Praznika v Nabrežini in na Tabru Odbornik FJK Shaurli v Bazovici Čistilno napravo v Vrtojbi bodo zagnali novembra MHjU.lUMM^ . an ■ Ä JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 189 (21.426) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 15. AVGUSTA 2015 MLADOSTI c Spomini Sergija Lipovca ^ - od danes v treh nadaljevanjih r 2 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € I I I ILH UUUUU I Cosolini, Pisani in tržaški vozli SandorTence Trst je po številu prebivalcev največja občina v Furlaniji-Julijski krajini, Repentabor pa sodi med najmanjše. Tržaški župan Roberto Cosolini je velik privrženec reforme krajevnih uprav, njegov repentabrski kolega Marko Pisani pa velik nasprotnik. Cosolini misli, da bo reforma prinesla konkretne koristi občanom, Pisani pa dvomi, da bo reforma sploh kaj in komu koristila. Skratka dve čisto različni viziji o upravni prihodnost območja, kjer bo prihodnjo pomlad izginila Pokrajina. In vendarle se v teh dneh Co-solini in Pisani - skupaj z župani ostalih štirih občin - trudita za statut tržaške medobčinske zveze. Njihova naloga je zelo zahtevna, ne toliko zaradi različnih političnih interesov (vseh šest županov pripada levi sredini), temveč zaradi velikih razlik med občinami. Te razlike presegajo tradicionalno ločnico mesto-podeželje in so dosti bolj zapletene in razvejane. Trst je sicer izrazito mestna občina, a z močno okolico (vzhodni in zahodni Kras), Milje imajo značilnosti primestne občine, kar deloma velja tudi za Dolino. Zgo-nik in Repentabor sta tipični kraški občini, Devin-Nabrežina je nekaj posebnega, sinteza Krasa in obale. Skratka velike razlike, ki se odražajo tudi v narodnostni podobi. Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina so uradno dvojezične občine, Milje in Trst pa ne, čeprav na območju tržaške občine živi daleč največ Slovencev. Ne vemo, kako se bo končala zgodba o statutu tržaške medobčinske zveze in v kakšni meri bo zaščitena slovenščina. To bo jasno v naslednjih dneh. Sodeč po sredinem srečanju na tržaškem županstvu kaže, da se upravitelji šestih občin trudijo za iskanje stvari, ki jih združujejo, in ne tistih, ki jih ločujejo. Skratka iščejo politični dogovor, ki morda ne bo nikogar zadovoljil, a tudi ne razočaral. Bomo videli. Župani šestih občin naj se pri tem vsekakor nikakor ne zgledujejo po kolegih iz osrednje Fur-lanije. Tamkajšnji župani so poznani in cenjeni kot učinkoviti in praktični upravitelji, z ustanavljanjem videmske medobčinske zveze pa so popolnoma zatajili. Ne zaradi furlanščine ali drugih upravnih zadev, temveč iz izrazito političnih razlogov. Upravitelji iz vrst desne sredine, ki nasprotujejo deželni reformi, so zavrnili vse predloge videmskega župana, ki podpira reformo. Ne, ker so slabi, a zato, ker jih je predlagala leva sredina. italija - BDP v drugem trimesečju zrasel za 0,2 odstotka Od kod denar za prihodnji finančni načrt? božo repe Razmišljanje s puško in tudi s knjigo RIM - Italija je v drugem trimesečju letošnjega leta povečala svoj bruto državni proizvod za 0,2 odstotka v primerjavi s prvim trimesečjem, v primerjavi s prvim polletjem 2014 pa za 0,5 odstotka. Za podatek državnega statističnega urada Istat je vladalo v Italiji veliko zanimanje, ker je zadnji pred oblikovanjem novega finančnega načrta, ki ga bo vlada izdelala septembra. Analitiki ocenjujejo, da bo ta »težak« 25 milijard evrov, še ni znano, od kod bo Renzijeva vlada črpala denar. Deset mi-ljiard naj bi bili rezultat varčevalnih rezov državnega proračuna (ni pa še znano katerih), šest milijard naj bi dobili s povečanjem primanjkljaja, kolikšna je teža drugih postavk (in katere so) pa ni znano. Po drugi strani znaša delež »varovalk« manevrov, ki jih je Renzi podedoval od prejšnjih vlad, 16,8 milijarde evrov. Na 3. strani reportaža Z begunci v Srbiji in na Madžarskem BEOGRAD - V Srbiji in na Madžarskem je vse več beguncev, ki hočejo v Nemčijo in v skandinavske države. Veliko število je mladih, ki se srečujejo z raznoraznimi težavami, bežijo od vojn in trpljenja, »trdnjava« Evropa pa jim zapira vrata, kot dokazuje zid na srbsko madžarski meji. Slovenska novinarka Meta Krese je posebej za Primorski dnevnik opisala dogajanja v Srbiji in pot mladih pribežnikov z vlakom iz Beograda v Subotico. Na 2. strani Osvežitev prija tudi divjim živalim DOBERDOB - Ob Doberdobskem jezeru v teh vročih poletnih dneh iščejo osvežitev in vodo številne divje živali. Ker jezero obiskuje tudi več amaterskih fotografov, je nekaterim izmed njih že uspelo fotografirati divjad med kopanjem in pitjem vode. Med njimi je tudi Marino Černic iz Doberdoba; v svoj objektiv je že ujel srne, divje prašiče, razne vrste ptic in celo lisico. Na 18. strani LJUBLJANA - Slovenski Zgodovinar Božo Repe v knjigi S puško in knjigo objektivno in celovito prikazuje razmere pred, med in po drugi svetovni voj -ni, ki so bistveno zaznamovale dogajanja na slovenskem ozemlju. Delo odlikuje relevanten prikaz vzrokov in posledic vojnega nasilja, fenomen in edinstvenost slovenskega partizanskega gibanja, na svoje mesto pa postavi tudi vlogo Katoliške cerkve, kakor tudi kolaborantov. Na 12. in 13. strani OBVESTILO BRALCEM Zaradi velikega šmarna Primorski dnevnik, tako kot ostali časopisi v Italiji, jutri ne bo izšel Markacija, gornikov najboljši prijatelj Na 11. strani V prtljažniku kavč in še štirje potniki Na 17. strani Andrej Kosmač, moto prvak pri 43 letih Na 25. strani i innnni II JUI1U I Vanja Deveta k rnniii 01 ii MM K . r • :(i IZDELAVA, POPRAVILA IN ViDftZEVANJt OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni tri . obnovljivi energetski viri 1 Na bava,in5ta ladja in vzdrževanje peii na biomaso (drva, pellelr.-) znamke i— i -v* 5EMPDLBJ T/D6, TS TE tL848-200312 MOB. 347-62fl2flTfl mEm 9771124666007 2 Sobota, 15. avgusta 2015 reportaža - Iz Srbije na Madžarsko skozi vrata v »trdnjavo« Evropa »Po poklicu sem begunec v Evropi« M -V. 9Z . '¡- vs ÏVji ' EL •■ ■ v BEOGRAD - »Niti en dan v življenju nisem bil srečen. Pri nas vsak dan ubijajo ljudi, eksplodirajo bombe, gorijo hiše ... Namesto, da bi doma normalno živel, hodil v šolo, se izučil poklica, sem begunec. Po poklicu sem begunec v Evropi.« Njegov monotoni glas ne odraža čustev. Kaj se skriva za to njegovo mirnostjo? V temi poskušam prebrati njegov obraz. Odvrnem pogled, ko opazim, da mu ramena kot otroku trzajo od zadrževanega hlipanja. Kot otroku? Saj je otrok. Petnajst let ima. In vendar se že več mesecev sam prebija iz Pakistana v obljubljeno deželo. Za njega Švedsko. Omida sva s snemalcem Jakobom Weidnerjem spoznala na železniški postaji v Beogradu. Obkrožen je bil z vrstniki, ki so zavzeto zrli v njegov mobitel in glasno razpravljali. V nekem trenutku so pristopili k nama z vprašanjem, kje je najboljša pot, po kateri bi prečkali madžarsko mejo. Res da sva vedele precej manj kot oni, smo z debato vseeno tokrat skupaj in še bolj živahno nadaljevali. Pravzaprav so imeli presenetljivo veliko informacij o, recimo temu, prepustnosti, srbsko madžarsko meje. »Facebook«, so razložili. Facebook za njih ni le zabava, s katerim se povezujemo z največkrat namišljenimi prijatelji, temveč je prekleto pomembno orodje za preživetje. Počasi so si zamislili pot, ki jih bo iz Su-botice, popeljala do vmesnega cilja: Madžarsko, vrata v Trdnjavo Evropa. Do tja pa z vlakom. »Lepo je videti na ulicah ljudi, ki niso samo od tu. Ne morem verjeti, ampak sploh ne deluje čudno,« reče Nebojša Mi-kilic, umetnik, raziskovalec in aktivist. Mogoče pa res pisanost ljudi na beograjskih ulicah spominja na čase, ko je bila Jugoslavija aktivna članica Gibanja neuvrščenih in so tuji študentje prinašali svež veter v jugoslovanska študentska mesta. Celo v zatohlo Ljubljano. Toda to je le prvi pogled beograjske ulice, drugi že pomete s prijetno nostalgijo. Tujci in domačini živijo vsak v svojem svetu. Begunci v parkih, mešča- ni v svojih kavarnah, restavracijah. »Lahko rečem, da jih Beograjčani to-lerirajo. A jih tudi diskriminirajo na avtobusih, porivajo v zadnje dele avtobusa, zaračunajo jim več za vozovnice ali pa jim jih sploh nočejo prodati.« »Mehko razbojništvo,« se prijazno izrazi Nebojša Mikilic. »Mislim pa, da begunci pri nas niso ogroženi, saj je celo premier Vučic na jugu Srbije v Preševu v kuhinji Rdečega križa z njimi jedel za isto mizo. Vučic je zdaj glavni golob miru,« si ne more kaj, da ne bi naš sogovornik cinično komentiral. Nebojša Mikilic je prepričan, da imajo v Srbiji »Ves čas poslušamo ilegalni, ilegalni. Bežijo, kaj je tu ilegalnega? Ampak ko si ilegalec, si pač lahko tarča,« v Beogradu pravi umetnik in aktivist Nebojša Mikilic ta hip politični sistem, ki uničuje socialno državo. »Naša družba ni sposobna reševati svojih socialnih problemov, kako naj se šele spopadejo z begunsko problematiko,« se zgolj retorično sprašuje. V Srbijo prihaja prek makedonske in bolgarske meje vsak dan na na stotine ljudi. Na poti do Madžarske jih zares nihče ne ovira. Že naključnemu opazovalcu je hitro jasno, da je srbskim oblastem pomembno le to, da se jih hitro znebijo. Policaji na avtobusnih in železniških postajah jih celo usmerjajo na prave perone, samo da gredo. No, in vmes še kaj zaslužijo. »Begunci pravijo, da jim je v Srbiji odlično, ker jih pustimo pri miru. V resnici z njimi marsikdo prijetno služi,« razloži Nebojša Mikilic. »Ves čas poslušamo ilegalni, ilegalni. Bežijo, kaj je tu ilegalnega?« Ampak ko si ilegalec, si pač lahko tarča. V Centru za begunce Krnjača pri Beogradu spoznamo družino iz Jemna. Očeta in tri odrasle hčere, najmlajša že vdova je tik pred porodom. Pripovedujejo svojo zgodbo, izpustijo svoja imena. Kot da bi jih izgubili skupaj z domom, domovino, mamo, ženo, možem, prijatelji. Oče je na več mesecev dolgi poti, ki so jo večinoma prepešačili, zaradi izčrpanosti oslepel. Hčerka, prevajalka po poklicu, čeprav vešča izbranih angleških besed poenostavi svo- jo pripoved o tem, kako so postali begunci. Ilegalci. »Oče je bil visok uradnik na zunanjem ministrstvu. Nekaj mesecev po upokojitvi je bomba raznesla našo hišo, pri tem je umrla mama in mož moje najmlajše sestre.« Na prevajalkini postelji opazim plišastega medvedka. »Za sestro,« mi samo reče in se, vsaj tako se mi je zazdelo, skoraj srečno nasmehne. Člani jemenske družine so eni izmed redkih beguncev, ki so se odločili, da se vsaj za kratek, res kratek čas oddahnejo v Srbiji. Kot da bi imeli drugo možnost! In kot da bi vedeli, kaj jih čaka še na poti in pravzaprav kot da bi vedeli, kam sploh gredo ... Gospod ima še vedno odprte rane na nogah, dojenček je na poti, prijateljev, sorodnikov v novem svetu nimajo. V centru, ki je bil v Jugoslaviji samski dom uspešnega gradbenega podjetja PIM, je čisto, hrana je odlična. Izkušenj upraviteljem ne manjka. V nizu barak še vedno živijo begunci zadnjih balkanski vojn. Nekateri več kot 20 let. »Varčuj z baterijo,« mu čez ramo ponavlja Omidov sopotnik, a tudi sam ne odtrga pogleda od zaslona pametnega telefona. Sistematično prikazovanje kratkih posnetkov, ki jih je Omid pobral z interneta ali jih posnel sam z mobitelom, skoraj brez besed, razloži svoje življenje. Že rodil se je kot begunec. Njegovi starši, Hazari, mu- jm J i t /ir ^ > ■ ' k- t J mmr* Beograjska železniška postaja: naval na vlak za Subotico slimanski šiiti, so morali pred talibani pri-bežali v Pakistan, kjer pa se je predvsem zadnja leta njihovo življenje spremenilo v pekel. »Ne Pakistanu in ne v Afganistanu ni miru za nas.« Starejšega brata so ubili lansko leto, mlajši je izginil pred petimi leti. Pokaže posnetek enega izmed številnih bombnih eksplozij v manjšem pakistanskem mestu, poslušamo žalostinko iz Afganistana, poišče posnetke iranskih vojakov, ki sramotijo begunce, pogledamo delček poti smrtonosne plovbe od turške do grške obale, grobe makedonske policaje . Pred nami se v nekaj minutah zavrti svet, ki ga prekriva tema. Prihod vlaka za Subotico ga prekine. S snemalcem Jakobom Weidnerjem se jim pridruživa v vagonu. »Ne bo šlo,« naju ustavi sprevodnik. »Za nas so drugi vagoni.« Drug drugemu izrečemo marsikaj, a vseeno pristaneva med »nami«. Policaji in sprevodniki pač ne marajo prič, ko beguncem še dodatno zaračunavajo sedišča Vsakdanji žalostni prizor na beograjski železniški postaji v kupejih, pa čeprav so si kupili vozovnice kot vsi drugi potniki. V Subotici se nekaj sto beguncev, ki so samo tisti dan prispeli v drugače sicer zaspano vojvodinsko mestece, v nekaj minutah porazgubi. Večino že policaji usmerijo v zapuščeno opekarno, kjer potem na golih tleh med grmovjem preživljajo svoje bedne dneve, dokler ne zberejo dovolj energije in poguma, denarja, ki jim ga pošiljajo sorodniki, prijatelji, da se premaknejo naprej. Na Madžarsko. Za begunce ta država gotovo ni raj na zemlji. Timotea Kovacs, madžarska odvetnica, ki s pravnimi nasveti pomaga pri-bežnikom, razloži situacijo: »Večina držav EU ne pošilja več nazaj beguncev na Madžarsko, ker vedo, kaj se pri nas dogaja, kako grozni so pogoji v zbirnih centrih, pa čeprav jim to uredba Dublin II omogoča. Ta namreč članicam EU dovoljuje, da vračajo prebežnike v tisto državo članico, ki so jo prvo dosegli.« Žal med te države, ki bi same poskrbele za begunce, ne moremo uvrstiti Slovenije. Pred nekaj dnevi smo lahko prebrali, da so policisti specializirane enote za nadzor državne meje v bližini Slovenskih Konjic v vozilu odkrili 24 ilegalnih prebežni-kov iz Pakistana Vrnili jih bodo na Madžarsko, od koder so bili namenjeni v Italijo. Slovenija ima uradno 24 prosilcev za azil. Omid in nekaj sopotnikov izkoristijo trdno temo in jo peš mahnejo proti Madžarski. Jakob jih spremlja. Med neskončno dolgim pohodom proti članici EU Omid v kamero govori o sebi. Ne negoduje in se ne pritožuje. Samo spominja se. In sanja. »Na Švedskem bom šel v šolo.« Ko prestopijo mejo, se Jakob poslovi. Omid mu podari rogljič in plastenko vode. Izmenjata si naslova na facebooku. Čez dva dni se javi: Sem na Švedskem. Besedilo: Meta Krese Fotografiji: Arne Hodalič kuba - ZDA ponovno odprle veleposlaništvo Spet ameriška zastava Ob tej priložnosti je Havano obiskal ameriški državni sekretar John Kerry HAVANA - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj pred poslopjem veleposlaništva ZDA v Havani prisostvoval svečanemu dvigu ameriške zastave. Prisotni so bili tudi trije marin-ci, ki so zastavo leta 1961, ko sta državi prekinili diplomatske odnose, spustili z droga. Kerry je v kratkem nagovoru pohvalil pogum predsednikov obeh držav. Kerry je prvi državni sekretar ZDA, ki je obiskal Kubo po letu 1945. Po kubanski revoluciji leta 1959, ki je prinesla na oblast Fidela Castra, so se ideološke razlike med državama tako povečale, da normalni diplomatski odnosi niso bili več mogoči. ZDA so leta 1961 umaknile svoje diplomatsko osebje z otoka, leto kasneje pa uvedle gospodarsko blokado Kube, ki še vedno traja. James Tracy, Larry Morris in Mike East so bili trije marinci, ki so leta 1961 v Havani pospravili ameriško zastavo, in včeraj so prav oni zastavo svečano predali mladim marincem, ki so jo po pol stoletja znova dvignili. ZDA in Kuba sta sicer diplomatske odnose obnovili že 20. John Kerry in kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez ansa julija in veleposlaništvi od takrat delujeta, vendar pa je bil svečan dvig zastave takrat opravljen le pred kubanskim veleposlaništvom v Washingtonu ob prisotnosti kubanskega zunanjega ministra Bruna Rodrigueza. Kerry je zdaj vrnil obisk. Ta je na Kubi vzbudil veliko pozornost, saj ga je državna televizija ves čas spremljala in prenašala v živo. Kerry je v govoru pohvalil odločitev predsednikov Baracka Obame in Raula Castra, da ne bosta ujetnika zgodovine in se bosta raje posvetila sedanjosti in prihodnosti. Odločitev za obnovo diplomatskih odnosov je priznanje dejstva, da desetletja osame niso privedla do demokratičnih sprememb na Kubi, po Kerryjevih besedah pa tudi včerajšnji dogodek tega ne bo takoj povzročil. (STA) grčija - Po sprejetju paketa pomoči EU potrdila tretji program pomoči Grčiji A grški premier Cipras v domovini nima več poslanske večine BRUSELJ, ATENE - Finančni ministri območja evra so včeraj zvečer potrdili dogovor o tretjem programu pomoči Grčiji v vrednosti do 86 milijard evrov. V prvi tranši bo območje evra državi v vsakem primeru odobrilo 26 milijard evrov. Do takrat se morajo o dogovoru izreči še nekateri parlamenti članic območja evra, med njimi nemški bundestag. Od teh 26 milijard evrov bo šlo 10 milijard na poseben račun pri ESM, namenjene pa bodo za ukrepe za stabilizacijo bank, ko bo zanje čas. Jeseni naj bi v grških bankah izvedli preglede aktive in obremenitvene teste, nato pa izvedli ukrepe za stabilnost bančnega sistema. Po teh pregledih bo ESM Grčiji na podoben način dodatno k prvi tranši izplačal še 15 milijard evrov za dokapitalizacijo in reševanje bank. Od 16 milijard evrov iz prve tranše, ki ne bodo šle za banke, bo Grčija takoj prejela 13 milijard. Z njimi bo poplačala 7,2 milijarde evrov julijskega premostitvenega posojila iz proračuna EU in 3,4 milijarde evrov ECB, poleg tega pa še nekatere manjše obveznosti do IMF in nekatere neporavnane finančne obveznosti doma. Temeljni del tretjega programa pomoči bo po navedbah evroskupine tudi okrepljena privatizacija, kjer Grčija v zadnjih letih ni dosegala rezultatov. Cilj je, da se v skladu ob izogibanju razprodaji grškega državnega premoženja nabere 50 milijard evrov, od katerih naj bi se 25 milijard namenilo za poplačilo dolga, 25 milijard pa bi se reinvestiralo v grško gospodarstvo. Dopoldan se je o pomoči EU izrekel tudi grški parlament. Zanjo je glasovalo 222 od 297 prisotnih poslancev. A od 222 glasov za jih je le 118 prišlo iz koalicijskih vrst, čeprav ima vlada v parlamentu večino 162 poslancev, vsi ostali pa iz vrst opozicije, zato naj bi premier Alexis Cipras prihodnji teden šel po zaupnico v parlament. / ITALIJA, ALPE JADRAN, DEŽELA Sobota, 15. avgusta 2015 3 ekonomija - BDP je v drugem trimesečju zrasel za 0,2 odstotka Pol poln in pol prazen kozarec RIM - Italija je v drugem trimesečju letošnjega leta povečala svoj bruto državni proizvod za 0,2 odstotka v primerjavi s prvim trimesečjem, v primerjavi s prvim polletjem 2014 pa za 0,5 odstotka, je ocenil državni statistični urad Istat. Podatek je