.mtUACN;
NO. 46.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 25th, 1930.	LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Oče mora sedeti v ječi radi hčere
Nepokorščina brez sile naj se izvaja.
Ali se odpravi suha postava v naši Ohio?
Slovenske vesti iz širne Amerike
Lucknow, Indija, 23. febr. Angleški governer indijskih provinc, Sir Malcolm Hailey, je danes izjavil zastopnikom indijskih ekstremistov, da če bodo'slednji hujskali ljudi, da odrečejo pokorščino angle-škim postavam, da se bo vlada poslužila vseh mogočih sredstev, ki jih ima na razpolago, da prisili ljudi k pokorščini. Governer je apeliral na premišljene Indijce, naj se nikar ne dajo zapeljati hujskanju, da naj nikar ne motijo napredka Indije in notranjega miru. Medtem pa vodja indijskega boja za neodvisnost, Mahatma Ghandi, nadalje po-zivlje prebivalstvo, da odreče pokorščino angleškim postavam, obenem pa prosi ljudi, naj nikar ne začnejo z bojem, oač pa naj ostanejo popolnoma mirni. Rekel pa je, da če bodo Indijci napadeni, da se bedo branili do zadnjega moža. Namen Ghandija je Indijo osvoboditi, kar se pa ne more zgoditi, dokler se Angleži ne umaknejo iz vlade.
-o-
Manj dela, manj davkov, manj denarja Washington, D. C., 24. februarja. — Predsednik Hoover je danes povabil na zajtrk večjje število senatorjev in kongresmanov, katerim je povedal, da bo moral kongres kot administracija hraniti na vse mogoče načine, ker sicer zna v zvezni blagajni nastati deficit. Radi slabega obratovanja v deželi, prihajajo tudi davki manj redno, kar se precej pozna v zvezni blagajni. Poleg tega je kongres že prej odredil, da se davki znižajo na $160.000.000 na leto, in predsednik se boji, da bo blagajna ob koncu fiskalnega leta prazna. Štirje možje zgoreli v gorečem poslopju New Castle, Pai, 23. febr. V bližnjem mestu Edinburg je včeraj zgorela železniška postaja Pennsylvania železnice. Zgorela sta tudi dva voza easolina, ki se je nahajal v bližini poslopja. Po požarju so dobili v poslopju trupla štirih moških. Kako je ogenj nastal, je neznano. Toda ker 50 dobili vrata ulomljena, se smatra, da so omenjeni najbrž prišli na postajo, da bi izvršili tatvino. V temi so prižgali žeplenko, katero so najbrž zagnali proč, in so se takoj vnela z oljem in gasoli-nom prepojena tla postaje.
Poročila trdijo, da Žid je Cena pšenice je ponovno Enajst bolnikov se pogre-
Združena društva
V sredo večer se vrši seja zastopnikov in zastopnic združenih društev fare sv. Vida. Prosi se, da so vsi navzo-
Avto žrtve
Trije so bili ubiti v soboto in nedeljo od avtomobilov v Clevelandu in okolici, ko je lepo vreme izvabilo tisoče avtomobilov na prosto.
*	C a m i 11 e Chautemps se imenuje novi ministerski predsednik Francije.
Umrla je znana gledališka igralka Mabel Normand.
*	Kardinal P e r o s i, tajnik konzistorijalne kongregacije, je umrl v Rimu.
prosijo komuniste, da se jim odvzamejo sinagoge
Moskva, 23. febr. Proti verske demonstracije so na dnevnem redu v Minsku, Mo-ziru, Bobrovski in v Vitebsk okraju. Te demonstracije so baje povzročili Židje sami. V mestu !Krupa so boljševiki zaplenili zadnjo sinagogo, in po sinagogah v ostalih mestih vihrajo rdeče zastave. Židje v mestih baje sami prosijo bolj-ševiške oblasti, da prevzamejo njih sinagoge in jih spremenijo v javna poslopja. Toda dočim so Židje proti sinagogam, se pa rabinci z vso silo zoperstavljajo zaplembam tempeliev. Medtem je pa senator Borah brzojavil v Moskvo, da dožene, če je resnica, da je dala ruska vlada zapreti 14 rabincev, im sicer iz vzroka, ker so še vedno pridigali v templjih. Ruska vlada je odgovorila, da so bili razven treh, že vsi izpuščeni.
George White kandidat
Vodstvo demokrat ične stranke v Clevelandu se je zedinilo, da bo podpiralo Georga White pri letošnjih volitvah za governerja. Tako Newton D. Baker kot tudi Peter Witt sta se izjavila v prid njegove kandidature. Kongresman Davey je izjavil, da ne bo kandidiral.
Smrt Slovenke
Dobro poznana Slovenka v Clevelandu, Mrs. Josephine Pylick, 3665 E. 161st St., je umrla v pondeljek zjutraj. Stara je bila 61 let. Naj počiva v miru!
Ranjka je bivala dobrih 46 let v Clevelandu in 'je bila mati devetih otrok.
V bolnico
V bolnišnici se nahaja dobro poznani slovenski mlekar Louis Urbančič, 1172 Norwood Rd. Podvreči se bo moral operaciji.
padla, in špekulanti so zgubili milijone
Chicago, 24. febr. Cena pri pšenici je danes padla za 4 do 8 centov pri bušlju. Vsakdo
ša, ko je začela goreti velika bolnišnica
Providence, Rhode Island, 23. febr. Ognjegasci, policisti, zdravniki in strežnice so
je prodajal pšenico, in ker po-;danes rešili ,148 bolnikov iz leg tega ni prišlo nobenih na- gorečega poslopja bolnišnice ročil iz drugih dežel, je cena sv. Jožefa. Rešilna dela so morala pasti. Bušelj pšenice bila skrajno t e ž a v n a. Od je danes cenejši za 29 centov stropa v posameznih sobah so kot je bil 1. jan. Pšenica ni i padali debeli kosi zidovja na bila že zadnjih 16 let tako bolnike, ki si niso mogli po-poceni kot je danes. V velikih magati, dim in ognje in voda žitnih skladiščih kot v Du- vsepovsod, in v tem položaju luthu in v Omahi je toliko so zdravniki, policisti in og-pšenice nakopičene kot že njegasci nosili bolnike na pro-dolga leta ne. Vpraševanje po i sto iz gorečega poslopja. Med
pšenici je malenkostno. Poleg pšenice je cena padla tudi
bolniki je bilo tudi 14 novorojencev. Enajst bolnikov še
koruzi, ovsu in rži. Skladišča vedno pogrešajo, toda vodstvo
sd tako prenapolnjena, da se novo žito ne more več sprejemati.
Težavna aretacija
S težko mujo so včeraj aretirali nekega divjaka. Mož se je nahajal v hiši na 5419
bolnišnice je mnenja, da dobijo tudi teh enajst, ker so bili najbrž v splošni zmešnjavi odnešeni na privatne domove sorodnikov. Vse mestne ambulance, privatni avtomobili in druga vozila so morala do-
Woodland Avenue., in je gro- -peti na lice mesta, da so pre-
zil, da vsakogar ustreli, kdor se mu približa. Trije detektivi so prišli, da ga aretirajo. Detektiv Perrell je skoči proti njemu in mu zbil revolver iz rok, toda adut je potegnil še drugi revolver, pri tem ga je pa detektiv Dettcher tako silno udaril, da si je roko zvinil. Šele ko sta prišla dva nadaljna policista, je bilo mogoče divjaka ukrotiti. Mož se je skregal z ženo in odtod je prišla silna jeza.
Na operacijo Te dni bo operirana Miss Margaret Duša, 15625 School Ave. v Lakeside bolnici. Je to hčerka Mr. Frank in Mrs. Antonija Duša.
John Tomažič doma Mr. John Tomažič, poznani slovenski trgovec na 16821 Grovewood Ave., je bil prepeljan iz bolnice zopet na svoj dom v nedeljo popoldne, in sicer z Grdinovo ambulanco.
peljali bolnike v druge bolnišnice ali v privatne domove. Ogenj je nastal v elevatorju in je začelo goreti v gorenjem nadstropju, kjer je bil oddelek za otroke. Bolniki v spodnjih nadstropjih niso bili v nevarnosti, razven da so mnogo trpeli, ko so morali ležati na mokrih posteljah. Skupna škoda znaša $300.000.
Igra "Revizor"
Dramatično društvo "Krka" uprizori v nedeljo, 2. marca, v korist S. N. Doma v Newburgu v resnici zanimivo igro "Revizor." Gotovo se bo lahko vsakdo kesal, kdor bo zamudil to igro. Vstopnina je samo 75c. ali 50c.
Pokojna Mary Logar
V sredo, 26. febr. ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za pokojno Mary Logar. Prijatelji ranjke se prosijo, da se gotovo udeleže.
Washington, 23. febr. Država Ohio, na katero so suha-či najbolj ponosni, in kjer je tekla zibelka Anti-Saloon ligi, se pripravlja na boj, da se prekliče državna prohibicij-ska postava, kot del obširnega programa, katerega so začeli nasprotniki prohibicije. Potom svoje organizacije, ki se imenuje "Association Against the Prohibition Amendment," bedo začeli mokri z bojem v posameznih državah najprvo, da tako izpokopljejo tla 18. amendmentu, in pride končno do glasovanja in preklica prohibicijske določbe. Ohio je ena izmed štirih držav, katere se bodo mokri najprvo lotili. Mokri so dosedaj dobro organizirani v Pennsylvaniji, New York, Rhode Island, Ohio, California, Delaware, Maryland, Massachusetts in Nevada. In ravno sedaj organizirajo svoje sile v Arizoni, Coloradi, Montani in Wiscon-sinu, in dobre začetke imajo v Connecticut, New Jersey in Louisiani. Načelnik organizacije v državi Ohio je Benedict Crowell, bivši pomožni vojni tajnik, p r i s to j e n v Cleveland. Slednji je bil pred nekaj dnevi v Washingtonu, kjer je pričal pred kongresnim odborom glede prohibici-j je. Izjavil je, da Clevelandča« ni z ogromno večino želijo, da se 18. amendment k ustavi prekliče, da so zoper vrnitev saloonov, toda želijo, da vlada dobi kontrolo nad pijačo, kakor se to vrši v, Kanadi. Organizacija proti prohibiciji šteje danes že 16 državnih odsekov in ima nad 500.000 članov. Zlasti se organizirajo mladi ljudje.
