimi posebej izstopajo: telesna
kultura 88, vse o najboljših športnikih in ekipah lani, kaj pa naša
rekreacija itd. Zanimiv je zadnji del Obvestil, kjer je urednik
Jože Kuzma poskušal izluščiti najzanimivejše informacije
o poročaiju o celjskem športu v jugoslovanskem tisku.
TV
NaroilnozabavnI
ansambli v Andražu
Dvorana zadružnega doma v An-
"Iražu je bila to nedeljo prem^hna za
^^e tiste, ki so želeli prisluhniti pete-
srečanju narodnozabavnih an-
?^blov. Največ jih je prišlo iz Šale-
doline, nekaj pa tudi iz ostalih
slovenskih krajev.
,. Narodnozabavna glasba ima vse več
'JiJbiteljev, mogoče tudi zato, kot je
pripomnil eden izmed udeležencev ne-
deljske prireditve, ker simbolizira slo-
venski narod. Poleg tega je prisluhniti
narodnozabavnim vižam v živo veliko
zanimivejše, kot pa jih poslušati preko
kaset ali plošč.
V Andražu je poslušalce najbolj nav-
dušil ansambel Vesna iz Topolšice,
v dvorani pa je bilo živo tudi takrat, ko
so nastopih Podkrajski fantje, ansam-
bla Labod in Dan in noč iz Titovega
Velenja, ansambla Francija Zemeta in
Zvoneta Lipovška iz Vojnika, ansam-
bel Simona Legneija iz Vinske gore in
še ansambli Pomlad iz Vitanja, Kon-
gras iz Spodnje Kungute, Čuček iz Ma-
ribora ter Sušeč iz Šoštanja. Nastopil
je tudi solist Domjan Bahč. Organiza-
cijo prireditve so odlično opravili mla-
dinci OO ZSMS Andraž.
Na sliki: Na koncu so nekateri člani
ansamblov skupaj zaigrah in zapeh še
Avsenikovo: Na (jolici.
VZ, Foto: EM
Novi ročk 89
Radio Študent je za Organizacijski odbor Novega
focka 89 že razposlal natečaj za sodelovanje na tej
Slasbeno-scenski prireditvi, ki bo v začetku septem-
bra v Križankah.
S to prireditvijo želijo vzpodbuditi izvirno domačo
•"ockovsko glasbo, ki naj bi bila nekonvencionalna ter
Slasbeno in tekstovno inovativna, skratka godba za
"devetdeseta«. Natečaja se lahko udeležijo skupine iz
^se Jugoslavije, ki še niso izdale velike plošče in še
fiiso nastopile na prireditvi Novi ročk. Ob prijavi
jiiorcoo ansambh in drugi izvžgalci te glasbe poslati
^di najmanj pet posnetkov lastnih skladb (kaseta ah
MGF trak) z besedili, kratko biografijo, naziv, poimen-
sko sestavo ter točen naslov. Vse skupsO je treba
Poslati najkasneje do 15. maja na naslov: Radio Štu-
dent, Študentsko naselje - blok 8, Ljubljana, z oznako
"Za Novi ročk 89«.
Novosti Iz studia Bonton
čeprav je studio Bonton
iz Rogatca, ki ga vodi Zvo-
ne Tepež, nekoliko odmak-
njen iz dogajanja na sloven-
ski glasbeni sceni, pa se je
lepo uveljavil med sloven-
skimi izvajalci zabavne in
narodno zabavne glasbe.
Tako so pred kratkim sne-
mali v tem studiu ansambh
Atlantida, Veroniqe in Indi-
ana, zd^ pa snema narodno-
zabavni ansambel Franca
Lesjaka. Zvone Tepež pa pri-
pravlja novo kaseto, na kate-
ri bi izšle skladbe večih an-
samblov. Zato že zdaj vabi
skupine, naj se javijo na sne-
manje.
Zvone Tepež pa razmišlja
tudi o gradnji novega studia,
s katero naj bi pričeli že letos
poleti. Z novim studiem bi
se še kako izboljšale razmere
za snemanje tako zabavne
kot narodnozabavne glasbe.
Hotel HUM
Loško
vas vabi
V petek
in »soboto
na ples
z ansamblom
DUO »RIKI«
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(7)
2.	TWIST IN MY SOBRIETV - TANITA	(7)
3.	LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON	(6)
4.	PUT A LITTLE LOVE IN YOUR HAND -
ANNIE LENNOX AND AL GREEN	(4)
5.	LIKE A PRAVER - MADONNA	(3)
6.	ORINOCO FLOW - ENYA	(10)
7.	STOP - SAM BROWN	(2)
8.	PLAVI SAFIR - BAJAGA	(10)
9.	PONOVO ZAJEDNO - MASSIMO SAVIČ	(2)
10. SVE OVE GODINE - JASNA ZLOKIČ	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	GLASBA IZ SLOVENIJE-SLOVENIJA	(5)
2.	PRAZNIK V DOMAČI HIŠI - CVERLE	(6)
3.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(9)
4.	VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(7)
5.	VESELJE DRUŽI NAJ UUDI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (3)
6.	ZAUPAJ Ml DEKLE - ŠTAJERSKIH 7	(5)
7.	SEM DEKLICA ZA VSE - AVSENIK	(2)
8.	KO PRIDE POMLAD - NAGEU	(7)
9.	ČE BI SE ŠE ENKRAT RODIL - ŠTIRJE KOVAČI	(1)
10. S HARMONIKO PO SVETU - VIKI AVŠIČ	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij--
izvajalec___
lestvica domačih melodij-
izvajalec ----
ime in priimek-^-—
naslov -----——
Nagrajenca: Marija Bombek Udarniška 2, Štore
Mija Zabojnik, Šmartno ob Dreti 86
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
26. APRIL i9ii|
gfi. april 1989
novi tednik - stran 17
18. stran - novi tednik
26. april i9ii|
gfi. april 1989
novi tednik - stran 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
26. APRIL I9ii|
gfi. april 1989
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
26. april i9ii|
gfi. april 1989
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
26. april i9ii|
S pomladlo nove metle
Ni znano, kjg bomo v vse bolj brsteči pomladi počistili
v domačem gospodarstvu in politiki, gotovo pa bo čisteje po
celjskih krajevnih skupnostih in mestnih ulicah. Tudi letos
smo namreč imeli možnost odvečno šaro zmetati v posebej
za to postavljene zabojnike, Komunaline Javne naprave pa
so svojim delavcem kupile tricikle, da bodo la^e in hitreje
čistih mesto.	gj^j masNEC
Evropska komponenta CeHskega
Obiski evropskih kullurnlb velikanov
v Evropi in pri nas se
v procesu evropskega zbliže-
vanja prebuja ne le »gospo-
darska, temveč tudi kultur-
na zavest. Pred kratkim smo
v slovenskem tisku brali
o bivanjih večih duhov
evropske kulture v slovenski
prestolnici. Manj znano je,
da seje tudi na Celjskem za-
drževalo več znanih mož
evropskega pomena.
Zgodovinski spomin je
včasih skromen tudi na po-
samezne domače imenitni-
ke. Po tistem, ko je pozablje-
nega mojstra Plečnika odkri-
la Evropa in pozneje tudi
svet, smo se zavedli njegove
veličine tudi na domačih
tleh. Tudi na Celjskem, kjer
je več njegovih del. Vuk Ka-
radžič, na katerega rastje bil
odločilen vpliv Jerneja Ko-
pitarja, je bil evropski popot-
nik, ki se je zadrževšd tudi
v zdraviliščih Rogaška Slati-
na in Rimske Toplice. Zdra-
vilišča so bila takrat tudi po-
membna središča družabne-
ga življenja. Vukovo pozor-
nost je vzbudilo šmarsko na-
rečje. Zanimivo je, da se je
na Babnem pri Celju, v nek-
danji Jeretinovi gostilni (rod
znanih celjskih slovenskih
tiskarjev), zadrževal srbski
bojevnik Karadorde. Tja se
je zatekel po turškem napa-
du na Srbijo.
Na Dobrni je bil gost zdra-
vihšča kralj valčkov Johann
Strauss starejši. Ne daleč,
v Šentjurju pri Celju, je bil
mesec dni gost Ipavčeve
glasbene družine znameniti
Johannes Brahms. Iz iste,
šentjurske »fare* izvira rod
največjega Brahmsovega
glasbenega nasprotnika, Hu-
ga Wolfa (Vovk). Smrt pomi-
ri tudi nasprotnike. Wolf in
Brahms sta tako pokopana
v aleji glasbenih velikanov
poleg Beethovna in Schu-
berta, na dunajskem central-
nem pokopališču, drug po-
leg drugega. Tudi Beethovna
in Schuberta vežejo nekate-
re osebne vezi s Slovenci.
Hugo Wolf, eden največjih
mojstrov samospeva, je v Ce-
lju obiskal sestro Katarino,
poročeno Salamon, ki je ne-
k^j časa preživela v Celju.
V Rogaški Slatini je, v takrat
še novi zdravihški dvorani,
nastopal madžarski pianist
in skladatelj Franz (Ferenc)
Liszt. V Rimskih Toplicah se
ni zadrževal le Karadžič
- tam seje večkrat zadrževal
tudi avstrijski pesnik Franz
Grillparzer. V Celju je preži-
vel 11 let, kot profesor na
celjski gimnaziji, avstrijski
pesnik in znanstvenik Jo-
hann Gabriel Seidl. Sloven-
cem naklonjeni Dunajčan je
tu preživel svoje najplodovi-
tejše pesniško obdobje, raz-
iskoval tudi celjsko območ-
je, zapisoval slovenske ljud-
ske pesmi in jih prevajal. Se-
idla zaradi njegove pomemb-
nosti za slovensko kulturo
obširno opisuje tudi Sloven-
ski biografski leksikon. Med
študijem prava je bil tudi
Prešernov sošolec in je znan
kot avtor besedila takratne
državne himne, na Hydnovo
glasbo. Veliko znanstvene
pozornosti je posvetil spo-
menikom Celeie. Na zadnji
zunariji steni celjske cerkve
sv. Maksimiljana, ob cerkvi
je bilo pokopališče, so na na-
grobni plošči ohrat\jf.
Seidlovi, podpisani vei>
V Avstriji je pesnik nekoK
pozabljen. Zanimivo je t^
da se Celje (kot »Ziljei,)\
Planina omenjata tudi v^
menitem srednjevešl^
epu iz 13. stoletja, v Parsi
lu, ki je nastal po rom^
Perceval on li conte du Gti
in po katerem je pozneje
stala Wagnerjeva opera. \
Včasih pozabljamo, dai
živimo le na Celjskem^v Sj
veniji, Jugoslaviji. Živii
tudi v na dedna sovrašt
pozabljajoči Evropi.
BRANE JERANIA
Slovenski narod, 1. maj 1889
Za Slovence dobri in prijetni nasledki zadnje sloven-
ske zmage pri volitvah v okrajni zastop se že kažejo po
raznih krstih in občinah celjskega okraja. Tako so npr.
posestniki v Sp. Grušovljah v Šavir\jski dohni kmalu
po volitvah odstavili svojega vaškega sodca, ker so
zvedeli, daje volil z nemškutarji in tako postal izdc^ja■^
lec slovenskega naroda. Tudi Čujemo iz istega kraja
jako prijetne glasove, da so zdaj posebno tudi žene
hude na nemškutape.	i
Naslednji slučaj je posebno zanimiv. Znani Jud Son-
nenberg iz Liboj, je ta kraj samovoljno prekrstil
v »DeutschenthaU. Občani ga niso volili. Simon Gaj^
šek, posestnik in velikoletni župan v Šent Lovrenci
nad Primožem pri Celji uradoval je vedno le nemški',
dasiravno v tisti občini ni Nemcev. Ker je G^jšek k
nemški uradoval in celo prigovarjal druge naj volijo k
za nemškutarje, so občani pri zadnji volitvi za občinski
zastop tako odločno in jasno pokazali svoje narodno
zavest, da ga niti v občinski zastop niso izvolili kljubu
temu, daje bil Simon Gaj šek poprej v tej občini veliko
let zaporedoma župan. Priporočamo vsem Slovencem,
da posnemiuo take primere.
Grem volit za nemškutarje, dobil bom denar, je rekel
mož ženi. Rekla mu je: Ali te ni sram, da k^ takeg^
rečeš. Bog ne daj, da bi storil tako sramoto naši hiši in^
se dal podmititi. To ti povem, če sam ne greš v Celji,
s Slovenci voht, te bom pa jaz gnala k volitvi.« J
Če v boksu uporabljaš
nizke udarce, dobiš
javni opomin - če isto
delaš v politiki, po-
staneš junak.
Od nošenja transpa-
rentov še nihče ni po-
stal - milijarder.
Najbolj pogosta srčna
bolezen pri nas - po-
manjkanje srčne kul-
ture.
Bilo bi idealno, ko bi
se dalo živeti od zare-
čenega kruha.
Hokej in politika ima-
ta nekaj skupnega
-	spolzek teren in
umazano igro.
Očitno se mnogi želijo
znebiti plevela - z ide-
ološkimi herbicidi.
Ne morem biti na ko-
nju, ker je med nami
-	preveč oslov.
Gospodarska situaci-
ja je bolj zapletena
kot labirint - labirint
ima vsaj en izhod.
Med diplomatske po-
teze očitno sodi tudi
- diplomatsko bera-
čenje.