pod evropskim povprečjem o rasti držav v območju evra. Ta znaša 0,3 odstotka, Italija pa se lahko tolaži s podatkom, da je Francija v tem trimesečju beležila nično rast, nemški velikan pa »le« 0,4 odstotno. Na italijanskem finančnem ministrstvu opozarjajo, da je proizvodnja po trinajstih zaporednih padcih beležila že drugo zaporedno trimesečno rast in da je tokratni podatek v skladu z napovedjo o letni rasti 0,7 odstotka, kot je predvidena v finančnem proračunu za leto 2015. »Podatek o rasti BDP potrjuje, da finančni načrt vlade temelji na realnih in verodostojnih ocenah. Ampak moremo in moramo doseči več,« je sporočil finančni minister Pier Carlo Padoan. Za podatek Istata je vladalo v Italiji veliko zanimanje, ker je zadnji pred oblikovanjem novega finančnega načrta, ki ga bo vlada izdelala septembra. Analitiki ocenjujejo, da bo ta »težak« 25 milijard evrov, še ni znano, od kod bo Renzijeva vlada črpala denar. Deset mi-ljiard naj bi bili rezultat varčevalnih rezov državnega proračuna (ni pa še znano katerih), šest milijard naj bi dobili s povečanjem primanjkljaja (za kar imajo dovoljenje evropske komisije), kolikšna je teža drugih postavk (in katere so) pa ni znano. Po drugi strani znaša delež »varovalk« manevrov, ki jih je Renzi podedoval od prejšnjih vlad, 16,8 milijarde evrov. A Renzijeva vlada si na vse pretege prizadeva, da bi preprečila avtomatični dvig davka na dodano vrednost in goriva, ker bi to še bolj dušilo ekonomsko rast. Kje pa bo Renzi dobil denar za obljubljeno odprav nepremičninskega davka TASI , je še veliko vprašanje. Opozicija je ob objavi podatkov o bruto državnem proizvodu, kajpak, napadla vlado in jo obtožila, da je nesposobna. A Renzija bolj moti, da ga je napadel predsednik industrijcev Giorgio Squinzi. Ta je dejal, da podatki kažejo, da prave rasti ni. Finančni minister Padoan ansa vreme - Od jutri zvečer Na severu Italije 7 do 8 stopinj manj RIM - Vremenoslovci v Italiji soglašajo s trditvijo, da bo konec tedna pomenil preobrat v vremenskih razmerah na italijanskem polotoku. «Afriško« vročino bo zamenjala poletna. Še bo vroče, a občutno manj kot v zadnjih tednih. Na severu naj bi temperatura že z jutrišnjim dnem padla za 7 do 8 stopinj, v srednji Italiji za 6 do 8, na jugu pa za 4 do 6 stopinj Celzija. Ze za danes napovedujejo tudi padavine. Sever bo v znamenju neviht in ponekod tudi močnejših padavin. Najprej bo začelo padati na zahodu, zvečer tudi pri nas. Ponekod pričakujejo tudi točo in sunke vetra. Postopoma se bo vreme poslabšalo tudi v srednji in južni Italiji. Zelo nestanovitno bo vreme jutri, čeprav se bo v popoldanskih urah začelo na severozahodu jasniti. Prihodnji teden bo v znamenju sončnega vremena, sicer pa že v sredo napovedujejo novo poslabšanje. železniški promet - Obnovljen vozni park v FJK Hitrejši in funkcionalnejši Šest novih vlakov premore hitodst do 160 km na uro - Iz Vidma v Trst v manj kot eni uri Kompozicija petih vagonov je dolga 91 metrov VIDEM - Dežela FJK je dokončala obnovo svojega železniškega voznega parka. Od petka so »upokojili« stare vlake vrste Ale 801 in jih zamenjali s šestimi novimi električnimi vlaki ETR 563 znamke CAF. Trije sicer obratujejo že od junija. Stare vlake sicer ne bodo poslali na odpad, ampak v remizo, od koder jih bodo na tirnice vnovič postavili le v primeru izredne potrebe. Deželna odbornica za prevoze Mariagrazia Santoro je ponovno spomnila, da so novi vlaki opremljeni za prevoz koles, kar je v skladu z naraščanjem zanimanja za ci-kloturizem tudi v naši deželi. Z novimi vlaki se bo čas za pot od Trbiža preko Vidma in Červinjana do Trsta skrajšala za trinajst minut, za pot od Vidma do Trsta preko Červinjana pa bomo v ča- su zimskega urnika porabili manj kot eno uro. Analiza obratovanja prvih treh novih vlakov, ki so »službi« že od junija, je pokazala, da so zelo točni in funkcionalni. Kompozicijo sestavlja pet vagonov, lahko ji sicer dodajo po potrebi še enega za skupno dolžino 91,6 metra. Največja obratovalna hitrost je 160 km na uro. ETR 563 ima 295 sedežev, drugih 263 ljudi lahko v njem stoji. Štirindvaj-set mest je namenjenih invalidom, za katere velja tudi olajšan dostop na vlak. Dve mesti sta namenjeni otroškim vozičkom. Do konca meseca bodo sedanjim šestim dodali še dva nova vlaka, tako da bo vozni park po počitniškem obdobju in do začetka šolskega leta popolnoma obnovljen, je obljubila Santorova. dutovlje - Praznika terana in pršuta Katrin Štoka predala krono novi kraljici terana Kristini Tavčar DUTOVLJE - Deseta novodobna kraljica terana je postala 21-letna Kristina Tavčar iz Krepelj. Izbrala jo je petčlanska komisija, ki ji je predsedoval predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štoka. Krono ji je na uvodni predstavitvi sinoči v Bunčetovi domačiji v Dutovljah predala dosedanja kraljica terana Katrin Štoka iz Briščkov, ki je leto dni ugledno in s ponosom zastopala kraške vinogradnike in vinarje. Na predvečeru letošnjega že 45. Praznika terana in pršuta v Du-tovljah so ob otvoritvi razstave slik iz peska Stanke Golob in okrogle mize Kras-Trst in perspektive njune vzajemnosti osrednjo točko namenili prav izboru in predstavitvi nove kraljice terana. Prireditev v organizaciji Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa ob sodelovanju domačega Turističnega društva Kras je povezovala Helena Škrlj. Novo kraljico terana je že prej na tajnem izboru natečaja izbrala komisija, ki so jo poleg Davida Štoka sestavljali še strokovnjakinja za vinogradništvo sežanske kmetijske svetovalne službe novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Majda Brdnik, Anita Slavec iz TIC Sežana, predsednik nadzorne komisije pri DVVK Tadej Štoka in mlada enologinja sežanskega Vinakrasa. Sanja Planin-šek. Kristina Tavčar izhaja iz vinogradniške kmetije, ki ima na nekaj več kot 1,5 hektarja zasajenih približno pet tisoč trsov, od tega večji del trte refošk, ki daje kvalitetno ru-binasto vino teran. »Z vinogradništvom se je ukvarjal že moj pokojni nono, po njemu pa je moj oče Bopris prevzel vinograd in nadaljuje z vinarjenjem. Ze od malega sem rada zahajala v naše vinograde in tako se je v meni nehote vzbudilo spoštovanje do kraških vinogradov in vinogradnikov. Še poseben pečat daje predvsem bendima (trgatev), ko se zbere veliko sorodnikov in prijateljev, pa tudi zvok harmonike ni manjka na naši kmetiji. Delo vinogradnika se ne konča s trgatvijo, se nadaljuje v hramih,« pravi Kristina, ki je srednjo Biotehniško šolo obiskovala v Šempetru pri Gorici, in si za projektno nalogo izbrala delo s področja predelave terana. Ob tem je sama pridelala 200 litrov terana. Študij bo nadaljevala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smer agronomija, še dodaja Kristina, ki jo veseli delo v vinogradu in kleti. Novi kraljici terana, ki je ob veselem dogodku prejela tudi nekaj daril sežanskih sponzorjev, med njimi tudi darilo Turistične agencije Ideja turizem (potovanje v Benetke), sta čestitala še direktor Kmetijske zadruge Vinakras Sežana Marjan Colja in sežanski podžupan Rado Pirjevec. V kulturnem programu pa so med drugim nastopili tudi učenci dutovske osnovne šole. Olga Knez Nova kraljica Kristina Tavčar in predsednik vinogradnikov David Štoka primorske.si slovenski program rai tv - Nocoj Josip Pangerc, plemeniti rodoljub TRST - Slovenski program deželnega sedeža RAI bo nocoj predvajal dokumentarni film »Josip Pangerc, plemeniti rodoljub«, ki je nastal v lastni produkciji in je bil premierno predvajan februarja letos. Lik slovenskega glasbenika in skladatelja, narodnega buditelja, politika, kulturnika in avstro-ogrskega oficirja Josipa Pan-gerca (1868-1925) je ponovno oživel po zaslugi njegovega potomca Marka Manina, ki je odkril bogat družinski ar- hiv in sestavil scenarij za dokumentarec o tej izjemno zanimivi, a žal tudi pozabljeni osebnosti, ki je zaznamovala skoraj pol stoletja zgodovine tržaških Slovencev v času hudega iredentisti-čnega pritiska na Slovence. Dokumentarec se umešča v obeleževanje stote obletnice prve svetovne vojne in devetdesetletnice smrti Josipa Pangerca. Režijo je podpisala Loredana Gec. Na sporedu ob 20.50. Dežela razpisuje službo za novinarja z znanjem slovenščine TRST - Dežela Furlanija Julijska krajine je razpisala službo za določen čas za novinarja/novinarko z znanjem slovenščine. Razpis je namenjen kandidatom, ki so poklicni novinarji, vpisani v seznam novinarske zbornice, imeti pa morajo tudi dveletne delovne izkušnje in vsaj dokončano višjo srednjo šolo. Prošnjo je potrebno izpolniti najkasneje do 1. septembra letos. Več informacii na spletni strani Dežele ali na generalni direkciji, tel. št. 040.3774319, 040.3774327 in 040.3772428 4 4 Sobota' 1 s- avgusta 2015 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu »Didaktični center v Bazovici je biser, ki je premalo poznan« »Naravoslovni didaktični center v Bazovici je pravi biser, ki pa je žal premalo poznan.« Deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli se je včeraj na lastne oči prepričal o dragocenosti te strukture, ki jo je Dežela še pred nekaj leti nameravala dejansko zapreti, sedaj pa jo hoče ovrednotiti. To velja tudi za naravoslovno pot Josepha Ressla (povezuje Bazovico z Lipico), kjer zaradi okvare žal ne deluje tehnološko zelo ino-vativna signalizacija za slepe in slabovidne. Odbornik se je obvezal, da bo Dežela poskrbela za popravilo, pred tem pa bo treba premostiti nekatere birokratske ovire. Shaurli se je glede tega zavzel za dogovarjanje med Deželo, Občino Trst in bazov-skim jusom. Naravoslovni center, ki deluje pod okriljem deželne gozdne službe, predstavlja zelo dragocen »pripomoček« za spoznavanje naravne raznolikosti Krasa. Didaktični pripomočki so v italijanščini, slovenščini in angleščini, vodeni ogledi pa so možni tudi s tableti in mobilnimi telefonskimi aplikacijami. Shaur- Deželni odbornik Cristiano Shaurli (levo) med obiskom v Bazovici li si je didaktični center ogledal v spremstvu vodilnih v tej strukturi, koordinatorja Diega Masiella in njegovega namestnika Roberta Va-lentija. Pred Bazovico si je deželni upravitelj ogledal botanični vrt Carsiana med Gabrovcem in Zgonikom, ki ga je pred kratkim prizadel požar. Odgovorni za protipožarne enote pri deželni gozdarski službi so mu predstavili delo na terenu in tudi trud, ki ga vlagajo v preventivo, ki je bistvenega pomena za preprečevanje gozdnih požarov. Boj proti gozdnim požarom je tudi stvar kulture in spoštovanja na- rave, je dejal upravitelj FJK. Glede Resslove naravoslovne poti je Shaurli izpostavil tudi njeno plemenito poslanstvo v korist slepih in slabovidnih. Pešpot do Lipice je označil kot izredno pridobitev, ki jo velja za vsako ceno ne le ohraniti, temveč tudi ovrednotiti in obogatiti. S tem v zvezi se je že pogovoril z deželno odbornico za socialo Mario Sandro Telesco, ki soglaša, da mora deželna uprava Resslovi poti zagotoviti dodatna finančna sredstva. Shaurli je povedal, da je Dežela svoj čas namenila denar za sanacijo pešpoti in tehnološke naprave za slepe in slabovidne, a je zaradi nekaterih birokratskih zapletov ta denar žal potem izgubila. Shaurlija so na obisku na Krasu spremljali direktor deželne gozdarske službe Massimo Stroppa, ravnatelj tržaško-goriškega kmetijskega in gozdarskega inšpektorata Aldo Cavani, koordinator tržaške gozdarske službe Luciano Ulian in Alessandra Tri-buson, namestnica koordinatorja gozdarske postaje devinsko-nabre-žinske občine. statistika Na Tržaškem letos enajst gozdnih požarov V tržaški pokrajini je v tem letu izbruhnilo enajst požarov, ki so uničili ali poškodovali skupno 7,57 hektarja površine (od katerih 5,31 hektarja gozdov). V Furlaniji-Julijski krajino so v enakem obdobju zabeležili šestdeset požarov za skupnih 85,42 hektarja površine, pri čemer je bilo prizadetih 21 hektarjev gozdov. Te podatke je med včerajšnjim obiskom botaničnega vrta Carsiana posredoval deželni odbornik Cristiano Shaurli, ki je pohvalil gozdne straže in prostovoljce, ki so noč in dan angažirani pri nadzorovanju ozemlja in, v primeru potrebe, pri gašenju požarov. »Ti ljudje ne poznajo praznikov in so v vsakem trenutku na razpolago. Deželna skupnost jim je dožna zahvalo in priznanje,« je dejal odbornik, ki je bil pred izvolitvijo v deželni svet župan Fojde v zahodni Benečiji. Shaurli je v zvezi z gozdnimi požari izpostavil problem preventive, delo gozdne straže pa se ne konča z gašenjem požara, temveč se navadno nadaljuje z bonificiranjem požganih površin. po ovadbi 51 moških - Stranišče v Ljudskem vrtu Prava oglasna deska nespodobnih sporočil Dan po razkritju opolzkih dejanj petdeseterice Tržačanov v moškem stranišču Ljudskega vrta, se dogajanje v taistem vrtu ni bistveno spremenilo.Najbolj opolzko tržaško stranišče je včeraj popoldne s steze, ki iz središča parka mimo stranišč vodi do avtobusne postaje v Ul. Giulia, nadzoroval le doprsni kip pravnika, zgodovinarja in arheologa Pietra Kandlerja. Otroška igrala stojijo resnici na ljubo kar precej korakov stran od vhoda v javna stranišča. Otroci se torej podijo daleč stran, kar pa nikakor ne izključuje možnosti spolnih ekscesov ob prisotnosti najmlajših. V popoldanskih urah pa marsikdo drema na lesenih klopeh, eni v vročini pogumno tekajo po parku, drugi se celo kratkočasijo z igranjem namiznega tenisa na lepo urejenih betonskih mizah. Tu je seveda predmet pogovora le eden: ovadba 51 moških zaradi spolnega občevanja v javnih straniščih. Pri eni mizi se ob prebiranju spletnih medijev na pametnem telefonu razvijajo komentarji: »Nič nisem opazil ... si vedel ti za vse te geje?« Le mladenič, ki v poletnem času rad prime za lopar, se nekoliko opogumi in prizna, da se je včasih kdo dolgo zaustavljal na bližnjih klopeh in opazoval dvoboje ob betonskih mizah. »Zdaj, ko so odkrili, kaj se je dogajalo tam notri, razumem določene poglede,« pravi 20-letnik, ob njem pa starejši takoj doda, da niti ob najhujši nuji ni zahajal v tisto stranišče. Zakaj se je ta že vrsto let otepal vstopa v moško stranišče, je ob drugi mizi razložil drug moški, ki je že prekoračil šest desetletij. »Kar se je tam notri dogajalo ni nobena novost, vsaj zame ne. Čudim se, da je toliko takih, ki zdaj trdijo, da je to novost za vse, tudi za redne obiskovalce Ljudskega vrta. Še svoj čas, ko sem kot otrok zahajal v park, mi je mama za-žugala, da ne smem hoditi v tisto stranišče. To je bilo že desetletja obče znano zahajališče nečednežev, predvsem takih, ki so skrivali istospolno usmeritev,« je kar umirjeno dejal starejši Tržačan, ki je obenem nanizal še celo serijo takih shajališč, med drugim tistega pri Sv. Andreju. Preiskava tožilstva in lokalne policije je še v teku, vrata v stranišče pa so odprta. V njem na prvi pogled ni nič narobe. Ob pisoarjih in v prvem WC-ju nič ne izkazuje dejstva, da so se več mesecev, mogoče let, po mnenju nekaterih celo desetletij, v tistem kraju odvijali nespodobni prizori. Za vrati levega WC-ja pa je črno na belem napisano, kdo koga išče in kaj bi rad z njim počel, v stilu napisov, ki jih je marsikdo že prebral v prav tako dobro obiskanih straniščih železniških postaj in cestnih postajališč. Prava oglasna deska v malem, kjer zadnji (zaradi nespodobne vsebine neobjavljivi) napis nosi datum 5. avgusta letos. Najde se celo telefonsko številko travestitov, urnike morebitne prisotnosti »gostov«, drugi zapis pa najavlja možnost snidenja na Napoleonski pešpoti pri openskem Selivcu. Med temi so tudi nečedni oglasi, ki so s časom že zbledeli. V ženskem stranišču ni zaslediti podobnih napisov. Vse kaže, da se obiski zloglasnega moškega stranišča niso bili na dnevnem redu samo v zadnjih mesecih, mogoče pa so v zadnjem obdobju postali bolj vidni, toliko, da so na bližnja vrata lokalne policije (ta ima namreč sedež v isti stavbi!) začeli trkati prvi ogorčeni in hkrati razburjeni obiskovalci Ljudskega vrta. (mar) sv. jakob - Odkritje finančne straže V stanovanju kilogram droge Glede na količino droge so povezave z organiziranim kriminalom možne Pripadniki operativne skupine tržaške finančne straže za boj proti drogi so v sredo pozno dopoldne v stanovanju v petem nadstropju prestrukturirane stanovanjske hiše pri Sv. Jakobu zasegli kilogram mamil, predvsem heroina in kokaina, pri tem pa so tudi aretirali par, italijanskega državljana in hrvaško državljanko, sicer stara znanca sil pregona, ki sta si dodatni vir zaslužka priskrbela s prodajanjem droge na tržaškem trgu. Finančna straža je objavila le začetnice aretirancev: gre za italijanskega državljana T.S., ki je bil do pred kratkim zaprt v koronejskem zaporu, in njegovo partnerko, hrvaško državljanko D.V., ki je bila ob prihodu finančnih stražnikov prisotna v stanovanju. Ženska se ni upirala možem postave, ki so med preiskavo nad omaro v spalnici našli drogo, medtem pa so prijeli tudi njenega partnerja. Oba so prepeljali najprej na sedež finančne straže v Ul. Giulia, nato pa v koro-nejski zapor, kjer zdaj čakata na zaslišanje. Po ugotovitvah finančne straže bi dvojica s prodajo omenjenih mamil na tržaškem trgu »zaslužila« okrog 50.000 evrov, preiskovalci pa bodo morali zdaj preveriti morebitne povezave z organiziranim kriminalom, ki jih glede na količino zasežene droge ne izključujejo. / TRST Četrtek, 13. avgusta 2015 5 gospodarstvo - Edi Kraus in Aleksander Podobnik o krizi na kitajskih tleh Devalvacija juana za pospešitev izvoza veliki šmaren Corriere izbral tudi Zidarichevo belo Vitovsko Medtem ko so bile oči vse Evrope doslej uprte v viharno dogajanje v Grčiji, je kot strela z jasnega v javnost bruhnila vest o pojavu novega kriznega območja. Od nas veliko bolj oddaljenega, a nepopisno večjega od Grčije. Kitajska borza beleži namreč od srede junija stalen padec in centralna banka je bila prisiljena devalvirati svojo valuto - juan, da bi pomagala krepiti domače gospodarstvo. O bolj ali manj upravičenih strahovih oz. o tem, kakšne razsežnosti lahko doseže tamkajšnja kriza, smo povprašali bančnega izvedenca, direktorja Zadružne kraške banke Aleksandra Podobnika, in pa generalnega direktorja slovenskega kemijsko-tekstilnega podjetja Julon (že od leta 1995 v večinski lasti italijanskega Aquafil), sicer tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa. »Vsak se bori za svoj interes, v primeru Kitajske je to izvoz, na katerem v glavnem temelji domače gospodarstvo. Če je valuta premočna, potem je logično prodaja manjša. Trg je bilo treba na nek način poživeti,« je ocenil Podobnik in dodal, da gre za strategije, za svetovne igre, o katerih mi skorajda nič ne vemo oziroma na katere nikakor ne vplivamo. »Italijan bi rekel, da smo "osservatori esterni", zunanji opazovalci torej, ki vse to lahko samo jemljemo na znanje.