-o-
Mrs. Pintar umrla
V pondeljek zjutraj je umrla Mrs. Gizella Pintar, 871 E. 154th St. Bolna je bila samo en dan. Pobrala jo je pljučnica. Stara je bila 33 let. Njeno dekliško ime je bilo Zdovc. Rojena je bila v Dol. Logat cu, in prišla v Ameriko pred 17. leti. Tu zapušča soproga Franka, dve hčerki, Dorotejo, staro 12 let in Mamie, staro 10 let. Zapušča tudi dva brata, Julija in Ivana, dve sestri, Mrs. Anna Germ in Mrs. Amalia Meglen. V Evropj zapušča eno sestro. • Ranjka je bila nečakinja Mr. Setnikarja in Mr. Jos. Zdovca. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom Gr-dina & Sons. Preostali družini gre naše iskreno sožalje, ranjki pa naj sveti večna luč.
V	Memorial bolnici v Johnstown, Pa. je umrla rojakinja Mrs. Golob, stara 39 let. Zapušča soprogo in več otrok. Istotam je umrl rojak John Kukenberger, star 57 let. Zapušča sopropo in 9 otrok. Ranjki je bil član S. N. P. J.
V	Mascoutah, 111. je umrl rojak John Vidmar, ki je dobil močne poškodbe pri delu v rudniku. Zapušča ženo in tri male otroke.
V	Rock Springs, Wyo. je umrla rojakinja Ana Tomi-čič, stara 41 let. Zapušča moža in 6 otrok. Bila je članica SNPJ.
V	Sudbury, Ontario, Kanada, se nahaja kakih 500 Slovencev, ki so zaposljeni v
udnikih, in kot se trdi, še precej dobro obratujejo.
V	Chicagi se je te dni ponesrečilo slovensko dekle, Eleonore Umek. Padla je in si Dri tem zlomila nogo.
V	bolnico se je moral podati Mr. Ivan Molek, urednik
Prosvete." Podvreči se je moral operaciji.
Dne 12. febr. je umrl v Can-tonu, Ohio, za pljučnico poznani rojak Louis Žgur, star 39 let, rojen v Podragi pri Vipavi.
Pred nekaj dnevi je v Steu-benville, Ohio, premi nula Rose Blagič, 20 letna hčerka družine Žagar v Farrell, Pa.
Blizu Pleasant Valley, Pa. je bil te dni povožen slovenski fant po imenu Kastelic, iz Sharon, Pa. Najbrž bo zgubil nogo.
V	Milwaukee, Wis. je preminula rojakinja Frances Ko-ketec, članica S. N. P. J.
Ana Božič, rodom iz Št. Jerneja na Dolenjskem, stara 38 let, je preminula v Export, Pa. Umrla je za pljučnico, ki jo je mučila 55 dni.
Smrt otroka
Smrtna kosa
Danes zjutraj ob 3. uri je umrl dobro poznani rojak Frank Perko, po domače Grabnarjev, ki je več let v Newburghu vodil trgovino. Rojen je bil na Kalu, fara Ambrus. Bil je član dr. sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. in društva Najsvetejšega Imena. V Ameriki je bival 34 let. Tu zapušča soprogo, 3 sinove in dve hčeri, v starem kraju pa mater in dve sestri. Pogreb se vrši iz hiše žalosti 3580 E. 81 st St. v petek ob 9. uri zjutraj pod vodstvom L. Ferfo-lia. Prizadeti družini naše globoko sožalje!
V pondeljek je umrla v Glenville bolnici Albina V, Ivančič, stara 5 let in 7 mesecev, edina hčerka družine Ivančič. Zapušča starše in več sorodnikov. Bila je članica Mlad. oddelka društva Mir, št? 142 S. N. P. J. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 14215 Thames Ave. v četrtek ob 2. pop. pod vodstvom Jos. Žele & Sons. Staršem izrekamo globoko sožalje!
Vrnitsv iz bolnica Iz bolnice se je vrnila Frančiška Hegler. V St. Lukes bolnici je prestala operacijo. Sedaj se zopet nahaja na svojem domu na 16017 Sara-nac Rd., kjer jo 'prijatelji lahko obiščejo.
Rep v restavrantu Dočim se je nahajalo v Clarke restavrantu na E. 12. cesti blizu Euclid Ave., nad 40 gostov, sta prišla v restav-rant dva roparja, ki sta odnesla $500.00 dvema strežnicama, ki sta pravkar šteli denar. Strežnici sta spoznali v enem izmed roparjev bivšega uslužbenca v restavrantu. Krasen uspeh g. Banovea Preteklo nedeljo je g. Sve-tozar Banovec, operni pevec, priredil v Slov. Nar. Domu na 80. cesti krasno uspel koncert. Skoro 400 ljudi je bilo navzočih. Koncert je sijajno uspel.
Komander Byrd je bil izkopan iz večnega ledu na južnem tečaju
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
Jackson, Miss., 23. febr. Governer države Mississippi, T- G. Bilbo, je danes naznanil, da se mora vrniti T. G. Gun-, ter v državne zapore, da dokonča petletno bivanje v ječi radi nekega umora, katerega je priznala njegova hči, Mrs. Pearl Drew. Gunter je bil prvotno obsojen kot morilec, toda ko je novembra meseca lanskega leta njegova hči priznala, da je ona ustrelila svojega soproga, je bila kazen suspendirana. Hči je izjavila, da je morala pustiti očeta iti v ječo mesto nje, ker je pričakovala tedaj, ko je bil Gunter po nedolžnem obsojen, da bo v kratkem postala mati. Ker pa sodnik po priznanju Mrs. Drew slednje ni obsodil, je governer razso-, dil, da nekdo mora radi umora v ječo, je odredil, da se starega Gunterja zapet zapre. So pač čudna naziranja to! -10-
Amerikanci trosijo denar v Kanadi
Toronto, Kanada, 23. febr. V kanadski provinci Ontario so leta 1929 glasom uradne Statistike potrošili $52,901,580 za opojno pijačo. Generalni pravdnik province naznanja, da več kot polovico te svo'te so pustili Amerikanci v Kanadi.
Pravilno čiščenje električnih naprav
Lestenci v vaši hiši, ki vam dajejo električno luč, bi morali biti večkrat očiščeni. Ako je električna oprema lepo čista, dobivate 25 do 50 procentov več svetlobe od elektrike, kot pa če pustite, da se na lestencih nabira prah. Marsikatera gospodinja vse leto ne očisti električnih lestencev, kar ne povzroča samo, da dobivate manj svetlobe, pač pa tudi nezdravo. Nič se ne bojte snage, ki je pol življenja. Električni lestenci se dajo očistiti dobro z gorko vo-
Zastopniki
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Te dni smo naredili spremembo med našimi zastopniki, ki imajo pravico pobirati naročnino, oglase in tiskovine za "Ameriško Domovino." Prosimo, da naročniki unoštevajo sledeče: Zastopnik za C 1 e v e 1 a nd (St. Clair Ave., in okolica) je Mr. Anton Fortu-na, poleg tega je on tudi zastopnik za Newburg. Zastopnik za Collin-w o o d, Nottingham in Euclid ter tamošnjo okolico je nov mož, Mr. Još-ko Penko, ki nastopi s 3. marcem. Mr. Joško Penko je poznan rojakom tudi kot tajnik Slov. Del. Doma v Collinwoodu. Zastopnik za one kraje v Clevelandu in okolici, ki dobivajo list po pošti, je Mr. Louis T. Pire, sin našega urednika. Ti tri-.je so torej naši zastopniki in upamo, da jim bodo naročniki šli volje na roko. — va "Ameriške Domovi
SŠ
E
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25TH, 1930
<<
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Ho JJAROCNINA:
ya
z* Ameriko, S* Amwtto,
oelo lgto pol leto
-1-¥=-T7~7-"1-—r
-W.6O1 z* Cleveland, po, pošti, pelo leto $7,00
W.001 z« Cleveland, tx> pottl, pol leta »3.50
Za Cleveland po raannSalclh: celo leto $5.50; pol leta tS.OO Za Evropo in Kanado je ista cena kot ni Cleveland po poŠti. Posamezna številka S cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošli J at ve naslovite: Amerifika Domovina, _6117 St. Clair Ave- Cleveland. O. 'Tel. Henderson 0638._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 46. Tue. Feb. 25th, 1930.
Jugoslovanske podporne organizacije.
Današnji članek je zadnji v seriji enakih člankov glede bratskih podpornih organizacij v Ameriki. Kot smo že povedali, smo vse podatke, kar se tiče številk, vzeli iz statistike, katero je priobčil Jugoslovanski Informacijski Urad v New York, pod vodstvom Mr. Ivan Mladineo.
Zanimalo bo menda naše čitatelje, če zvedo, za kolikšno svoto so naši Člani skupno zavarovani pri raznih organizacijah. Koncem leta 1928 so bili člani Slovenske Narodne Podporne Jednote zavarovani za $31,804,550.00, mladina pa za $6,261,751.00, ali skupaj $38,066,301.00.
Člani in članice Kranjske Slovenske Katoliške Jednote so bili zavarovani za $18,526,790.00, mladina pa za $4,155, 326.00, ali skupaj za $22,782,116.00. Zavarovalnina članov Slovenske Svobodomiselne Zveze je znašala $4,668,350.00, ona mladinskega oddelka pa $1,123,030.00, skupaj $5,791, 380.00.
Člani Slovenske Dobrodelne Zveze v Clevelandu so zavarovani za skupno svoto $4,687,650.00, in mladina pa za $588,348.00, skupaj $5,275,998,00. Člani Slovensko-Hrvat-ske Zveze so zavarovani za $1,044,000.00, dočim o Mladinskem oddelku ni podatkov.
In kaj je z zavarovalnino bratov Hrvatov? Podatki, ki jih imamo na rokah, nam kažejo, da so člani in članice Hrvatske Bratske Zajednice zavarovani za ogromno svoto $51, 751,300.00, mladina pa za $8,567,389.00, ali skupaj za $60, 318,689.00, kar je naravnost ogromna svota. Člani Hrvatske Katoličke Zajednice so zavarovani za $2,103,500.00, mladina pa za $160,164.00, skupaj $2,263,644.00. Skupna zavarovalnina članov Hrvatske Šveze na Pacifiku pa znaša $798,000.00.
Zavarovalnina članov Srbskega Saveza znaša $6,668. 700.00, in ostalih srbskih organizacij pa $6,598,700.00.
In če podamo končni.pregled, tedaj vidimo, da znaša skupna zavarovalnina Slovencev in Hrvatov in Srbov $128, 648,540.00, skupna zavarovalnina jugoslovanske mladine v Ameriki pa $20,856,548.00, ali vsi skupaj smo zavarovani za $149,504,548.00.