MARJAN BRADAČ
Še zadnia sojenja v Laškem
Tako se je bržčas prvič
zgodilo, da sta jo dve, čarov-
ništva osumljeni ženski, ta-
ko poceni odnesli. Nič se ne
ve, če sta bili še kdaj osum-
ljeni in tudi to ne, če sta umr-
li po krščansko; doma v po-
stelji. Tudi ni nič znanega,
kako je bilo z obema ovadu-
homa Janžetom in Sebastja-
nom. Gm£unerica in Brotka-
merca sta imeU še srečo, da
je Janže s pomočjo »Vranje-
ga kremplja« napletel v to iz-
mišljeno zgodbo tudi tohko
imenitnejših ljudi iz Laškega
trga in so tako tržani bih
močno zavzeti, da je bila ob-
tožba razničena. Tudi prepir
med trško gospodo in graš-
činskimi zaradi sodnih stro-
škov je pripomogel, da so la-
ški »purgaiji« potegnili sku-
p^. Le neustrašeni in kar
precej prosvetljeni trški no-
tar Friderick Ottl je moral
okusiti, k^ se pravi, če se
upiraš volji višje oblasti. Le-
ta 1692 so ga pokhcali v nem-
ški Gradec in ga zaradi nje-
gove nepokorščine obsodili
na tri dni odvzema prostosti,
ki jih je ob kruhu in vodi
prebil v graškem rotovžu.
Preganjalec čarovništva
v celjskem sodnem okr^u
dr.ApostoUs se kljub ne-
uspehu, ki ga je doživel in
opominom notranje-avstrij-
skega kanzlerja, da naj se
vzdrži lova na čarovnice,
svoji strasti ni odpovedal.
Ob koncu leta 1691 in za-
četku naslednjega je bil v la-
ški gospoščini spet proces.
Tokrat zoper Marino Čibej.
Cesa je bila osumljena ni
znano. Sodniku se je pri tem
tako mudilo, da je nesrečno
žensko podvrgel mučenju
kar dvakrat v istem dnevu in
jo za nameček posadil še
v zloglasni »čarovniški stol«.
Pri tem mučenju je Marina
Cibej priznala svoje čarovni-
ške zločine in za pomočnika
pri svojih coprnijah imeno-
vala Marijo Mžger in nekega
moškega, ki, da ga po imenu
ne pozna. Marina je bila gr-
basta, moški pa da je imel
rdeče lase. Po opisu Cibeje-
ve je sum padel na nekega
kaplana, ki je živel blizu La-
škega. Sodnik dr. ApostoUs
je nameravaloiadaljevati pre-
iskavo s soočenjem, a so mu
to prepovedali.
Zak^j je kanclerski urad
notranje-avstrijskih dežel
prepovedal preiskavo proti
rdečelasemu kaplanu? Pri
čarovniških procesih v pre-
teklosti, zlasti pa v dveh
prejšr;jih stole^ih, tudi obso-
jeni duhovniki niso bili red-
kost. Po slovitem procesu od
1673 do 1675, v katerega je
bilo vpletenih pet duhovni-
kov - bil je to proces v Feld-
bachu - se je posvetna oblast
trudila izogibati sporom
s cerkvijo. Dr.Apostolis to-
rej ni smel osumljenega du-
hovnika zashšati in je moral
to nalogo prepustiti takrat-
nemu celjskemu opatu.
Hkrati je Apostolisu bil po-
sredovan ukor zaradi več-
kratne uporabe mučilne tor-
ture na isti dan in njegovi
preveUki vnemi. Prepoveda-
h so mu osumljence takoj
podvreči mučenju in je za
tak postopek moral dobiti
posebno dovoljenje kancler-
jevega urada.
No, zagrizeni lovec na ča-
rovnice, dr.Apostolis se še
vedno ni dal. Skliceval se je
na deželno »sodno ordnun-
go«, ki jo je leta 1656 uvelja-
vil cesar Ferdinand IIL za
Nižjo Avstrijo. Ker pa oblasti
v	Gradcu, za katere n^ bi
imela ta listina samo primer-
jalno moč, ni^e-avstrijskih
predpisov niso niti malo
upoštevah, so dr.ApostoUsu
ponovno zabičali, da naj poč-
ne, kar so mu ukazah.
Ce je vse to Marini Čibeje-
vi	kaj pomagalo, ni znano.
Prav veijetno je da je ženska
navkljub poma^kanju do-
kazov bila umorjena.
Celjskemu inkvizitoiju, dr.
Apostolisu je nenehno vme-
šavanje vlade v njegovo sod-
no praktiko na stara leta za-
grenilo. V zavesti, da še do
pet ne sega velikim inkvizi-
tonem prejšnjih stoletij
v Španiji, Nemčiji, na Fran-
coskem in v Italiji, je Apo-
stoUs 1704 leta umrl. Število
coprniških procesov pa je
v celjskem območju opazno
padlo, tudi v letih, ko je ta
razvpiti lovec na čarovnice
še živel.
Prihodnjič:
ZAOKROŽENO O
SOJENJIH V LAŠKEM
Ilustracija: (H. Valentinitsch: Hexen und Zauberer 115
Mučilna orodja in priprave, ki so bile v rabi tuc
Štajerskem, tako v nemškem kot slovenskem delu, sc
največkrat tudi orodja justifikacije. Na podobi izleta
manjka samo še voda, ker je bila tudi utopitev en
kazni za čarovništvo.
ŠTRAJKI. DELAVCI IN SINDIKAT:
Fabrični delavec ie ostal
fabrični delavec, nov je golaž
Prvič so v tovarni emajlirane posode v Celju - Westnovi tovarni
- stavkali že februarja 1896. Stavka se je zaradi svoje spontanosti
končala neuspešno. Westni so na delavsko zahtevo po zvišanju mezd
odgovorili s tem, da so od skupno 47 zaposlenih odpustili kar 27
delavcev. Januarja 1989 pa smo v Novem tedniku, mesec dni po zadnji
stavki v Emu, zapisali: »Z ukrepom družbenega varstva, ki so ga
pravzaprav zahtevali delavci sami, so v Emu za določen čas zmanj-
šane pravice delavcev na področju planiranja, sredstev, poslovne
politike in ukrepov za njeno izv£ganje, kadrovske politike in delovnih
razmerij, notranje organizacije in sistemizacije dela in nalog, razpo-
rejanja dobička.«
Majdo Meštrov, predsednico celjskih sindikatov, smo poprosili za
razmišljanje o stavkah in vlogi sindikatov, natresla pa je še kup
razmišljanj o celjskem delavstvu.
Je bilo lani v Celju in na širšem
celjskem območju štrajkov več
ali manj kot v prejšnjih letih?
Meštrov: »Minili so časi, ko smo
sveto verjeli, da odločanje s samo-
upravljanjem lahko vse razreši in
nezadovoljstev, ki bi se kazala
s štr^ki, je bilo manj. Tudi vloga
sindikata je bila drugačna, ker
smo samoupravljanje postavljali
v vlogo zaščitnika delavca. To se
zdaj počasi spreminja, tudi z Za-
konom o podjetjih, skozi ta proces
pa se bo gotovo ponovno obliko-
vala prava vloga sindikata. Lani
v regiji štrajkov ni bilo več kot
poprej, je pa na iyih sodelovalo
več delavcev. Zdaj je tudi več or-
ganiziranih štrajkov. Osebno me
bolj skrbijo latentni štr^ki, beli,
kot jim rečemo. To je tisti odnos
do dela - ,ne moreš me tako slabo
plačati, kot lahko slabo delam!' Ti
itr^ki so predvsem v družbenih
dejavnostih in prepričan sem, da
že zelo dolgo trajajo. Do njih je
prišlo zaradi občutkov nemožno-
sti reševanja teh dejavnosti kot ce-
lote in posebej položaja delavcev
v njih...*'
Ta novejša »zgodovinska obre-
menitev«, ko sindikat ni izpel-
jeval svoje klasične vloge pri
doseganju zahtev delavcev, je še
vedno prisotna. Je to eden izmed
vzrokov, da se ljudje pričenjajo
Obnašati »neodgovorno do last-
nega dela«, ker ne vidijo možno-
da bi skozi svoj sindikat ure-
jali stvari?
Meštrov: »Mislim, da se stvari
^^di na tem področju vendarle po-
premikajo. Se pa strinjam, da
sindikat ni odigral te klasične, zaš-
čitniške vloge do delavstva. Pa
Prav zato, ker smo jo prenesli na
samoupravne organe. Tako sindi-
kat ni imel tovrstnega programa
^^ posledica je, da so zdaj štrajki
" recimo kar v Celju - predvsem
"iv^i, neorganizirani. Celo potem,
ko smo lani sredi leta sprejeli stav-
kovna pravila. Tipičen je primer
jir^ka v Emu ob koncu lanskega
^^ta. Mi smo jim ponudili, pa niso
Mstali, da bi jim sindikat vodil
^ifajk, še stavkovnega odbora niso
Sestavili. Prevladal je tisti občutek
'Ipi smo močni na cesti, če nas je
^^ataužent!' Je pa na masovne
^^klike, zahteve iz mase, zelo tež-
ko sestaviti pameten program raz-
''^ševarya. Sicer pa je najbrž tudi
^ klasičnem kapitalizmu delavec
^^bil nekaj časa, da seje zorganizi-
ral v sindikat, ki seje potem zanj
pognal. Tudi v Celju je bil lani
odnos do stavkovnih pravil, ko
smo o njih razpravljali, v smislu
,kajpa sploh rabimo taka pravila?'
Po eni strani si s pravili res vezan
na nek okvir obnašanja - štrajk pa
je zelo neplanirana zadeva - po
drugi strani pa se tudi naši aktivi-
sti še niso čisto navadili na misel,
da se mora sindikat spremeniti.
Sindikat mora zdaj, ko funkcije
samoupravnih organov delno pre-
našamo na upravne, zgraditi do
njih svoj lasten odnos.«
Sindikat slovenskih železni-
čarjev je lani strojevodjem, ki so
stavkali, očital, da bi morali svo-
je težave reševati po, tako so re-
kli, »legalnih poteh«, preko sa-
moupravnih teles...
Meštrov: »Znotraj ene same de-
javnosti je vedno več različnih in-
teresov. Poglejmo samo ta sindi-
kat delavcev prometa in zvez
-	v njem so tako šoferji kot cestar-
ji, železnič^i... Funkcija usklaje-
vanja teh interesov ni enostavna,
bo pa ostala v domeni sindikata.
Pa S£(j imamo že v eni sami delov-
ni organizaciji različne dele delav-
skega razreda. Ne le administraci-
jo in proizvodne delavce, tudi zno-
traj proizvodne je več različnih
skupin z različnimi interesi. Tudi
to seje lepo pokazalo v Emu. Emo
Orodjarna je pravzaprav zahtevala
stvari, ki znotraj Ema - nasproti
drugim delavcem, ne upravljanju
-	niso bile sprejemljive. Prav zara-
di takšnih primerov smo v stav-
kovna pravila zapisali, da mora bi-
ti večina delavcev soglasna s štr^^j-
koTTL s^ drugače gremo v anarhi-
jo. Če se jih namreč izmed sto le
dvajset odloči za štrajk, je to zago-
tovo proti interesom večine. Manj-
šina mora zahteve urejati v red-
nem postopku, njen pogajalec pa
naj bo sindikat. Mislim tudi, daje
na nek način vsak štrajk upravi-
čen, druga pa je z zahtevami.
Vsem ne moremo vedno ugoditi,
saj so nekatere lahko krivične do
drugih delavcev.«
V večini lanskih štrajkov v Ce-
lju sindikat ni bil vključen. Kaj
se je dogajalo s sindikalnimi or-
ganizacijami in aktivisti v oko-
ljih, kjer so delavci štrajkali?
Meštrov: »Večina zelo težko
premaga tisto vsajeno zapoved
,zadeve delavcev mor^o preko sa-
moupravnih organov!' Zdaj mora-
mo aktiviste prepričevati, da mo-
r^o nastopiti kot pogajalci, ki jih
pooblastijo delavci. Tako nekateri
včasih delajo škodo. Eni nastopa-
jo kot razlagalci nezmožnosti, da
bi se zahtevam delavcev ugodilo.
V takšnih primerih ostro zahteva-
mo, da se ne pojavljajo v tej vlogi.
Težava je v tem, da naši aktivisti,
razen ene izjeme, niso profesional-
ci in imajo svoje službe in delo,
zato marksikdaj prihaj^o v na-
sprotje s sindikalnimi stališči.
sploh če so zaposleni kje v kadrov-
ski službi, financah, na planira-
nju ... Drugi spet stopijo na čelo
štrsfjka, čeprav morda niso vedno
intimno prepričani v pravilnost
zahtev delavcev, in takšni aktivisti
za sindikat in delavce največ nare-
dijo. Ko pa se postavijo na čelo,
morajo izvajati našo politiko. Da
se torej zahteve jasno artikulirajo,
da se postavijo roki, kaj je treba
narediti in podobno. Ni dovolj sto-
piti na čelo in zraven vpiti. Morajo
se postaviti v vlogo poge^alca.
Drugače je to Hyde Park - vsi vpi-
jejo, pa se nobenemu nič ne
zgodi.«
Aprila 1920 so v tovarni emajli-
rane posode stavkali dva dneva
v znak solidarnosti s stavkajoči-
mi železničarji in v protest na
krvave dogodke na Zaloški cesti
v Ljubljani.