« Da sicer ni šlo za nepričakovano odločitev, nam je pojasnil Kraus, ki dogajanje na daljnem vzhodu redno spremlja, saj ima družba Aquafil od leta 2009 na Kitajskem večji obrat. »Od devin - Na avtocestnem počivališču Aretirali voznika ukradenih avtodomov Policijski avtomobil pred ukradenima avtodomoma Prometna policija je v sredo v zgodnjih jutranjih urah na območju avtocestnega počivališča Devin-jug aretirala tunizijskega državljana B.K. in romunskega državljana S.C. pod obtožbo zbiranja ukradenega blaga. Policisti so namreč opazili, kako sta se moška sumljivo sukala okoli dveh tam parkiranih avtodomov, na vprašanje, kaj delata, pa nista dala prepričljivega odgovora in sta začela kazati znake živčnosti, v nadaljevanju pa priznala, da vozita omenjena avtodoma. Pri pregledu registrskih tablic in vozil je policija ugotovila, da so tako eni kot drugi sad kraje: tablici naj bi bili ukradli v Turinu med 10. in 11. avgustom, avtodoma v skupni vrednosti 200.000 evrov pa preteklo noč v kraju San Gimignano v pokrajini Siena v To-skani. Tunizijca in Romuna, ki sta bila v preteklosti že večkrat obsojena za- radi podobnih kaznivih dejanj, so kot omenjeno aretirali in prepeljali v ko-ronejski zapor, avtodoma pa zasegli. V prtljagi je imel orodje za vlamljanje V četrtek pozno dopoldne je policija ovadila 55-letnega črnogorskega državljana Z.A. zaradi neupravičene posesti orodja za vlamljanje in lažnih osebnih podatkov. Moškega je blizu železniške postaje ustavila izvidnica, kateri se je njegovo obnašanje zdelo sumljivo. Pri preverjanju so ugotovili, da je moški v preteklosti že imel opravka s policijo zaradi kraje, zato so ga pospremili na kvesturo, kjer so pregledali tudi njegovo prtljago, v kateri so našli orodje, ki služi za vlamljanje. Črnogorca so ovadili, orodje pa zasegli. fotodamj@n samega začetka smo vanj investirali 15 milijonov evrov in realizacije je danes približno 30 milijonov evrov. Poleg tega, kar proizvedemo na lokaciji sami, pa prodajamo lažje tudi to, kar proizvajamo v Italiji in Sloveniji, tako da imamo skupno na tem azijskem trgu okrog 60 milijonov evrov realizacije.« 50 odstotkov tega, kar proizvedejo, gre v izvoz -v Avstralijo, Novo Zelandijo, Tajsko ali Japonsko - ostalih 50 odstotkov pa je namenjenih lokalnemu trgu. »Če se bodo stvari zakomplicirale na področju prodaje na lokalnem trgu, pa imamo ravno zaradi krize določene olajšave pri izvozu; devalvacijo je namreč narekovala potreba po pospešitvi izvoza,« je morebitno škodo ocenil Kraus. V šestih letih, odkar so prisotni na azijskih tleh, se je marsikaj spremenilo, nam je povedal. Opazili so zlasti neverjetno rast investicij v javnem sektorju. »Naše podjetje Aquafil China je v mestu Jiaxing, ki je od Šanghaja oddaljeno 145 km. Še leta 2010 smo se v Jiaxing peljali z navadno železnico, dve leti zatem Aleksander Podobnik pa so že uredili hitro železnico z vlaki, ki vozijo 300 km na uro.« Inovacije so jasno spodbujale domače gospodarstvo, javna poraba pa se je naenkrat nekoliko zmanjšala in državi ni več uspelo ohranjati tistih neverjetnih ritmov rasti BDP, pa še izvoz se je upočasnil. Leta 2009 je 1 evro veljal 12 juanov, pred devalvacijo se je vrednost znižala na 6 juanov, sedaj pa velja 7,25: Kitajska je vse manj konkurenčna na področju prodaje na zunanjih trgih, je dejal. To pa še ni vse. Od krajevnih virov so izvedeli tudi, da poraba elektrike že 8 mesecev sta-gnira, pravzaprav celo upada, kar kaže, da proizvodnja ne rase več. »Žepred letom dni so nam tuji menedžerji, ki poslujejo na Kitajskem, zaupali, da hira tudi sektor luksuznih proizvodov, kjer je Italija prisotna s svojimi znamkami Made in Italy. Zabeležili naj bi celo 50-od-stotni upad.« Vse je dejansko kazalo, da se nekaj dogaja ... »Na stroškovni liniji se na pretres pripravljamo, kot se nanj pripravlja tudi veliko kitajskih podjetij, ki že išče bolj poceni države za proizvodnjo. Kitajci namreč že investirajo v Vietnamu, Maleziji, Bangladešu, na Tajskem, v Mian-maru, se pravi v državah, kjer so tako energenti kot delovna sila v primerjavi z domačo ponudbo bolj poceni.« Neposredno iz italijanske izkušnje vemo, da vsaka devalvacija vlije novega zagona ekonomiji, meni Kraus. »Kitajska je v vseh teh letih z agresivno politiko spodbudila svetovno industrijo, da se je na to prilagodila, da je delala na končnih proizvodih, na kakovosti, na energentih. Komur ni uspelo, je podlegel, je zaprl, kar je povzročilo vse manj delovnih mest. Kdor pa je uspel, je danes konkurenčen kitajski proizvodnji; tudi ker je ob sami proizvodnji stavil še na logistiko, se pravi - biti zraven tržišča in mu ponuditi določen servis.« Kako pa bo vse to vplivalo na zahodna gospodarstva, ostaja za zdaj neznanka. Kraus pravzaprav meni, da dogajanje na kitajskih borzah ne bo vplivalo na evropsko ekonomijo; po njegovem mnenju bo morda oškodovan le tisti, ki je kaj investiral in bo ob vložena sredstva. Na vprašanje, ali nas zna presenetiti celo kak kitajski Lehman Brothers, pa je Podobnik dejal, da se zdaj v finančnem sektorju dela na tem, da ne bi več veljalo pravilo »too big to fail« -prevelik za padec; se pravi, da se ne bi več zgodilo, da bi bila neka banka tako velika, da bi v primeru stečaja »v šmir« potegnila celotno ekonomijo države in bi jo morale potem reševati centralna banka ali vlade. (sas) Med vini, ki jih spletni Corriere della Sera svetuje za današnja praznična kosila (ali večerje), je tudi Vitovska slovenskega vinarja iz Praprota Benjamina Zidaricha. »Belo vino, ki letos dosega najboljše rezultate, je tudi Vitovska rdeče kraške zemlje, ki jo proizvaja Benjamin Zidarich. Vino zaznamuje odločen značaj vinarja, ki je začel gojiti trte na pol hektarskem terenu. Ta močan značaj najdemo tudi v vinu Grillo s Sicilije,« piše na spletni strani največjega italijanskega dnevnika. Zidaric-hevo vino Corriere della Sera svetuje ob ribjem kosilu (ali večerji). Vitovska vinarja mlajše generacije iz Praprota se je znašla v družbi mednarodno poznanih in uglednih italijanskih vin. Omenimo le Chianti classico in znameniti Prosecco, sicer ne s Proseka, temveč iz pokrajine Treviso ... odpadki - Pobuda »Pomisli!« »Gverilski marketing« za nemarne občane íienilLe-tittadinata o causa d quisto mezzo in sosta. rwn t sUlo pi li i bili: ■.viiijt.jrc ccrrrl I. in ilt: I r i conir m'ur dvi. rituti L .i tuj íll-ILj tu cúmpcrUtu un diugio per maLti. PENSACI LA PROS S IMA VO LTA. _ : .«t ¿-.m--.-■:■■•.-■■. OnEiIrOtLidim,'». Afc^U i:r. r ibiïiu iih" ifr pinn rrKi ■■ irinn:r rr--"ilEi i^^rK:: MCumftntlft QitOf't K") >![ir iç- rhí LJ iHft£[>#n4 WM ^liLirir d riMI ktftMAiMfU CMtttgnl MM 500.000 '.J KT 'J1 T*i i> "-L1 I '.H.I P IP -L r-A "Z I '1 S-11 -b Ê jV-T-V 'j I 1 W LrM'l ^ r-J « rj i, pea^^E r-T-M nj .j in m KI ItC- g IJ1H bHIÏE^HmirC-A ......«tfittíKíH pfnsácn.ÉPfiaííiMivoiT.1. rte «mVri ■■■..: V prihodnjih dneh bo stekla nova pobuda z naslovom Pomisli.', s katero želita Občina Trst in podjetje AcegasApsAmga oza-veščati občane: šlo bo za t.i. »gverilski marketing«, ki bo obsegal dva načina obveščanja. V prvem primeru bodo komunalni delavci za brisalnike avtomobilov, parkiranih blizu ali pred zabojniki za smeti, zataknili list roza barve z obvestilom, da zaradi nepravega parkiranja niso mogli izprazniti zabojnikov. V drugem primeru pa bodo na zapuščene kosovne odpadke dali fluorescentno nalepko z opozorilom, da tako početje skupnost vsako leto stane 500.000 evrov, s klicem na številko 800-955988 pa se je mogoče dogovoriti za brezplačen prevzem kosovnih odpadkov kar na domu. železarna - Pojasnilo Župan že pisal skupini Arvedi Tržaški župan Roberto Cosolini zagotavlja, da si njegova občinska uprava ne zatiska oči pred škodljivimi vplivi na okolje in zdravje prebivalstva škedenjske železarne. V isti sapi pa dodaja, da kljub rigorozni skrbi za zdravje Tržačanov ne more spregledati bistvenega dejstva: da je družba Arvedi odkupila železarno, ki je bila v zelo slabem stanju, in v njeno obnovo vložila velike denarce. Kazati s prstom na novega lastnika in na njegova ramena zvrača-ti odgovornost za nastalo situacijo, se mu zato zdi nepošteno. Cosolini se je s tiskovnim sporočilom odzval na besede tistih, ki njegovo upravo obtožujejo, da ni reagirala na skrb vzbujajoče podatke o onesnaževanju. Le nekaj dni potem, ko smo prejeli dopis zdravstvenega podjetja, ki nas je opozarjal, da so merilne naprave zaznale neobičajno visoke odstotke prašnih delcev, smo pisali podjetju Siderurgica triestina, zagotavlja župan. Od družbe, ki kot znano upravlja škedenjsko železarno, želi Cosolinijeva uprava izvedeti za razloge navedenih anomalij, poleg tega pa tudi za že sprejete ukrepe in načrtovane posege. Cosolini je vsekakor prepričan, da se tako novi lastnik kot javne uprave trudijo rešiti probleme, ki so posledica neučinkovitosti njihovih predhodnikov ... 6 Sobota, 15. avgusta 2015 TRST / lanterna - V edinem kopališču, kjer moške in ženske ločuje zid Kopališče svobode Ne vem, ali v življenju vsake ženske napoči trenutek, ko bi rada bila moški. V mojem se je ta trenutek pojavil v četrtek, ko sem prestopila vhod kopališča Lanterna, ki mu mnogi pravijo Pedočin. (Še prej sem si seveda tudi sama - v zameno za evro - nabavila vstopnico in jo ožigosala v enem tistih strojčkov, na katere naletiš pri nas samo na avtobusih ...in v Lanterni). Kajti takoj mi je bilo jasno, da bi se moje dopoldne, če bi bila moški, odvilo povsem drugače. Tudi v četrtek so, tako kot se v teh vročih poletnih dneh redno dogaja, predstavnice nežnega spola dobesedno navalile na svoj del kopališča. Ta je bil zato podoben mravljišču, moški pa zasebni plaži kakega ekskluzivnega hotela ali vile. No, pogled s plaže v obeh primerih ni bil prav nič ekskluziven, saj se kopališče nahaja tako rekoč v tržaškem pristanišču. Ampak ob »kukanju« na moško stran zidu, sem redkim kopalcem zavidala mir, tišino in luksuz, da se ob njihovih brisačah ni trlo otrok in žensk vseh starosti. Jaz sem »svoj« kvadratni meter našla šele na ploščadi pod zidom, saj so bili na prodnati plaži prosti le centimetri pred stranišči ... Lanterna je kot znano edino kopališče v Italiji (in baje tudi edino v Evropi), kjer moške in ženske ločuje zid. Anahronizem, ki redno vzbuja zanimanje državnih in tujih medijev (še pred nekaj dnevi je o njem poročal dnevnik Repubblica), je v resnici Tržačankam izredno pri srcu. Zakaj, postane jasno, ko sedeš mednje. V Lanterni so namreč mogoče stvari, za katere bi človek mislil, da Na zidovih občinskega kopališča Lanterna visijo tudi stara ogledala ... pd so nemogoče. Ali pa bi bilo bolj pravilno zapisati, da tu kraljuje skoraj popolna svoboda. Tista svoboda, ki si je ženske ne moremo/nočemo/znamo vzeti na ostalih plažah. V Lanterni na primer nikogar ne motijo gola oprsja, za njimi se nihče ne ozira. Še najbolj jih tu skrivajo najstnice, medtem ko se ženske v zrelih letih in najstarejše med njimi nonšalantno sprehajajo »zgoraj brez«. Nikogar ne zanima velikost, oblika, mišičnost teh dojk. Tako kot nikogar ne zanimajo odvečne dlake ali dimenzije zadnjic ... ki jih spet še najbolj skrivajo najmlajše obiskovalke Pedočina. Kajti odrasle ženske in babice si tu nadenejo najbolj neverjetne tangice in katerikoli tip kopalk, ki soncu prepusti kar največ gole ko- že. V Pedočinu lahko naletiš celo na tale prizor: ženska se pogovarja s prijateljico, stoje, med razkoračene noge pa je položila eno tistih srebrnih preprog, ki odbijajo sončne žarke. Kajti koža mora biti očitno povsod zagorela ... O različnih tipih obiskovalk, kopalk, copat in oprsij, ki jih je mogoče srečati v Lanterni, je pred kratkim izšla tudi hudomušna knjižica El Pedocin, ki jo je napisala novinarka Micol Brusaferro. V notranjem baru je razprodana, v zunanjem pa si jo tudi sama nabavim, ko se po dveh urah praženja odpravim v uredništvo. Medtem me je k sreči tudi že minila želja, da bi bila moški. A bojim se, da le do naslednjič, ko me bo pot spet zanesla v Lanterno ... (pd) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 15. avgusta 2015 VELIKI ŠMAREN Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.09 - Luna vzide ob 6.52 in zatone ob 20.25. Jutri, NEDELJA, 16. avgusta 2015 ROK VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,8 stopinje C, zračni tlak 1008,8 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 26 stopinj C. OKLICI: Paolo Tozzi in Rita Anna El-da Filomeni, Lucio Bertuzzi in Gabriella Senic Matuglia, Giampaolo Cafagna in Caterina Bensi, Giulio Valenzin in Ti-ziana Sabino, Luca Dorigo in Costan-za Uboni, Ernest Kwame Bonsu in Es-sivi Essenam Komlanvi, Alessandro Canziani in Donatella Fiori, Andrea Menis in Eleonora Debetto, Andres Alejandro Scarsella Iacobozzi in Mariangel Rodriguez Andrade, Sergio Mannino in Sabrina Gregorat. [13 Lekarne Danes, 15. in v nedeljo, 16. avgusta 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. Od ponedeljka, 17. do nedelje, 23. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. s. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. s. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino V Lonjer štorklja pricapljala in Karin in Claudiu malo Matildo v naročje dala. Z njimi se veselimo vsi in jim želimo tisoče srečnih dni. Posebno Sara Čestitke Draga NONA! En poljub na vsako stran, prejmi za tvoj rojstni dan. Srček moj pa ti želi, še veliko rojstnih dni. Tvoja Ingrid. S Poslovni oglasi VINO BELO (sauvignon+malvazija) in RDEČE merlot prodamo, 00386-40-252 863. ARISTON - 21.00 »Youth - La giovi-nezza«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.30 »Eden«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.00, 21.00 »Minioni«; 13.30, 14.00, 15.30, 16.00, 17.10, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.40, 18.15, 19.30, 20.45, 22.25 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 15.00, 18.45 »Piksli«; 16.15, 21.15 »Razuz-danka«; 22.00 »Ted 2«; 22.10 »Vroči Mike XXL«; 13.40 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Non sposate le mie figlie«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »Ant-Man«; 16.45, 20.15, 22.10 »Ant-Man 3D»; Dvorana 2: 16.30 »Il fidanzato di mia sorella«; 18.10, 22.00 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Pixels«; 18.40 »Joker«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Come ti rovino le vacanze«; 20.00 »Spy«. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 21.40 »Ant-Man«; 19.40, 22.05 »Ant-Man 3D; 17.00, 19.15, 21.30 »Come ti rovino le vacanze«; 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 17.30 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 20.00, 22.00 »Tracers«; 21.15 »Joker«; 19.10 »Kristy«; 16.40 »Left behind - La pro-fezia«; 16.35 »Spy«; . TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.15 »Ant-Man«; Dvorana 2: 18.15, 21.00 »Ant-Man 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Come ti rovi-no le vacanze«; Dvorana 4: 17.40, 20.20, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 18.00; 20.00 »Samba«; 22.10 »Pixels«. le ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 23. avgusta. Tel. 040-229439 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 23.8.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. Id Osmice H Mali oglasi DIPLOMIRANA iz biologije pomaga pri učenju matematike, biologije, naravoslovja in fizike dijakom nižje in višje šole. Tel. št. 346-9712707. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših ali invalidnih oseb. Tel. št.: 0038631354244. IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 332-93227075. NA PROSEKU prodam hišo potrebno popravila. Tel. št.: 342-5048580 (v večernih urah). PRODAJAM knjige za prve tri razrede liceja F. Prešerna, tudi za jezikovno smer. Tel. št.: 338-7470678. PRODAM nahrbtno koso oleomac, model 446BP ergo, po zelo ugodni ceni. Enkrat rabljeno, v garanciji. Tel. št.: 339-4040583. PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. H Šolske vesti TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šo- BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta poletna osmica. Tel. 346-7590953. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU, na Rovniku št. 230, so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. M Izleti SDGZ prireja enodnevni ogled mednarodne razstave Expo v Milanu v petek, 4. septembra. Zainteresirani naj se javijo najkasneje do 21. avgusta na info@sdgz.it. VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040-229286 (Marta). Toplo vabljeni. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Bar-bano in na Sveto Goro. Info in prijave na tel. 347-9322123. ™cir edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do äL avgusta POLETNI URNIK sprejemanja milih Aglaidv prfrli plodila osmrtnice, zahvale, soioljo, totttr v ekvkikv, /nali ogfati v okvSrdm oglasi društev in «gon&K# v okrirtku ponedeljek - palek 10,00 ■ 14,00 iübcjtfi »prt9 Tel. 000.912.775 spolta: primorifci ^trnfrdiajt Tmedia - Ul. Monleethi 6 ll. nadstropje - TRST / TRST Četrtek, 13. avgusta 2015 7 DSMO KILJAN FERLUGA vabi k sveti maši v slovenščini, danes, 15. avgusta, ob 12.30 v cerkvi v Starih Miljah. Mašo bo daroval župnik Ankarana g. Franc Šenk. Pele bodo cerkvene pevke iz Korošcev. Pridružite se nam! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro, ki bo do nedelje, 16. avgusta, na B'lancu na Proseku. MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 349-7730364, 3471621659 ali info@accademialirica-santacroce.com. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za mladince 1997-1998 v ponedeljek, 17. avgusta, zbor ob 10.30, za naraščajnike 1999-2000 v torek, 18. avgusta, zbor ob 16.00 in za najmlajše 2001-2002 v torek, 25. avgusta, zbor ob 10.30. Odvijali se bodo na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 329-4128363 (Marko). KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi zaprti do srede, 19. avgusta. AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo. ŽUPNIJA BOLJUNEC priredi v soboto, 22. avgusta, ob 16. uri sv. mašo v Marijini cerkvici na Pečah, v dolini Glinščice pri Boljuncu. Vabljeni še zlasti Marijini častilci, pevci in vsa župnijska skupnost. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. AŠD SOKOL organizira »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 348-8850427 (Lajris) ali na csdasd-sokol@gmail.com. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD AN-PI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemille-nium.com. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, in-fo@zskd.eu, 040-635626. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na info@zskd.eu ali tel. 040635626. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). 81 Prireditve SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na ogled razstave o čebelarstvu in razstave ob 70-letnici društva. Urnik: od 10. do 12. in od 18. do 22. ure. V CERKVI SV. ROKA v Nabrežini bo danes, 15. avgusta, ob 20. uri koncert vokalnega ansambla »Vikra«, ki ga vodi Petra Grassi. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 21. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje kiparske razstave Mirsada Begica »Zapisi v materiji«. Dela in avtorja bo predstavil kurator razstave Denis Volk. ARTEDEN v ŠKC v Lonjerju: v nedeljo, 23. avgusta, ob 20. uri odprtje razstave »Arteden story« in nastop lonjerskega pevskega zbora Tončka Čok pod vodstvom Manuela Pur-gerja; v torek, 25. avgusta, predavanje »Slikanje s telefončki« pod vodstvom Mirne Viola, v sodelovanju s Fotovideo Trst 80; v sredo, 26. avgusta, ob 18.30 plesna delavnica z Dašo Grgič; v soboto, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini, v čast zavetniku Sv. Roku, bo do 23. avgusta na ogled razstava »Nabreži-na - V krajih tradicije«: slikarska, grafična in kiparska dela, mozaiki in fotografije za odkritje teritorija. Razstavljata tudi Eugenio in Maria Pan-crazi iz Doline. Urnik: ob sobotah in praznikih, od 18. do 22. ure. SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita ob 70-letnici osvoboditve in na predvečer obletnice ustrelitve 5 prebe- neških kurirk in 4 partizanov na odprtje razstave »Pot v svobodo - Verso la liberta«, ki bo v petek, 28. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstavitev Jože Pir-jevec. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. Prispevki Bar Sandra iz Nabrežine daruje 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabreži-na. V spomin na prijatelja Albina Grudna darujeta Elio in Fatina Visentin 50,00 evrov za SKD Igo Gruden iz Nabrežine. V spomin na Angelo Taučer vd. Sosič darujeta Irene in Carlo 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Nenadoma nas je zapustil naš priljubljeni mož, oče in nono Dušan Korošec Žalostno vest sporočajo žena Zorka, hči Tanja, zet Davide, vnuka Nicole in Daniel, brat Florjan z družino in ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v cerkvi v Boljuncu v ponedeljek, 17. avgusta, od 9.30 do 10.30, sledila bosta sv. maša in pokop na domačem pokopališču. Boljunec, 15. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček dragemu nonotu Nicole in Daniel Žalovanju se pridružujeta Walter in Darka z družino Ob prerani smrti bratranca Dušana izrekamo globoko sožalje Aurelio z družinama Ob nenadni izgubi dragega bratranca Dušana izrekamo iskreno sožalje svojcem Vilma, Guido in Dragan z družinama Nepričakovano nas je zapustil naš dragi boter Dušan, ženi Zorki, hčerki Taniji, Davidu, Nicole, Danijelu in bratu Florjanu stojimo ob strani v teh težkih trenutkih. Fulvia, Loris in Erik z družinama Ob nenadni izgubi soseda, življenjskega in dobrega prijatelja Dušana izrekamo prizadeti družini iskreno sožalje Vida in Daria z družino Ob izgubi očeta in nonota izreka Tanji, Nicole, Danielu in svojcem iskreno sožalje AŠD Breg t Tiho je odšel naš dragi oče in nono Marino Pregarc Za njim žalujejo sin David z Vilmo ter vnuka Nika in Jernej Pokojnik bo ležal v cerkvi v Boljuncu v torek, 18. avgusta, od 10. do 11. ure. Sledila bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Boljunec, 15. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček nonotu lovcu tvoja Nika in Jernej Ob nenadni smrti očeta Marina izrekava iskreno sožalje Davidu, Vilmi, Niki in Jerneju Dorjan in Fulvia Z Davidom in družino sočustvujeta Majdi in Rado Ob izgubi priljubljenega očeta in dedka Marinota izrekamo sinu Davidu, Vilmi, Niki ter Jerneju globoko sožalje Peter, Maja in Erik Dragi David, ob izgubi očeta iskreno sožalje tebi in tvojim dragim Albin, Jelka,Branko, Martina in Ivana Žalovanju Davida in družine se pridružuje Valter Mocor Iskreno in občuteno sožalje Davidu in družini Katja in Italo Ob boleči izgubi dragega očeta Marinota izrekamo Davidu in družini iskreno sožalje družini Dazzara in Klun Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Davidu Pregarcu in družini AŠZ Jadran Ob izgubi očeta in nonota izreka Davidu, Vilmi, Niki in Jerneju globoko sožalje ASD Breg Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Davidu in družini Košarkarski Klub Bor Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona t Anna Maria Scherini por. Malalan (Anita) Žalujoči mož Ernest, hčerka Tanja z možem Edijem ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 18. avgusta. Pokojnica bo ležala od 13.30 do 14.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Sledila bo sv. maša in pokop. Bani, Ferlugi, Opčine, 15. avgusta 2015 Draga nona, ostala boš za vedno v najinih srcih Peter in Erika Žalovanju se pridružujejo sestra Marija, Robi in Lara z družino Sočustvuje družina Tonelli Ob boleči izgubi drage mame izrekajo Tanji in družini občuteno sožalje družine Gergolet, Kraus, Križnič, Manola in Žerjal Draga Tanja, ob izgubi mame iskreno sožalje tebi in tvojim dragim Adriano, Edi, Irene, Jani, Lida, Miloš, Mira in Živa Zapustil nas je dragi mož, oče, ded, praded Giovannino Masala Žalujoči žena Anica, hči Tatjana, sinova Jean Pierre in Gian-Luca z družinama in sorodniki Zadnji pozdrav v torek, 18.08, od 10.30 v ulici Costalunga, sledi maša ob 11.20. Ob izgubi dragega očeta Giovannina Masale izrekajo iskreno sožalje Tatjani vodstvo in kolegi pomorske agencije Le Navi Trieste Srl ZAHVALA Albin Gruden Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in cerkvenim pevkam ter vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Družina Nabrežina, 15. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina 8 Sobota, 15. avgusta 2015 TRST / repentabor - Začetek velikošmarenskih praznovanj Literarni sprehod, razstavi in koncert Na današnji praznik velikega šmarna maše ob 8., 10. in 17. uri Z literarnim branjem na Pesniški poti, odprtjem razstav v Srenjski hiši in koncertom v romarski cerkvi je sinoči na Tabru stekel niz pobud ob letošnjem praznovanju velikega šmarna in godu župnijskega zavetnika sv. Roka, ko bo utrjena cerkev na Tabru prav gotovo privabila obiskovalce v iskanju duhovne, kulturne in kulinarične potešitve. Niz letošnjih repentabrskih pobud v organizaciji župnijske skupnosti, pri katerih sodelujejo še Občina Repenta-bor, SKD Kraški dom in Skupina 85, se je začel pozno popoldne na Pesniški poti, kjer je stekel literarni sprehod. Udeleženci so prisluhnili izboru poezij nekaterih slovenskih in italijanskih avtorjev. V poštev so prišla dela avtorja iz Vicenze Roberta Nassija, nam vsem znane in uveljavljene pesnice iz Rezije Silvane Paletti ter slovenske pesnice in pisateljice Stanke Hrastelj, katerih dela so v slovenščino oz. italijanščino prevedli oz. priredili Marko Kravos, Marija Pirjevec, Roberto Dapit in Darja Be-tocchi. Kulturno bogat je bil tudi večer, ki se je po nekaj urah začel na Tabru. V cerkvi so odprli likovno razstavo se- žanskega slikarja Marjana Miklavca, v Srenjski hiši pa fotografije o prvi svetovni vojni, ki jih je zbrala Branka Sulčič. Razstavo slednje je predstavil Sergij Pahor, ki se je v svojem govoru osredotočil predvsem na človeški vidik ter poudaril norost prve svetovne vojne, ki je Evropi in človeštvu prinesla najhujše tragedije in posledice, kot so bili fašistični, nacistični in komunistični režimi. Po razstavi, na kateri so za glasbeno kuliso poskrbeli pevci Združenega pevskega zbora Repentabor in Otroškega pevskega zbora Zvonček, je bil v bližnjem svetišču še koncert Vokalne skupine VI-KRA, ki se je pod vodstvom Petre Grassi predstavila s sporedom sakralnih skladb. Praznovanja ob velikem šmarnu bodo vrhunec doživela danes, ko bo praznični dan potekal v znamenju verskih obredov. Prva romarska maša bo že ob 8. uri, medtem ko bo slovesno mašo ob 10. uri vodil tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Slovesno bo tudi popoldne, ko bo ob 17. uri somaševa-nje slovenskih duhovnikov. Praznično bo tudi jutri, ko bodo na Repentabru obhajali god zavetnika sv. Roka. Jutranja Do Tabra, kjer bo danes posebno praznično, vodi Pot poetov, na kateri so včeraj brali pesmi fotodamj@n maša bo ob 10., večerna pa ob 19. uri, medtem ko bo ob 20.30 tradicionalni koncert Godbenega društva Nabrežina. Tako romarje kot ostale obiskovalce, željne kulturne obogatitve in oddiha, pričakujejo tudi domača pijača in hrana, med katero gre vsekakor omeniti krajevno specialiteto - kuhane štruklje. slovenski lovski pevski zbor doberdob - Že 30 let na odru Pogoj za članstvo je ljubezen do petja Pogovor s predsednikom Egonom Malalanom - SLPZ Doberdob je edini lovski pevski zbor v Italiji Pevsko društvo zamejskih lovcev je pred kratkim obeležilo 30-letnico neprekinjenega delovanja. Slovenski lovski pevski zbor Doberdob (SLPZ) je bil ustanovljen z namenom, da ohrani tradicijo slovenske lovske pesmi in jo posreduje tudi sodržavljanom italijanskega porekla. Osrednje praznovanje ob tem visokem jubileju so pevci - lovci skupaj s pevci Pevskega društva prekmurskih lovcev, s katerim se je naš zbor uradno pobratil leta 2004, zaznamovali sredi junija v Prosvetnem domu na Opčinah. Nabito polna dvorana je bila dokaz, da imajo ljudje radi tovrstno glasbeno zvrst. Doslej sta z lovskim zborom Doberdob sodelovala dve zborovodji; 20 let je zbor vodil Janko Simoneta, od leta 2005pa zbor uspešno vodi Herman Antonič. Tudi pevcev se je že veliko izmenjalo. Ob častitljivem jubileju smo se pogovarjali s predsednikom SLPZ Doberdob Egonom Malalanom, ki je na tem položaju lani nasledil dolgoletnega predsednika Stanka Budina. Kako se spominjate vaših začetkov in kako bi opisali tridesetletno delovanje? Osebno lahko opišem le zadnjih 20 let delovanja, toliko časa sem namreč član zbora. Ves ta čas mi je bilo v veselje petje in druženje s pevci. 30 let neprekinjenega delovanja pomeni mejnik, ki je vreden obeležitve. Naj spomnim, da je bilo v vseh teh letih zelo veliko nastopov tako v domačih krajih kot v tujini. Med prireditvami bi izpostavil dve najbolj množični: reviji Primorska poje in Lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je vsakič v drugem kraju. Leta 1994 je naš zbor priredil 21. izvedbo tega srečanja v Bo-ljuncu, leta 2011 pa je zbor, skupaj s celotnim članstvom društva Doberdob in z logistično pomočjo članov sosednjih slovenskih lovskih družin, organiziral 38. srečanje lovskih pevskih zborov v samem centru Trsta. Zelo uspešno srečanje je imelo tudi simbolni pomen. Kaj vas pravzaprav druži že dolgih 30 let? Predvsem ljubezen do petja, druženja in vsega kar podobno združevanje prinaša. Ponosni smo tudi, da lahko delček naše slovenske lovske kulture posredujemo sodržavljanom ita- Egon Malalan lijanskega porekla. Nastopali smo v Piancavallu (1994), Pordenonu (2007) in Benetkah (2008), kjer smo ponosno predstavljali našo tradicijo. Bojda v Italiji lovci nimajo tradicije ustanavljanja pevskih zborov. Drži? Res je. Medtem ko je v Sloveniji tovrstno kulturno udejstvovanje zelo razširjeno, saj obstajajo številni lovski zbori in skupine rogistov, v Italiji ne poznajo te oblike izražanja lovske kulture. Naš zbor je edini lovski pevski zbor znotraj meja italijanske države. Zakaj je temu tako? Izvor je treba iskati že v kultur- SLPZ Doberdob med enim svojih nastopov fotodamj@n ni osnovi lova. Kot primer naj navedem, da latinski narodi že samo divjad pojmujejo drugače kot slovanski narodi. Pri latinskih narodih je bila denimo divjad obravnavana kot »stvar nikogar«, pri slovanskih narodih pa je divjad »stvar vseh«. Iz teh predpostavk se je oblikovala drugačna lovska tradicija. Koliko zvestih pevcev šteje vaš zbor? Trenutno naš zbor šteje 25 članov, v preteklosti pa jih je štel tudi 30. Ste zbor pomladili tudi z mlajšimi glasovi? Nekaj mlajših pevcev je sicer prišlo, a bi bili zelo veseli, če bi še kdo prišel zraven. Sploh ni nujno, da so pevci lovci, saj je navsezadnje le polovica naših članov lovcev. Pogoj za članstvo je le ljubezen do petja. Kako je sestavljen program zbora in kaj je njegov osnovni namen? Pojemo predvsem narodne pesmi, tako slovenske kot italijanske, in pesmi z lovsko tematiko. Namen zbora je, da poje na raznih lovskih srečanjih, na vsakoletnih srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov, na žalnih slovesnostih preminulih lovcev. Veliko pojemo tudi na Hubertovih mašah, kjer se pripadniki lova simbolno zahvalijo naravi in svetemu Hubertu, zavetniku lovcev, za vse radosti in veselje, ki jim jih nudi lovsko poslanstvo. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Naš primarni cilj je, da bi v lovski pevski zbor privabili nove mlade člane in jih navdihnili z lovsko pevsko kulturo. Kar se pa nastopanja tiče, nas septembra čaka sodelovanje pri proslavi ob 60-letnici delovanja večine slovenskih lovskih družin v Sloveniji. Ze-lim si tudi, da bi delovanje zbora v prihodnje ostalo vsaj tako bogato in plodno ter uspešno, kot je bilo v zadnjih 30 letih. Sanela Čoralič Maša v vili Revoltella Na današnji praznik velikega šmarna bo v cerkvi sv. Paskvala Baylona v vili Revoltella ob 10. uri maša, kot predvideva oporoka barona Pasqualeja Revoltelle. Veliki šmaren v Starih Miljah V okviru večdnevnega velikošmaren-skega praznovanja, ki ga prireja no-vonastalo združenje Prijatelji Starih Milj, bodo danes v baziliki v starem delu mesteca maše v italijanščini ob 6., 7., 8., 9. in 10. uri (ter ob 11.30 v milj-ski stolnici), maša v slovenščini pa bo ob 12.30. Ob 18. uri bo slovesno mašo daroval tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Bogat Lunatico festival V okviru Lunatico festivala bo danes v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu med 17. in 20. uro master class o improvizaciji, ob 21. uri predstavitev dela Peppeja Dell'Acque Non ho l'arma che uccide il leone, kateri bo sledil koncert v poklon Ornettu Colemanu. Devinski grad: zasebni del parka izjemoma odprt Danes in jutri bodo izjemoma odprli zasebni del parka Devinskega gradu. Informacije na številki 040-208120. Spust v Briško jamo V Briški jami se bodo danes kot vsak veliki šmaren jamarji komisije Boegan društva Societa Alpina delle Giulie med 15. in 18. uro spustili po vrveh v veliko dvorano jame. Tržaški veliki šmaren Na današnji praznik velikega šmarna bodo tržaški mestni muzeji odprti, pestra pa bo tudi glasbena ponudba. Na Verdijevem trgu ob ob 21. uri nastopila Banda Berimbau, ob isti uri pa bo v avditoriju Muzeja Revoltella koncert udeležencev tečaja violine. Vedno ob 21. uri bo v Barkovljah skupina DeJaVu nastopila s koncertom v poklon Luciu Bat-tistiju, ob 22. uri pa bo na udeležence začela padati ... pena. Na pomolu Audace bo ob 23. uri tradicionalni ognjemet. Jutri pa bosta ob 21. uri na Verdijevem trgu nastopila skupina Wooden Legs, v Barkovljah pa skupina Special Plate. Film Razredni sovražnik V sklopu filmskega niza GenerAkcije, ki poteka ob poletnih večerih v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, bodo v ponedeljek predvajali slovensko uspešnico Razredni sovražnik (Class Enemy). Film Roka Bička, ki pripoveduje o medgeneracijskih sporih na nekem slovenskem liceju, bo v izvirniku z italijanskimi podnapisi. Projekcija pod zvezdami se bo pričela ob 21. uri za gledališčem Basaglia (ob slabem vremenu pa v dvorani). Na Starem trgu mojstrovina zgodnjebaročne glasbe Kdor bi želel preživeti današnji praznični dan na poseben način, bo lahko v cerkvi Blažene device rožnega venca na Starem trgu (v nekdanjem judovskem getu) poslušal eno največjih mojstrovin zgodnjebaročne glasbe. Vokalno-in-strumentalna glasbena kapela bo namreč izvedla pod vodstvom Elie Macrija znamenite Večernice Blažene Device, ki jih je za ta praznik napisal Claudio Monteverdi. Skladba iz leta 1610 za zbor, sedem solistov in instrumentalno skupino, bo zaživela v svojem izvirnem li-turgičnem kontekstu, v okviru pred-koncilskega verskega obreda s pričet-kom ob 18.30. Ob 21.00 pa bo v isti cerkvi sledil še koncert glasbe 17. stoletja s skladbami Frescobaldija, Zipolija, Fontane in Monteverdija. (ROP) / KULTURA Sobota, 15. avgusta 2015 9 salzburški festival - Nova priredba Brecht-Weillove mojstrovine Mackie Messer -Opera za tri groše Eksperimentalni projekt bi moral biti bolj radikalen in drzen Salzburška Opera za tri groše Leseni odri, vrvi, škripci, ritmična »glasba« pristanišča s kladivi in žagami, nato pa gramofon, ki oddaja zgodovinski posnetek Brecht-Weillove Opere za tri groše. Tako se začne Mackie Messer -Salzburška Opera za tri groše, posodobljena priredba obče znane mojstrovine iz leta 1928, ki jo je vodstvo festivala naročilo Martinu Loweju, uveljavljenemu in večkrat nagrajenemu aranžerju na področju muzikala (v njegovem življenjepisu najdemo nekatere od največjih, novejših uspešnic londonskega West-Enda: Once, War horse, Mamma mia!). Celotna predstava je sad sodelovanja nemško-angleške umetniške ekipe, ki je lani ustvarila novo različico Hof-mannsthalovega Slehernika: ob že omenjenem Loweju, še režiserja Julian Crouch in Sven-Eric Bechtolf. Globoko obvladanje odrske umetnosti je neizpodbitno: predstava je polna lepo povezanih idej, ima pravi ritem v celotnem triurnem dogajanju, zaživi v fascinantnem, učinkovitem ravnovesju mnogih različnih ek-spresivnih sredstev: čar kitajskih senc (v katerih se pojavlja črna poezija degradiranega proletarskega okolja z morilci, podganami, prostitutkami), videomap-ping, animirane kartonaste scene, za katerimi se s komičnim učinkom vedno skrivajo nosilci, hkrati tridimenzionalnost