Na vsak način je pa treba pomisliti, da v gorej omenje nih številkah ni zapopadena vsa zavarovalnina, iz vzroka, ker vsi tajniki posameznih društev niso podali statistike, in drugič, ker imamo mogoče tisoče slovanskih, hrvatskih in srbskih samostojnih podpornih društev v Ameriki, katerih poročila se,ne nahajajo v tej statistiki. Računa se torej prav lahko, da znaša skupna svota, za katero so naši Jugoslovani v Ameriki zavarovani, najmenj-$200,000,000. Toda, kje so pa zavarovalnine pri ameriških zavarovalnih družbah, ki morajo znašati, po površnem mnenju, najmanj $100,000,000, tako da Jahko trdimo, da stno Jugoslovani v Ameriki, ako umrjemo, vredni vsaj $300,000,000. Lepa'svota.
Zanimiva je tudi naslednja statistika: Od svojega začetka sem so slovenske, hrvatske in srbske organizacije v Ameriki izplačale dedičem v smrtnini ogromno svoto $32, 000,000. To je, kar se tiče smrtnine, dočim glede bolniške podpore ni tako natančne številke, ker vse organizacije tudi ne plačujejo bolniške podpore, pač pa to delajo posamezna društva.	"
Videli smo v podanih številkah, kakor dober organizacijski duh ima naš narod v Ameriki. IKaj enakega nimajo niti"v stari domovini. Kljub dejstvu, da je naseljevanje tekom zadnjih sedem let omejeno, pa dobivajo naše organizacije še vedno dosti novega članstva, zlasti pa med mladino tu rojeno, kar je pač znamenje, da smo svoje bratske organizacije postavili na pravo podlago, ker slednje prijajo tudi naši mladini.
oblaki nad društvom. Na naše seje so prihajali krivi preroki in sejali so ljuliko med naše članstvo ter zdražbo delati na sejah, ko so videli, da lepo in mirno napredujemo. Večkrat se nismo zmenili za njih natolcevanja in šli sme preko njih.
Vzbudili smo nekako misel, da si nabavimo društveni prapor. Res se je začelo tako hitro s tem delom, da smo že maja meseca razvili društveno zastavo ob ogromni udeležbi, ki jo ima slovenska javnost še vedno v spominu. Pc tej slavnosti so se za nekaj časa oblaki razpršili in zopet" nam je posijalo solnce veselja in radosti, da smo .zopet za par let mirno in složno delovali v korist društva - in jednote! Ali šlo nam je predobro. Zopet so se oglasili se-jači ljulike in začeli pohajati na naše seje v takem številu, da sijno morali v večjih slučajih seje prekiniti. Sporočali so tedanjemu gl. odboru vsa-kojake neresnice in podlosti, tako da so izvabili gl. predsednika Jakob Miklavčiča in nadzornika Železnikarja na našo sejo, ne da bi društveni odbor kaj o tem vedel. Kakšne so bile posledice, vedo le oni, ki so bili navzoči na seji.
nagrade, plačujemo asesmen- je v kratkih besedah, da S. N,
te in enake stvari.
Agitirali smo tudi za združenje, ki se je bilo tudi uresničilo. Leta 1925 na letni skupni seji smo izvolili npvi skupni odbor od društev "Primož Trubar" št. 126 in "Delavec" št. 444 SNPJ, kateri društvi skupaj poslujeta pod novim imenom društvo "Cleveland" |t. 126 SNPJ. V prvi odbor so bili izvoljeni: preds. Anton Abram, podpred. Ed. Braniselj, tajnik John Gabrenja, blag. Jacob Jene, zapisnikar Andrew Križmančič. Nadzorni odbor: Frank Jeri-na, Joseph Konte, Anton Smith, in drugi odbori. Leta 1927 na Zahvalni dan je odbor sklical izredno sejo. Naloga te seje je bila kako bi društvo vpeljalo svoj bolniški sklad poleg jednotinega. Članstvo se je odzvalo v precejšnjem številu. Bil je navzoč tudi takratni gl. tajnik, sedaj bolniški, brat Blaž Novak, ki je izjavil, da ni videl še nikoli tolike udeležbe na društveni seji, da bi bili vsi sedeži zasedeni in okrog natrpano s članstvom. Pojasni)
P. J. nima proti temu koraku nobenega nasprotstva in da lahko ustanovimo svoj bolniški sklad poleg jednotinega. Govorili in razkladali so še posebej društveni odborniki in ostali člani. Glasovalo se je tajno. Izid glasovanja je bil, da se vpelje društveni bolniški sklad takoj ob začetku leta 1928 in danes lepo napreduje.
To je prvo društvo SNPJ v Clevelandu, da obdržava svoj posebni bolniški podporni sklad poleg jednotinega. Članstvo tega sklada je .zadovoljno, posebno pa bolniki, ker jim ni potreba čakati na bol. podp. iz gl. urada po en teden, včasih tudi štirinajst dni. — Društvo je aktivno v raznih drugih potjetjih in družbah. Letos ob priliki 20 letnice je društvo vodilo tudi svojo kampanjo poleg jedno-tine za pridobivanje novih članov v oba oddelka; daje nagrado, plačuje asesment, zdravniško preiskavo in koncem leta da posebne darila onim, kateri bodo med prvimi.
John Gabrenja, tajnik.
Slovenian Root Hunting Club
Piše A. W. KMET
OB 20-LETNICI DRUŠTVA ŠT. 162, SNPJ
Cleveland, O. — Ob priliki 20 letnice društva št. 126, 'S. N. P. J. hočem dati nekoliko podatkov od ustanovitve do danes. Ob ustanovitvi društva 126 SNPJ nas je bilo 22 ustanovnih članov. Prvi odbor je bil: predsednik Frank Žele, podpreds. Ignac Spetič, tajnik Frank Hudovernik, blag. Ferdinand Kobler, zapisnikar Joseph Globočnik. Nadzorni odbor: John Gabrenja, John Mostečnik, Mike Lah. Zdravnik James Seliš-kar. Ta odbor je delal roko v roki kot brat z bratom v najlepši bratski slogi in si prizadeval, kako dobiti večje število članstva ter pomnožiti društveno blagajno. Članstvo j$e je večalo z vsakim mesecem. Prireditve so bile. dobro
obiskane, v blagajni so se številke množile, kakor tudi v članstvu, le v mlad. oddelek ni bilo mogoče dobiti žive duše. Zakaj ne? Ker smo' bili sami mladeniči in samski fantje, ravnokar odložili vojaško suknjo cesarske vlade in stopili pod kip svobodne Amerike ter pod okrilje naše nove matere SNPJ.
Društvo j.e lepo napredovalo pod tedanjim odborom. Dobili smo prvo leto 67 novih članov. Takoj ob začetku nastopa drugega leta 1911 smo izgubili iz svoje srede neumornega člana, predsednika Frank Žele ta, ki je preminul dne 4. februarja leta 1911. Njega stno pogrešali, ker jc Kil tako priljubljen in delaven na društvenem kakor tudi v' javnem življenju. Kov povod smrti predsednika so se začeli ubiraj črni -in temni.
Od takratne §eje, skozi nekaj let, nismo mogli nikakoi dobiti pravega reda in zado-voljnosti med članstvom kakor tudi na pred javnostjo. V vojnem času je šlo z malim kolesom naprej; še od prejšnjih prizadetih ran ni bile napredka, ker so bili nasprotni elementi vedno na delu Težko je bilo dobiti v odboi ljudi, da so prenesli. Leta 1918 na letni seji se je vss odbor reorganiziral. Na novo izvoljeni je bil sledeči upravni odbor: Preds. Joseph Kcnte, ki danes predseduje društvu št. 17 SNPJ, tajnik John Gabrenja, kateri še da nes obdržava svoj urad, blag. Jacob Jene, ki tudi še danes skrbi za društveno blagajno, s par leti izjeme. Kar se tiče ostalih odbornikov, jih ne bom navedel, ker v večini niso več Člani SNPJ. Naj omenim, da smo bili prevzeli oc' bivšega odbora v 9 celih letih v gotovini $51.17, v vrednost nih papirjih pa $153.29. Članstva v odrastlem oddelku 140, v mlad. pa 17. Skupno sme imeli $204.46.
Kakor hitro se je dalo umiriti in nekoliko dobre volje dobiti, smo šli na delo za po večanje članstva in enako tu di blagajne. Priredili smo 2. marca 1919 veselico. Kljub slabemu vremenu smo dobili v blagajno $188.09. In tako smo šli naprej. ,
Preselili snjo se v SND, današnje staro poslopje, kjer smo delali v veliko večji za-dovoljnosti pod domačo streho, Tam smo tudi začeli z vsakovrstnimi kampanjami za porast obeh oddelkov. Leta 1920 smo si nadeli tudi nalogo, da vzamemo dekleta in žene, da bomo vsaj ljudje. (Ker smo imeli takrat precej "fajn" fantov, smo tudi imeli privlačno silo za dekleta, ali za žene je bila bolj trda. Ker je bilo večina fantov, niso bili pri volji, da bi bile žene med njimi; so vedno ugovarjali, da ženice naj bodo doma in naj kaj boljšega pripravijo za kosilo, "ko se vrnemo fantje domov." Tisti pa, ki smo imeli svoje boljše polovice, smo rekli, da so tudi ženice enakopravne. Tako.smo se domenili in vzeli smo v svojo sredo dekleta in žene pod okrilje naše matere SNPJ, katere tudi še danes sprejmemo, ako ravno jih imamo že lepo šte-.viio pri št. 126. To tudi še ni dovolj p o večalo 'takratnega društva "Primož Trubarja.'' •Šli smo .še vedno naprej z delom, kako.r gremo še danes: vpeljujemo -kampanje, dajemo
Zadnji torek, 18. februarja, s'o morali naši fantje na stopiti v ofenzivi proti Euclid Rifle klubu. Ker ni bilo druge pomoči, smo jim poslali ultimat in podali smo se na prostor, kjer se je imela vršiti bitka. Takoj, ko smo stopili na pozorišče, smo videli, da ni tolikega sovraštva, kakor se ga je prerokovalo. Fantje od Euclid Rifle kluba so nas prijazno sprejeli in srce nam je igralo veselja, ko smo videli, da imamo pred seboj mesto sovražnikov, same najboljše prijatelje. Prijateljsko smo se pogovarjali, dokler ni prišlo povelje: eni sem, drugi tje.