Stavka leta 1922 je bila mnogo
obsežnejša. Začela se je zaradi
odpusta štirih delavskih zaupni-
kov, ki so se kot člani sindikata
borili za izboljšanje položaja za-
poslenih. Delavstvo je od Westna
zahtevalo, naj zaupnike ponovno
sprejme na delo, hkrati pa poviša
delavske mezde za 50 odstotkov.
Ker tovarnar zahtevam ni ugo-
dil, so delavci v soglasju z Zvezo
kovinarjev v Ljubljani stopili
v stavko. Začela se je 29. marca
in se končala 6. junija, ko je We-
sten ugodil zahtevam, le mezde je
povišal samo za 25 do 30 odstot-
kov. Stavka je samo delno uspela
tudi zaradi »pomirljive politike«
reformističnega vodstva sindi-
kata.
Novembra 1988 so imeli delav-
ci v Emu v povprečju po 750 tisoč
dinarjev plače, od junija do de-
cembra pa se je tovarna že toliko
zadolžila, da so se vsak mesec ba-
li plačilnega dne.
Razen višjih plač, kaj so delav-
ci na štrajkih še zahtevali?
Meštrov: »Ob zahtevah po višjih
plačah je osnovni razlog padanje
življenjskega standarda. Vzrok je
predvsem v tem, da v vseh letih po
vojni nismo uspeh oblikovati eno-
te enostavnega dela. V Sloveniji
smo določili vs^ najnižji osebni
dohodek. Vzrok štrajkov pa je ve-
likokrat tudi v neurejenih medse-
bojnih odnosih. Občutek, daje de-
lavec izkoriščan, maltretiran, izha-
ja iz vzgoje, ki smo mu jo dajali
dolga leta - daje namreč absolut-
no zaščiten. Ob tem pa seje vres-
Nadaljevanje na 2. strani
Majda Meštrov
PRVOMAJSKI NAGRAJENEC DELA, LUDVIK LAVRINC:
Skromen, preudaren in delaven
Ludvika Lavrinca je nagrada
za dolgoletno prizadevno delo
v delovnem okolju in izven njega
zelo presenetila. Ni je pričakoval
in še v Beograd je moral po njo.
V Palači federacije mu jo je pode-
lil predsednik Skupščine SFRJ.
Ludvik je v Pivovarno Laško
kot,vajenec prišel že leta 1958. Že
takrat je bila ta pivovarna zelo
znana. Letno so proizvedli okoli
60 tisoč hektolitrov piva. Kolektiv
je bil takrat še majhen in vsi delav-
ci so se med seboj poznali. Takš-
nega sožitja v tem času, ko je v pi-
vovarni zaposlenih že okoli 600
ljudi, ne more več biti, vendar je
vzdušje in razumevanje med de-
lavci še vedno zelo zadovoljivo.
Zato Ludvik poudarja, da je nje-
gova nagrada zasluga celotnega
kolektiva in da je v bistvu name-
njena vsem delavcem.
V proizvodnji, kakršna je pivo-
varska, morajo vsi delavci oprav-
ljati svoje delo vestno in kakovost-
no in tega se Ludvik vseskozi za-
veda. Vedno išče nove rešitve, da
bi bila proizvodnja in tehnologija
popolnejša, poraba energije manj-
ša in pogoji dela boljši. »Svoj«
obrat varilnico, ki jo vodi že od
leta 1971, pozna do zadnjega vija-
ka. Za svoje inovatorske predloge
je do sedsg dobil tri občinska priz-
nanja.
»Ni tohko pomembno udarni-
štvo, kot pravilen in kakovosten
pristop k delu. V ta okvir sodi
predvsem odnos do dela, organi-
zacija dela, odnos do sodelavcev
in lastnine.«
Za Ludvika je pomembno to, da
prevzame le tiste naloge, za katere
ve, da jih bo sposoben korektno
opravljati. Ni v partijski organiza-
ciji, kar pa ni razlog, da ne bi bil
marsikdaj boljši kot mnogi člani
ZK. Ni torej toliko pomembno,
kateri organizaciji pripadaš, kot
kakšen si.
Letošnji dobitnik Prvomajske
nagrade dela ni prizadeven le na
delovnem mestu, temveč tudi
v krajevni skupnosti, kjer živi.
Več let je bil predsednik ah član
kržgevne organizacije SZDL v Re-
čici pri Laškem. Srečamo ga lahko
tudi v strelski družini in v teritori-
alni obrambi na odgovornih polo-
žajih.
Prvomajske nagrade dela bo
dobilo okoli 30 posameznikov iz
cele Jugoslavije. Iz naše republi-
ke pa so nagrajenci naslednji:
Ludvik Lavrinc, visokokvaliHci-
rani pivar in sladar v HP Pivo-
varni Laško; dr. Matjaž Mulej,
doktor ekonomskih znanosti,
profesor na Visoki ekonomsko-
komercialni šoli v Mariboru; Le-
opold Polanec, oro^ar v Mari-
borski livarni; Stanislav Fidler,
diplomirani strojni inženir v GIP
Gradiš Ljubljana.
Prvomaska nagrada ni po-
membna le za Ludvika, sampak
tudi za širše območje. Vsi vemo,
da se od nagrad ne da živeti, razve-
seljivo pa je vendarle to, da jo do-
bijo pravi ljudje, ki vrsto let dejan-
sko delajo.
Ludvik Lavrinc, na svojem delovnem mestu - v varilmci, ki je skoraj
v celoti računalniško opremljena in največja na Balkanu.
Foto: EDI MASNEC
26. april
Nadaljevanje s 1. strani
niči velikokrat dogajalo, da je de-
lavec delal, drugi pa so odločali in
se skrivali za samoupravnimi or-
gani. Zato je po mojem najboljša
poteza v novem Zakonu o podjet-
jih ta, da ima direktor pravice in
pristojnosti, zarije pa tudi odgo-
ve^a in trpi posledice. Sindikati
nikoli nismo rekli, da ne prist^a-
mo na zaostritev delovne discipli-
ne, če je le do vseh enaka. Ne more
se eden sončiti, drugi pa napenjati
za tekočim trakom. Zelo pomemb-
no bo tudi, če se bomo v podjetjih
pretolkli do uveljavitve sindikal-
nih list. So pa odpori. Poslovodne
strukture nas recimo sprašujejo
,kje pa imate zakon, ki zs^teva do-
datek za nočno delo, dnevnice?'
Ni ga. Vse to morajo sindikati
spraviti v interne akte, ko je tam
zapisano, pa jeza vsakogar zakon.
Zato lahko rečemo, da povsod,
kjer so se nezadovoljstva izrazila
s štrajkom, sindikat gotovo ni do-
bro delal. Pravzaprav ne sindikat,
ampak posamezni aktivisti. V ta-
kih primerih ne zahtevamo zame-
njav. To je stvar članstva v kon-
kretnem okolju. Po drugistrani pa
se velikokrat zgodi, da se predsed-
nik neke sindikalne organizacije
povsem izpostavi, ko se zaostri od-
nos do njega, pa članstvo ne stoji
za niim.K	_ •
Vsi novejši štrajki so relativno
kratki. V kolikšni meri se zahte-
vam štrajkajočih ugodi?
Meštrov: »Zaradi strahu pred
štrajkom, škodo, ki jo nedelo pov-
zroča - v Celju kakšne druge ško-
de k sreči še nismo zabeležili - se
precej hitro pristna na zahteve, na
žalost pa izpolnitev zahtev le krat-
koročno reši težave delavcev. Zato
vztrajamo, da ob štrajkih sindikat
zahteva kompleksen program raz-
reševanja, ki pa n^j vsebuje seve-
da tudi vprašanja osebnih do-
hodkov.*
Imajo delavci, ki vodijo štrajk,
kasneje'kakšne težave?
Meštrov: »Ne, vs^j v Celju ne.
Mi pravimo da so ljudje, ki so jim
delavci pustili voditi štrajk, pravi
ljudje, torej naši. Še enkrat bi rada
poudarila, da zaradi sodelovapja
v štrajku dosedaj ni bil šikaniran
še noben delavec. Več težav imajo
zaradi poskusov, da bi v svojih
okoljih izvedli kakšne spremembe
v smislu sindikalnih stahšč...*
Lani je bilo na Celjskem, po po-
datkih medobčinskih sindikatov,
okoU 50 štrsokov. Večinoma jih se-
veda niso tako poimenovali; rekh
so jim štrajk, prekinitev dela, izsi-
ljen sestanek, izredni zbor. Brez
upoštevanja največjega štr^ka
v Emu ob koncu leta je na njih
sodelovalo okoli 4 tisoč dvesto de-
lavcev, na štr^kih pa smo izgubih
okoU 10 tisoč delovnih ur. V obči-
ni Celje so sindikati lani zabeležih
14 štr^jkov.
Franc Leskošek, tsonik Okrožne
strokovne komisije v Celju, je 20.
aprila 1922 poslal tovarnaiju
A.Westnu naslednjo Okrožnico:
»Glasom sklepa Glavnega rad-
niškega saveza Jugoslavije in gla-
som manifesta Sociahstične parti-
je Jugoslavije velja 1. maj kot
praznik delavstva. Ker so tudi
v Vašem podjetju zaposleni delav-
ci Vas vljudno obveščam, da se
bode 1. m^nik praznoval. Ker je
to svetovni praznik upamo, da bo-
de Vaše blagorodje u videvalo ter
delavstvu ugodilo.«
Iz pričevanj:
»Westnova tovarna je dodelje-
vala stanovanja v svojih hišah
praviloma vsakemu delavcu
v kolikor je za to bilo prostora.
Za ta stanovanja delavci ne pla-
čujejo nobene najemnine, temveč
pavšalni znesek Din 20 na mesec
in sicer 10 din za hišnika in 10 din
za električni tok. To tudi ni vpli-
valo na višino mezde.«
Dnevna mezda v Tovarni emaj-
lirane posode je tisti čas, torej
leta 1936, znašala v Emajlimici
okoli 30 dinarjev, v ključavničar-
ski delavnici pa okoli 50 dinar-
jev. Kilogram mesa je takrat ve-
ljal 10 dinarjev. Delavci so na
mesec zaslužili med 500 in 1000
dinarji.
Janko Orožen o razmerah po
drugi vojni:
»Delavci so se zavedali, da je
v veliki meri od njih odvisen
uspeh podjetja Emo. Zato so zelo
pridno delali. Prva leta po vojni
so bila leta udarništva. Leta 1950
je tovarna dobila delavski svet
in upravni, odbor, kot prva čini-
telja samoupravljanja.«
Kohkor je znano, so tistega leta
pred več kot pol stoletja delavci
tovarne emsglirane posode 1. maj
potem tudi praznovaU. Ne vemo,
ali so si ob tem privoščili tudi
kakšno klobaso ali golaž. Emovci
bodo praznik delavstva praznovali
tudi letos. Če ne drugače pa z osta-
hmi delavci v nedeljo na Gričku.
Tam bo zagotovo za vsakogar klo-
basa ah partizanski golaž.
BRANE PIANO
Če bi morali z barvami opred^.
liti način njegovega življenja
mišljenja, potem bi bila to lahko
le zelena. Janez Črnej kot veterj.
nar, ekolog, lovec - vse to lahko
povežemo v celoto, ki se ji pravj
ljubezen do narave. Kdo ve, ali
bilo to zapisano že v genih ali p^
je, le plod domače vzgoje in živ.
Ijenja na kmetiji. Sicer pa to nitj
ni pomembno.
Danes štejejo predvsem rezultati
in ti so: Janez Crnej kot diplomira,
ni veterinar z dolgoletno prakso
širom celjske regije, kot borec za
čistejše in bolj zdravo okolje in kot
predsednik celjskega društva za
varstvo okolja ter kot dolgoletni
član lovske družine, kjer je delal
predvsem pri gojitvi divjadi. Pri
tem so njegove življenjske izkuš.
nje večkrat trpke. Zelenim danes
ni lahko, kako je bilo pred deseti-
mi leti in več, pa lahko le ugibamo.
Janez Črnej lahko s svojo zgodbo
nekoliko razjasni tisti čas i^
v njem svoja prizadevanja.
Črnej nima zveze
s črno dušo
Ko sem nekoč brskala po starem
časopisu, sem v njem zasledila tu-
di takšen oglas: Janez Černej, de-
žurni veterinar, dobite ga na tej in
tej številki. Zato sva morala na-
prej razjasniti zmedo okrog njego-
vega priimka. »Ta nima nikakršne
zveze s črno dušo,« se hudomušno
smeji in pojasni, da so se nekoč res
vsi v njegovi družini, ki izvira iz
Frama, pisali Černej. Njegov oče
pa je bil prijatelj s tamkajšnjim
župnikom in ko sta nekoč brskala
po starih zapiskih, sta ugotovila,
da so se prvotno pisali Črnej, ker
pa je bila takšna izgovarjava za
nemškega župnika pretežavna, je
priimek samovoljno spremenil.
»Ko je moj oče to izvedel, je takoj
spremenil priimek v prvotno obli-
ko, medtem ko ostali sorodniki te-
ga niso štorih. Tako se sedaj eni
podpisujemo tako, drugi drugače
in tudi pri meni je nenehno priha-
jalo do pomot,« pojasnjuje Janez
Črnej.