lesenih odrov, lestev, zaves, ki se stalno preoblikujejo in spreminjajo scenski prostor, posrečene koreografije, ne nazadnje estetsko dodelane lutkovne podobe protagonistov in »ljudskega zbora«, ki v polnem skladu s scenografijo postanejo neločljiv del slikovite ilustracije iz preteklosti (Johna Gaya in njegove Opere beračev, ne pa časa Weimarske Republike). Model muzikala ne potrebuje novih podtekstov, okvir in osebe niso posodobljeni, smisel celotnega projekta naj bi se zato osredotočil na novo glasbeno preobleko. Lowe je v pogovoru povedal, da ga je precej skrbel odziv Weillove Fundacije (ki strogo nadzoruje nad pravicami), a tudi dejstvo, da bi nemško govoreči publiki predstavil novo verzijo »nedotakljive« in obče znane ikone. Sam Weill se je neuspešno boril proti vsakršnemu poskusu prirejanja, uspeh nekaterih kultnih motivov pa je bil vedno preveč vabljiva osnova za najrazličnejše glasbene variacije. Naj bo zaradi osebnega stila ali ruth walz zaradi skrbi, je priredba v glavnem ostala pri obogatitvi barvnih vtisov (na primer z dodatkom mehkejših godal) in izrazitejši ritmični podobi, za katere so poskrbeli člani skupine Ensemble 013. Zaradi okvira uprizoritve in samega smisla projekta pa bi morala biti veliko radikalnejša in drznejša, da bi lahko postala resnično zanimiva. Opera za tri groše, prerojena v 21. stoletju, je odtujenost spremenila v prijazno empatijo, v dopadljivo lahkotnost za oko razkošne in prikupne predstave, ki ni našla (in ni iskala) prave alternative hudomušni ciničnosti politično angažirane dvojice. »Enkratni eksperimentalni« projekt, ki je nastal izključno za salzburški oder, je preusmeril eklektično, kabaretno opero v spektakularno uprizoritveno razsežnost muzikala, vsebinsko in konceptualno pa se je njen etični naboj dejansko razblinil med leskom bogatih scen, luči, kostumov, projekcij in dopadljivo stiliza-cijo groteske, ki je v tem primeru predvsem estetska vrednota. Za primerjavo bo danes v Salzburgu na sporedu tudi enkratna, koncertna izvedba izvirnika. Rossana Paliaga TOMIZZEV DUH civ civ civ san miken ma san živ ROMPOMPOM Miroslav Košuta: MORJE Z BRAZDAMI KOT ROKA Morje z brazdami kot roka morje ptič in morje zmaj, morje školjka za otroka, morje beg v rodni kraj, morje plamen na jeziku, morje gora iz strahu, morje krči ob umiku — morje zdaj in morje tu. DEŽ, DEŽ Dež, dež, dišalo bo po skednjih in gni-jočem senu, dež, dež, po potnih rokah, po odpetih bluzah, dež, dež, po mrzlih kolodvorskih urah, dež, dež, po megli in predmestni poti, Album neobjavljenih Cobainovih skladb 6. novembra bo izšel album z doslej še neobjavljenimi skladbami ikone grungea Kurta Cobaina. Od tega dne bo na voljo tudi DVD biografskega filma o frontmanu skupine Nirvana z naslovom Montage of Heck, ki je premiero doživel maja. Material za album je pripravil režiser dokumentarca Brett Morgen, ki ima dostop do Cobainove zapuščine. Morgen je pri iskanju gradiva za film naletel na več kot 100 kaset s Cobainovi-mi posnetki. Odkrito gradivo po Mor-ganovih besedah razkriva tako svetle kot temne plati Cobainove osebnosti. Album med drugim ponuja tudi Cobai-novo 12-minutno akustično skladbo. Med posnetki so tudi priredbe skladb Beatlov in še veliko drugih skladb, ki jih ni poznala niti glasbenikova vdova Courtney Love. Cobain se je rodil leta 1967 v Aberdeenu v zvezni državi Washington. IZ MORJA V... PESEM dež, dež, dišalo bo po čolnih in razpetih mrežah, dež, dež, in po črvivih ribah in po zadnjem. Dež, dež, ki ne spereš, ki presiješ, dež. (Miroslav Košuta, Drevo življenja, Mladika 2011) Kot najstnik je spoznal Krista Novose-lica, s katerim sta leta 1987 ustanovila skupino Nirvana, leta 1990 se jima je pridružil tretji člen legendarnega sestava Dave Grohl. Svetovno slavo jim je prinesel album Nevermind (1991), ki so ga prodali v več kot 15-milijonski nakladi. Cobain je umrl leta 1994 pri rosnih 27 letih. Ustrelil naj bi se v glavo, pred tem naj bi vzel tudi zelo velik odmerek mamil, ki bi prav tako lahko bil smrtonosen, še vedno pa krožijo tudi teorije, da naj bi bil umorjen. piše Milan Rakovac Medtem ko Hrvaška in Slovenija počneta prav vse, da bi postali največji sovražnici na Balkanu, je ljubljanski Dnevnik te dni edini odgovoril, kako bi bilo treba brezumni spor reševati: k razmišljanju je povabil po šest slovenskih in šest hrvaških javnih oseb. Ki seveda domala enoglasno pozivajo k zdravemu razumu. Rog Istre, »problematični« teritorij treh avtohtonih kultur in enovite gospodarske in kulturne matrice, je etnologinja Roža-na Koštial mojstrsko popisala v strokovnem delu Civ, civ, civ, sen miken, ma sem živ ... (Trst, Založba Devin, 1996), ki je hkrati poljudna knjiga ljudskih pesmi istrskih Slovencev. Zame je to ena najbolj dragocenih knjig, tako me je navdušila, da sem zanjo zložil svojevrstno obmejno poemo ... Ker je čas brezumja gost, si vam jo, dragi bralci, danes skoraj celo dovolim objaviti, le da tokrat zapisano kot prozni tekst, kot »memoria sacra et profana«. Vier-ši šavrinski po muoju prikrojeni, za do-bru ruku Rožani Koštjal ča hi škrbno zbire: Šavrinija je Šavrinija. Šavrinija je Šavrinija po šavrinsku istrijansku, Ša-vrinija je Šavrinija po hrvacku po slo-viensku po talijansku i po svačigovu, i u Šavriniji je riesla ena mikena lepa pupa. »četa baton pištola kanon...undo-la dodola tredola unara dodara treda-ra andarle mandarle kuatro kuara kua-re kuarici copi copici cuba cubici an-dola skandola djezola vila drila drisk mazi kanzi gac.« I ala ena lepa pupa Ša-vrinka sprtu na glavu pak na noge zduolun priko Dragonje i Mirne po jaja. »Ena dva ropota tri štire netopire pet šes puna pec sedon uson drek pod nu-son; kruha prusen devet deset gren ga vzet.« La incotra un camionista, te pol montar se te me la vol dar, pupa, ma lepa pupa mu roge peta in naprej se leva; sielo zad sielon, hiža za hižon, jaje po jaje, kontakilometri e kontaore, od sunca do miseca do sunca do Dragonje do Mirne do Lima, petehe buditi i cuke kumpanjati spati; za sprtu jaji na-krgati drajžih nego sprta zlata. I naz-da zguorun gambe levade zu fuss na noge trudne proti doma. »Enci benci komesar kepe konja za suj denar! paljal ga ja v Rim en pro- dal za an cekin vaja, vaja uven. Stara baba cucinja jima rit iz usinja stara baba rompompom stara baba konkonkon jima rit kur an kason.« Ala nazda sve na noge, sve na noge pune žulj, na cavate pune škulj... »Cin cin cin cinkue menole per un soldin ku ku ku kuk tre! ni ni ni ni ja! njinjara njanjara puna rit kamanja.« Proti domu po šavrinskih vaseh, bri-žna,lepa pupa mica, švikulaju ragaco-ni: »Padenezi - ježi bruža Kristi, Set-marce - jarce, Supetrce - jetrce, Nu-golce - kurnjake, Pužare - gužare, Krkočane - tutice, Dolince - brvince, Dilčane - kobilčane, Fjarožane - golo-žane, Malijcani - popišani« In Šavrinka tista lepa pupa, kako hlibi je poplati, se ustati prija nego ča ce pojti spati, proti Trstu se levati za prodati jaja. »Pika poka italjanska cmoka italjanske bataljon di šikuro pantalon.« Ala pupa in "topolino" che fa-remo trananai, te daro un fiorelin! Ne boš ne puštene žene, Bruto šporko pi-cinin! Ala nazda pupa lepa z dva tri gro-ša, dva tri beca, čentežima i šoldina; lepa povera pupina za nabrati do-tu, svaka njeja las je Istra. "Gremo v Nuvo vas pu an pijat klobas gremo v Supeter pu an kilo jeter gremo v Marišca pu ano kilavo pišca gremo v Buja pu tri krguja gremo v Kuper pu an drak muke gremo v Trst pu an zlatan prst.« »Civ civ civ san miken ma san živ, joj joj joj palenta en fažoj ano slano ribo tu ja živaž moj«, »sen Šavrinka mlada braz matere sen ustala pa kaj ku sen sirota sen lepega života ... moj prsten je zlat, jima rdeče oko okoli njega je zapisano od mojga lubga slovo« »fantje korakajo čaz istrske dežele dekleta jokajo kaj b'jo začele... ten na rusken ravnen polje ten bo tvoja glavca pala... ta prvi je brez roke ta drugi je brez noge ta tretji je brez glave samo truplo tam leži«. In Šavrinka mala picia ena lepa pupa ala nazaj v istrijanski kraj! Z sprton na glavi! Ko ce jaji naj! In spet nazaj! In spet v Trst! In spet nazaj na Šavrinijo! »Eeee colla zigo-zigo-zago mo-retina, vago, sen jo paljal v Drago sen poleko špago sen je usuko nago sen ji vido tralala Della passione mi sento morir« »ja san bija u Fjume Piazza dele erbe tamo ja san vidija piu' di tre mila serve« »comare-botrica preste' me vasa mussa - oslica che vado a Capodistria-Koprca comprar un sac-co di semola-utrobi che go una porca svinja che ga fato cinque porchi-pet praset« »tina tina tana pr nas je dobra hrana uvečer pa rompompom papel papel papel ta stara je umrla v nebesa je šla je panjke pozabla tornala je uzad"... To naj bo pismo Zagrebu in Ljubljani. Tu je vsa naša preteklost in prihodnost, to tukaj živimo vsak dan. Istra je pač trojna, nič ni in ne more biti eno in enovito. Tu vselej množimo s tri: hrvaško, slovensko, italijansko. Ho-mogenizacija in hegemonizacija je za Istro pugubna. Sapienti sat! 10 Sobota, 15. avgusta 2015 KMETIJSTVO / POLETI V VINOGRADU Siva grozdna plesen vedno preteča nevarnost Trgatev je še razmeroma daleč in ni mogoče predvideti, kakšne bodo vremenske razmere v času, ki nas loči od tega dogodka. Možno pa je, da bo drugi del poletja vlažnejši kot prvi, kar seveda poveča nevarnost napada najnevarnejših glivičnih bolezni vinske trte, med katerimi je po peronospori in oidiju najpomembnejša siva grozdna plesen (BOTRYTIS CINEREA), ki je vedno preteča nevarnost, še posebej, če so vremenske prilike ugodne za njen razvoj. Vzroki pojavljanja te glivice so predvsem sledeči: preobilno gnojenje, bujna rast trte, neprimerne podlage, ki pospešujejo rast ter nepravilno in nezadostno opravljanje zelene ( poletne ) rezi. K temu gre dodati še sortna občutljivost do te glivice, ki je pri sajenju novega vinograda po navadi ne upoštevamo. Pred-no govorimo o strategijah za kemično varstvo sive grozdne plesni, je torej potrebno poudariti pomen preventivnih ukrepov proti njenemu širjenju z izvajanjem posegov, ki preprečujejo pojavljanje prej omenjenih glivičnih napadov. Omenjene vzroke uspešno preprečujemo z uravnovešenim talnim gnojenjem vinogradov ter z močno rezjo, ki zmanjšuje rast trte, pri čemer je tudi izbira trtnih podlag, ki ne vzpodbujajo močne rasti krošnje, zelo pomembna. Toda kljub omenjenim preventivnim agronomskim posegom proti sivi plesni, so v vlažnih poletjih možnosti napadov velike, kar velja posebej za sorte podvržene tej bolezni ter v primeru, da je bil prejšne leto v vinogradu močnejši napad botritisa, kot se je v mnogih vinogradih zgodilo lani, zato zatiramo v teh primerih bolezen s kemičnimi sredstvi. Čas kemičnega zatiranja bolezni Glede na fenološke faze, ki nas še ločijo od trgatve, svetujejo strokovnjaki dva posega: prvi poseg: faza, ko se začnejo jagode mehčati; drugi poseg: faza dva do tri tedne po prvi fazi (pred trgatvijo!!) Pri škropljenju v drugi fazi moramo biti izredno pazljivi na varnostno dobo uporabljenih protiglivičnih sredstev! Danes razpolagamo s številnimi pripravki, ki uspešno učinkujejo proti bo-tritisu. Navajamo le pomembnejše učinkovine, v oklepaju pa nekaj tržnih imen: Fenaxamid (Teldor), Mepanipirim (Frupica), Pirimetanil (Scala), Ciprodinil (Switch), Iprodione (Rovral), Bacillus suptilis (Serenade), Boscalid (Cantus). Za biološko zatiranje uporabimo sredstvo na osnovi Trichoderma Harzianum (Root Schield Granules). Poleg navedenih je seveda na razpolago še več drugih učinkovin, katerim se stalno pridružujejo nove. Mnenja pa smo, da so navedena sredstva dovolj učinkovita in, kar ni zanemarljivo, zelo razširjena in zato dosegljiva. Kakšno škodo povzroča siva plesen V času do trgatve glivica napada najpogosteje grozd, še posebej bele sorte s strnjenimi jagodami. Dozorevajoče jagode postanejo sivorjave barve, se zmehčajo in ob deževnem vremenu obdajo z gosto sivo plesnivo prevleko. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozda, pri nekaterih sortah pa zgnijejo tudi peclji, zaradi česa odpadejo deli ali celi grozdi. V zelo deževnih letih so gnili celo grozdi in obdani z gosto plesnivo prevleko, ki se ob trgatvi značilno pokadi. Ob neposredni škodi, ki jo botritis povzroča na pridelku, je glivica vzrok tudi posredne škode, ker je grozdje vsled napada botritisa slabše, kar negativno vpliva na rezultate vinifikacije. Problem je še zaznavnejši v zadnjih letih, ko je veliko povpraševanje po nežnih, zelo aromatičnih vinih, ki jih lahko proizvajamo le iz zdravstveno neoporečnega grozdja. Tudi če napade botritis le 10% grozdov, so posledice, kar zadeva barvo in aromo vina, zelo zaznavne. Pa tudi na okusu pride do neželenih posledic. Prisotni so lahko neprijetni vonji, poveča se vsebnost citronske in sukcinske kisline, zmanjša pa se vsebnost vinske in jabolčne kisline ter razmerje med njima. Problemi nastanejo tudi vsled prisotnosti encima laktaze, ki povzroča ok-sidacijo polifenolov, kar se opaža v potemnitvi mošta ali vina, kar poznamo pod imenom biološka motnost vina. Razlogov je torej veliko, da zavarujemo grozdje pred napadi sive plesni. Če pa se pojavi na grozdih, bomo, če se le da, odstranili napadene jagode. To se nam bo obrestovalo, ker bo boljša kakovost mošta in vina visoka nagrada za naš trud. TARI - Tržaška Občina bolj mačeha kot mati Davek mora upoštevati specifičnost kmetjiskih podjetij Kmečka zveza si prizadeva, da bi pristojne krajevne uprave, ki so, ob upoštevanju določil državnega okvirnega zakona, pristojne določiti tarife za urbane odpadke t.i. TARI na svojem teritoriju, upoštevale realno stanje in specifičnost kmetijskih podjetji. S tem namenom je slovenska kmečka organizacija že pred časom obiskala vse občinske uprave na Tržaškem in tudi nekatere v ostalih pokrajinah dežele FJK in jih seznanila s stanjem domačega primarnega sektorja tudi kar zadeva proizvajanja urbanih in drugih odpadkov v okviru kmetijske dejavnosti. Medtem ko so okoliške občine v veliki meri v svojih sklepih upoštevale priporočila Kmečke zveza, ostaja še vedno Tržaška občina, kar se odnosa do svojega kmetijstva tiče, bolj mačeha kot mati. Vsi vemo, da morajo občinske uprave v proračunu, po zakonu, zagotoviti izenačenje med stroški in prihodki tudi glede upravljanja z odpadki. Pri tem pa je vendar nerazumljivo kako občine, ki imajo dosti več kmetijstva in kmečkih obratov, kot so npr večina furlanskih občin in tistih v Venetu, lahko zagotovijo zelo nizke tarife za kmečke gospodarske stavbe (skladišča za kmetijske proizvode, za orodje in kmetijsko mehanizacijo, kleti, ipd) ali pa jih sploh ne obdavčijo ker omenjena ne ustvarjajo urbanih odpadkov. Z namenom, da bi se seznanila o zadnjih ukrepih, ki jih je osrednja tržaška uprava sprejela v zvezi s tarifami na odpadke (TARI), se je Kmečka zveza sestala z odgovornimi funkcionarji v omenjeni občini. Iz srečanja so izšla naslednja okvirna navodila za kmetijska poslopja: - kmečka stanovanjska poslopja (tako vpisana v kataster stavb) so deležna 30% popusta na tarifo. Oproščena davka so: - kmečke stavbe namenjene reji živali; - kmečka poslopja in zemljišča, ki so namenjena proizvodnji, predelavi in shra- njevanju kmetijskih proizvodov kot so seno, slama, drva ipd.; - praviloma ne plačujejo davka, kmečka gospodarska poslopja, v katerih se proizvajajo samo posebni in nevarni odpadki ( plastične mase, izrabljena motorna olja, zaboji in posode fitofarmacevtskih sredstev, ipd). V kolikšni meri bo veljala oprostitev se bodo interesenti morali dogovoriti z občinsko upravo od leta 2016; - kmečka gospodarska poslopja namenjena predelavi in zorenju proizvodov (kleti, laboratoriji za predelavo ipd); - so deležni 40% popusta na tarifo urbanih odpadkov tisti, katerih poslopja so oddaljena več kot 300 mt od zabojnika, Kmečka zveza obvešča člane in ostale kmetovalce tržaške občine, da se za morebitni pregled tarif davka TARI morajo obrniti na pooblaščeno podjetje ESATTO v Trstu, trg Sansovino, 2. Kmečka zveza je na razpolago za morebitne nasvete in pomoč pred sestankom z omenjenim podjetjem. Prijava zalog vina 2015 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. JULIJA 2015. Rok za predstavitev prijave zapade v četrtek 10. septembra 2015. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), neglede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do srede 9. septembra. IMU - Sporočilo Kmečke Zveze Za zemljišča do 30. oktobra brez sankciji in obresti Dobra novica (če bo postala zakonska norma) za morebitne zamudnike Medtem ko se kmečke stanovske organizacije trudijo, da bi parlament oprosti davka IMU tudi kmetijska zemljišča na goratih območijh v občinah, ki so delno gorate, se Kmečka zveza pri tem, preko Konfederacije kmetov Italie-CIA, zavzema, da bi se omenjenega davka oprostila vsa območja vključena v zavarovana območja Nature 2000. Senatna komisija za proračun je odobrila važen popravek k odloku za javne uprave (Zak.Odl. 78/2015), ki spreminja datun za plačilo predujma davka na nepremičnine IMU za vsa zemljišča na 30. oktobra 2015 brez sankciji in obresti. (eb) ČEBELARSTVO - Minulo zimo Stopnja izgub čebeljih družin v Evropi dosegla 17,4 odstotka BERN - Stopnja izgub čebeljih družin je minulo zimo v Evropi in Sredozemlju dosegla 17,4 odstotka, kar je dvakrat več kot leto prej, je pokazala raziskava združenja za preprečevanje izgub čebeljih družin Coloss s sedežem v Bernu. V Sloveniji je bila stopnja izgub 9,33-odstotna. V raziskavi je sodelovalo 23.234 čebelarjev s 469.249 čebeljimi družinami iz 31 držav, večinoma iz EU, nekaj pa jih je bilo še iz neč-lanic EU in sredozemskih držav. Od 469.249 čebeljih družin jih zime ni preživelo 67.914, od tega približno trije odstotki zaradi nerešenega problema z maticami po zimi. Stopnja izgub se med državami precej razlikuje - s 4,66 odstotka je bila najnižja na Norveškem, medtem ko je bila najvišja v Belgiji, in sicer 36,44-odstotna. «Severnoevropske države imajo v primerjavi z zahodno- in srednjeevropskimi državami tradicionalno nižje izgube,« je povedal sodelavec združenja Coloss Romee van der Zee, ki to deloma pripisuje kasnejšemu začetku razmnoževanja čebel, kar je posledica nizkih temperatur v marcu in aprilu. S tem je omejen tudi razvoj varoje. Razlike so se pojavile tudi znotraj samih držav. Zemljevid, ki ga je pripravilo združenje, denimo kaže, da se je na treh četrtinah ozemlja Slovenije stopnja izgub precej znižala, le v delu severne in vzhodne Slovenije se ni spremenila ali pa je celo narasla. V Sloveniji je bila povprečna stopnja izgub 9,33-odstotna, gibala pa se je od 6,87 odstotka do 12,55 odstotka. Slovenski čebelarji se sicer pogosto prito- V Sloveniji podatki o izgubah ugodnejši, ta je bila namreč 9,33-odstotna žujejo, da imajo precej večje izgube. Iz Slovenije je v raziskavi sodeloval Aleš Gregorc s Kmetijskega inštituta Slovenije. Po navedbah združenja gre za največjo mednarodno raziskavo o izgubah čebeljih družin. Podatke za Slo- venijo je prispevalo 163 čebelarjev s 4503 čebeljimi družinami. Čez zimo jih je umrlo 420. V Sloveniji je po ocenah Čebelarske zveze Slovenije sicer več kot 10.000 čebelarjev. (STA) MARKACIJA Gornikov največji prijatelj Besedilo Toni Gomišček, slike Marjetka Plesničar in Toni Gomišček Kocka na Nanosu t ^ T J A k JS ■ ™ ■ ■ .j ^ - ' t . 