Dosti preglavice je dalo Ja-katu, predno je izbral svoje vojake iz te mešanice, ker smo bili vsi pomešani, nihče pa ni imel na npsu zapisano, h kateri stranki spada. Začelo je pokati, kakor v Karpatih tako, da meni še danes po ušesih .zvoni. Zaradi tega sem moral iti k zdravniku, ki mi je rekel naj vlijem malo trepeti na v uho, pa bo dobro.
Da so nam fantje od Euclid Rifle kluba hoteli dobro, se vidi iz tega, ker so oni celo v naše tarče streljali. Po streljanju so nas fantje od Euclid Rifle kluba lepo pogostili in nam čestitali k zmagi, za kai jim izrekamo najlepšo zahvalo. Seve, ko so naši fantje videli polne kozarce na mizi, se tudi niso dali preveč prosit, ampak so pridno segli po njih. Kdo bi jim pa zameril, saj so morali toliko časa prestati brez vsake kapljice. To je bila v resnici velika štra-fenga zanje. No ja, saj ne re čem, da ni sem pa tja kateri ušel v klet. Celo sam sem šel parkrat v klet, pa sem vsakokrat našel enega ali dva doli Nisem pa dobro videl, ali so
bili to od našega kluba, ali od Euclid Rifle kluba, ker sem imel od strelnega prahu vse motne oči.
Začeli smo se poslavljati, vse je bilo najboljše volje. No, izgubil se ni noben, ranjen tudi ni bil nihče, v ujetništvo tudi ni noben prišel. Enega naših fantov bi bili kmalu prijeli, ko je vozil skozi rdečo luč, pa k sreči ni bilo straže blizu in jo je pravočasno odkuril.
Za 18. marec smo pa mi povabili fante od Euclid Rifle kluba, da se poskusimo, na našem strelišču, da vidimo, kdo bo odnesel zmago. Skoro bi verjel da nas bodo od'Euclid Rifle kluba nabrisali, za gotovo pa ne morem reči. Če nas bodo, potem pokličemo na korajžo še Rainbow Hunting klub, da se še s temi udarimo.
Na 4. in 11. februarja smo
tako streljali:		
Buchar	141	119
Česen	131	126
Doles	132	133
Gašparac	131	132
Glažar	158	137
Kavcnik	13-	138
Kmet	137	.127
Kapla V.	117	84
Mačerol F.	101	147
Mišmaš	151	152
Miklauš	154	146
Mihelčič	122	141
'Kosec	158	172
Penosa V.	145	123
Peterka	162	160
Ponosa L.	137	125
Petrovčič	43	' —
Novak A.	—	129
Strauss J.	127	121
Susel	152	160
Strauss M.	150	155
Spendal	166	168
Skufca	134	147
Speh	—	130
Gabrenja	122	123
Eskime o živinoreji. Štiri leta je trajal pouk in opravljeno delo so plačali z jeleni'in drugim blagom. Na koncu štiriletne učne dobe je imel eskimski učenec malo čredo severnih jelenov, katero je odgnal na svoje lastne pašniv ke; ostal pa je še vedno pod nadzorstvom k o m i s arijata. Novi posestnik je moral od svoje strani zaposlovati Eskime kot učence in jim kot delno plačilo za njihovo delo prepustiti gotovo število severnih jelenov. Na ta način se je reja severnih jelenov vedno bolj širila.
Izkušnja uči, da se čreda severnih jelenov ob dobri oskrbi v treh letih podvoji. Že danes pride na vsakega prebivalca Alpske po 20 severnih jelenov. Dežela ima toliko pašnikov, da lahko prehrani pet milijonov severnih jelenov.
Reja severnih jelenov bo poživila produkcijo mesa v Ameriki, ki zadnje čase precej peša. Leta 1914 je vlada priporočala državljanom, naj se posvete tej novi industrijski panogi in v ta namen se je ustanovila posebna družba v Nome v Alaski. Potom kri žanja s kanadskim severnim jelenom (karibu) dosežejo boljšo pasmo.
Severni jelen se razlikuje od navadnega jelena po tem, dd. tako samci kakor tudi samice nosijo rogovje, ki vsako leto odpade. Severni jeleni žive v čredah. Družijo se kakor ovce, pasejo pa kakor krave. Na videz so radi ve likega rogovja nevarni, v resnici so pa najbolj krotki izmed vseh domačih živali in se lahko otroci brez skrbi igrajo sredi črede tisočerih severnih jelenov — razen v času parjenja, to je meseca septembra ih oktobra.
Poleti se hrani severni jelen z mehko travo, muhičem, Vrbino, gobami in jagodami, pozimi pa živi izključno od mahu. Nalezljivih bolezni med čredami severnih jelenov še niso nikdar opazili in zato smatra vlada Zdr. držav za nepotrebno, da bi se meso severnih jelenov uradno pregledovalo.
HUDIČ V TREBUHU
Ce verjamete, aF pa ne...
SEVERNI JELEN—VIR PREHRANE
Na svojem potovanju po vodovju Alaske leta 1890. je ameriški generalni komisai za Alasko dr. Sheldon Jackson ugotovil, da sibirski prebivalci na zapadnem obrežju Beringovega morja žive od svojih udomačenih severnih jelenov, dočim Eskimom na ameriški stran i v s a k o leto oreti lakota, ker so navezani samo" na ribplov. Po svojem povratku v Washington je izdal Jackson oklic na javnost in nabral 2.145 dolarjev. S tem denarjem so v letih 1891 in 1892 nakupili 187 severnih jelenov za Alasko. Pozneje so poslali še 1100 jelenov. . Na Alaski so severni jeleni dobili pirimerno podn'ebje in
obširne pašnike. Razmnožili co se zelo hitro. Leta 1905 iih je bilo že 10.000, leta 1915 70.000, 1920. 200.000 in v juliju 1929. jih je "bilo že nad milijon. Poleg tega so več kakor 300.000 severnih jelenov porabili za prehrano in obleko.
Ni bila prav lahka naloga nomadskega lovca na severu izpremeniti v živinorejca. mi?arijat za prosveto je izde-lal poseben načrt za izobrazbo Eskimov. Vpeljan je bil reden pouk. Razborite mlade E-skime so pridelili čredam severnih jelenov. Z Norveškega so pripeljali .v Alasko številne Laponce s svojimi; družinami, ki so poučevali
V starem bretonskem gozdu Brezilianu, ki se ga drži mnogo pošastnih pripovedk, se dogajajo še vedno skrivnostne stvari. Pred kratkim je našel kmet Pierre Gilet, ki prebiva ob robu tega gozda, ko se je vrnil domov, svojo ženo z razparanim trebuhom na postelji. Dejala je najprvo, da so jo napadli vlomilci, ko se je pa izkazalo, da to ne more biti res, je začela nekaj fantazirati o hudičih in demonih. Policija jo je trdo prijela, naj se izrazi določneje, in tedaj je ženska priznala, da si je sama poskusila razparati trebuh. Nje rana sicer ni bila tako težka kakor so prvotno mislili. Vprašali so jo, čemu je to storila, in je dejala, da je hotela spraviti iz trebuha nekega hudiča, ki jo je obsedel, ko je jedla meso zaklete svinje. Zarnan s a jo skušali pregovoriti, da se moti. Ženska je čutila hudiča še vediio v sebi in pred nekoliko dnevi se je obesila.
-—o—--
Sijajno razsvetljeno po« kopališče vojakov
Verdun, Francija, 23. febr. Včeraj so tu posvetili velikanski * stolp, ki nosi na vrhu ogromen reflektor, ki razsvetljuje ponoči pokopališče, na katerem počiva 400.000 fran-.epskih vojakov, ki so padli pod nemškimi krogljami v tej polici t.ekom svetovne vojne. •''' i J ■ . j- -.< ;
* Charles Hughes je bil v p^ndgljek z a p r i s e žen kot predsednik najvišje sodnije..
Ta-le je priletela iz Euclid, O. Poslal jo je F. D. in pravi, da je resnična, pa če verjamete, al' pa ne.
To se je zgodilo v neki vasi blizu Ribnice. V cerkvi je bil za farnega patrona sv. Anton, ki obhaja svoj god v zimskem času. Takrat se zbere k žeg-nanju polno ljudstva od blizu in daleč. Ljudje prineso v dar k sv. Antonu klobas, šunk, gnjati in dank, da je več sreče pri prešičih drugo leto, ker ta sv. Anton je na-malan s prešičkom in je pri-prošnjik za to žival.
Tako se je tudi to leto bližalo žegnanje in mežnar, star možak, j.e imel veliko posla v cerkvi in okrog nje, da vse lepo očisti. V soboto je ime! opravka tudi v oltarju, kjer je stal kip sv. Antona. Snažil je prah in deval stvari v red, pa se je tako nerodno vrtel, da je dregnil v sv. Antona, ki sa je prekucnil po tleh in se zdrobil na kosce. Mežnar je kar odrevenel, tako se je ustrašil. Ko se nekoliko zave, hiti v farovž k g. župniku in mu pove o grozni nesreči. Župnik je vedel, da ne pomaga mež-narja zmerjati, vedel je pa tudi, da ne bo prav, če bo cerkev o žegnanju brez kipa sv. Antona. Hodi gori in doli po sobi, ko nekdo potrka na vrata. Župnik odpre in na pragu se smehlja prijazni Ribničan in vpraša, če rabijo kaj suhe robe, da jo ima precej naprodaj.
Župnik ga povabi v sobo, naroči kuharici naj prinese en liter vipavca, potem pa reče Ribničanu: "Veste, dragi moj, suhe robe za enkrat ne potrebujem, rabim pa vaše pomoči. V naši cerkvi se je zdrobil kip sv. Antona. Vi ste mu nekako podobni, zato vam stavim ta-le predlog. Vi boste jutri med sv. mašo stopili v oltar, mežnar vas bo oblekel prav tako, kakor je bil oblečen sv. Anton in tam boste stali do konca maše. Nikdo ne bo opazil izpremembe, jaz vam bo pa dal zato 50 goldinarjev."