»Moja lovska dejavnost mi vza-
me kar precej časa in je tudi eden
glavnih razlogov za družinske
spore. Od leta 1960 sem član zele-
ne bratovščine in sem delal pred-
vsem pri gojitvi divjadi. Aktiven
sem v Zvezi lovskih družin Celje
in član lovske družine Vransko.«
Zase pravi, da je predvojna ge-
neracija in zaskrbljeno sprašuje,
če mora povedati natančno letnico
rojstva. Naj si vsak izračuna, si mi-
slim, ko pove, da je gimnazijo
v Celju končal leta 1953, nato pa se
je vpisal na zagrebško fakulteto,
Hjer je leta 1960 diplomiral na vete-
rini. Sledil je staž v Celju, pa voj-
ska, nato prvo delovno mesto v Vi;
tanju in prek Šentjurja naz^
v Celje.
Pes v nahrbtniku
»Ko sem se moral po gimnaziji
odločiti, k^ bi počel v življenju,
sem se naprej vpisal na gozdar-
stvo. Našel sem stanovanje v Ljub-
ljani m bil odločen, da bom goz-
dar. Živeh smo pri teti na Franko-
lovem, kamor smo morali, ko so
nam Nemci vzeh stanovanje in je
oče ostal brez službe. Tako smo
nekega poletnega dne kosih na
travniku in eden od koscev je ure-
zal psa v nogo. Ker v bližini ni bilo
zdravniške pomoči, sem sedel na
kolo, naložil psa v nahrbtnik in se
odpeljal v Celje. Tam so na postaji
psa zašili, sam pa sem moral po-
magati, da ni bil preveč nemiren.
Lepo so poskrbeh zanj in to mi je
bilo tako všeč, da smo doma takoj
naredili posvet, ali ne bi šel raje na
veterino. Odločiti sem se moral hi-
tro in prinesti dokumente v Za-
greb, ki je bil takrat center jugo-
slovanske veterine. Sprejeh so me
na fakulteto, vendar sem bil v za-
četku brez stanovanja. Pa sem se
k^ hitro znašel v družbi z drugin^'
Slovenci in prijatelji iz vseh kon-
cev Jugoslavije. Z večino od njil'
imam še danes prijateljske stike,
ki jih tudi sedanje razmere nisO
sklalile,« se spominja Črnej.
Maja 1936 so v tovarni emajlirane posode štrajkali tri dni, potem pa
še avgusta oziroma septembra. Drugi štrajk se je pričel 27. avgusta
navsezgodaj, ko so delavke iz Emajlimice na cesto spravile mojstra
Flecka, potem ko je eni izmed delavk spet predlagal malce mesene
zabave. Vodstvo tovarne je zaradi tega incidenta zaustavilo genera-
torje in obvestilo delavce, da tovarno za štirinajst dni zapira. Delavci
so tovarno zasedli, dva tedna pa so potem občasno delali le nekateri
obrati.
Ena izmed delavk je kasneje opisala, kako je na vest, ki mu jo je
sporočil inženir Grainer, reagiral glavni zaupnik, danes bi rekli sindi-
kalni predstavnik med delavci. Kač. Grainer je rekel Kaču, da so vsi
delavci s tem dnem odpuščeni. Kač pa je ironično odgovoril: »Kaj še!«
Kmalu zatem je Kač pogovor z Grainerjem delavcem opisal takole:
»Rekel mi je, da smo vsi delavci odpuščeni, pa to je gotovo samo
»bavbav«, gotčvo nas hočejo samo strašiti. Glavno je, da ostanete vsi
v obratu. Zdaj moramo biti skupni, če hočemo kaj doseči.«
Delavec Anton Kos je novembra 1936 opisal tole pridigo:
»Meseca julija 1936 sem vprašal Ogrizeka Antona, ki je zaupnik,
v oddelku za pocinkanje, kjer je bila zaposlena tudi moja žena, kako
to da moja žena ni bila deležna povišanja plače, kakor so to dobili vsi
drugi delavci tega oddelka. Nato mi odgovori Ogrizek sledeče: »Veš
kaj, če bi jaz imel tisto moč, pa jo še znamo mogoče imeti, jaz bi vaju
nagnal oba na cesto; zakaj sta tako lena, da ne plačata organizaciji!
Jaz se bom samo za tiste potegoval, kateri so člani naše organizacije.«
O štrajku v Emo 28. in 29. decembra 1989 je Novi tednik pisal:
»... Za stavko so se v Emu odločili v sredo okrog devetih, po razgo-
vocu z direktorjem Francijem Gazvodo, od katerega so zahtevali za 40
do 50 odstotkov višje plače... Ker sporazuma ni bilo, so se z zastavo in
Titovo sliko na čelu odpravili pred občino. V povorki je bila večina
dopoldanske izmene, razen delavcev skupnih služb... je bilo obljub-
ljeno, da se v najkrajšem času v Emu izvede ukrep družbenega var-
stva. Z vsem tem, predvsem pa s povišanjem plač (op.: le za 18
odstotkov), delavci niso bili zadovoljni. Zato je stavkala tudi popol-
danska izmena... Delavci so očitali sindikatu, da ne zastopa njihovih
interesov in da sodeluje z roko v roki z vodstvom podjetja... Stavkov-
nega odbora kljub poskusom delavci niso organizirali. Stavko, ki so
jo organizirali delavci sami, brez pomoči sindikata, so zaključili
v čet^ek dopoldne...«
Po Tovarni emajlirane posode je 20. januarja 1939 zakrožil letak,
v katerem je med drugim pisalo:
»... Zato apeliramo na vse delavstvo v Westnu - v prvi vrsti na one,
ki imajo še stare spomine, da si pogledajo po komu so zastopani.
Jasno, da po ljudeh, ki so za to plačani, česar pa zakon ne predpisuje
- gotovo je vsakemu znano, da mora biti delavec zastopan le po
delavcu... Dosedanji funkcion^i se niso brigali za korist delavca
temveč za korist Hrme. Posvetujte se - in izberite si sposobne ljudi, ki
bodo ščitili vaše koristi in jih pošljite kamor je treba.«
Ob koncu julija 1988 so delo v Emu prekinili, ker se delavcem plače
niso povečale že od meseca marca. Delavci so trdili, da ne morejo več
živeti s 300 do 400 tisoč dinarji na mesec. Zahtevali so tudi izplačilo
regresa za dopust. Avgusta so jim potem izplačali regrese, vsakemu
delavcu pa pridali še po 100 tisoč dinarjev.
Med obema vojnama so bo^ša organiziranost slovenskih delavcev,
nova delavska zakonodaja in pa logika kapitala, ki je lastnikom
velevala, da lahko dobro delajo le zdravi in siti delavci, le pripomo-
gli, da se je osnovna zaščita delavcev povečala. Tako je bilo tudi
v tovarni emajlirane posode. Westni so začeli posvečati tudi večjo
skrb splošnemu standardu zaposlenih. V ta namen so gradili delavska
stanovanja - ob koncu druge vojne je bila tovarna lastnik 36 hiš z 222
stanovanji -, dajali so zaposlenim kredite za gradnjo lastnih hiš,
vsako leto pa namenili tudi določena sredstva za podporo obolelim
delavcem.
Janko Orožen navaja podatek iz leta 1978:
»Podjetje ima 48 hiš s 715 stanovanji. Novo naselje na Hudinji ima
več stolpičev, ki so last tovarne Emo, a tudi več enodružinskih in
vrstnih hišic, ki so nastale z njeno pomočjo.«
Emovci so se med štrajkom 28. decembra lani - nezadovoljni z oblju-
bami vodstva podjetja - odpravili pred stavbo celjske občinske
skupščine.
Takšna Je bila videti Westnova tovarna med obema voJnama.DandanašnJi skoraj enak pogled nanjo zakriva
velika upravna zgradba, ki so jo po drugi vojni postavili na travniku pred njo.
26. april 1989

IANEZ ČERNEJ - VETERINAR, EKOLOG, LOVEC:
Zelena je barva mojega življenja
Od Vitanja do Celja
prvo redno službo je dobil v Vi-
tanju, ki je bil takrat tako rekoč
odrezan od občinskega središča in
Celja, kamor je vozil avtobus le
dvakrat na dan. »Imel sem kolo in
z njim sem se vozil po terenu,
v glavnem pa je bilo treba peš,« se
spominja prve službe Janez Črnej.
»Tako sem hodil tudi dve uri in
več, da sem prišel pod vrh Rogle
in domačini so veterinarje takrat
zelo spoštovali. Onikah so me tako
kot župnika, le enkrat je prišlo do
spora. Cepljenje je bilo obvezno,
treba ga je bilo plačati, pa se kmet
s tem ni strinjal. Ker se tudi jaz
nisem dal kar tako odpraviti, je
kmet pograbil vile, pa sem jo ucvrl
po hribu navzdol,« se smeji, ko se
spomni tistih časov. Sicer pa pra-
vi, da ga na Vitanje vežejo prijetni
spomini. Ustanovili so turistično
društvo, si prizadevali za lepo ure-
jen kraj, kot turistični delavec pa
je celo uredil, da je začel voziti
avtobus iz Vitanja v Slovenske
Konjice. »Šel sem kar k prometne-
mu ministru v Ljubljano in nisem
prej odnehal, dokler ni obljubil,
da dobimo avtobus.«
Iz Vitanja je šel v Šentjur, če-
prav ne čisto prostovoljno. V Ko-
njicah so mu že obljubili stanova-
nje, pa ga je dobil mladinski funk-
cionar. Crnej je namreč preveč na-
glas povedal, da hodijo občinski
veljaki v Vitanje le na zabave, za
razvoj kraja pa jim ni mar. Tako
s stanovanjem ni bilo nič in odšel
je v Šentjur, kamor se je moral
voziti iz Celja. »Takrat sem imel že
prvi avto in črpalkarji v Celju so
nas prepoznali, ker smo imeli ve-
terinarji n^bolj blatna vozila.
Šentjur pa je bil brez pravih cest.
N^bolj mi je ostal v spominu po
tern, da sem imel v pisarni pravo
vojsko miši. Kadar sem bil dežu-
ren, sem zvečer nastavil štiri pasti
iri zjutrsu je bil ulov vedno uspe-
šen,« se smeji Črnetj. Pa še po ne-
^em si je zapomnil Šentjur. Ta-
•^at, bilo je davnega leta 1964, so
se odločih za štrajk zaradi nizkih
plač in tudi dosegli, da so spreme-
'^ili celoten sistem nagrajevanja.
*Takrat so se nam kar za 40 od-
stotkov povečale plače in potem
smo seveda zelo pridno delali,« se
Spominja Črnej, čeprav zadnji tr-
ditvi ne verjamemo povsem.
Predstojnik celjske veterinar-
ske postsge ga je prišel snubit
v Šentjur in dogovorila sta se kar
v gostilni. Vendar pa ga je tudi
v Celju čakalo težavno delo, ssg so
JJ^orali na veterinarski postni na-
domestiti ukinjeno bolnišnico in
Se lotevati najbolj zapletenih pose-
Sov širom regije.
^Ijski zrak me je
du^
^^e je nekdo tako tesno povezan
^ naravo in živalskim svetom, po-
tern ni daleč do spoznanja, da je ta
svet vsak dan bolj ogrožen. »Že
oče mi je na n^inih potepanjih po
hribih privzgojil ljubezen do nara-
ve in slovenske zemlje. Po njem
sem podedoval celo knjižnico zgo-
dovinskih, zemljepisnih in nara-
voslovnih knjig, ki so izhajale po
letu 1850. V stik z urejanjem oko-
lja sem prišel že na Frankolovem,
kjer sem bil tžOnik turističnega
društva. Še najbolj pa meje priza-
delo, ko sem prišel v Celje iz čiste-
ga Vitanja in Šentjurja. Vsako ju-
tro me je kar dušilo, ko sem stopil
iz avtomobila. Takrat sem se tudi
prvič oglasil v časopisu in prote-
stiral načrtovani premestitvi elek-
trokemijskega kombinata v Celje,
pa nisem dobil odgovora. Najbolj
neposredno pa sem spoznal učin-
ke onesnaževanja kot veterinar na
terenu. Na področju Bukovžlaka,
Slane, Teharij in celo deloma
v šentjurski občini, je bil vpliv
Cinkarne tolikšen, da so nekateri
ostali povsem brez živine. Cinkar-
na je takrat kmetom tudi plačeva-
la škodo in bil sem večkrat v ko-
misiji, ki je ocenjevala to škodo.
Za ljudi je bila to prava katastrofa,
s£u so bih večinoma polproletarci
in jih je izguba hudo finančno pri-
zadela. Zato smo večkrat napisali
večjo težo živine, da bi bila od-
škodnina nekoliko večja,« prizna
Črnej.
Takrat so ugotavljali zastrupitve
z žveplom, danes pa ugotavljeOo,
da gre za delovanje strupov, kjer
posledice niso tako očitne. Vendar
pa se z leti kopičijo in Črnej opo-
zarja, da bodo v Celju nujne teme-
ljite spremembe, sicer se na tem
območju ne bo dalo več živeti.