1 , '. S poti po Zgornji Komni Izvirno, čeprav ne po pravilih Markacija na Snežniku Spominska znamka ■ t Knafelčeva markacija na Učki Markacija na Sabotinu /- Slovenci, tumejci in zamejci, se radi ponašamo, da smo narod planincev, zato verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal največkrat narisanega znaka na naših tleh -planinske markacije. Pomagajo nam, da se lažje znajdemo v naravi, da sledimo izbrani poti in da se ne izgubimo. Rdeče kolobarje z belo piko v sredini je prvi začel risati Aljoz Knafelc, zato jih imenujemo tudi knafelčeve markacije. Uradno so bile rojene leta 1922, toda kaj jih je navdihnilo? Ob mostu čez Savico, tam kjer se začenja mulatjera na Komno, so pred kratkim postavili spominsko tablo o tej poti, zgrajeni med prvo svetovno vojno. Kot lahko preberemo, so po njej z bosanskimi konjički zvlekli večino vojaškega materiala za avstro-ogrsko vojsko, ki se je bojevala v krnskem pogorju. Pobočja pa je pogosto pokril sneg in zameti so še dodatno otežili orientacijo, zato so vzdrževalci vojaške poti postavljali ob njej količke z okroglo, rdeče pobarvano ploščo. Te oznake naj bi navdihnile kasnejše markiranje, torej označevanje gorskih poti tudi v mirnodobnem času, čeprav se je takšno ali drugačno označevanje poti pojavilo že prej. Najprej so bili»možici« Za gore je dolgo časa veljalo, da gora ni nora, ampak da je nor tisti, ki leze gor. Gore so bile bolj za gorjane kot gornike, ki so se začeli množične-je pojavljati šele v osemnajstem stoletju. Lovci, predvsem tisti divji, so dobro poznali vse prehode v ostenjih, po katerih so zalezovali gamse, toda kako naj se v svetu polic, ki često končajo v neprehodnih grapah, znajdejo mestni prišleki, ki jih je hoja v gore začela postajati konjiček, dejavnost prostega časa? Premožnejši so si privoščili vodnike iz vrst domačinov, drugi so stene naskakovali bolj po intuiciji. Prve oznake so si planinci najverjetneje puščali samim sebi: to so bili kupčki kamenja, ki se jih je oprijel izraz možici, in ki so planincu nakazovali kje je točen vhod ali izhod iz stene. Takšne si, predvsem alpinisti, puščajo še danes, marsikaterega možica pa za šalo postavijo ali popravijo mimoidoči, ki najverjetneje sploh ne vedo, čemu so namenjeni. Slaba stran teh nemih smerokazov je, da jih plazovi zlahka odnesejo in da ob njih ni napisa kaj sploh označujejo. Z množičnejšim obiskovanjem gora so se pojavili tudi napisi na skalah in smerne table, skupaj z njimi pa tih boj za prevlado v slovenskih gorah, kjer sta trčili močna nemška alpinistična šola in komaj porajajoča se slovenska planinska zavest. Slovenske planinsko društvo, ustanovljeno leta 1893, si je za nalogo zadalo tudi preprečevanja potujčevanja slovenskih gora z nemški napisi in kažipoti. Kna-felc, že prej zunanji član piparjev, kot so se poimenovali prvi slovenski gorniki, je bil med prvimi člani društva, ki je hitro večalo krog svojih privržencev in naskakovalo slovenske gore po slovenskih smereh. Kdo je bi Aljoz Knafelc? Alojz Knafelc se je rodil 23. junija 1859 v Šmihelu pri Novem mestu. V zgodovino je zapisan kot učitelj, kartograf in planinec. Služboval je po več krajih rajnke monarhije; življenjska pot ga je kmalu pripeljala na Primorsko, saj je kot risar sodeloval pri gradnji železniške povezave med Hrpeljami in Kozino (1887). Med službovanjem v Beljaku je pomagal pri ustanavljanju Ziljskega planinskega društva (1900) in že takrat deloval kot markacist, še največ pri označevanju poti nad Zajzero v Kanalski dolini. V letih 1906-1915 je bil, skupaj s številnimi Slovenci v državnih službah na Koroškem, premeščen v Trst, kjer je bil aktiven v tamkajšnjem planinskem društvu, v prostem času pa je markiral poti po Zahodnih Julijcih. V tistih letih je narisal tudi karto tržaške oko- lice s pristaniščem. Z začetkom vojne je bil premeščen v Ljubljano, od tam v Krkonoše na Češkem, nato je služboval v Zagrebu. Po vojni, ko so v SPD začeli razmišljati o enotnem sistemu označevanja planinskih poti, so Kna-felčeve izkušnje padle na plodna tla. Leta 1921 je vodil tečaj za markiranje, na katerem so sprejeli njegov predlog o rdečem kolobarju z belo piko - izvirni slovenski planinski markaciji. Kmalu zatem je izšel opis markacije in rdečih označevalnih smerokazov z belimi črkami v Planinskem vestniku, dve leti kasneje pa tudi v samostojni izdaji. Knafelc, ki je po upokojitvi leta 1922 postal načelnik markacijske-ga odseka Slovenskega planinskega društva, je na podlagi izkušenj dobro vedel, da bodo rdeče-bele markacije dobro vidne tako na sivo-rjavem deblu dreves kot na beli skali, v dežju in žgočem soncu, vsaj nekoliko tudi v mraku, poleti in pozimi. REPORTAŽA Alojz Knafelc je bil planinski prostovoljec, da malo takih. Vse do smrti je sam postavljal smerne table, ki so bile takrat še lesene. Izdelali so mu jih mizarji, pobarval jih je sam, sam jih je tudi nesel na pravo mesto. Glede tega je vodil natančen opis, iz katerega razberemo, da jih je do leta 1936 postavil 466! Leta 1923 je sam prebarval celoten Aljažev stolp na vrhu Triglava, narisal je grebenske karte Julijcev in Kamniških Alp, od leta 1926 do smrti leta 1937 pa je bil tudi oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih oziroma Zajezerske koče, kot so ji takrat rekli. Nanj spominja plošča, ki pa je, žal, komaj opazna. Okolje je zaraščeno, črke so obledele, od osebja zdajšnje koče vas le najstarejši znajo napotiti do nje. So markacisti pozabili na očeta slovenske markacije? Kdor me bo prehitel, naj ima v nahrbtniku markirno pisalo in naj se potrudi obnoviti napis, saj je prav Alojz Knafelc poskrbel, da lažje »beremo« gorske steze in izberemo pravo pot. Izjemnega planinca se je Pošta Slovenija spomnila leta 2009 s spominsko znamko in žigom prvega dne, PZS pa zaslužnim markacistom podeljuje Knafelčevo priznanje za večletno delo in Knafelčevo diplomo za življenjsko delo, seveda pa se marka-cisti ne ukvarjajo zgolj z risanjem, ampak tudi z vzdrževanjem, postavljanjem in obnavljanjem varoval. Markacije v črki zakona Danes si kar težko predstavljamo zanos, s katerim so se markacisti po prvi svetovno vojni lotili dela: z akcijo za označitev vseh gorskih poti z novo markacijo začeli spomladi, v dobrih dveh mesecih pa so bile že vse glavne poti označene po Knafelčevo. Delo pri markiranju poti z novimi oznakami se je dobro uveljavilo in je bilo zelo upo- Sobota, 15. avgusta 2015 števano. Opazili so ga tudi državni organi in 18. novembra 1933 je izšla Na-redba bana Dravske banovine o zaznamovanju poti, stez in smuških smeri. Po drugi svetovni vojni je Planinska zveza Slovenije nadaljevala z enotnim označevanjem. Pravila in navodila za markiranje so bila sprejeta na redni letni skupščini PZS 15. januarja 1948 v Ljubljani in nato še na skupščini Planinske zveze Jugoslavije na Žabljaku pod Durmitorjem (v črni gori). S tem je bila Knafelčeva markacija razširjena na področje celotne nekdanje Jugoslavije. Pred sedmimi leti, torej leta 2008, je bil sprejet nov pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti, ki naj bi usmerjanje planincev pri izbiranju prave smeri naredil še prijaznejše. Čeprav verjetno večina planincev skrbno načrtuje turo, prebere o značilnostih poti vse razpoložljivo tiskano in spletno gradivo in se posvetuje z znanci, ki so tam že hodili, se mnogokrat v vznožju gora znajdejo planinci, ki sploh ne vedo, kam naj se odpravijo. Če naletijo zgolj na table z oznako smeri in trajanjem poti, se kaj rado zgodi, da se nepripravljeni in preslabo opremljeni odpravijo z otroki na pot, ki zahteva veščega gornika. Marsikje zato napisu smeri dodajo oznako »lahka«, »zahtevna« ali »zelo zahtevna« pot, po zdajšnjem pravilniku pa to vlogo prevzemajo znaki. Lahka pot naj bi bila tista, na kateri ni varoval, potrebnih za varno hojo. Varovala (klini in jeklenice) so bolj zaradi varnosti kot nuje na zahtevni, na zelo zahtevni pa bi brez teh pripomočkov običajno opremljen planinec težko zmogel steno ali kak prehod. Ker danes živimo v času znakov, so si zato predlagatelji omislili trikotno oznako za zahtevne poti, trikotne s klicajem v sredini pa za zelo zahtevne poti. Na vsaki usmerjevalni tabli mora biti navedena tudi nadmorska višina izhodišča oziroma kraja, kjer stoji smerokaz, kakor tudi čas trajanja poti. Statistika in 1 •• v v. markacija na česplp V Sloveniji je uradno 1661 planinskih poti, ki skupaj merijo 9.931,47 km! Markacisti so vključeni v delo Komisije za planinske poti in jih je trenutno 719. Večkrat sem se imel priložnost srečati s temi srčnimi fanti, ki v strme stene znosijo opremo, ki jo potrebujejo za nadelavo poti. Risanje markacij je seveda le ena od njihovih zadolžitev, pa že tista zahteva dovolj spretnosti in iznajdljivosti, predvsem pa čuta za prostorsko orientacijo, tako da so markacije res narisane točno tam, kjer se zbegano planinčevo oko najprej ustavi. Še več znanj morajo imeti fantje, ki nameščajo nova varovala, katera je potrebno seveda tudi prinesti. Pri vrtanju si zadnja leta pomagajo z agregati, toda vseeno je težko in najprej morajo uspešno varovati sebe, da bo potem nam vsem bolj varno. Ob malici se zato sproščajo s pripovedovanj zgodb o vzponih in drugih osvajanjih, zraven pa - vsaj nove člane in mimoidoče časnikarske radovedneže, razveselijo s kakšno mar-kacistično šalo. »Ob obnavljanju markacij na vrh gore, ki se je strmo dvigala nad dolino, smo prvo markacijo s puščico narisali ob avtobusnem postajališču, naslednjo pa bi morali na drevesu ob njivi, na kateri je priletne ženica okopavala krompir,« so mi pripovedovali. Zato so ji fantje, prijazni ravno toliko kot nabriti, najprej voščili dober dan, zatem pa jo pobarali, če lahko narišejo markacijo na njeno če-špljo, saj je tam mimo vodila planinska pot. Mamka se je zravnala, jih premerila od nog do glave, potem pa navihano odgovorila z da, seveda, brez težav, vendar jih je istočasno opozorila, da bo čez kako uro končala s čompami in se odpravila domov, zato naj si raje poiščejo kako drugo če-špljo za risanje markacij... 12 Sobota, 15. avgusta 2015 INTERVJU / Zgodovinar Božo Repe v knjigi S puško in knjigo objektivno in celovito prikazuje razmere pred, med in po drugi svetovni vojni, ki so bistveno zaznamovale dogajanja na slovenskem ozemlju. Delo odlikuje relevanten prikaz vzrokov in posledic vojnega nasilja, fenomen in edinstvenost slovenskega partizanskega gibanja, na svoje mesto pa postavi tudi vlogo Katoliške cerkve, kakor tudi kolaborantov. Božo Repe ponuja temeljit in dosleden prikaz zgodovinskih dejstev, s katerimi ne nazadnje na laž postavlja manipulativno poceni reinterpretacijo zgodovine, ki smo ji v zadnjih letih vse prepogosto priča v Republiki Sloveniji. Dr. Božo Repe, zgodovinar Osvobodilna front; fenomen v takratn: Knjigo nekako začenjate s podrobno razlago o tem, da so nemški, italijanski in madžarski okupatorji Slovence obsodili na smrt. Poglobljeno spregovorite o genocidu - etnocidu. Menite, da je tako imenovana revizija zgodovine že toliko zamajala poznavanje osnovnih zgodovinskih dejstev (tudi na Primorskem), da so ta temeljna zgodovinska dejstva že pozabljena, izkrivljena? Primorska ima sicer poseben odnos do NOB, načeloma pa je revizija res zabrisala osnovna poznavanja dejstev, zlasti pri mlajših generacijah. Za to je več vzrokov: od šolske zgodovine, kjer so bili v času Janševe vlade na hitro in brez stroke revidirani učni načrti, učitelji pa se, če je le možno, občutljivim temam izogibajo, do prav grotesknih razprav v medijih. Tu je negativno vlogo odigrala zlasti nacionalka. Nekatere razprave, ki jih je organizirala, so sramota za novinarstvo. Še če bi se to dogajalo v kakšnem bifeju, bi marsikakšna natakarica reagirala in tako razpravo prekinila, goste pa nagnala. Ob tem, da ima na-cionalka v arhivih na desetine čudovitih posnetkov ter dokumentarnih in igranih dokumentarnih filmov, nad katerimi ima monopol in ne pridejo do mlajših generacij. Tu so seveda še patološke anonimne forumske razprave, pa še kaj. Je pa pogosto tako, da se tovrstna agresivnost izzove averzijo in se spremeni v nasprotno od pričakovanega. Nekatera znamenja kažejo, da se to dogaja tudi z odnosom do NOB. Morda tudi to, da je bila moja knjiga po manj kot dveh mesecih praktično razprodana in je že dotisnjena. V delu izpostavljate, da zgodovinski dokumenti potrjujejo, da so nacifašisti slovenskemu narodu namenili popoln izbris. Ali se lahko znotraj tega konteksta kakorkoli upravičuje kolaboracijo tudi t.i. taktično kolaboracijo? Najprej je treba reči, da je bila kolaboracija prostovoljna. Ne samo to: tako Nemcem kot Italijanom je bila ponujena vnaprej. Nemci so jo zavrnili, Italijani pa modificirano sprejeli. V tem kontekstu so slovenski meščanski politiki tudi sprejeli aneksijo in se zanjo zahvaljevali. Nekaj od tega so Italijani res ponaredili ali napihnili, ampak v celoti vzeto je šlo za precej evforično hvaljenje italijanske politike. Izrazi kot so taktična ali izsiljena kolabora-cija in podobno ■ v^ so zgolj opraviče- Robi Šabec vanje. Kolaboracijo je treba gledati v kontekstu položaja neke skupnosti. Eno so Kanalski otoki ali Danska, drugo po Slovenija. Se motimo, v kolikor bi dejali, da organizacijo TIGR, ki naj bi se kot prva v Evropi uprla fašizmu, tudi sedemdeset let po drugi svetovni vojni odklanja tako leva politična opcija kot, z izjemo nekaj sprevrženih poskusov, tudi desna? Na TIGR so v različnih povojnih obdobjih in tudi po osamosvojitvi gledali različno. Ne smemo pozabiti tudi, da se je definicija terorizma po tako imenovanem 11. septembru izrazito spremenila. Že prej in tudi danes so definicije uporniških skupin kot terorističnih zelo različne. Za nekatere so nacionalni junaki, za druge teroristi. Poglejte samo zadnji primer: Kurdsko delavko stranko. Kar zadeva zgodovinopisje, mislim, da ima TIGR danes v njem dovolj korektno mesto. Gotovo je bil prva organizirana skupina v Evropi, ki se je uprla fašizmu. Vendar je dogajanje po slovenskih pokrajinah med vojno zelo različno, TIGR je primorska posebnost, predvsem predvojna, ni ga mogoče nategniti na vseslovensko kopito ali, kot se poskuša, z njim nekako »zamenjati« Osvobodilno fronto ali jo »nadomestiti«, ker naj ,ii bi bil TIGR manj ideološki. To mu dela zgolj škodo. Tu je še vrsta drugih zadev. Gotovo je odnos do Tigra determiniral pogled komunistov, ti so v njem videli nekakšno konkurenco glede prvenstva boja proti fašizmu. Zato najverjetneje ni bil sprejet v OF kot skupina (res pa je bil takrat že razbit). Nezaupanje je bilo tudi do nekaterih voditeljev Tigra v emigraciji v Sloveniji. Komunisti so v Tigru videli tudi organizacijo, ki se bojuje s terorističnimi metodami, sami pa naj bi take oblike boja že presegli. Vendar so se hkrati pri organizaciji odpora med vojno na Primorskem na Ti-grovce kot posameznike zelo zanašali, kjer so mogli, so na njih gradili. Spregleduje se tudi, da so bili že pred vojno zavezniki v boju proti fašizmu. Ti-grovci niso bili le narodni, pač pa tudi socialni revolucionarji in v tem pogledu najbližje komunistom. Velik del jih je med vojno tudi vstopil v Komunistično partijo. Gre torej za ambivalenten odnos in kompleksno vprašanje. Kot je značilno za Slovenijo, pa v razpravah znova prevladuje ideologija. KPje imela politično prevlado že od začetka, to so ji druge skupine tudi priznavale. Dolomitska izjava je to le formalizirala, korak dalje od prejšnjega stanja je bila njena zaveza, da druge skupine ne bodo obdržale lastnih organizacij, iz katerih bi lahko nastale stranke... Kaj pa OF? Številni podatki, kijih navajate, kažejo na to, da je znotraj OF šlo za izjemno organiziranost. Ali lahko OF označimo kot svojstven fenomen v takratni okupirani Evropi? Gotovo je bila OF fenomen. Upreti se v razmerah, ko je Hitler obvladoval Evropo in se je vse zdelo brezupno, boriti se za preživetje in hkrati graditi državnost z vsemi segmenti, od inštitucij, medijev, denarja do kulture in celo znanosti, je res unikatno. Le da mi tega ne znamo promovirati. Raje se žremo med sabo in ponižujemo pred nekdanjimi okupatorji. Ali bi lahko dejali, daje bila OF za takratni čas pravzaprav demokratična grupacija, v katero so bili vključeni tako komunisti, del sokola, krščanski socialisti...? Bila je demokratična, kolikor je bilo glede na vojne razmere možno. Rekel bi še več. Ze volitve v vojnih razmerah so bile nekaj unikatnega in bistveno bolj demokratične kot v času kraljevine. Ne nazadnje so prvič v zgodovini dale splošno volilno pravico ženskam. Narodnoosvobodilno gibanje je gradilo na ženskah in na mladini, to mu je v primerjavi s starimi političnimi silami dalo glavno moč. Seveda pa ni treba imeti iluzij. OF je želela po vojni prevzeti oblast, in tudi znotraj OF je potekal boj za prevlado, to je narava politike. A v osnovi je bila njena politika podrejena osvoboditvi, kar je bil glavni cilj OF. TIGR je primorska posebnost, predvsem predvojna, ni ga mogoče nategniti na vseslovensko kopito ali, kot se poskuša, z njim nekako »zamenjati« Osvobodilno fronto ali jo »nadomestiti«, ker naj bi bil TIGR manj ideološki. To mu dela zgolj škodo. Najbrž pa je bila dolomitska izjava tista, s katero si je kasneje KP formalno zagotovila privilegiran položaj znotraj OF? KP je imela politično prevlado že od začetka, to so ji druge skupine tudi priznavale. Dolomitska izjava je to le formalizirala, korak