Lepa svota je Ribničana zapeljala in takoj je pristal na ponudbo. Drugi dan zjutraj vleče mežnar Ribnič^na v cerkev, postavi ga v oltar in ga opravi, kolikor mogoče tako, kot je bil opravljen kip sv. Antona. Kmalu so začeli prihajati ljudje skupaj in nositi darove. Metali so jih pred kip sv. Antona, kakor so to vedno delali. Pri tem niso dosti pazili, kam je kak kos mesa padel in tako je priletela marsikatera rejena šunka na noge Ribničanu, ki je pptrpežljivo stal v oltarju. Kadar mu je kak posebno velik kos padel na palec na nogah, bi bil najraje tisti kos pobral in ga zabrusil darovalcu v hrbet, da bi videl, kako prijetno je, če kdo človeku meče prešičje kosti v noge. Vendar se je premagal, saj bo kmalu minilo in dobil bo lepo vsoto. Začela se je velika maša. Po evangelju je stopil župnik na prižnico, bral evangelij in potem začel govoriti o današnji slavnosti, o češčenju sv. Antona. Ribničan si je mislil, "če ne bo kmalu pridige konec, jo bom ubral iz cerkve." Vendar je župnik končal pridigo z besedami: "Da bi ta naš dobri sv. Anton, ki stoji tam-le v oltarju, za vedno ostal med nami." Ribničan se pa oglasi v oltarju: "Koga4! Za zmiraj? O, ne, midva sva se zmenila ?amo za danes. Da bi pa jaz za 50 goldinarjev za večno stal v oltarju, tistega pa ne boste." Skočil je z oltarja in jo al iz cerkve.
AMSBISKA DOMOVINA, FEBRUARY 25TH, lQgO
3
10 Inch 75c
'Kdor hoče furman biti," A. Krujevin, F. Mohorcic. "Lovska." A. Krnjev in P. Mohorcic, duet. 'Gozdni valček," Hojer Trio. "Veseli godec," poika, Hojer Trio. 'Velikonočna pesem," i. in II. del, Slovenski duet.
25129
25130
"Laza Jajaros Postaja Gradanin, I. i II. dio, Adamov Co. "Tiha noči moje zlato spavaj," Miškovich tamburački zbor "Dreno Palika," Miškovich tamburački zbor.
Pri nas dobite tudi vse druge plošče, Se vam priporočam, vaš rojak
6921 St. Clair Ave, CLEVELAND, O.
MOJE POKOJNE, LJUBE MATERE
rojena Hribar
ki je mirno v Gospodu zaspala dne 26. februarja, 1028
V grobu tihem mati snivaš	Solza pada še nešteta,
večno spanje dveh let dni,	tužno bije mi srce.
v miru božjem Ti počivaš,	smrt pobrala drago mater
večna luč naj sveti Ti.	tu od nične za vedno je.
Draga mati, naj Ti gruda bode lahka ameriška; v raju svetjem zarja mila naj na veke Ti žari.
Žalujoča hči Antonia Strodjot.
VABILO
katerp priredi
društvo Slovenski Dom, št. 6 S. D. Z
V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMIJ na Rechtr Aye., Euclid Ohio.
^{jč^ek qb 7. uri zve^r. Vsto^nin^i testov
Igral bo Sadar orkester... Za maske bodo najboljši ^bjtjki— sc vse člane od ^ru&tva in tudi df^o ^bciji^tvy bljjm, jn ?
Vaj vabi veselični

Boj med medvedom in merjascem
Vsi, ki so doživeli lansko zimo, si jo bodo ohranili za vedno v spominu in bodo še kot osiveli dedki in babice pripovedovali o nji.
Bilo je baš o Svečnici, ko je bil v Ljubljani na Taboru lovski ples. Lovci so se veselili in niti najmanj niso mislili na to, kar se godi zunaj v gozdu, kjer so užili toliko lepih uric. Pozabili so, da zelo trpi njih ljubljena divjad.
V	veliki dvorani je bučala godba. Lovci so se vrteli in obujali ob krasnih dekoracijah spomine na lepe lovske užitke preteklega leta.
Zunaj pa je cvilila burja in piskala k mrtvaškemu plesu. Živo srebro se je stiskalo, kakor bi tudi njega zeblo. Padlo je do 30 stopinj pod ničlo.
Ko je zlezlo pod 25 stopinj, so onemogle srne, ki so stale na, prostem, četudi pri krmiščih. Zmrznile so jim noge. Mnoge so otrpnile kar stoje, udrte v debeli snežni odeji. Nekoliko bolje je bilo onim, ki so bile skrite v kakem var-nem .zavetju, kamor ni prišpl strupeni dih zlobne starke,' ki si je prav tako kakor lovci izbrala noč pred Svečnico za svojo predpustno zabavo. Bolje kakor srne se je počutil dolgouhi zajec, ki si je še pravočasno poiskal pripravno zavetje.
Nekaj čudnega oa se je odigralo tam doli v kočevskih. O čudni gozdni tragediji, ki se je dogodila dotično noč, so pripovedovale sledi to-le:
V	gozdovih, kjer pojo svojo vsakdanjo pesem sekire in žage, so se srečali kočevskega pragozda vredni prebival-vi.
V	knjigi prirode je zapisano, da se* imajo okoli Svečni-ce prebuditi medvedje. In tako so se prebudili tudi v lanski hudi zimi. Bog vedi, kaj je dalo povod, da niso več šli k pokoju, kakor se je to rado dogajalo v prejšnjih hudih zimah. Če je medved opazil zunaj brloga belo odejo, se je navadno obrnil in se vrnil v tiho gorko zavetje.
Lani je pa medvedom že c Svečnici minil zimski spanec, MrŠavi in gladni so kolovra tili po gozdu, Iskali so hrane, pa kaj bi je tudi ne! Sai je minilo že več mesecev, odkar so imeli zadnjič polne že lodce. Med zimskim spanjem ne rabijo dosti, nekaj pa gotovo, vsaj za proizvajanje telesne toplote. Morda je baš izreden mraz, kakršnega niso pomnili najstarejši ljudje in ki je trajal 0d novega leta dalje bil povod, da je izgini la iz medvedjih trebuhov vsa, tekom poletja in jeseni nabrana maščoba in da so tako zgodaj zapustili brloge.
Še hujše se je godilo divjim prašičem, ki niso tako srečni, da bi mogli prespati hude dni, kakor jih navadno pre-spijo medvedje in njih manjši gozdni brlogarji jazbeci.
Če je še kaj ostalo po njivah in polju, je pobral mraz Pulili so suho bilje debelejših sočnih rastlin, ki je otož no štrlelo iz trde snežne skorje. V gozdnih kotlinah, kamor ni nikdar pokukal prijazni sijaj zimskega opoldanskega splnca, je bil sneg rahel kakor moka. Tudi tukaj so poskušali srečo. Premetali in preorali so ogromne mase snežne prašine, koncem koncev pa so morali odnehati.
Nekateri so utrujeni polegli po mr.zlih obronkih zamotane kotline. In bas v taki kotlini se je odigrala gozdna tragedija, ko sta se v borbi za obstanek spopadla dva silna najstarejša prebivalca, ki jih je žal po mnogih krajih iztrebila strupena risanica in ,?mo bili nanje lahko ponosni.
Ostra burja je razpihala oblake. Bledi svit ščipa, ki je menda tisto noč tudi zmrzo-val na sinji jasnini, je obseval kočevske gozdove. Pošastne sence gozdnih velikanov, či-jih vrhovi so se priklanjali zlobni burji, so begale po lesketajoči se kristalni belipi.
Iz senc stoletnih jelk sp je odtrgala velika temna m^ro-ga, ki je kakor nova senca obstala ter zasenčila belo polje.
Močan medved, ki je že nekaj dni prej zapustil brlog, se je potikal gladen po gozdu in zaman iskal hrane. Obstal je kraj kotline, odkoder so> prihajali mrmrajoči glasovi divjih prašičev.
Že drugič je šel mimo. Navadno se jim je izognil, kajti bilo mu je prirojeno nekako mirno sožitje z vrednimi in enakopravnimi gozdnimi so-drugi, katerih interesi se niso križali z njegovimi.
Kosmatin je previdno prestopil, da bi si od bliže ogledal družbo ščetinarjev, h kateri je prignala huda zima celo par močnih, drugače same-vajočih samcev. Dolgo jih je ogledoval.
Mlajšega bi sicer lažje premagal, a ni izključeno, da ne bi mladiču pomagali starejši in močnejši, posebno tisti mogočni ščetinar, ki ni prav nič manjši od njega. Lahko ga napade s strani ter mu prepara s čekani kožuh.
Ko je prilezel iz zametene kotline največji, močan pier-jasec, so se napele na kpsma-tinčevem truplu vse žile. V mesečini seje odblesknilo celo zobovje. Trenotek nato je že čepel medved na merjaš-čevem hrbtu. Močne šape so ga tako trdo objele, da so kremplji predrli merjaščevo kožo. Ostro zobovje se je zagrizlo v ščetinarjev vrat. Po gozdu je odmevalo strašno kruljenje, ki se mu je kpialu pridružilo zateglo tuljenje sestradanih volkov. Toda nikogar ni bilo, da bi ščetinar-ju pomagal. Ker je bil napaden največji, so ostali pobegnili. Merjasec se je otepal in se skušal otresti strašnega jezdeca, toda zaman. Ni se mogel okreniti, da bi udaril nasprotnika s čekani. Vroča kri je pordečila in zamazala pomandrane snežne kristale, ki so se še pred par trenot-ki lesketali v srebrni mesečini.
Ko je merjasec privlekel težak tovor v kotlino in se je z jezdecem vred pogreznil v zasneženo prašino, je omagal.
Naslednje jutro, že na vse zgodaj je prišel v gozd knezov logar. Prignala ga je bila skrb za ubogo divjad. V gozdu je našel več mrtvih srn. Nekaj jih je bilo zmrznilo, nekaj so jih raztrgali volkovi. Ves začuden je obstal, ko je dospel do krvave kotline, ker je po sledovih ugotovil, kaj se je tam dogajalo za našo divjad tako usodne noči. Našel je še velik kos raztrganega merjasca, ki ga je medved popustil, ko je začutil vonj človeka.
Povest
Kaj pomaga, če ona druge rešuj'e, sebe pa pogubi!
Gašper pa je tiskal prilike, da bi ž njo govoril. Svest si ni bil nobene krivde, sklepal pa je iz njenega vedenja, da jo je razžalil. To je hotel poravnati ^n potepi naj reče ona da ali ne, in stvar bo pri kraju. Kako pa naj se pogovore ljudje,' če se vsaka beseda zameri, Ali naj bi ji bil pisal? Da bi še Bog ve kdo bral! Če ona ne mara zanj, naj ostane to rped njima, ko ni nikomur drugemu nič mar. Gotovo ga ni razumela. Treba ji bo naravnost povedati, da jo hoče on vzeti za takoj ko se iznebi varuštva-Kmalu ]p jflft&l "Anka," je ^r par besed."