»Nekoč sem že zapisal, da so ti
strupi prisotni povsod kot sveti
duh, le da v hudičevi podobi. Lju-
dje pa težko dojamejo, k^ se do-
g£Oa.«
Z društvom je prišel prvič v stik
pred leti, ko je bila javna razprava
o sanaciji Cinkarne. »Takrat sem
spoznal, da je vse vehka farsa,
skupzg z »inovacijo« o kurjenju
gudrona. Resnica je bila daleč od
tistega, kar so govorih v javni raz-
pravi. Člani društva so se oglašah
na teh razpravah in tako smo prišh
v stik. Danes nas ljudje ne spreje-
majo več z nestrpnostjo, razen ti-
stih, ki imajo slabo vest, ker bi
morali k^ storiti,« pravi Črnej. Da
je društvo pošteno razburkalo za-
spano Celje, o tem se danes vsi
strinj^o, niso pa enotni, ko bese-
da nanese na metode njihovega
dela. Za mnoge so še vedno pre-
več zaleta vi, nespametni in pred-
vsem po nepotrebnem vznemirja-
jo javnost, drugi pa jih spodbujajo
in se nanje obračajo za pomoč.
Jagode kot dokaz
Kljub temu, da zaradi bolezni
zdaj dela le še štiri ure na dan,
Črnej ne more mirovati. Ko smo
začeli pogovor, je že pogledoval na
uro in omejil čas pogovora, saj se
mu je mudilo na sestanek, kjer so
spet govorih o celjskem okolju.
Dopoldnevi v ambulanti Zavoda
za živinorejo in veterinarstvo v Ce-
lju hitro minejo, saj je dela vrh
glave, zlasti te dni, ko razsaja ži-
valska kuga. V službi imajo vehko
razumevanja za njegovo ekološko
dejavnost, saj pravi, da so bili prav
veterinarji med prvimi ekološko
osveščenimi. Uradne službe pri
njih že 12 let spremljajo težke ko-
vine v živalih.
Po prvih podatkih o celjski zem-
lji in zelenjavi je analiziral tudi do-
mači vrt. »Posekal sem šestnajst
hrušk in jablan okrog hiše na Alja-
ževem hribu, ker je bilo v njih pre-
več cinka in kadmija. Zelenjave že
nek^ časa ne sejemo več, pustil
sem le jagode, pa češnje in bresk-
ve, da bom letos z analizo dokazal
vsebnost strupenih snovi. Sicer
bom imel okrog hiše le še rože,«
pravi Črnej, ki ne žeh s tem niko-
gar strašiti, le to bi rad, da bi ljudje
razmišljali o okolju, v katerem ži-
vijo in skušah obvarovati vsaj
otroke.
»Ko bom šel čez nekaj let v po-
koj, bi rad ostal vsaj toliko zdrav,
da bom obdeloval svoj vinograd
v Framu in pridelal toliko vina,
kot ga popijemo doma,« nam je za
konec zaupal Janez Črnej.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Janez Čmej
»Ne čakam, da se bodo pri nas
ustanovili zeleni. Mislim, da mo-
rajo biti varstveniki okolja
vključeni povsod, kjer se spreje-
majo odločitve. Sem pa član Slo-
venske demokratske zveze, med-
tem ko sta mi tako partija kot
cerkev vedno delovali preveč
dogmatsko.«
Pregledi, cepljenja, operacije, to je njegovo veterinarsko delo v ambulanti Zavoda za živinorejo in veterinar-
stvo v celju.
VIDNO IN NEVIDNO BOGASTVO FERDINANDA ZAVRSKA:
Tisočinena skrivnost in bodica
Ferdinand Zavšek, direktor
sektorja informatike v konji-
škem Konusu, si je svoje bogato
znanje in izkušnje v delovni dobi,
ki jo bo konec junija sklenil, na-
biral na številnih področjih. Da-
nes pravi, da je osebno zadovo-
ljen, da jih je strnil prav v Ko-
nusu^_
Svoje znanje bo rad prenašal tu-
di drugim, če bo potrebno. Sicer
pa je v mandatni dobi, ki seje tudi
ujemala s petletnim načrtom raz-
voja delovne organizacije Konus,
postavil informatiko na pravo me-
sto, zavedajoč se, daje informacija
surovina in da mora imeti pravo
ceno!
V poslovni stavbi Konusa, kjer
je v osmem nadstropju tudi pisar-
na Ferdinanda Zavška, je vse
manj papirja in svinčnikov. Tudi
sogovornikova miza je prazna.
Razen - monitorja in računalnika.
In tako bo vse od vrha navzdol, do
vsake tajnice, slehernega strokov-
njaka. Poslovnost brez papirja in
svinčnika torej! Bodočnost, ki jo
je Konus že ujel. Bodočnost poslo-
vanja pa je zanimala Ferdinanda
Zavška vse od tistih prvih let, ko
je 1949. prišel od vojakov in se
zaposlil v Topru, z organizacijo
proizvodnje se je kasneje srečeval
v IFFI. Ob delu je doštudiral na
Vekšu in kasneje se je v letih
1962-68 v Kovaški industriji Uni-
or Zreče pri poslovni organizira-
nosti prvič srečal z računalni-
štvom.
Pravzaprav je bilo to natanko le-
ta 1965. Istega leta je Ferdinandu
žena Majda za rojstni dan kupila
prvi kaktus. Danes jih ima v do-
mačem rastlinjaku že okoh tisoč
vrst, po številu pa še mnogo več.
Pravi da je vrste nehal šteti pri
700. To pa je tudi približno število,
do katerega se cepitve obnesejo.
Te dni jih veliko cveti. Njihovi
cvetovi so vseh barv. Njihove bo-
dice ostro kaznujejo vsak nepre-
mišljen poseg v ta čudoviti svet.
Kaktusi so Ferdinandova velika
ljubezen, če ne že kar strast. V so-
žitju z njimi pa je dosleden, kot je
dosleden pri svojem delu.
Deset let je bil svetovalec na Za-
vodu za organizacijo poslovanja
v Ljubljani in kot strokovnjak je
v okoh 40 podjetjih utiral pot po-
slovni organiziranosti in nagraje-
valnim sistemom in zlasti računal-
niški obdelavi. Tako je tudi sam
povsem zajadral v informacijske
vode. Ko je, kjerkoli v Jugoslaviji
se je že mudil, končal svoje obvez-
nosti in zaprl kovček, je iskal zani-
mive primerke kaktusov in litera-
ture za njihovo vzgojo. Naučil se
jih je cepiti, jih negovati, primerno
ogrevati in vlažiti. Tudi opraševati
jih mora s čopičem, S£U pod rastli-
njakom ne morejo nanje sedati pi-
sani metulji in žuželke. Zares pi-
san svet. In Ferdinand je nanj
v resnici lahko ponosen. Kot na
zapuščino, ki jo je z lastnim zna-
njem pustil informatiki.
Ko se je razvojni center Celje
presehl v nov objekt, so k sodelo-
vanju pritegnih tudi Ferdinanda
Zavška, ki je nadaljeval z delom.
Nadaljevanje na 4. strani
V čudovitem svetu kaktusov.
REJNIŠTVO NEKOČ IN DANES:
V senci naše pozornosti
čeprav ima rejniitvo v Sloveniji
dolgoletno tradicijo in postaja ved-
no bolj iskana oblika nadomestne
vzgoje, iivi v senci naie družbene
pozornosti. Velja za nekakšno obliko
dobrodelnosti, ki ima za nameček ie
pečat zasebnosti in tako se le težko
kosa z ostalimi družbenimi dejav-
nostmi..
In vendar rejništvo - se pravi biva-
lne otrok pri tujih družinah, ker jim
lastni starši iz njorazhčnejših razlo-
gov ne morejo omogočiti ustrezne
oskrbe in vzgoje - v Sloveniji ni ne
redek in ne nov pojav. Nadomestne
družine so popolnoma odpravile za-
vodsko varstvo iz socialnih razlogov
(se pravi sirotišnice in podobne usta-
nove), uveljavljsOo pa se tudi kot kon-
kurenca internatom.
Že v prejšryem stoletju je bila v šte-
vilnih kmečkih in mestnih družinah
razširjena navada, da so jemali v oskr-
bo tuje otroke. Ti so bih po večini
sirote in nezakonski otroci, glavna
posredovalnica zai^e pa je bil Trst.
Otroci iz Trsta so bih v takšni večini,
da je bil izraz Tržačan ah Tržan mar-
silue kar sinonim za rejenca.
Ce sodimo po zgodbi iz znane nove-
le Ivana Tavčarja Tržačan, so bile uso-
de teh otrok vse prej kot lepe. Rejni-
štvo pa se je kljub temu širilo in razvi-
jalo. Fran Milčinski, ki je velik del
svojega življenja posvetil ptičkom
brez gnezda, je na začetku tega stolet-
ja na nekem dunajskem kongresu že
poročal o uspehih rejništva v naših
kr^ih.
Rejništvo - staro več
kot pol stoletja
Toda pravo, organizirano in nadzo-
rovano rejništvo je pri nas staro več
kot pol stoletja. »Dečji in materinski
dom kraljice Marije« je namreč leta
1926 ugotovil, da sprejme pod svojo
streho le majhen detež iz množice
otrok, ki so bih potrebni osnovne
oskrbe. V Lukovici bhzu loubljane so
izbrah nekaj n^primemejših družin,
ki so se začele ukvarjati z organizira-
no, plačano in dovolj dobro nadzoro-
vano rejo otrok. CHroci zaposlenih
mater, pijancev ah v zaporu sedečih
staršev, so morah takrat z doma zara-
di slabih stanovalci.
Druga svetovna vojna je k seznamu
vzrokov za oddajaixje otrok v domove
dodala še dva: hudo pom^kai^je, ki
ga je prineslo vojno razdejanje, pa se-
veda na tisoče otrok, za katere starši
niso mogh skrbeti, ker so bili mrtvi.
Narastlo je število razhčnih domov, ki
so otrokom vseh starosti skušah na-
domestiti dom.
Toda vsi ti poskusi so bih jalovi.
Noben zavod, pa naj je bil še tako
urejen in okiten z nazivom »dom«, ni
mogel nadomestiti družinske tophne.
Vsi zavodski otroci so se telesno in
duševno počasneje razvijali kot ryiho-
vi vrstniki, ki so rasth pri starših in
vsi so imeh vrsto skupnih potez:
predvsem nekakšno čudno topost,
emocionalno phtkost in hude težave
pri vživljarxiu v svet zunaj zavodskih
zidov.
Vrsta raziskav s področja otroške in
mladinske psihologije je začela dajati
odgovore, zakaj je tako. Navdala je
pomen simbioze med materjo in otro-
bom, čustveno navezanost na člove-
ka, ki ga otrok od rojstva naprej spoz-
nava prek kože, dodajala je pomen
stalnosti ter spoznavanja in doživlja-
t\ja vlog, kijih imajo v družini družin-
ski člani. »Domovi« niso bih sporni
zato, ker bi v r>jih vladala na Dickensa
in Oliverja Twista spomir^jajoča beda.
Sporni so bili zato, ker v ixjih ni bilo
mogoče ustvariti taikšno emocionalno
vzdušje, ki ga nudi večina družin.
Sredi petdesetih let so prodrla ta
spoznanja v Sloveniji tako visoko, da
so otrokom, ki niso mogli živeti v last-
nih družinah, ponudiU nego, oskrbo
in vzgojo v nadomestnih družinah.
Nekdar^i dečji in mladinski domovi
so se po Sloveniji zapirah in že tride-
set let ni nobenega primera, da bi kdo
od zgodt\jih otroških let ali celo od
rojstva, prebil do polnoletnosti, seve-
da če je zdrav, v kakšnem zavodu.
Od »dečje kolonije« ustanovljene
v imenu kraljice Marije, do kakšne
sodobne rejniške družine kjerkoli pri
nas, je minilo več kot pol stoletja. Mo-
tivi in razlogi za bivaivje otrok pri tu-
jih družinah so se močno spremenili,
poštah so bolj zahtevni. Vrsta potez
pa je vendarle ostala istih in marsika-
tero med t\jimi lahko označimo za po-
mar^jkljivost.
Drugi dom - še vedno
domena kmečkih
družin
Zanimivo je, na primer, da je rejni-
štvo pri nas bilo in ostalo domena
kmečkih družin, ki živijo na podeže-
lju, pa n^ so samo kmečke ah polpro-
letarske. Za rejništvo se odločbo za-
to, ker jim to omogoča vir dodatnih
dohodkov in ker je na deželi vsak
otrok primerna delovna sila. Otrok
predstavlja dodatna usta, pa tudi do-
daten par rok.
In čeprav večina kmečkih rejniških
družin ustrezno opravlja svojo vlogo,
prinaša ta kmečka obarvanost sloven-
skega rejništva tudi precejšen pro-
blem. Za mestnega otroka, denimo, je
prilagoditev nadomestni družini toli-
ko težja, ker mu je tuje vse okolje.
Bistvena pomanjkljivost se skriva tu-
di v nizki izobrazbi rejnic, ki im^o po
navadi končano samo osnovno šolo.
Zato v zadt>jem času socialne službe
skuš^o to nadomestiti s posebnimi
teč^i, katerih se rejnice rade udeležu-
jejo.
Le ljubezen rešuje
»rejniški« položaj
Rejništvo počasi zamira, čeprav ga
žeh naša družba vsaj ohraniti v takšni
meri kot zdaj je, še r^e pa bi videla,
da bi rejniška veja družbene vzgoje
ozelenela. Do zdaj ni bilo veliko uspe-
ha, čeprav so službe želele pritegniti
rejnice, da bi sprejele ta status kot
poklic. Zanimivo je, da se ženske, ki
opravljajo rejniško delo, ne ogrevajo
za rejniški pokhc. Z denarjem, ki ga
dobe, ni poplačana skrb, vzgoja in od-
govornost do otrok. Rejništvo pri nas
ni bilo nikdar dobro plačano in če so
imele rejnice kakšne račune za bre-
gom, ti nikdar niso bili posebno vi-
soki.