dalje od prejšnjega stanja je bila njena zaveza, da druge skupine ne bodo obdržale lastnih organizacij, iz katerih bi lahko nastale stranke, kar je zadevalo predvsem Kocbekove krščanske socialiste, saj drugi takih ambicij niso imeli. Sicer pa je pri Dolomitski izjavi po moje glavni kontekst jugoslovanski in deloma še svetovni (morebitno izkrcanje zaveznikov in s tem povezana prerazporeditev političnih sil v odporniškem gibanju na škodo komunistov). V knjigi navajate tudi januar 1942, ko je Slovenski narodnoosvobodilni odbor sprejel odlok, s katerim je bila s smrtjo zagrožena organizacija vsakega odpora izven partizanskih enot oziroma OF. Zakaj je bil ta odlok potreben? Odlok je posledica daljšega dogajanja od začetka vojne, katerega bistvo je medsebojno izključevanje. Meščanski tabor je najprej zavrnil sodelovanje komunistov v Narodnem svetu (češ, da so nelegalna stranka - kar je bilo glede na razmere in lastno izdajstvo Jugoslavije absurdno - v resnici pa zaradi predloga za upor). Potem ko so nekako konec avgusta »odkrili«, da Jugoslavija mednarodno še obstaja, so igrali dvojno igro politične in nato tudi vojaške kolabo-racije in hkratnega povezovanja z begunsko vlado. V odnosu do begunske vlade so sprejeli njeno stališče in kot edino »odporniško« vojsko priznavali Mihai-loviceve četnike (Jugoslovansko vojsko v domovini). OF je kot odporniške priznavala le partizanske enote. Šlo je seveda tudi za vprašanje voditeljstva in tega, kdo bo po vojni prevzel oblast. Koliko je nastanek vaških straž povezan z nasiljem, ki naj bi ga povzročali partizani? Primarni vzrok ni povezan s partizanskim nasiljem. Šlo je za sledenje srbskim razmeram, kjer so partizane v Srbiji (t.i. Užiško republiko) skupaj uničili nemški okupatorji, nedicevci in Mihailovičevi čet-niki. To so v Slovenski ljudski stranki jasno povedali že v začetku januarja 1942, menili so, da brez državljanske vojne Jugoslavije ne bo mogoče obnoviti. V marcu pa tudi prve italijanske informacije kažejo, da že nastaja »bela garda«, kot jo imenujejo. Partizansko nasilje, ki je sledilo, so potem obilno izkoristili. Vaške straže, ki so nastale zaradi (upravičene) samoobrambe, so hitro spremenili v MVAC (Milizia volontaria anticomunista), Prostovoljno protikomunistično milico, ki je služila Italijanom. Šlo je za oceno, da partizane Italijani sami ne bodo zmogli premagati. Ti pa so MVAC kar takoj izkoristili pri začetku etnocida med poletno in jesensko ofenzivo leta 1942. MVAC je bila tipična plačana kolaboracionistična vojska. Koliko je pravzaprav sploh bilo evidentiranega partizanskega nasilja med drugo svetovno vojno? Vseh žrtev, skupaj s tistimi tudi znotraj partizanskih vrst in usmrtitvami Varnostno-obveščeval-ne skužbe (ki pa imajo različne vzroke), je bilo po dosedanjih ugotovitvah 738. / INTERVJU Sobota, 15. avgusta 2015 13 a je bila i okupirani Evropi Podobi škofa Rožmana, ki jo v zadnjih letih skušajo na novo ustvariti v Sloveniji, precej oporeka izjava nacističnega funkcionarja Friedricha Rai-nerja. Ta je Rožmana primerjal s škofi srednjega veka, ki so se borili za politično oblast. Kako bi vi označili delovanje škofa Rožmana med drugo svetovno vojno? Rožman je sledil predvojni protikomunistični politiki. Komunizem je bil zanj glavno zlo, ne glede na spremenjeno politiko Vatikana na eksistenčno ogroženost slovenskega naroda. Deloval je izrazito politično, priznal aneksijo in se zanjo zahvaljeval ter kot največja avtoriteta veliko, morda odločilno pripomogel, da je ublažil protiitalijanska čustva ob anek-siji, za kar je tudi dobil visoko italijansko odlikovanje. Pavelicu je izposloval obisk pri papežu. To so morda manj znana dejstva iz prvih mesecev okupacije, ki jih je v Zgodovinskem časopisu podrobno analiziral dr. Bojan Godeša. Prav Rožman je tudi eden izmed pobudnikov nastanka vaških straž oziroma enot MVAC. Še en zapis, tokrat generala Ruggera o MVAC, ki ga je poslal Rožmanu najbrž o tej organizaciji in o škofu samem verjetno pove vse? Vsa njegova dejavnost v nadaljevanju, ki jo omenjate, spomenice, vloga pri organizaciji MVAC in domobranstva, maše (ob zaključku vojne proti Jugoslaviji, obletnici pohoda fašistov na Rim) in druge javne manifestacije, zahvala visokim fašističnim funkcionarjem, ki so dajali pobijati slovenske ljudi, so znane in obdelane. Kako pa je bilo z obsodbo škofa po drugi svetovni vojni? Po vojni je bil Rožman v odsotnosti obsojen na osemnajst let zapora. Sodba je bila zlasti od osemdesetih let 20. stoletja in potem v samostojni Sloveniji predmet različnih pogledov in polemik. Proces je treba razumeti v kontekstu tedanjih razmer. Gotovo je bil politično motiviran že s samo sestavo obtoženih (sojenje skupaj z nacističnimi zločinci), pa tudi zaradi tedanjega odnosa med Cerkvijo (ki jo je tedanja oblast štela za opozicijo in z njo obračunavala) in državo. Veliko je bilo tudi čustvenega naboja zaradi vojnih grozot. Rožmanov proces je tudi potekal v okviru t. i. revolucionarnega sodstva. Kaj pa rehabilitacija procesa kasneje v republiki Sloveniji? Rehabilitacijo procesa so skrbno pripravljali dalj časa, v ta namen je bila med drugim, kot nekakšno zgodovinopisno opravičilo njegovega ravnanja, objavljena knjiga dr. Tamare Grieser Pečar in dr. Fran- bila dana pravna podlaga za to, da je škofu sodilo vojaško sodišče. Sodbo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljano v novo sojenje, do katerega pa nikoli ni prišlo. To je sicer v Sloveniji preizkušen sodni trik (običajno z zastaranjem) tudi za aktualne politike. Krek in Rožman tako pravno veljata za neobsojena, saj zanju velja domneva nedolžnosti. Katoliška cerkev pa razveljavitev postopka interpretira kot Rožmanovo rehabilitacijo. Temu je sledil prekop njegovih posmrtnih ostankov. Nekateri zgodovinarji v zadnjem času izpostavljajo dokaze o posameznih napadih kolabora-cionistov na nacifašistične enote. Kaj lahko poveste o teh? No ja. Trije napadi četnikov Jožeta Melaher-ja na orožniške postaje na Štajerskem septembra 1944 in potem sklenitev sporazuma z Nemci o ne-napadanju. Četniki so dobili oporišče v Sv. Petru in ščitili nemške urade ter napadali partizane. In Štajerski bataljon (kasneje imenovan Legija smrti) je maja 1942 varoval partizanski napad na italijansko postojanko v Ratežu (hkrati pa lovil, mučil in pobijal partizane in aktiviste). Skupina domobrancev je bila poslana v Dachau zaradi obveščevalne dejavnosti za Angleže (hkrati pa so, kot je znano, domobranci poleg drugih zadev lovili sestreljene zavezniške pilote in jih izročali Nemcem). Za primerjavo: samo na avstrijskem Koroškem, kjer je bila organizacija odpora najtežja, pa je bilo 800 bojev, akcij in spopadov med partizani in nacističnimi oboroženimi silami. Toliko zgodovinopisje, drugo je stvar politike in domišljije. Iz ostankov MVAC se je formiralo slovensko domobranstvo. Zakaj sploh potreba, da so dom- Roio Rjcpc S puško in knjigo N JiOd nuu s TO IkhI i Lili buj itcvciiskcga na rud ;t 1^1-194 ? »MVAC (Milizia volontaria anticomunista) nam Italijanom mnogo pomaga, a med Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.« (general Ruggero škofu Rožmanu jeseni 1942, v Božo Repe: S puško in knjigo,CZ, 2015, str. 236) ceta M. Dolinarja Rožmanov proces z domnevno »novimi dokazi«. V resnici je bolj ali manj šlo le za tisto, kar je bilo po vojni znano, a sodišče ni upoštevalo. Sodba je bila leta 2007 razveljavljena, kar je omogočila politična konstelacija - sprememba zakonodaje pod desno oblastjo v času vlade Janeza Janše, ki je Katoliški cerkvi (ljubljanski nadškofiji) dovolila, da je postala stranka v postopku in je na sodišče lahko vložila zahtevo po varstvu zakonitosti. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je v primeru sojenja škofu Rožmanu (enako tudi za dr. Miha Kreka) prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, pravice do obrambe in ali je Kar zadeva morebitno ponovno sojenje delim mnenje z dr. Godešo, da bi tisto, kar je analiziral sam, omogočilo »mnogo bolj transparentno sodbo, ki je ne bi bilo mogoče zavrniti niti s stališč pravnega reda in vrednot, ki vladajo v današnji družbi«. A novega sojenja seveda ne bo. S stališča katoliške cerkve kot in-štitucije je bistveno, da skozi Rožmana zagovarja pravilnost svoje politike med vojno. Kar zadeva slovensko družbo je to eden od glavnih razlogov da t.i. sprave nikoli ne bo. Znotraj katoliške cerkve se bodo verjetno nekoč že morali soočiti tudi z vprašanjem se-gregacije vernikov, saj je bila večina partizanov, proti katerim sta Rožman in cerkev nastopala, vernih. obranci realizirali zaprisego nemškemu okupatorju? Ne nazadnje jih prav prisega še dodatno -formalno bremeni kolaboracije in bi celo o kakšni taktični kolaboraciji lahko govorili le s težavo? Prisega je bila nemška zahteva, je pa seveda najbolj manifestativni izraz vojaške kolaboracije, tudi z jasnim ideološkim podtonom. Kako je bilo z delovanjem četnikov oziroma kdaj in zakaj so se ti pridružili okupatorju? V Sloveniji so bili šibki, prvi se je Italijanom pridružil Štajerski bataljon (ki sicer ni bil povsem četniška enota, v njem so bili tudi ljudje iz katoliških vrst in kaplan). Gibanje je po porazu v Grča-ricah znova oživelo in delovalo v sodelovanju z Nemci. V knjigi navajate vsaj dve večji amnestiji, ki so jih partizani naslovili na kolaborante v želji, da se jim priključijo v borbi proti okupatorju. Kako uspešne sta/so bile? Pozivi na amnestijo so imeli skromen uspeh, čeprav so k pomiritvi s partizani pozivali tudi iz Londona. Kakšen položaj so imeli slovenski partizani znotraj jugoslovanskega partizanstva? Zelo pomemben. Prvič na individualni ravni posameznih politikov in drugič zato, ker je bila Slovenija zahodni in najbolj izpostavljeni del jugoslovanskega ozemlja. Zlasti v drugi polovici vojne je bilo slovensko ozemlje strateško zelo pomembno tudi za zaveznike. Tudi sicer bi si bilo obnovo Jugoslavije brez Slovenije težko predstavljati. Znotraj katoliške cerkve se bodo verjetno nekoč že morali soočiti tudi z vprašanjem segregacije vernikov, saj je bila večina partizanov, proti katerim sta Rožman in cerkev nastopala, vernih. Kaj lahko poveste o pomenu partizanstva znotraj širšega evropskega prostora? Resnično vojaško vrednost sta imela predvsem sovjetsko, v glavnem pod okriljem Rdeče armade, in jugoslovansko odporniško gibanje. Jugoslovansko je bilo tudi najbolj zgodnje, drugje (Francija, Italija - tu je prišlo tudi do državljanske vojne) se je razvilo šele po kapitulaciji Italije, prej je šlo bolj ali manj za obveščevalno dejavnost in sabotaže. Obravnave vredna so gotovo še nekatera druga: norveško in poljsko recimo, tudi nizozemsko. Celo Luksemburžani so ponosni na nekaj odpora. Zakaj so zavezniki relativno pozno pričeli podpirati partizanstvo? Saj niti ni bilo pozno. Proti koncu leta 1942 so imeli dovolj zanesljivo sliko, kdo se v resnici bori, spomladi 1943 so že poslali prve misije. Seveda so različni vzroki: britanska podpora kralju, strateški razlogi - do prelomnih zmag na svetovnih bojiščih v letu 1942 in začetku leta 1943 jugoslovansko ozemlje ni imelo večjega pomena, britanska klasična vojaška miselnost dolgo tudi ni razumela koncepta partizanskega načina bojevanja. Segla je do sabotaž in vohunske dejavnosti. Ko pa so pobliže spoznali partizanstvo, so ga začeli občudovati. A hkrati so priznavali, da sami zanj niso sposobni, to ni bil njihov koncept bojevanja. Slovensko partizansko gibanje je znalo vključiti v svoje gibanje ljudstvo s celotnega slovenskega etničnega prostora, od recimo Rezije pa do avstrijske Koroške. V vaši knjigi navajate podatke, daje prav slednje Avstrija izrabila v povojni diplomaciji in tako dokazala odporništvo tudi na avstrijskem področju. Ali ne govorimo o čistem sprenevedanju? Res je. Obnova avstrijske države je kombinacija geostrateških razlogov in sprenevedanja, kar gre tudi sicer vedno skupaj, tudi danes. Od nacizma pa jih je zlasti v očeh Američanov ločil šele film Moje pesmi, moje sanje. To je bilo njihovo »očiščenje«. Kako je z vojno škodo na slovenskih tleh. Ali je bila ta kadarkoli plačana? Zelo malo, zgolj simbolično in posredno. Vprašanje je še vedno aktualno, a ga servilna slovenska politika ne upa odpreti. Igor Omerza se čudi vaši izbiri naslova S puško in knjigo, ki naj bi bil povzet po znani fašistični paroli Libro e moschetto, fascista perfetto (Knjiga in puška - popolni fašist). V knjigi navajate, da ste naslov povzeli po zapisu Georga Wuc-hinicha, ki je kot vodja ameriške misije Alum pri Vrhovnem štabu zapisal, da se partizani borijo »s puško in knjigo«. Ali bi danes knjigo poimenovali drugače? Kje je to zapisal ali izustil ne vem, niti me njegova čudenja ne zanimajo. V zgodovinopisnem smislu bi me Omerza morda zanimal le kot pripadnik povzpetniške - na jugu rečejo skorojevicevske - »elite« iz tretje ali četrte vrste propadle LDS. Njihovo formo mentis, ki seveda ni vezana zgolj na eno stranko, bo res moral nekdo obdelati, saj brez tega ni mogoče razumeti stanja, v katerega je Slovenija zašla po osamosvojitvi. A to je delo za mlajše zgodovinarje. Če kdo želi, seveda lahko najde povezavo kateregakoli izraza s čimerkoli. Sintagma »s puško in knjigo« ni (zgolj) Wuchinicheva, on je to lahko le povzel. Najdemo jo v številnih partizanskih dokumentih in pri znanih ljudeh iz odporniškega gibanja, recimo pri pisatelju Francetu Bevku. To v knjigi obravnavam. Sicer pa je ta povezava vsebinsko za povprečno razgledanega človeka splošno znana ter v zgodovini in v literarni zgodovini večkrat in podrobno obdelana. Z njo sta se med drugim ukvarjala dva eminentna slovenista in akademika: dr. Boris Paternu in dr. Matjaž Kmecl, od mlajše generacije pa dr. Miklavž Komelj. Da bi naslov knjige, ki je že postal kulten, spremenil zaradi neke obskur-ne pripombe, ki je še prebral nisem!? 1 4 Sobota, 15. avgusta 2015 PRAZNIK SV. ROKA / Sobota, 15.8.2015_ 12.00 Odprtje kioskov 16.00 Podpis listine prijateljstva in sodelovanja med župani ob priliki pohoda BUJE - TRIGLAV 2015 Koncert GODB NA PIHALA IZ KOMNA IN NABREŽINE 16.00 POSEBNA PONUDBA SK DEVIN: BIK NA RAŽNJU 18.30 KAVARNA GREDEN - EX TEMPORE SREČANJE UMETNIKOV, v organizaciji ŠKD Ajser 200 20.00 koncert V CERKVI SV. ROKA: VOKALNI ENSEMBLE VIKRA, umetniški vodja Petra Grassi 21.00 Koncert in zabava s skupino HAPPY DAY Nedelja, 16.8.2015_ 10.00 SLOVESNI SV. MAŠA IN PROCESIJA posvečeni vaškemu zavetniku SV. ROKU 18.00 Odprtje kioskov 20.00 Koncert in zabava s skupino GIULIAPELLIZZARIBALLABEN 21.00 TOMBOLA, v organizaciji SK DEVIN in še: v Kulturnem domu Igo Gruden čebelarska razstava in razstava ob 70. obletnici SKD Igo Gruden • na športnem igrišču AŠD Sokol še v soboto 18.8., od 18. ure dalje turnirji v odbojki na mivki (beach volley) in košarki • v župnišču v Nabrežini kolektivna razstava »Nabrežina - kraji tradicije«, slike, skulpture, grafike, mozaiki in fotografije, v organizaciji Športno kulturnega društva Ajser 2000 • pri Babč'vih animacija in igre za najmlajše (KD Harmonija) • v gostinskih obratih koktejl sv. Roka Bar Igor (fanclji z dušo), Kavarna Gruden (kuhani štruklji), Pizzeria pam Pam (pizza sv. Roka), Bunker (krožnik sv. Roka) in Bar Sandra (menu sv. Roka) Praznik prirejajo Jus Nabresina Gemeinde, v sodelovanju z društvi SK Devin, SKD Igo Gruden, AŠD Sokol, KD Harmonija, ŠKD Ajser 2000 in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina (Odborništvo za kulturo, turizem in šport) NABREŽINA - Praznik vaškega zavetnika s pestro kulturno ponudbo se pribl Sveti Rok v Praznik sv. Roka v Nabrežini (popoln spored objavljamo v sosednjem okvirju) oblikujejo tudi številne razstave. Kar pestro je v na-brežinskem Kulturnem domu, v Grudnovi hiši, na kmetijah Pertot (Špjelni) in Ušaj v na-brežinskem mestnem jedru ter v prostorih na-brežinskega župnišča. Ob 70-letnici Skd Igo Gruden V Radovičevi sobi v prvem nadstropju Kulturnega doma dokumenti, diplome, članki in lepaki dokazujejo bogato 70-letno zgodovino nepretrganega delovanja nabrežinskega kulturnega društva. Skupaj z ostalimi odborniki in člani društva je v prvi vrsti za razstavo skrbela društvena odbornica Vera Tuta Ban: »Žal nam je le, da ni nihče sistematično zbiral gradiva med leti. Kljub vsemu smo se po svojih najboljših močeh potrudili, da predvsem mlajšim generacijam predstavimo to našo dolgo zgodbo.« Na ogled je veliko fotografij in zapisov, na primer podroben članek o ustanovnem občnem zboru društva iz našega dnevnika. Gradivo je sicer zbrano po desetletjih, člani društva Igo Gruden pa si v letu praznovanja visoke obletnice nadejajo tudi tisk knjige, kjer bi še bolj podrobno opisali dolgo pot skozi vseh sedem desetletij. Med dokumenti in diplomami je dobro viden tudi podpis devinskega princa Thurn und Taxis, ki je društvu leta 1982 podelil nagrado za dobroto (Premio della bontá) za uspeh pri delu z mladimi, in sicer po priredbi izredno obiskanih poletnih centrov. Ob slikah in diplomah so zbrani tudi številni lepaki in knjige, ki jih je med leti založilo društvo. Odborniki pa apelirajo tudi na vašča-ne in bivše člane, ki bi na domu hranili še kako pričevanje ali dokument, da se pri njih oglasijo, morebiti že med razstavo. Čebelarska tradicija V dvorani nabrežinskega Kulturnega doma pa obiskovalce sprejema roj 150 čebel, ki jih je v obliki origamija izoblikovala vestna roka Nabrežinke Eve Pozzecco. Razstavo je uredil Zvonko Legiša, ki je ljubezen do čebelarstva gojil že med svojim učiteljevanjem na na-brežinski srednji šoli. Na ogled so številni čebelarski pripomočki, med temi satniki Žni-daršič, ponos slovenskih čebelarjev. Bogato zbirko čebelarskih predmetov so sicer prispevali Danijel Novak, predsednik Društva slovenskih čebelarjev Trst, predsednik Tržaškega čebelarskega konzorcija Aleš Pernarčič in komenski čebelar Rudi Bandelj. Poleg čebelnjakov lahko obiskovalci boljše spoznajo zgodovino slovenskega čebelarstva, pri katerem je vidnejšo vlogo, tudi na obišči nas v naših prodajalnah, CONAD Devin Nabrežina (TS) - Sesljan 24/H Trst - Ul. Locchi 26/3 CONAD SUPERSTORE Devin Nabrežina (TS) - Devin 5/F dunajskem dvoru, odigral Anton Janša, razstavljene pa so številne poslikane panjske končnice, orodje za shranjevanje matic, stiskalnice, točila in voščene plošče. Možen je ogled tudi nove naprave za prenos rojev, sicer ponosa slovenskih čebelarjev, ki ga je iz turbine in ostalega modelarskega pribora izdelal v obliki sesalca Borut Žerjal. Med obiskom razstave je možen tudi ogled filmov o življenju čebel. Enega je prispevalo čebelarsko društva iz Velikih Lašč, drugega pa so s preprostimi sredstvi posneli daljnega leta 1990 na nabrežinski srednji šoli v sklopu čebelarskega krožka. Od danes popoldne pa bodo imeli obiskovalci na voljo tudi opazovalni panj, to se pravi, da bodo lahko od blizu opazovali življenje čebel (panj bo sicer pod varnim steklom). Za poučno ponudbo bo poskrbel čebelar Rudi Bandelj. Vinjete, fotografije, umetniška tradicija V vaškem jedru, točneje na kmetiji Pertot (Špjelni) svojo ironijo v obliki vinjet razstavlja Matej Gruden, poznan tudi kot Keko, ki se pod svojimi risbami podpisuje kot Čačka. Vinjete sicer na šaljiv način obravnavajo športno, politično in sploh zamejsko dogajanje. Nekaj korakov stran pri Ušaju razstavlja fotograf Miloš Zidarič, ki je v svoj objektiv ujel žetev Sivke. Ljubitelji umetnosti pa so seveda vabljeni še v nabrežinsko župnišče, kjer so na enem mestu zbrani mozaiki, slike, skulpture in fotografije. Pravi umetniški ex tempore so postavili člani društva Ajser 2000. »Včerajšnja dekleta« pa razstavljajo svoja ročna dela v Grudnovi hiši. (mar) Prehranska dopolnila, olja in kozmetični izdelki znamke planet zdravja planet of health so vam na razpolago v trgovini (Vida Legiša) v Sesljanu, 54/D Ob možnosti ugotovitve telesnega stanja vam trgovina priporoča NARAVNO OLJE ZA SONČENJE Tel. 040 299314 • info@planetviva.it www.viva-planetofhealth.com C c H-á f L C C 4- vi C c PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN Aluminijaste zasteklitve Obdelovanje železa Aluminijasto-lesene zasteklitve Inox ograje Îl'Ir/nLuLl TEfîCON ižuje svojemu višku FERNETICJ 24 T Ôetéer UoM Lastna proizvodnja Center Hotel UL Igo Gruden. 