"Nič več takih besed, Gašper," ga je zavrnila ona ter se obrnila vstran. "Če mi imaš kaj povedati, govori pred starši ali pred komersibodi, na samem pa nič.'*
Hotel jo je zadržati, toda" zbežala mu je, in Gašper je ostal sam, precej ponižan v svojem po,nosu. S,tal je nekaj časa in premišljeval.
"Se ne da nič opraviti," je sklenil, se obrnil In šel; "ne mara zame."
OaŠper se je hudo motjl. Oh, če bi se Anki ne bilo zdelo pregrešno, da ga ima rada, kako zvesto in radostno bi ga bila poslušala, in kar sama bi ga peljala k staršem, če bi jo zasnubil.
Pogledala se je doma v zrcalu, če se ji pozna razburjenost na obrazu, in popravila si je lase; v istem hipu se je zgrozila nad svojo 'neči-murnostjo in se spomnila, kaj je nekoč pripovedovala Mana, da se je nečimumemu dekletu sam hudobec iz zrcala pokazal. In ona, ki se more tako malo zanesti na sebe, naj na .samem posluša Gašper
Ja
naj govori, tako teh besed se ni
INJEKCIJE PROTI K A JE NJU
Nekemu zdravniku v Mo- na kliniki kar trlo kadilcev,
ki jadikujejo, da bi se radi
nakovemseje posrečilo odkriti snov, ki najstrastnejšemu kadilcu za daljši čas prežene željo po tobaku. Injekcija učinkuje že če.z nekoliko ur, kar se je opazilo pri pacijen-tih, ki so jih zavoljo njih bolezni1 iporali ozdraviti kadilske sjtrasti. Zdravniki so pri-' Čakovau, da se bo po iznajdbi
se
odvadili tobaka, pa jim to ni mogoče. Na veliko iznena-denje zdravnikov pa se/ipslej šc nihče ni javil dobrovoljno po injekcijo. Kadilci k'^de dalje An iskreno zatajujejo svojim ženam in celeipu sye-tu, da bi radi poskusni vse, da se rešijo nezdrave in dfa-ge razvade.
mu je
kesala in obšla jo je želja, da bi se izpolnile. Toda kakšne želje so zopet to! Proč, proč! Hitro na delo, na druge misli!
Gašper je hodil nekaj dni potrt in prihuljen okrog; delal je pa pridno. Tone in Mana sta si razlagala to kot ke-sanje in mu nista pretepa nič več oponesla.
"Če se Gašper in Janez res spametujeta," je dejal Bric, "so fantje pravzaprav dobro delo storili."
Gašper pa ni več mislil na telesne boje, ko je imel z dušnimi dosti težav. Preverjen je bil, da je brhek fant, čutil, da gledajo dekleta za njim, slišal, kako ljubeznivo ga dražijo; lepo kmetijo je imel in povsod hi lahko vprašal; kaj torej misli to dekle? Ali čaka na' kakšnega graščaka? Samoljubje ip užaljeni ponos sta ozdravila kmalu fantovo srce. Fant si je potisnil zopet klobuk postrani in za-ukal na vasi. Ce se ne bi spominjal t^ko živo svoje obljube, ki mu je že nekako presedala, bi bil začel zopet klicati na korajžo. Anke ^i čisla" nič manj, bal pa se je je mnogo volj; tako nedostopno, tako visoko nad "seboj jo je videl, in kjer je mogel, ji je izkazal kako uslugo. Če bi bi' mogel misliti, da je kdo drug zapisan v njenem srcu, bi bil užaljen; tako pa se je tolažil z zavestjo, da se drugim fantom ne godi ali da se ni godilo nič bolje. Prešeren si "je utr-( gal zdaj sam kakšno rožo ali! ši povil jcak šopek in se je žj njim skrivnostno ponašal. - "Kdo te je pa tako nališ-j pal?"' ga je vprašala pri prvi priliki Rozalka.
Gašper je dejal malomarno, da ne ve prav, ali je bila Rožrnanova Reza ali Križma-nova Liza. Dosegel je precej uspeha. Kozalka ni mirovala, dokler nista Reza in Liza ogprčeni postavili Gašperje-vih besed na laž. Ko mu je pa Rozalka to oponesla, je zmignil fant z rameni: "Ali verjemi meni, ali pa onima dvema!"
Med dekleti je nastala precejšnja napetost, ker ni verjela ne Liza Rezi, ne Reza Li-zi in Rozalka ne eni, ne drugi-
Doma pa je govorila Rozalka mnogo in po nepotrebnem o Gašperju, tako da jo je začela zavračati sestra, kateri se je včasih zazdelo, da hoče njo dražiti. "Pusti te neslane čenče in Lizo in Rezo!" je dejala. "Ali nimaš nič skrbi, nič dela?" "
Qaš|)er je hodil moško po polju in žvižgal in pel in le Želel, da bi se ga kdo lotil; zakaj za ta slučaj ga ni vezala obljuba. Dekletom je imenitno nagajal.
''No, Rozalka," je vprašal npjcoč, ko sta vlagala pšenico v kozole, "ali sem tebi jaz kaj Všeč?"
"Oh, Gašper," je dejala deklica, "če ne boš zameril, kar nič."
"Kaj bi ti zamerjal! Saj morebiti lažeš. Zakaj ti si meni všeč."
"Rada verjamem; in ne sa mo tebi!"
Ta je pa prava, si je mislil Gašper in umolknil. Rozalka je imela pa tudi svoje misli. Da bi se tak-le fant ž njo norčeval, o ne, premalo ga je!
"Daj no, Gašper, daj no hitreje! Saj ni treba toliko govoriti," ga je priganjala. On ji je hotel nekaj prav zanimivega povedati, a ko je končal, se mu ni nič smejala.
"Pojdi no," je dejala, "tega ti še Liza ne verjame." Tako ga je precej v strah prijela, in Gašper je dobro premislil, predno ji je zopet kaj rekel. Žaliti ga Rozalka vendar ni hotela, in hud ni smel ostati dalje časa; zato je ona govorila, kadar je Gašpei molčal.
Presneto pametno dekle, si _e mislil fant, in brhka, pridna in vesela; toda premisliti e treba. Pri Anki se je bil Gašper spekel in zdaj se je Dal ognja.
XI.
Tone in Mana sta se posve-oval.a, kaj bi bilo ukreniti za-stran Gašperja.
"Z dolgim fantovanjem ni nič," je dejal Tone; "to sem jaz izkusil. Če dobi Gašper posestvo v roke, njega pa vinski bratci, pojde vse v šibre In kakšna škoda, ko je zdaj vse tako lepo urejeno! Kako lahko bo gospodaril, kako brez skrbi živel!"
"Tukaj more samo sveti zakon pomagati," je dejala sestra. "Pametna žena je dar božji. Gašper premalo moli, drugače bi bil že katero dobil ki bi bila zanj."
"Ej, Mana," je dejal Bric, ki je ravno prišel in ujel zadnje besede, ""deklet je toliko na tem svetu, da jo še tak dobi, ki nič ne moli."
"Toda kakšno, Janez," ga je zavrnila Mana. "To ti premisli, kakšno!"
"Če bi eno izmed tvojih dveh hotel," je rekel Tone, "bi bil jaz prav zadovoljen in bi Boga zahvalil; Gašper pa pozneje tudi."
"Jaz mu dam,'katero hoče," je dejal Bric, "in če bi bil turške vere, magari obe; toda snubiti mora, ponujati se tako blago ne da."
"Jajc bom svetoval," je dejal Tone, "naredi naj pa' sam. 'ka-r hoče."
"Jaz," je dejala Mana, "pa bom opravila deve.tdnevnico v ta namen. Če bosta še vali dve molili in Gašper, boste :V.Uiall da bomo uslišani,"1
"Prav gotovo," je dejal Janez Bric, "če bo namreč Gašper molil, da bi dobil Anko ali Rozalko, te dve pa za Gašperja."
Kako bi spravili Gašperja v zakon, za to so se pa tudi drugi zavzemali. Koliko in kje se je vse piolilo v ta na-rnen, se ne ve; Tetrev pa si je mislil, da je treba za to tudi delati, da mora delati zlasti on, ki je Gašperju sorodnik, takorekoč stric; hkrati se mu je zdelo, da nima on nobenega človeka tako rad kakor Gašperja; vsaj toliko ni od nobenega drugega pričakoval.
Ne da bi Gašper kaj vedel, ga je hodil Tetrev h Križma-nu in Rožmanu ženit, in na obeh krajih se mu je dobro
Nobena druga kot Reza," je dejal pri Rožmanu, pri Križmanu pa: "Nobena druga kot Liza ne bo mlada Ža-garica. Še en liter, da zalije-mo to zvezo! Ali Gašper je dober fant. Toliko se je vrgel po očetu, da je srčen, da se nikogar ne boji, sicer pa je čisto materin, našega rodu; In kakšen gospodar! On vodi vse, on dela za vse; pol vaši bo podse spravil, če dobi tako-l£ ženico. Pojdi pit, Reza! (pri Knzmanu: Liza!) Na mene se zanesi; jaz hom tako izpeljal, da bo na obe strani prav."
Zabavljali so tu in tam čez Toneta, ki bi lahko že Gašperju leta kupil, a noče.
"Seveda, ker mu nese," je, dejala Rožmanka.
"Komaj je bil tri leta v a-rih," je dodal Rožman, "si je že prekril streho, potem si je popravil hišo, potlej prikupil kravo, in zdaj slišim, da kupuje od Jernejevca zeljnik Tak varih bi bil marsikdo."
"Zato je pa mene odrinil,' je dejal Tetrev, 'ki sem bil \ prvi vrsti poklican, da bi bi) skrbel za mlada dva. A jaz bi bil skrbel, da bi se njima dobro godilo, ne meni. Gašper in Jerica bi bogatela, jaz bi ostal siromak. Toda jaz bom Gašperju oči odprl, da bo izpregledal in se zavzel za svoje pravice. Enkrat ga pripeljem sem, da se kaj pdmeni-mo. Boš videla, Reza, kakšen 'junak je to!"