Če na koncu strnemo to problem-
sko razmišljanje o rejništvu, otrocih
in nadomestnih materah, pridemo do
sklepa, da ta dejavnost še vedno sloni
na ljubezni do otrok, ki ne more biti
nikdar poplačana, nikoh poravnana,
niti sebična. Ker pa se vse to ne da
nadomestiti z denarjem, ampak samo
z žrtvovanjem, je vedno manj takšnih
žensk, ki so se pripravljene razdajati
za tuje otroke. Zato rejništvo pri nas
še vedno životari, čeprav bi potrebo-
vah vehko nadomestnih družin. Za-
puščenih otrok je vedno več, nasilje,
ki ga nad rxjimi zgar\jajo starši, je ved-
no bolj kruto, družine se razhaj^o,
otroci pa ostajajo družbi, kije takoj za
starši dolžna poskrbeti z^e. Kakšna
pa je usoda otrok, ki pridejo v rejni-
ško družino, je odvisno od tega kako
ga ta sprejme in skuša nadomestiti
toplino, ki jo otrok doma ni imel. Zato
vse priznar^je zaslužijo mame, ki tuje-
ga otroka ne ločijo od svojega. Tudi
takih je še nekaj, še več, v večini so,
čeprav pa je pravo samaritanstvo,
s katerim se je včasih kitila rejniška
družina, izginilo.
Svetal primerek
v Šmarju
Ni pravila, da ne bi bilo iqeme. Na-
šh smo jo v šmarski občini, l^er pravi-
loma nimajo težav z rejniškimi druži-
nami. Kmečke ženske tu še vedno ra-
de sprejmejo otroke, ker jim to pome-
ni velikokrat v r\jihovem žepu edini
dinar, ki prihaja vsak mesec.
Temu klasičnemu rejništvu
v kmečkih družinah, kjer je tuji otrok
tudi primerna delovna sila, je pravo
nasprotje družina Simunič v Šmarju,
ki živi sredi modernega naselja in na
zunJO sploh nima nobenega rejniške-
ga pridiha.
Kot grozdi na br^di, drug poleg
drugega, so kukali na stopniščni
ograji štirje rejenci: šestn^stletni To-
mi, štiriniOstletni Silvo, enajstletni
Slavči in petletni Bojan, ki je prišel
k hiši, ko mu je bilo dvajset mesecev.
Radovedno so zrh v prišleke s foto-
aparatom, dokler ni vse pomiril po-
stavni njihov ati (tako ga vsi kličejo)
- Ivan Šimunič. Za r^jim seje prisme-
jala iz hiše rejnica, r\jihova mami, kije
držala dojenčka v naročju. Majda Si-
munič je tista rejnica, ki jo postavljajo
vsem za vzgled, da pa je takšna, na-
smejana, dobra, stroga in pravična, pa
je ntobrž zato, ker je sma že prav tako
vzgojila svoje tri otroke. Dva sta že
zletela iz domačega gnezda, osem-
najstletna Gordana pa pomaga mami
in očetu krotiti otročad. Mami Majda,
štiridesetletnica, pa bi jih ji prisodih
ruoveč trideset, namreč ima v dopol-
danskem varstvu še tri otroke.
»Ko te oddam, se malo oddahnem,
pravi, čeprav ni znano, kako to ob
nemirnem Bojanu zmore. Svojo stro-
go besedo zastavi ati Ivan, ki je bil
v Šmarju šest let komandir na postaji
mihce, zd^ pa je uslužbenec na Upra-
vi za notrarye zadeve v Celju.
Otroci so ljubezen
obeh
»Moja služba je bila včasih takšna,
da sem bil zelo malo doma, zato sem
se s svojimi otroki premalo ukvarjal.
Zdaj se s temi, ki jih imam kot za
svoje, več. Skupaj delamo okoh hiše,
opazujemo čebele (to je Ivanov konji-
ček v prostem času), navfgam jih na
delo v hiši, kjer tudi pospravljamo,
komandira pa mami. Imamo same
fante in predno smo jih spravili v red,
je bilo zelo težko. Vsi naši trije najsta-
rejši (Tomi, Silvo, Slavči) so otroci
iste mame, a različnih očetov. Vsak
posebej je prišel k nam s svojo zgod-
bo in vskemu posebej se moramo po-
svečati še zdaj. Ntghuje je, če se kar
naenkrat vmešj^o starši. Ko je po
Slavčija prišel oče, da ga odpelje, je
naša družina strašansko žalovala.
A po sedmih mesecih se je fant sam
vrnil iz Celja. Kaj vrnil, pritekel je po
hribu in zajokal, daje tu r\jegc
Res je potem ostal in zdaj hod
v šolo pri nas.
Še in še bi lahko pripovedo
ko so otroci na začetku travn
ni. Predno smo spravih v redi
je preteklo vehko časa. S stl
ne varčujem. Kaznujemo jih I
ne gledajo filmov, ne brcajo!
majo računalnika.«
Ves čas Ivanove pripoved
med nami motal, nagajal in
pozomot mah Bojan. Kako
rxjegov nemir? Zaposlijo ga i
mi, a se jih kmalu naveličali
zleze atiju v naročje. Ljubezn
buie in dobi jo.
Mama Majda pritrjiOe moi
ji švig^o na vse strani. K^ «
v kuhir^ji, k^ bo ušpičil Sli
dela spodaj v garaži Tomi,
v kovinarsko šolo v Štore i
vseh rejencev n^bolj zadri
ima atijeve čebele in redno i
im^o dovolj vode v posodi i
belj rojakom.
»Če mi ne bi mož pomagal:
z otroki, predvsem pri vzgoji,
la ne bi zmogla. Delo moral
izredno disciplinirano, drugai
opravim. Razdeljenega imafl
nute. Priprava hrane, spar\je,i
var\je, pomoč pri učeryu, re<
terja silen napor. Zmorem I
močjo moža in hčerke. V hii
redno osem do devet oseb,
maryka, ga že pogrešam.
Do leta 1975 sem bila v sul
pru, ko pa so se kar po vrsti
na svet moji otroci, sem osta
Potem sem začela z varstvo:
na domu, zdaj pa teče deveto
imam poklic rejnice. Veste, t
nosen poklic, saj bo moja P<
ob koncu zelo nizka. Rejnin«
hajajo redno, pa tudi s tem dj
ki ga dobim za otroke, jih ne I
preživeti. Draga je hrana, obl
ske potrebščine. Za Bojana, 1
mlajši in zato zar^j dobim n^
ša rejnina tristo tisoč din^eV
kega posebej dobim tudi nal
znese tisočsedemsto dina^ev
A ni vse v denarju, verjein
z možem imava rada otroke,
tudi imamo. Nar\je sem "
prav tako kot na svoje. In tf
- ljubezen se ne da meriti z d<
hvala bogu. Če bi se, bi bilo
rejniških družin. To delo ni I
in včasih si mishm, da ne borf
več. Pa poglejte Bojana! Ka*
se ne nasmejala rxjegovim vra
kako ga ne bi stisnila k sebi. 1
lastna mati čisto zapustila-
ljubezen potrebuje. Ko se "
v naročje, čutim zadoščerye.
plačljivo z nobenim bogastvc
Je potrebno dodati še kaj!.
ZDENKA S
Foto: EDI N
Nadaljevanje s 3. strani
kakršnega je prej opravljal na
ZOP v Ljubljani.
»Tako sem se ted^ prvič srečal
s Konusom. Dobil sem nalogo pri-
praviti organizacijo dela za tozd
Tehnična konfekcija. Odhčno je
bilo sodelovati s Konusom in ta-
koj sem začutil nov izziv. Istočas-
no pa mi je direktor Jure Pokom
na nekem razgovoru dejal, češ da
je moje delo v Konusu postalo ne-
ke vrste poslovna skrivnost. Do
upokojitve, mi je še rekel, imaš
dovolj časa, da uresničiš še druge
ideje, ki si jih poln. In sem ostal
v Konusu. Lotil sem se dela.«
Kako cepimo kaktuse? »Neka-
teri nimsgo svojega zelenila in ga
cepimo na trdnejšo podlago. Po-
magam mu tudi, če začne čez zimo
gniti. Potem ga pri vrhu odrežem
in ga prav tako presadim na trd-
nejšo podlago. Če imsOo primemo
temperaturo, čez zimo od 5 do 10
stopinj, poleti pa jim je rado vroče.
potem uspevajo.« Svojim bode-
čim ljubljencem je Ferdinand
v rastlinjak postavil tudi kalorifer
in ga zvezal s termostatom, da jih
ponoči ne bi zeblo. Znanje in lju-
bezen prinašata uspeh in zadovolj-
stvo.
»Organiziranost pomeni v Ko-
nusu pospešeno izobraževanje«,
pravi Ferdinand Zavšek. »Zato
smo tu, da prehitimo delavce in ne
oni nas. Spremljati moramo teh-
nologijo, se nenehno izobraževati,
se udeleževati sejmov, hiteti. Ima-
mo računalniški center kot obrat
za obdelavo in predelavo podat-
kov, torej smo kadre moraU tudi
dobro opremiti z IBM sistemom.
Tako smo ena redkih delovnih or-
ganizacij, ki ima tako opremljen
računalniški center. Vemo pa tu-
di, da znanje hitro zastara. In da
v naših pisamah ne bo več svinč-
nikov in papirjev, je šlo več kot
300 delavcev, z direktorjem vred,
na izobraževanje za delo z računal-
niki. Mislim, da Konus uspeva tu-
di iz usmeritve strogega načrtova-
nja, ki se mora izvigati.« Na takšni
osnovi so pripravljene tudi razvoj-
ne usmeritve sektorja za informa-
tiko za letos, pod katerimi je pod-
pisan direktor Zavšek. Izhagago iz
Konusove doktrine - dosledno za
jutri: racionalizacija dela, dvig
produktivnosti, usposabljanje,
dvig kakovosti dela, izboljšanje in
odzivnost komunikacijske mreže,
izobraževanje na področju infor-
matike in računalništva... Na gra-
divu je v nadaljevanju pripis »za-
upno«. Poslovno skrivnost pa
v Konusu označujejo kot »naše
nevidno bogastvo«. Del tega boga-
stva Ferdinand z odhodom zapuš-
ča Konusu, ki bo poskrbel za kon-
tinuiteto dela. Sam pa bo imel več
časa za svoje mamilarije. Te ko-
municirsOo z zapiranjem in odpira-
njem cvetov, a im^o tudi skriv-
nost uspeha pri cveteiyu..,
Triletni vnuček Matija pa se že
rad z dedkom smuka po rastlinja-
ku in če je potrebno izpuhti kakš-
no bodico iz prsta, to »moško«
prenese. Nekoč bo o kaktusih ve-
del vse!
MATEJA PODJED
Informacij* je surovina.
fiOVOR Z 90 LETNIKOM DR. ERVINOM MEJAKOM
Grof brez vojske in gradu
virokov je bilo za obisk
Upa Mejaka ravno v tem ča-
^rej njegova 90 letnica, ki jo
^oval v tem mesecu. Mimo
letnica bojev za severno
v ponedeljek pa smo videli
^vo slovensko dramo z opi-
L^ega dejanja Maistrovih
Lpovod za razgovor pa je
L mesta Celja, najvišja na-
Ui jo podeljuje občina Celje,
Je dr. Mejak prejel prejš^i
je obilica dogodkov, po-
^ v življenju dr. Mejaka
času povezana tudi s šte-
Iintervjuji, sem pogovor za-
vprašanjem, ali ga trenutno
obleganje kaj moti?
Mejak: Čisto nič, le malce
I sem po vsakem razgovoru,
I je še bolje, sso potem vs^
spim.«
ukor ste pri vaših letih
U dobro zdravje in kondici-
I je tudi posledica vašega
(ga življenja. Trideset let ste
ilili pri Sokolih, 60 let bili
i planinec. Vas še vleče
t?
(ejak: »Seveda, vendar pa od
I ko me je pred petnsOstimi
I prehodu za pešce zbil nek
Bbilist, ne hodim več v gore.
pa, ni je gore v Sloveniji, na
ne bi stal. Samo na Triglavu
I devetnaistkrat!«
ste bližnji sodelavec genera-
dolfa Maistra. Takrat ste
20 let, opisujejo pa vas kot
nega in delovnega pribočni-
Una je bila vaša vloga v tej,
nki noči?
lejak: »S svojo jurišno četo
razorožil nemško posadko
(vem dvoru na desnem bregu
Akcija se je začela ob štirih
,končali smo jo ob 4.47.«
ifodkih pred 70 leti nekaj
tvorimo šele v zadnjih treh
Bolj kot ne se zdi, kot da se je
Eia začela z NOB in tudi
nas niso prepričali, da bi
lahko bilo tudi kako drugače.
Zakaj?
Dr. Mejak: »Res nek^ več o tem
govorimo šele v zadnjih treh letih,
ko smo si pričeli prizadevati za po-
stavitev Maistrovega spomenika.
Sam sem napisal kakšnih sto član-
kov, kar je tudi prispevalo, da smo
spomenik končno dobili. Vzrokov,
zakaj o teh časih bolj malo vemo, pa
je po moje več. Nek^j je tudi zavisti
zaradi našega uspeha, saj smo si te
meje priborili brez vehkih žrtev.
Neksg je k temu prispevalo tudi to,
da so Rudolfa Maistra obtoževali
preganjanja komunistov, kar je se-
veda neresnica, s^j v letih 1918, 19
komunistov še ni bilo. Borci za se-
verno mejo smo dobili priznan sta-
tus šele leta 1948, prva edicija o teh
dogodkih ki sem jo napisal sam, pa
je izšla šele leta 1937. Skratka, vzro-
kov, daje zgodovina teh časov slabo
poznana je več. Rad pa bi poudaril,
da danes občina Celje in tudi soci-
alistična zveza zelo veliko naredijo
za nas, borce za severno mejo.«
Pred sedmimi desetletji ste se
borili za severno mejo, danes pa
smo pred tem, da se meje v Evropi
odpro, medtem ko se domače žal
zapirajo. Kako gledate na današ-
nje družbene procese?
Dr. Mejak: »Res so domače meje
žal vedno bolj zaprte. Težko je oce-
njevati, k£0 je pripeljalo do tega. Po
moje le to, da bi vsi radi oblast, da
ima. pohtika prednost pred gospo-
darjenjem. Glede evropskih odprtih
mej pa - prav je tako. Le tako bomo
kam prišU. To je vehkega pomena
za razvoj gospodarstva, turizma, za
naš skupni razvoj.«
Kako gledate na nova družbena
gibanja, na mlade?
Dr. Mejak: »Prav je, da se je mla-
dina začela pohtično udej stvo vati
na drug način kot v preteklosti.
Prav je, da prikazuje napake starih
poUtikov, saj lahko le na tej osnovi
uveljavlja nove metode dela. Zdi se
mi, da je šele sedanja generacija
mladih tista prava.«
Član katerih socialdemokratov
bi danes bili, Ruplovih ali Tomši-
čevih? Predvidevam, da ravno so-
cialdemokratov, glede na vaše
predvojno delovanje?
Dr. Mejak: »Politično nisem več
aktiven, spremljam pa dogodke.
Vseeno je, kateri struji bi pripadal,
glavno je, da sem po prepričanju za
socialdemokracijo. Enako po-
membne pa se mi v tej igri zdijo
tudi ostale zveze, še posebno kmeč-
ka. Čas je namreč bil, da so tudi
kmetje stopih v pohtični boj. Ob
vsem tem se mi zdi pomembno, da
se vse skupaj dogžOa pod okriljem
sociahstične zveze, skratka plurah-
zem nestrankarskega tipa.«
Nekateri nestrankarski plurali-
zem imenujejo zadnjo neumnost
unitarizma?
Dr. Majak: »Tako govorijo, jaz pa
temu ne verjamem.«
Kot odvetnik, socialdemokrat, ste
pred vojno bili prvi, ki je branil
komuniste. Pri oblasteh zaradi te-
ga niste bili ravno priljubljeni. Bi
danes branili četverico in tiste, ki
so v kosovskih zaporih?
Dr. Mejak: »Bi, s pripombo, da
sem proti tistim, ki hočejo razbijati
Jugoslavijo.«
Pa se vam zdi, da so danes poli-
tični pritiski na sodstvo kaj večji
kot so bili pred vojno?
Dr. Mejak: »Mislim, da so. Pose-
bej seje to pokazalo tudi ob sojenju
tej nesrečni četverici. Pred vojno ni
bilo takšnih pritiskov, pa tudi voj-
ska je bila od politike ločena.«
K svojim visokim vojaškim in
državnim odlikovanjem ste sedaj
pridali še najvišje celjsko prizna-
nje, celjski grb?
Dr. Mejak: »Ja, v šali sem dejal,
da se sedaj počutim kot sociahstični
grof brez vojske in gradu. Moram pa
priznati, da mi to priznanje pomeni
res veliko zadoščenje za moje voja-
ško, kulturno in drugačno živ-
ljenje.«
Verjetno ni Celjana, ki bi na ra-
čun svojega mesta napisal toliko
graj in pohval, kot ste in Jih še
vedno pišete vi. Kaj vas pravza-
prav tako veže na Celje, saj že tri
leta živite na Polzeli?
Dr. Mejak: »Veže me ravno to, da
imam tohko za gr^ati in pohvahti.
Sem Celjan po duši in srcu. Na Pol-
zelo sem »pribežal* zato, ker je ime-
la naša hiša v Celju preveč stopnic
in seveda zaradi slabega zraka.«
Zaradi drugega vzroka bi še
marsikdo ušel iz Celja, a mesto bi
ostalo prazno?
Dr. Mejak: »Res je slab zrak tisto,
na kar je treba opozarjati vsak dan,
dokler denar za vse te drage čistilne
naprave ne bo zbran. A to ni tako
preprosto.«
Glede na to, da še vedno precej
aktivno grajate in hvalite, morate
Celje še kar pogosto obiskovati?
Dr. Mejak: »Ja trikrat tedensko in
redno vsako soboto, na Idepet s stal-
no družbo starih prijateljev.«
Pa tisto, kar napišete, zaleže?
Dr. Majak: »VeUkokrat. Včasih
pa ne. Tako še vedno čakamo na
ureditev starega mestnega gradu,
nekdanje vojašnice, pa na ureditev
Slovenskega pokopališča, snaga
v mestu tudi ni zavidljiva, plakatira-
jo tudi še tam kjer za to ni mesto.
Mestna straža vsemu ni kos. Rad bi
tudi, da bi Celjani vedeli, kdo so
ljudje po katerih se imenujejo nji-
hove ulice. KriOevni skupnosti Cen-
ter in Nova vas sta to urediU, ostah
še ne. Dosti je še stvari, na katere je
treba opozoriti, a pustimo jih še k^
za drugič, sicer se tudi te odgovor-
nim ne bodo vtisnile v spomin..
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
emuzikalična policija
^elju je od konca osem-
let prejšnjega sto-
' največkrat prihajalo
^etepov zaradi naci-
nestrpnosti,
^ih so Slovenci zaradi
^skosti celjske mest-
Pcije vehkokrat poteg-
^^ši konec: »Kdor ljubi
petje, temu priporo-
° gostilne ,pri zamorcu',
Vollgruberju in
mački'. Tam se zvečer
tako kruh, hočemo re-
J^nc, dS vsi sosedje nima-
Finale je navadno na
' slede še dostikrat prak-
i j^^e za boj s Slovenci,
j^® policija pa, zdi se
(j" fii muzikalična in ne
l^ovnjakinja v pouličnih
Kpih, drugače bi se pač
pobrigati za eno in
Od devetdesetih let
jJJega stoletja dalje, ko
Po mnenju dr. Josipa
____
Semeca postalo »n^bolj za-
nikrno mesto v monarhiji
kar se nacionalnih odnosov
tiče«, so bili pretepi med
Nemci in Slovenci, kamenja-
nja, napadi na Narodni dom
in razbijanja šip v Celju ne-
k^ povsem obič^nega. Do
hujših izgredov, ki so se zak-
ljučevali pred celjskim
okrožnim sodiščem in celo
pred državnim zborom, pa je
prihsoalo ob razhčnih slo-
venskih - zlasti sokolskih
- slavnostih, kot npr. leta
1890 ob slavnostni ustanovi-
tvi celjskega Sokola, leta
1897 ob otvoritvi Narodnega
doma, leta 1898 ob blagoslo-
vitvi zastave Celjskega pev-
skega društva in zlasti leta
1899 ob obisku čeških štu-
dentov, ko je moralo Sloven-
ce in njihove goste pred
nemškimi razgrajači varova-
ti orožništvo in vojaštvo.
Javna varnost je bila v tem
času v Celju tako slaba, da je
Narodni dnevnik leta 1909
upravičeno zapisal: »Prišli
smo v našem ljubem celj-
skem mestu srečno tako da-
leč, da te čaka za vsakim vo-
galom kak nemški ponoč-
njak in te napade, ako le
spregovoriš slovenski... Ne-
verjetno! Človek živi v Celju
kakor kje v Abrucih v Kala-
briji!«
Ker je imela celjska mest-
na pohcija, ki je bila podreje-
na nemškemu občinskemu
odboru, dvojna merila in se
držala zakonskih določil zla-
sti nasproti Slovenceiji
(»Ako se ponoči le oglasi
Slovenec v Celju na uhci, že
ga drži pohc^ za vrat; glede
Nemcev velja seve drugačna
pravica«) so ti od leta 1890
dalje v deželnem in držav-
nem zboru večkrat zahtevah
podržavljenje celjskega re-
darstva (oz. Mestne varnost-
ne straže, kot se je celjska
policija uradno imenovala),
čeprav pri tem niso imeli
uspeha. Tako so morah Slo-
venci vse do razpada dvojne
monarhije pri obiskovanju
gostinskih lokalov in razhč-
nih prireditev v mestu skrb-
no paziti, da ne padejo v za-
sedo nemških pretepačev ali
pa se na takšna in podobna
presenečenja dobro pripra-
viti.
Prihodnjič:
Deviške čistosti morišče
Slavnostno odkritje spominske plošče Gabrielu Seidlu na kavami Merkur 1894
26. april 1989
ZGODOVINA MLADINE JE TUDI ZGODOVINA NJENIH ZAPLETOV Z OBLASTJO:
Ko smo jih dobili po nosu,
smo šli korak dlje
še pred šestimi leti je bila Mla-
dina časopis, ki so ga brali pred-
vem ljubljanski srednješolci. Na-
klada je bila takrat okoli 15 tisoč.
Potem se je začela Mladina sku-
paj s »slovensko pomladjo« pre-
bujati. Sledili so neprestani za-
pleti z oblastjo, ki je imela do
tistega časa obsoluten nadzor
nad informacijami.
Spomnimo se nek^j najbolj
»spornih« tekstov: anonimno pi-
smo iz Zenice, v katerem pišejo
o novonastali komunistični parti-
ji, s prispevkom Mamula go home
se začenj^o neprestani »napadi«
na JLA, »sporen« je bil tudi in-
tervju s Cicciolino in objava njene
pornografske slike, za »marsiko-
ga« neprijetno je bilo Mladinino
pisanje o ozadju procesa proti če-
tverici.
Dve leti naz^ je krmilo Mladine
prevzel Robert Botteri. Od takrat
pa do danes je naklada Mladine
zrasla na 80 tisoč. Mladina pa je
postala simbol vsega naprednega.
Za Botterija pravijo da je člo-
vek, ki je dal v Jugoslaviji po Titu
največ intervjujev in to predvsem
za tuje časopise. Zelo težko ga je
dobiti, s^ je neprestano zaseden.
Predvsem pa so mu intervjuji že
presedh. Nemara ima tudi zaradi
tega ta pogovor še tohko večjo
vrednost.
V	zadnjih dneh Mladina zopet
bolj kot sicer razburja duhove
slovenske in jugoslovanske jav-
nosti. Za predzadnjo številko je
javni tožilec, tako kot že ničkoli-
kokrat prej, napisal odločbo o za-
časni zaplembi. Nam lahko po-
drobneje razjasniš dogodke
v zvezi s to zaplembo?
Zaplembo te številke smo priča-
kovali in sicer zaradi tega, ker naj
bi ta zaplemba razkrila vse dose-
danje zaplembe in njihovo ozadje.
Gre namreč za to, da pri zaplem-
bah nikoh ni pomemben konkre-
ten sporen tekst, katerega bi bilo
mogoče tudi po zakonu umakniti.
Vse dosedanje zaplembe so imele
politično ozadje, s katerim so
oblastniki želeh zaustaviti normal-
no delovanje in razvoj časopisa.
Ideja za zaplembo je k^pak vedno
prihajala iz pohtike, v naslednjem
koraku je vedno nastopilo od poh-
tike odvisno tožilstvo, .v vlogi izvr-
ševalca te ideje. Tožilec potem do-
loči konkreten tekst, ki je največ-
krat veliko manj sporen kot mno-
gi drugi. Kaj je tisto, kar je pri
zadnji številki najpomembnejše?
Prvič to, da odločbo o zaplembi ni
dal temeljni, temveč višji javni to-
žilec v Ljubljani in drugič dejstvo,
da temeljno sodišče v Ljubljani
obtožbo, da uvodnik v predzadnji
številki Mladine žah ugled SFRJ
(o ugledu SFRJ in kdo mu škodi
bi se dalo vehko razpravljati) ni
priznalo za pravomočno. Iz tega
sledi, da sodišče in tožilstvo ne
mislita biti več samo cokla politi-
ke, marveč da hočeta nastopati ne-
odvisno in samostojno.
Mislim, da je bil najbolj sporen
konkreten stavek, da vlada v Ju-
goslaviji vojaško-policijska dik-
tatura?
V	uvodniku nikjer ni tega stav-
ka. Tudi na sodišču seje pokazalo,
da je termin vojaško-policijska
diktatura zgolj opis nekega stanja
in če smo ga lahko uporabljah
v zvezi s Poljsko, Čilom in še l^e,
je to čisto legalen termin. Tudi
v zadnjih številkah Dela so ta izraz
ničkolikokrat uporabih, pa Dela
vendarle niso zaplenih. Vojaška-
policijska diktatura ne pomeni le
tankov na uhci, ampak tudi to, da
vojaški organi opravljajo funkcije,
ki bi jih po ustavi morali civilni.
Dogodki so se nadalje zapletli
z odstopom predsednika zdaja-
teljskega sveta Petra Bekeša. Iz-
javo ob njegovem odstopu je bilo
mogoče razumeti, da Mladina po-
staja vse bolj bulevarski časopis,
ki ne deluje več po tistih smerni-
cah, ki jih je potrdil tudi izdaja-
teljski svet?