(Dalje prihodnjič)
Pozor Slovenci
Kdor bi rad jedel dobre me-sepe klobase, kakoršne smo irqeli v starem kraju, ali pa kdor! bi rad zvedel za dobro kuharico, ali pa če želijo dobri fantje dobro hrano, lahko po-zvedp to pri Matija Križmanu, 6030 St. Clair Ave.	(47)
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob se da v na-jeip. Brez kopališča, toda se nahaja blizu St. Clair kopališča. Rent samo $25.00 na mesec. Vprašajte na 6220 St. Clair Ave.	(47)
Tri sobe
se iščejo med 55. in 70. cesto.
v
Sotia
se da v najem: 9707 Garfield A^e. blizu 95.' ce^te ii* St. Clair Ave.	(47)
^itb^jiia ponudha
Vdovec, star 40 .let, se želi seznaniti z dejdptom ali vdovo, 30 do 40 let staro. Imam lepo domačijo in stalno delo. Le resne ponudbe se vpoštevajo. Tajnost jamčena. Pišite na urad tega časopisa, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(47)
BRAZIS BROS.
PINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Aye.
Priporočilo!
Slovenska grocerija se vljudno priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila svetega grocerijskega blaga po jako zmernih cenah. Vsa naročila se razvažajo tudi na. dom. Lafyko tudi telefonirate.
Jo§. Modic
1033 E. 62nd St. Tel Endicott 8905.	(Fri. Tue.68)
71 let skušnje
naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni.
The Yates Coal Co.
HEndersop 0280. MAin 7878. GArfieid 1900.
Thur.-Sat.-Tue.
Postrežba v elektriki
Popravljamo električne aparate, likalnike, čistilce, perkola-torje, svetilk^. Inštaliramo "base plugs." 7 let skušnje. Samo pokličite
Paul Trentcl
1117 E. 61st St.
Tel. Florida 1864-J.
(47)
DNEVNE VESTI
Dr. Snook še ne pride na električni stol
Columbus, Ohio, 23. febr. Dr. Snook, ki bi že moral iti štirikrat na električni stol, toda je bila izvršitev obsodbe vedno preložena, je danes dobil že petič odlog, ko je vrhovni sodnik Marshall obljubil zagovornikom dr. Snooka, da bo celo zadevo ponovno prinesel pred sodno zbornico najvišje sodnije. Ako se vrhovna sodnija v Columbusu ne izjavi v prid dr. Snooka, bodo zagovorniki zadevo skušali prinesti pred najvišjo zvezno sodnijo v Washingto-nu.
20 žensk pripravljenih za poroko
Athens, Ohio, 24. februarja. —Jloyd McKibben, 50 let; star, je dal oglas v lokalni časopis, češ, da bi rad dobil živ-Ijensko tovarišico. Oglasilo se je kar naenkrat 20 žensk, ki so vse pri volji poročiti Floyda, ki je pa dejal, da se bo zaenkrat premislil.
MALI OGLASI
V najem
se da tri sobe, kopališče, klet. Pripravpo za malo d r ,.u ž i n o.. Vprašajte na 1189 E. filst St| zadej.	(48) j
Naprodaj je
cash register, na električen po-j £Qp. Vreden $150, se proda za' S85. Vprašajte na 1307 jE-175tja St.	,49
- ' -' i V •	' " v. ■ ' .
4801014801010002000200025302010253534848535348532353535348534848480053235353484891
Spisal GABARIOU
za "AmerlSko Domovino' A. SABEC.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25TH, 1930
tel opaziti in je nadaljeval:
"Menim, sin moj, da ni potrebno, praviti ti imena te mlade dame, katero boš poročil. Gospodična Marija de Puymandour ti mora ugaja ti. Ona je zelo lepa, velika, temnolasa in stasite postave Toda saj si jo nedavno videl v cerkvi pri maši. Tak kaj s; misliš o njej?"
'"Kaj si mislim?' 'je zajec-ljal Norbert mukoma. "Jaz
res. . . jaz--"
"Nu, nu," je rekel stari
"Čakajta in upajta," je odvrnil Svetovalec. "Najmanjša stopinja, ki jo podvzame-te, dokler ne postanete polnoletni, utegne postati za vaju usodna. Toda, na dan, ko boste stari enoindvajset let, vam bom povedal o več metodah,, s katerih pomočjo bomo pri silili vojvodo aa kolena."
Dasi ni Daumon ničesai obljubil, vendar je bila Dija-na vesela in upapolna, ko je zapuščala njegovo pisarno.
To je bil skoraj njiju zadnji sestanek v, tem letu, kajti pritisnila je zima s svojim strupenim mrazom, ki je preprečil nadaljne sestanke zaljubljencev na prostem. Toda Frančiška, vdovina hči, je nosila vsak dan Norbertova pisma Dijani, njemu pa je prinašala njene odgovore. Plemstvo iz okolice je odšle v Pariz in v kraje z gorkej-šim podnebjem, ostal je same še marki de Laurebourg, ki je. bil velik in strasten športnik, toda ko je pokrila krajino prva debela plast snega, se je tudi on od '.očil, da odide v Poitiers, kjer je imel udobno hišo. Norbert je to predvideval, zato j< tudi on vse potrebno odredil. Dvakrat ali trikrat na teden je zasedel konja ter odjezdil v Poitiers. Ko se je tam preoblekel, je naglo odšeb k nekemu gotovemu vrtnemu zidu, v katerem so bila mala vrata. Ob določeni uri so se ta vratca odprla, in ko se je Noirbert zmuznil skozi, je vedno našel Dijano, ki ga je pozdravila smehljajočega lica. Njegova velika lju-bavna strsst in zavest,' čJa je njegova ljubezen vračana, vse to mu je odvzelo dobršen del njegove nekdanje sramežljivosti. Norbert je spet navezal prijateljstvo s - tovarišem svojih otroških let, Mont-louisom, v čigar družbi ga je bilo pogosto videti v kavarni Kastiliji. Montlouis je bil v Poitiersu samo začasno, zakaj čim bi se pojavila pomlad, je imel iti h krofu de Mussi-danu, ki mu je obljubil, da mu najde in preskrbi kako primerno sJužbo. Toda bližnji njegov odhod pa je bil njemu, Montlouisu, prav malo po volji, kajti zaljubil se je bil v neko mladenko, ki je prebivala v Poitiersu. O vsem tem je povedal Norbertu, in ker zaupanje rodi zaupanje, mu je tudi Norbert zaupal svoje srčne tajne; tako se je zgodilo, da je Montlouis «več kot enkrat spremljal Norberta do onih malih vrat v vrtnem zidu.	)
Končno je napočil mesec april. Plemstvo se je pričelo vračati nazaj na deželo, in napočil je tudi srečni dan, ko se je imela vrniti nazaj na očetovo podeželsko posestvo gospodična Dijana de Laurebourg. Zaljubljenca sta imela zdaj spet nebesa na zemlji ter sta se sestajala, kolikor jima je srce poželelo, in teden dni po Dijanini vrnitvi, sta preživela ves dan skupaj v gozdu. Na večer tega srečnega dne se je Norbert vriska-jočega srca vrnil nazaj v očetov grad.
Komaj jč bil dobro doma. ko ga je nagovoril oče: "Sin moj, našel sem pripravno nevesto zate in tekom dveh me Secev te oženim."
VII. POGLAVJE Težak udarec Strela iz jasnega ne bi mogla Norberta, zadeti bolj, kakor so ga zadele te očetove besede. Vojvoda ni opazil sinove osuplosti ali pa je ni ho
žentleman, "čas je, da prične? rabiti svoje oči. In čuj, marki, zdaj se boš moral pričeti drugače oblačiti. Jutri boš šel z mano v Poitiers, kjer ti bo krojač naredil obleko, ki bo primerna tvojemu stanu, kajti mislim, da ne boš hotel stopiti pred svojo nevesto v obleki, ki-"
"Ampak, oče -"
"Čakaj trenotek, prosim! Ukazal bom opremiti in rezervirati vrsto sob zate in za tvojo nevesto, tako da bosta lahko tu prebila svoje medene tedne. Ti pa glej, da teh tednov ne boš preveč razteg nil, zakaj mlado ženo bo treba čim prej upeljati v gospo dinjstvo."
"Toda, oče," ga je prekinil Norbert, "kaj pa, če bi mi t? mlada dama ne ugajala?"
"Nu, in kaj potem?"
"Recimo, da bi vas prosil, da me ne silite v ženitev, ki bi me naredila nesrečnega človeka?"
Vojvoda je skomignil z rameni. "To je otročarija," je rekel. "Ta ženitev je kakor nalašč zate in moja želja je, da se čimprej udejstvi."
"Toda, oče," je spet povzel Norbert.
"Kaj! Ali morda nasprotuješ moji volji?" ga je vprašal vojvoda, razjarjen.
"Ne," je odvrnil Norbert hladno.
"Nu, torej prav. Navaden človek brez socijalne pozicije lahko vprašuje svoje srce, kadar se namerava ženiti, a pri plemiču je to povsem druga stvar; plemstvo gleda na ženitev kot na čisto navadno trgovsko transakcijo. Jaz sem že vse izborno ukrenil. Čakaj, naj ti ponovim pogoje. Grof ji bo dal za doto dve tretjini svojega denarja — ki se ga ceni na pet milijonov, samo pomisli! — in ko dobimo ta denar, bomo lahko še bolj hranili, nego smo doslej. Pomisli na restoracijo naše rodbine in na kolosalno bogastvo, ki ga bodo podedovali naši potomci!"
Ko je vojvoda sinu tako razlagal, je hodil po sobi gor in dol, nato pa.se je nenadoma ustavil pred Norbertom "Torej, da veš," je rekel. "Jutri greš z mano v Poitiers, v nedeljo pa greva na obed k svojemu bodočemu tastu."
V tej strašni krizi Norbert ni vedel, kaj naj odgovori.
"Oče," je rekel, ' jaz nikakor ne bi šal rad jutri v Poitiers."
"Kaj praviš? Za božjo voljo, kaj pa misliš?"
"Jaz mislim, da ne bom ni-Jkoli ljubil gospodične de Puymandour in da ona ne bo nikoli moja žena."
Vojvoda ni še nikdar niti v sanjah mislil, da bi se mu mogel njegov sin javno in odkri to upreti, .zato se mu je zdaj zdelo, kakor da ga zdaj, zdaj zadene kap.
"Ti si ali poblaznel, ali pa ne veš, kaj govoriš," je rekel vojvoda.
"Prav dobro vem, kaj go
vorim.
"Tak premisli, kaj delaš!"
"Premislil sem."
Vojvoda se je z največjo težavo premagoval, da ni vzbesnel.