To je zgolj mnenje Petra Bekeša
in izd^ateljski svet se z njegovim
mnenjem ne strinja. NsOboljši od-
govor na obtožbe, da Mladina po-
staja bulevarski časopis je naša
raziskava, ki je pokazala, da so
Mladinini bralci predvsem tisti, ki
so izobraženi. Vehka večina jih
ima vsaj srednjo šolo, več kot po-
lovica pa višjo eili visoko izobraz-
bo. Ti ljudje kajpada ne bi kupo-
vah bulevarskih časopisov.
Zgodovina Mladine je tudi zgo-
dovina njenih »afer« in bojev za
neodvisnost pred državnimi or-
gani. Toda zapleti z oblastjo Mla-
dine niso uničili. Vedno so ji dali
nove moči?
Zapletom ne bi rekel afere, ker
afera predpostavlja, da sta obe
strani bolj ah maiy enako krive.
Gre pač za to, da je bila Mladina
s svojo vlogo, ki jo je odigrala
v preteklosti, s svojo avandgardno
pozicijo v odpiranju demokratič-
nega prostora, vedno izpostavlje-
na oblastniškim organom. Za pre-
živelo, birokratsko pohtiko je če-
sto predstavljala izredno bolečo
točko. Najbolj pomembno pri tem
je bilo, da je Mladina nenehno vse
pohtične in druge organe prisilje-
vala, da moržgo delovati javno. Za-
radi tega so jo poizkuš^ ustaviti
na način, ki so ga svoj čas uporab-
ljah pri drugih časopisih.
Značilno za Mladino je, da po
vseh teh zapletih nikoh ni naredila
koraka nazaj. Vedno, ko so (smo)
jih dobih po nosu, so (smo) naredi-
h korak naprej. Ah je to Mladini
koristilo ah ne, je težko reči. Vse-
kakor pa si je s tem Mladina prido-
bila image neodvisnega časopisa,
ki mu ljudje zaupajo in verjamejo
ter za katerega so pripravljeni tudi
nek^j žrtvovati. Ce govorimo
o slovenski pomladi, je Mladina
tista točka, s katero se ljudje naj-
bolj identificir^o.
Kakšna je konkretna material-
na zguba pri tej zadnji zaplembi?
Odvisno od tega, kdaj bomo to
številko začeh prodnati. Za nas
konkretna materialna škoda ni ta-
ko vehka, gre za okoh 100 milijo-
nov dinarjev. Toda če gledamo
s stališča družbe, je to proč vržen
denar. In to zaradi samovolje ne-
kega pohtičnega subjekta, ki bi
rad obrnil tok zgodovine nazjg. Ta
subjekt, ne samo da preprečuje
razvoj družbe, s tem da ovira naše
delovanje, temveč pri tem zaprav-
lja tudi družbena sredstva. Mi-
shm, da je zd^ nastopil tudi pravi
trenutek, da Mladina toži tožilstvo
zaradi povzročene materialne
škode.
Kako je bilo s tvojimi obiski na
RSNZ-ju?
V prvem trenutku so bile infor-
macije o mojih stikih z udbovci za
javnost šokantne. Mislim pa, da
ravno zdajšna »afera Kecmano-
vič« potrjuje pravilnost mojega
ravnanja. Tsgna pohcija priznava
samo dva tipa ljudi: ah sodeluješ
z njimi ah ne. Vmesne poti ni. Če
nisi z njimi, ti začnejo groziti, da te
bodo pred javnostjo diskreditirah
kot vohuna, na primer znotraj
Mladininega uredništva. Takšne
diskvahfikacije presegajo zdrav
razum. Če bi bil sam pohcijski
agent, bi bila naša pohcija zelo
sposobna. Prav tako tudi jaz sam,
kot vohun, ki lahko tako dolgo za-
vajam javnost.
Edino oro^e zoper t«ono pohcijo
je javnost. Taina pohcija je lahko
močna ravno zaradi tega, ker je
tajna. Ko postane javna, se mit
o njeni moči sesuje v prah.
Verjetno bi bilo dobro reči ne-
kaj besed še o ostalih ustvarjal-
cih Mladine?
Težimo k temu, da bi dobih naj-
bolj kakovostne pisce, kar je v ta-
ko mahnem prostoru kot je slo-
venski, zelo težko. Nemara smo
ravno zaradi tega ugotovih, da je
lahko v težkem ekonomskem sta-
nju, denar zelo vehk motiv. Zato
poskušamo vse, ki na tak ah dru-
gačen način sodelujejo z Mladino,
zelo dobro nagrajevati. Takšna po-
htika je že obrodila sadove.
Pomembno je tudi to, da se
v Mladini trudimo vzgajati novi-
narje novega tipa. Pri nas imamo
recimo Ervina Hladnika-Milharči-
ča, ki je po naših pojmih edini
v Sloveniji sposoben napraviti do-
bro reportažo in intervju. Vsi osta-
h so napravljeni po standardnih
obrazcih in vedno istih kalupih.
Naši časopisi so v tem času polni
planetarnih intervjujev. Če bereš
intervju z nekom iz Srbije, pa najsi
intervjuvanec deluje na katerem-
koli področju, bo beseda tekla
o Miloševiču, o srbskem naciona-
hzmu, o odnosih v federaciji. Tudi
mi se vehkokrat temu ne moremo
izogniti, toda na vsak način to po-
izkušamo. Mogoče je to tudi odraz
tega, da v Sloveniji zgodovina re-
vijalnega tiska sploh ne obstaja.
V Sloveniji pred Mladino nikoli
nismo imeh revije. Bil je poskus
s Telexom, ki je zaradi političnih
okoliščin propadel.
Kakšne novinarje vzgajajo na-
še novinarske fakultete?
Sso jih ni, novinarskih fakultet.
Kakšne pa naj bi sploh bile?
Mishm, da tudi v svetu ni novi-
narskih šol. Biti dober novinar,
pomeni biti splošno izobražen. Pri
tem pa imeti še prakso in dobrega
mentorja. Mogoče bi lahko govori-
h le o novinarskem izobraževanju
kot podiplomskem študiju.
Kaj je potrebno ljudem v časo-
pisih ponuditi v času, ko kriza
postaja tako velika, da mnogim
zmanjkuje denarja tudi za časo-
pise?
Časopisu je potrebno pristopiti
kot vsakemu drugemu izdelku, ki
ga hočeš prodajati. Skratka po-
trebno je ugotoviti, na katero cilj-
no skupino štartaš in kakšne so
njene potrebe. Mladina je to že
pred časom storila in ugotovila, da
Mladinini bralci niso željni senza-
cij in »rumenih« stvari, ampak lju-
dje, ki čutijo potrebo, da bi bih
informirani tudi z »druge« plati,
s tiste, o kateri uradni mediji mol-
čijo in ki si ob tem še želijo, da jim
današnje konfuzno stanje nekdo
tudi analitično razlaga. Mladinini
bralci ne priznavž^o tabujev. Slo-
venija potrebuje izrazito liberalen
časopis in v okviru vsega tega, je
Mladina uspela izobhkovati nek
nov tip žurnahzma. Mladina, na
primer, ne more postati bulevar-
ski časopis, ker v Sloveniji že ima-
mo dober časopis te vrste. To je
Nedeljski Dnevnik in Mladina se
v konlcurenco z njim ne more, niti
ne želi spustiti.
Kako je z objektivnostjo v no-
vinarstvu. Kaj je sploh resnica za
časopis?
Resnica ni nikoli objektivna.
Vedno je subjektivno posredova-
na. V Mladini si ne delamo iluzij,
da smo objektivni. Že samo s tem,
da neko informacijo objaviš in
drugo ne, nisi več objektiven. Ide-
alno bi bilo, če bi se vse informaci-
je pojavljale na trgu, porabniki pa
n^ se do posameznih informacij
opredelijo in se sami odločijo, ka-
tero resnico bodo priznali. Gre to-
rej za neselekcioniranost infor-
macij.
Si je Mladina že zagotovila
ekonomsko neodvisnost glede na
sorazmerno visoko ceno in na-
klado?
To si je zagotovila že pred pol-
drugim letom. Izkazalo se je tisto,
kar smo predvidevali že prej. Eko-
nomska neodvisnost je predpogoj
za pohtično neodvisnost. Od tiste-
ga trenutka, ko smo se odpovedah
še tiste minimalne družbene po-
moči, politični pritiski niso imeh
več istega učinka kot prej. Pri tem
je potrebno poudariti tudi dejstvo,
da o denarju absolutno odloča le
glavni urednik, ki razporeja denar
in nagržouje ljudi. Prepovedano se
je pogovarjati, koliko kdo zasluži.
Vsak posameznik je s tistim, kar
dobi, izredno zadovoljen in niU
drugje ne bi mogel s takšnim^
lom toliko zaslužiti. Le s takš^j^
načinom se da izogniti temu, dai
ljudje polovico delovnega časa p-
govarjajo o denarju. Enkrat na^
den so uradne ure, kjer se lahiJ
vsak pozanima, kohko je dobil
prejšno številko. Izkazalo se je,^
od takrat, ko smo upeljali te uraj
ne ure, zaslužki nikogar več ne
nimajo.
V luči ekonomske neodvisnoJ
je zagotovo popolnoma druga^^,
povezava med Mladino in usu
noviteljem - RK ZSMS.
Spremenjena je v tohko, da Mlj.'
dina ni več uradno glasilo mladij
ske organizacije, obstaja le še Hf
ka formalna povezanost. Mladini
je prerasla mladinsko organizacij,
in prepričan sem, da pri tem vpij
va na spremembe znotraj nje
skratka neodvisen položaj Mladj
ne je za seboj potegnil tudi hote
nje po neodvisni mladinski orgj
nizaciji. Naslednji republiški rtilj
dinski kongres bo pokazal ali b,
mladinska organizacija postal
neodvisna ali pa bo zapustila polj
tično prizorišče.
To pomeni tudi to, da lahki
kmalu pričaki^emo časopis,
brez ustanoviteljev?
Seveda. Norost je, da o politik
časopisa odloča nekdo, ki materi
alno zanj ni odgovoren. V svet)
velja pravilo, da o časopisu odlofi
tisti, ki materialno zanj odgovaijji
Pričakovati je torej, da bodo tuj
pri nas časopisne hiše slej ko prt
postale samostojne firme.
Pri delu si v dveh funkcijali
menažerski in novinarski. Je no
goče govoriti o tej delitvi?
Pomembno je, da ti funkciji n
deliš. Ne morem si privoščiti, d
nekemu prispevku z novinarski
plati dajem vehko vrednost, fi
nančno pa bi se izkazal kot polom
Res pa je, da se pri nas izraz mana
ger še vedno pojmuje z negativj
nim predznakom, ker je bil profil
pri nas vedno pojmovan kot nelq
izkoriščevalskega.
Tvoje »poslanstvo« je vplivah
tudi na kariero tvojega očeta?
Vphvalo, je zelo mil izraz. Mi
slim, da mu je onemogočilo kari
ero. Tragično je namreč bilo, da 9
ga tik pred tem, ko bi moral posti
ti general, pri tem onemogočifi
S tem je ugled JLA, ki je bil pr?
v mojih očeh zelo velik, padel m
ničlo. Upira se mi institucija, k
uporablja krvno maščevanje in k
je pripravljena zaradi sorodniki
izgubiti enega izmed svojih naj
boljših mož.
Ali sploh še obstaja Rober
Botteri kot individualno bit)
s svojim privatnim življenjei
ali obstaja le še Robert Bottei
kot glavni urednik Mladine?
Res je eden izmed problemoi
vseh nas, ki delamo na MladiJ
v tem, da smo življenje popolne
ma podredih Mladini. Vsem nai
je Mladina na prvem mestu in n(
kega velikega zanimanja do pr
vatnih življenj res nimamo. Mog'
če res zaradi tega pride do nekat(
rih medsebojnih stresov, vendi
je tisto, ki vse to premaga, nei
merna volja do dela in užitki P
tem. Nam ni problem delati 161
na dan, tudi ob nedeljah in pra^
kih, če je potrebno. Pričakovati j
da bomo v prihodnje imeli vei
darle več časa tudi zase, ker nai
v tem trenutku ogromno časa vz
mejo čisto neke nepotrebne bir
kratske zadeve. Delovni čas na:
bo skrajšal tudi skoreOšni nakt
računalnikov.
Bolj kot to, da nimam privatn
ga življenja, me moti, da absolt
no nimam časa za nadaljnje iz
braževarye. V teh letih smo si n
mreč vsi, ki delamo na Mladi
nabrali ogromno izkušenj, pri te
pa vse bolj opažamo, da nam P'
manjkuje znanja. Zelo bi nam
ristilo študijsko potovanje k nek
mu velikemu časopisu na Zahod
Na koncu, mogoče še vizionJ
ski pogled na bodočnost M'
dine?
Vsi smo veliki optimisti, ker ^
cer ne bi delali na Mladini. Na
želja je, da bi iz Mladine nareo
prvo veliko časopisno hišo, ki
lahko v kasnejšem obdobju raz^
jala svojo dejavnost. Povsod 1
svetu so časopisna podjetja ena
med neObolj uspešnih firm. ^
vsem tem pa je nsopomembnej'
da imamo dovolj energije.
VOJKO ZUPAJ
g^prim989
26. april 1989