"Ali si morda misliš, da se bom jaz zadovoljil s takim odgovorom? Upam, da se boš pokoril možim željam in ukazom, kajti kot poglavar rodbine, skrbim za njeno bo dočo moč in slavo."
"Oče, nikar ne mislite, da je samo otroška kaprica, če ne pristajam v vaše želje. Povejte mi, ali nisem bil vedno pokoren sin? Ali vas nisem vedno ubogal in izpolnova) vaših ukazov? Ubogal sem vas slepo in se vam tudi slepo okoril. Jaz, ki sem sin naj-ogatejšega človeka v Poitiersu, sem živel življenje dni-narjevega sina. Karkoli ste mi ukazali, sem brez vsakega ugovora ali godrnjanja storil."
"Prav; in zdaj ti ukazujem, da se oženiš z gospodično de Puymandour."
"Vse storim, karkoli mi ukažete, samo tega ne. Jaz je ne ljubim in je ne bom tudi nikoli ljubil. Ali hočete, da bom vse svoje življenje nesrečen? Prosim vas, ne silite me v to ženitev."
"Moji ukazi so ti znani, in ti se jim moraš pokoriti."
Vojvodov obraz je zardel v navalu jeze.
"Pri vseh hudičih," je za-klical vojvoda z glasom, pred katerim bi se bil Norbert ob vsaki drugi priliki zgrozil, "odkdaj pa se drzneš naspro tovati mojim ukazom?"
"Nasprotovati se jim drznem zato, ker čutim, da sem v pravici in da delam prav."
"Od kdaj je prav, da se otroci ne pokore ukazom svo jih roditeljev?"
"Od takrat, ko zaidejo roditelji predaleč in izdajajo krivične ukaze."
Ta odgovor je bil vojvodi dovolj. Stopil je proti sinu in dvignil gorjačo, ki jo je navadno vedno držal v roki. Za trenotek je obstal tako z dvignjeno palico, pred sinom, nato pa je treščil gorjačo v kot tet rekel:
"Ne, Šamdusa ne morem udariti!"
Morda je Norbertov ponos povzročil, da starec ni udaril, kajti sin je stal visoko vzravnan, prekrižanih rok in ponosno dvignjene glave pred razjarjenim starcem.
"Te nezaslišne nepokorščine ne bom trpel," je rekel vojvoda, skočil k sinu, ga po grabil za ovratnik ter ga odvlekel za seboj po stopnicah v drugo nadstropje, kjer ga je oehnil skozi vrata v neko sobo.
ga obraza tak, da se ni nihče upal črhniti besedice. Vsakdo izmed njih je vedel, da je bil velik spor med očetom in sinom, in naravno, vsi so goreli radovednosti, kaj se je primerilo.
Čim je bila večerja pri kraju, je poklical vojvoda starega zvestega služabnika, ki je bil v njegovi službi že nad trideset let, ter mu rekel:
"Jean, tvoj mladi gospodai ie zaprt gori v žolti sobi. Tukaj imaš ključ. Nesi mu kai jesti.
"Prav, vaša milost."
"Čakaj še malo! Noč boš prebil pri njem v sobi, kjer boš strogo pazil nanj. Utegne se zgoditi, da bi hotel pobegniti. Če bi mu res to padlo v glavo, mu moraš to preprečiti, in če ni drugače, s telesno silo. Ako bi se izkazalo, da mu sam nisi kos, pokli či mene, ki bom v bližini."
"Dam ti štiriindvajset ur časa, da se premisliš, boš-li vzel za ženo tisto, katero sem ti jaz izbral, ali ne," je dejal.
"Sem že vse premislil in se v tem oziru tudi odločil," je odvrnil sin.
Vojvoda je zaklel, šel iz sobe ter zaloputnil za seboj vrata, ki so bila iz masivne hra-stovine, nakar je obrnil ključ v ključavnici.
Norbert se je ogledal po sobi. Edini drugi izhod iz sobe bi bil skozi okno, ki pa je bilo svojih štirideset čevljev od tal. Mladi mož si je mislil, da bo gotovo kdo prišel ter mu pripravil posteljo, kar bi mu dalo dve rjuhi, kateri bi lahko skupaj zvezal ter se po njih spustil skozi okno. Morda ne bi mogel takoj videti Dijane, toda lahko bi ji poslal po Daumonu sporočilo, kaj se je primerilo.
Ko je vse to premislil, se je vrgel v naslanjač in se od-dehnil.
"Moj oče je moral popolnoma poblazneti," si je mislil.
In ni se motil. Ko je vojvoda sedel k večerji, k isti mizi, pri kateri so jedli njegovi delavci, je bil izraz njegove-
Ti vojvodovi načrti so torej prekrižali vse Norberto-ve načrte za beg. Norbert je nameraval Jeana prositi, naj mu dovoli oditi za par ur, nakar bi se pravočasno vrnil. Toda niti njegove prošnje, niti njegove grožnje niso imele uspeha. Če bi bil mladenič pogledal skozi okno, bi videl očeta, kako je hodil spodaj na dvorišču gor in dol, z gnevom in jezo v srcu, da bi morda utegnili izpodleteti njego vi načrti.
"Na dnu vsega tega mora biti kaka ženska," si je dejai končno starec. "Samo ženska je mogla v tako kratkem času tako predrugačiti mojega sina. Sicer pa se tudi ne bi tako odločno uprl tej zvezi, če ne bi bil že kam drugam zateleban. Kdo bi morala neki biti? In kako naj to do
v	j >
ženem?
Vojvoda je vedel, da bi bilo brezuspešno povpraševati Norberta o tem, zato na to ni niti mislil. Tako je tuhtal vso noč, proti jutru pa je bil navdahnjen z neko inspiracijo, o kateri je menil, da mu jo je navdahnila sama Previdnost.
"Strela božja, Bruno mi jo bo pokazal!" je vzkliknil. — "Pes mi bo pokazal prostor, kamor zahaja njegov gospodar, in če mi bo" sreča mila, utegnem zalotiti i samo mla-'do čarovnico, ki mi je omre žila sina."
Fa briljantna ideja ga je zelo zadovoljila.
Naslednjega dne po obedu je vojvoda zažvižgal psu, in dasi ni šel pes s starim nikoli dalje kakor do grajskih vrat mu je zdaj na njegov klic takoj sledil. Ko sta dospela do razpotja, se ni žival niti za trenotek pomišljala, marveč tekla po poti, ki je vodila na levo, in videti je bilo, da natančno pozna svoj cilj. Tako je Bruno tekel naprej skorc cele pol ure, dokler ni dospel do mesta, kjer se je Dijani takrat pripetila nezgoda, ko jo je Norbert obstrelil. Tam je pes nekaj časa tekal okoli, in ko ni ničesar našel, je sedel na zemljo, kakor bi hotel re či: "Počakajva!"
"Tak tako," je zabrundal vojvoda, "tukaj je torej prostor, kjer se shajata zaljubljenca."
Mesto je bilo dokaj samotno in ker je bilo na nekoliko vzvišenem svetu, se je od tu videlo daleč naokrog.
Vojvoda je takoj opazil to prednost teg^ prostora in je stopil za debelo deblo drevesa, za katerim se je skoraj ves skril. Bil je naravnost vesel svoje ideje, zakaj zdelo se mu je, da nevarnost ne more biti tako velika, kakor si je sprva domišljeval. V katero pa naj bi se bil Norbert zaljubil? Najbrž v kako kmečko pun-čaro, katero bo lahko ugnati v kozji ro&_ 'Ko je vojvoda tako premišljeval, je Bruno nenadoma .zalajal.
"Aha, tukaj je!" si je dejal vojvoda, in res, v tistem
hipu se je pojavila Dijana. Toda, čim je ugledala starega vojvodo, je strahu kriknila. Nameravala se je obrniti in zbežati, toda moči so ji odpovedale, in morala se je oprijeti veje bližnjega drevesa, da ni padla. Vojvoda sam,pa ni bil nič manj presenečen kakor mladenka. Pričakoval je najti tukaj kako kmečko dekle, zdaj pa je ugledal pred seboj hčer markija de Laure-bourga. Njegovo presenečenje pa je trajalo samo trenotek, nakar se je umaknilo nje: govi jezi; kajti vedel je, da če se nima ničesar bati od kmečkega dekleta, da bo ta mlada plemkinja popolnoma druga nasprotnica. Dalje je tudi vedel, da ne more računati na pomoč njene rodbine, ki bi bržkone rajša njej sami po-magala.
"Nu, otrok moj," je povzel vojvoda, "kakor je videti, niste nič prav zadovoljni, da ste mene našli tu."
"Vaša milost. . ."
"Da, da, res je sitno; vi pridete sem, da se sestanete s sinom, tukaj pa najdete njegovega očeta. Ampak nikar ne dolžiter ubogega Norberta, kajti zagotavljem vam, da ni njegova krivda, če ga danes ni tu."
(Dalje prihodnjič)
Stotine oseb je drlo na kliniko v San Franciscu, kjer so naznanili, da se je našlo sredstvo, potom katerega se lahko ozdravi rak. Ljudje, ki bolehajo za to boleznijo, hočejo takojšnje pomoči, toda zdravniki so jim povedali, da vso stvar šele preiskujejo in še niso gotovi uspeha.
'DR. NICHOLAS JORGA,
Dr. Nikolaj Jorga, predsednik univerze v Bukareš-tu, Romunija, je sedaj na potovalni turi po Zed. državah. Drži predavanje po mesfiih med svojimi rojaki. Dr. Jorga je velik prijatelj Jugoslavije, ki jo ja-ko natančno pozna in jo v svojih predavanjih večkrat omeni.
Šest vplivnih Čikažanov, ki bodo nastopili pred sodnim odsekom v senatu v Washingtonu, da podajo svoje mnenje o prchibiciji. 1. Silas H. Straum, ugleden odvetnik. 2. Col. Robert Isharn Randolph, civilni inženjer. 3. Policijski komisar William F. Russel. h. Državni pravdnik John A, Sivanson. G. Pat Roche, glavni pomočnik državnega pravd-nika. 6. John Stege, načelnik detektivskega oddelka.
lesa Hanna, ki je obdolžil Earl Conalda, da je umoril Jf-letnega Melvina Hor-sta, iz Orrville, O. Zgoraj na d^sni je mladi Ha nna Junior, ki je'baje pripeljal malega H or sta do garaže, ki je nasliki spodaj na desni, kjer je bil Melvin Horst umorjen. Vsa stvar je pa še zavita v skrivnostno temo in oblasti še niso raz-vozljale zagonetnega, brutalnega umora.