43 34149 Bazovica (TS) Te L +39 040 9221334 ww w.cent erhotel.it Al Tiglio Pri Lipi Ul. Srečko Kosovel, 3 34149 Bazovica (TS) Tel. +39 040 9220163 www. trat ioria. cent erhot el. it OBRTNA CONA NABREZINA NABREŽINA KAMNOLOMI 44/E1 I.: 040/200329 - Fax.: 040/2025392 Mob.: 347/3205989 email: info@pipan.info ABROVEC eaafc BRANKOVI C SLADJAN SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIFIČ1ME KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 URISITK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. 1 4 Sobota' 1 s- avgusta 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu vrtojba - Konec avgusta bodo opravili tehnični pregled Novo čistilno napravo bodo zagnali novembra Tehnični pregled objekta centralne čistilne naprave v Vrtojbi je predviden konec avgusta, poskusno enoletno obratovanje naj bi zagnali v začetku novembra. V sklopu izgradnje centralne čistilne naprave v Vrtojbi, kjer se bodo čistile odpadne vode iz novogoriške, šempetrsko-vrtojbenske in dela mirensko-kosta-njeviške občine, se v novogoriški mestni občini ravnokar izvajajo dela v zvezi z rekonstrukcijami in ponekod izgradnjami kanalizacijskega sistema in pripadajočih objektov. Te dni so se zaključila dela v Ulici Mi-lojke Štrukelj v Solkanu, kjer je občina izvedla rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije. Zanjo je skupaj z evropskimi sredstvi namenila 330.000 evrov. Ob tem je občina dodatno zagotovila sredstva za obnovo vodovoda, pločnikov, ureditev kolesarske steze in cestišča v skupni vrednosti 320.000 evrov. V sklopu teh aktivnosti so bile izvedene tudi vse podzemne povezave cevi, tako da ne bodo več potrebni prekopi ulice. »V prihodnje na tej ulici načrtujemo tudi ureditev javne razsvetljave, in sicer v sklopu ureditve celotne razsvetljave v mestu,« so sporočili iz novogoriške mestne občine. Kmalu se bodo poldrugo leto trajajoča dela v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja zaključila tudi v Vrtojbi, medtem ko na Pristavi in Feiglovi ulici v Šempetru dela še potekajo. Komaj bo dograjena čistilna naprava v Vrtojbi, naj bi goriška občina začela z gradbenimi deli za sanacijo goriškega dela Korna. Za njihovo uresničitev ima občinska uprava na voljo 21 milijonov državnih sredstev. S tem denarjem bodo uredili strugo, zgradili bodo odvodni kanal, uredili kanalizacijski sistem v severnem delu Gorice in ovrednotili dolino Korna, kjer bodo betoniranim bregovom vrnili naravnejši videz, uredili bodo pešpoti in zgradili nekaj mostičkov. Sanacijskega načrta se bodo nedvomno veselili vsi ljubitelji okolja in še predvsem Goričani, ki se pritožujejo nad smradom, saj je Koren v zadnjih letih bolj podoben greznici kot potoku. Pozitivne učinke čistejšega Korna bo zaznati tudi v Soči, saj se bo kakovost njene vode bistveno izboljšala. Do tega bo prišlo tudi po zaslugi novega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki bo Sočo »rešil« goriških odplak, hkrati pa bo omogočil učinkovitejše in cenejše upravljanje kanalizacijskega sistema na ozemlju goriške pokrajine. Dela predvidevajo posodobitev in povečanje zmogljivosti čistilne naprave v Štarancanu, ki jo bodo nato povezali z Gorico in Gradiščem z novo kanalizacijsko cevjo, v katero se bodo iztekale odpadne vode iz raznih občin. Obrat v Štarancanu bo nadomestil čistilni napravi v Gradišču in Gorici, ki ju bodo preuredili za druge namene. Gradnja novega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda naj bi se začela v letošnjem letu, novo infrastrukturo pa naj bi po napovedih dežele Furlanije Julijske krajine dokončali med septembrom 2017 in aprilom 2018. (km, av) Nova čistilna naprava v Vrtojbi fotop.d. goriška - Kakovost vode iz reke Soče ni ravno najboljša Kopanje prepovedano Table so postavili pred nekaj leti, vendar prepovedi marsikdo ne upošteva Kopanje v Soči je na italijanski strani nekdanje meje prepovedano. Na to marsikdo pozablja ali tega sploh ne ve, čeprav so na raznih točkah ob reki že nekaj let nameščene table, ki kopanje prepovedujejo. Kakovost vode predvsem od izliva Korna dalje namreč ni ravno najboljša, tako da kopanje v reki nikakor ni priporočljivo. Prepoved pa malokdo upošteva, saj je bilo v teh dneh opaziti kar nekaj kopalcev, ki so se vročini zoperstavljali s skokom v reko, predvsem v okolici pevmskega parka. Sočo izkoriščajo za osvežitev tudi prosilci za azil, kar je bilo v prejšnjih dneh na žalost usodno za 25-letnega pribežnika iz Pakistana. Veliko kopalcev je tudi v Gradišču in Zagraju, kjer pa je kopanje ravno tako prepovedano, saj na Soči od državne meje do Gradeža ni niti enega urejenega kopališča, kjer bi redno opravljali analize kakovosti vode. (av) Tabla s prepovedjo kopanja na ločniškem bregu Soče foto av. Gorelo terensko vozilo Na avtocesti A4 pri Vilešu je včeraj okrog 13. ure zagorelo terensko vozilo. Požar so pogasili goriški gasilci, k sreči se ni nihče poškodoval. Dim je bilo mogoče videti do Gorice. Aretirali mladeniča Policisti so včeraj na tržiški železniški postaji aretirali 25-letnega italijanskega državljana S.R., ki je kršil hišni pripor. Izsledili so ga med običajno kontrolo dokumentov, izkazalo se je, da so 3. avgusta na goriškem sodišču obsodili na hišni pripor. Ker ga je kršil, bo moral svoj dolg s pravico poravnati v zaporu. Knjižnica bo spet odprta Občinska knjižnica v Sovodnjah bo od 17. avgusta ponovno odprta, in sicer ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih in četrtkih od 16.15 do 18.45 ter ob petkih od 8.30 do 10.30. Lutkarski festival v Gradežu V ponedeljek, 24. avgusta, se bo začel Alpe Adria Puppet festival, ki bo do 29. avgusta potekal v Gradežu in Ogleju. Mednarodni lutkovni festival, ki ga prireja združenje CTA, bo letos uvedla predstava »I tre servi alla prova« Mat-tie Zecchija, ki bo na sporedu v ponedeljek, 24. avgusta, ob 21. uri v kraju Campo Patriarca Elia v središču Gradeža. Naslednjega dne bo ob 17.30 na prizorišču Velarium ob vhodu glavne gradeške plaže GIT predstava »I segreti del bosco notturno«, v parku gradeškega županstva pa bodo ob 21. uri uprizorili pravljico Muzikantje iz Bremna bratov Grimm. V knjižnici Falco Marin v Gradežu bo od torka, 25. avgusta, do petka, 29. avgusta, od 10. do 12. ure potekala ustvarjalna delavnica za otroke »Illuminiamoci - I colori della lu-ce«, ki jo bo vodila Suomi Vinzi. Gradež bo nato prizorišče festivala do petka, 26. avgusta, ko bo v avditoriju Biagio Marin prvič ob 18. in nato v ponovitvi ob 19. uri na sporedu gledališka predstava v operni preobleki »Il frigorifero li-rico«. Letošnji Alpe Adria Puppet festival se bo zaključil v Ogleju v soboto, 29. avgusta. Ob 18. bo v palači Meizlik odprtje razstave »L'usignolo e l'imperatore«, ob 21. ba bodo na trgu Capitolo prvič predstavili igro »Storie da "conta-re"« v produkciji centra CTA. (av) tržič - Nedovoljeno odlaganje odpadkov Še sedem glob Poostrene nadzore bodo izvajali tudi v prihodnjih tednih Tudi avgusta se v Tržiču vrstijo kot po tekočem traku poostreni nadzori nad nedovoljenim odlaganjem komunalnih odpadkov po mestu. Maja in junija so mestni redarji izsledili 17 domačinov, ki so odpadke odložili ob robu ceste oz. so jih vrgli v zabojnike drugih stanovanjskih hiš; vsi po vrsti so si kršilci prislužili slano globo. Julija in v začetku avgusta so mestni redarji oglobili še sedem ljudi; skupno globe že presegajo štiri tisoč evrov. 8. julija so globo izdali v Ulici Ceriani, 10. julija je bila na vrtsi Ulica Desena, 14. julija je moški svoje odpadke odložil ob rob Ulice Capitello del Cristo. 16. julija so oglobili moškega v Ulici Aris, 27. julija so mestni redarji prekršek ugotovili na Trgu D'Acquisto. Od začetka avgusta so mestni redarji naložili dve globi, in sicer v krajih, kjer so že izsledili nekaj kršilcev - 5. avgusta v Ulici Sant'Ambrogio in 7. avgusta v Ulici Capitello del Cristo. Vsaka globa je vredna okrog dvesto evrov. »Izslediti kršilce ni nikakor lahko; večkrat jih je treba več časa potrpežljivo čakati, zaradi česa se zahvaljujemo našim redarjem, ki s svojim delom prispevajo, da je mesto čistejše,« pravi tržiški občinski odbornik Fa-bio Gon in poudarja, da bodo mestni redarji izvajali poostrene nadzore tudi v prihodnjih tednih. tržič - Pomoč pri plačevanju računov Na občini prejeli preko tisoč prošenj Na tržiški občini so prejeli 1009 prošenj za pomoč pri plačevanju računov za električno energijo. Lani se jih je nabralo 1337. Do znižanja števila prošenj je prišlo zaradi uvedbe novega količnika Isee; spremenil se je sistem izračunavanja količnika, različen je bil tudi rok za vložitev prošenj. Leta 2011 so prejeli 936 prošenj, zatem pa je njihovo število iz leta v leto naraščalo. Iz socialnih uradov tržiške občine pojasnjujejo, da imajo starši novorojenih otrok čas do 15. avgusta za vložitev prošenj za koriščenje prispevka, ki ga zagotavlja de- žela. Obrazec je na razpolago na spletni strani tržiške občine. Prošnjo lahko vložijo starši, ki imajo bivališče v Furlaniji Julijski krajini; njihov količnik Isee ne sme presegati 15.000 evrov. Ob rojstvu otroka mora imeti vsaj eden izmed staršev najmanj 24 mesecev bivališče v FJK. Za informacije je na razpolago občinski urad v Ulici Crociera (tel. 0481-494811, naslov elektronske pošte servsoccom@comu-ne.monfalcone.go.it), ki je odprt ob ponedeljkih med 15.30 in 17.30, ob sredah med 9. in 12. uro in ob petkih med 9. in 12. uro. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. avgusta 2015 17 goriška - Pester program velikošmarenskih prireditev Razvedrilo za vse okuse Če vas straši dež, ki ga vremenoslov-ci napovedujejo za naslednje dni, če ste se prepozno odločili, da bi rezervirali nastanitev, če se vam ne da tvegati, da bi ostali ujeti v koloni, ali enostavno, če bi letos radi preživeli veliki šmaren v bližnji okolici, tudi Goriška ponuja nekaj zanimivih priložnosti za preživljanje teh prazničnih dni. Če začnemo pri kulturni ponudbi, bodo danes Pokrajinski muzeji v Gorici odprti - v goriškem grajskem naselju od 9. do 19. ure, palača Attems-Petzenstein na Kornu pa od 10. do 17. ure. V palači je med drugim na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (18671941). Atelje in prijatelji«, mogoče pa si je tudi ogledati novo sobo, ki je posvečena Jose-fu Marii Auchentallerju. Danes in jutri bo mogoče obiskati tudi palačo Coronini Cronberg na goriškem Vialu, ki do 4. oktobra gosti razstavo »Dal-la Penna d'oca alla macchina da scrivere -Guglielmo Coronini e la bella scrittura«; ogledati si jo je mogoče med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Upravitelji palače Co-ronini Cronberg in goriška občinska uprava ponujajo poseben popust za ogled goriškega grada, ki bo danes odprt od 10. do 19. ure. Kdor si bo prej ogledal grad, bo nato lahko kupil vstopnico za palačo Coronini Cronberg po znižani ceni; zanjo bo odštel 3 evre in ne 5 evrov. Kdor pa si bo najprej ogledal palačo na Vialu, bo lahko izkoristil 50 odstotni popust pri nakupu vstopnice za grad, ki po redni ceni stane 3 evre. Za raz-vedritev v mestu bodo poskrbeli organizatorji šagre sv. Roka v Podturnu. Danes ob 20.30 bo ples s skupino Rene e la sua orchestra, jutri bo ob 10.30 slovesna maša v čast zavetnika sv. Roka, med katero bodo izročili nagrado Opeka na opeko. Desetdnevno praznovanje se bo zaključilo v večernih urah. Ob 20.30 bo ples s skupino Souvenir, ob 22.30 pa težko pričakovana tombola z bogatim denarnim skladom: 2.000 evrov bo vredna tombola, 1.000 pa činkvin. Danes bo pestro tudi v Gradišču, kjer bo v mestnem parku potekal 49. ptičji sejem. Dogajanje spremlja pester program, ki vključuje 4. vsedržavno pasjo razstavo, sejem cvetja, kmetijskih in vrtnar- Ptičji sejem v Gradišču (levo); skoki z mosta v Kanalu (desno); šagra sv. Roka v Podturnu (spodaj) bumbaca skih pripomočkov ter ptičjih kletk, 20. mednarodno tekmovanje v »agilityju«, 17. razstavo sokolov, 18. turnir v streljanju s fračo, 17. sejem rabljenega blaga, 15. razstavo fosilov ter kokošji in zajčji sejem; možno si bo tudi ogledati eksotične in hibridne ptice ter najrazličnejše kanarčke. Prvo tekmovanje v »agilityju« se bo začelo ob 8.30, drugo pa ob 14.30. V večernih urah bo danes pestro dogajanje poživilo Gradež. Ob 21.30 bo pri pristanišču Mandracchio »Koncert na vodi«, na nabrežju Nazario Sauro pa si bo ob 23. uri mogoče ogledati tradicionalni ognjemet. Jutri od 10. ure dalje bo na plaži Costa Azzurra turnir v tenisu na mivki, ob 21. uri bo v prireditvenem prostoru Parco delle Rose spektakel »Operetta mon amour!«. Prijeten veliki šmaren bo mogoče preživeti tudi v Sloveniji. V Kanalu bo danes ob 20.30 koncert dalmatinske klape Kum-panji. Jutri bo dogajanje doseglo svoj vrhunec s skoki z mosta. Od 8. ure dalje bodo na tržnici prodajali domače izdelke in pridelke, ob 8.30 bodo na parkirišču pri tržnici na ogled starodobna vozila, ob 9.30 pa se bo začel Kanalski krog, in sicer krožni tek po trim stezi in gozdu; start in cilj bosta pred osnovno šolo. Ob 11. uri bo na vrsti delavnica za mlade skakalce, ki bodo nato nastopili ob 16. uri, ko se bo začel osredji del gorica - Policija V prtljažniku kavč in še štirje potniki V četrtek zvečer so goriški prometni policisti v Vilešu ustavili za pregled avtomobil z moldav-sko registrsko tablico. Takoj so ugotovili, da je bilo vozilo opremljeno z dodatnim »kavčem«, ki so ga namestili v prtljažnik avtomobila. Na njem so sedeli štirje potniki, tako da je bilo v avtomobilu več ljudi od maksimalnega števila, za katerega je vozilo homolo-girano. Policisti so nato pregledali dokumente voznika, 21-letnega moldavskega državljana, in ugotovili, da je bilo njegovo vozniško dovoljenje ponarejeno. Voznika, za katerega bodo šele preverili, ali sploh ima vozniško dovoljenje, so nato ovadili, naložili pa so mu tudi globo zaradi neodobrenih sprememb na vozilu in sploh, ker je prevažal preveč potnikov. Policisti so ovadili tudi voznikovega sopotnika, 31-letnega moldavskega državljana, ki je bil silam javnega reda že znan, saj mu je milanski kvestor marca letos izdal odlok o izgonu iz države. Potniki so nato nadaljevali pot do Gorice, prečkali nekdanji mejni prehod in se odpravili v Slovenijo. (av) programa. S 17-metrskega mosta se bodo v Sočo nato pognali tekmovalci, ki se bodo pomerili v treh kategorijah; častni gost bo biatlonec Jakov Fak. Ob 18.30 bo predstavitev talentov občine Kanal na igrišču pred osnovno šolo, ob 19. uri pa razglasitev zmagovalcev. Ob 20. uri bo ples z ansamblom Nočni skok. Jutrišnji večer bo živahen tudi v Novi Gorici, kjer bo v sklopu poletne prireditve Stopimo skupaj na ploščadi za no-vogoriško občino od 21. ure dalje plesni večer tanga. Naj vas v tem primeru ne straši napovedan dež, saj bo ob slabem vremenu ples v veliki dvorani novogoriške občine. Danes bo z razliko od prejšnjih let odprtih tudi več trgovin tako z jestvinami kot z drugim blagom. (av) pevma - Raziskovalni potep se je uspešno zaključil Nedaleč od Trubarjeve Rašice so pred sto leti prebivali begunci s soške fronte Ljudje zelo različno preživljamo čas počitnic. Nekateri počitnice vidijo le na plaži ob morju, spet drugi prisegajo na sprehode v gorah, tretji jih preživijo na kolesarskih turah, četrtim prijajo obiski starih mestnih jeder... Naključje je hotelo, da sva se pred kakim tednom za nekaj dni z ženo mudila na Štajerskem, kjer sva videla marsikaj lepega, zanimivega, pa tudi graje vrednega. Bila sva na Rogli in občudovala urejenost kraja, kljub izjemni vročini je bil tudi Ptuj vreden ogleda, obiskala sva skrivnostno kartuzijo Ziče, zgražala sva se nad zanemarjenostjo izjemno lepega dvorca v Dornavi pri Ptuju, ki bi urejen spominjal na »mali Versailles«, z mešanimi občutki sva obiskala Kidričevo, kjer se je pred sto leti pod imenom Strniš-če-Sterntal nahajalo veliko begunsko taborišče za pregnance iz soške fronte. Omenjeno naključje je svoj epilog imelo med najinim povratkom domov. Nekaj dni pred najinim odhodom v vzhodnejše predele Slovenije sem pri so-rodnici v Pevmi naletel na staro fotografijo iz leta 1916. Nek avstro-ogrski vojak z Goriškega je pisal pozdrave moji že zdavnaj umrli teti, ki se je z družino kot begunka nahajala v bližini Velikih Lašč. Šlo je za družino moje mame, ki ob izbruhu vojne ni bila stara niti leto dni. Da je bila zgodba še bolj tragična, je družina morala v begunstvo le z ostarelim očetom, ker je njegovo ženo in mater kopice nedoraslih otrok blizu Solkana ubila itali- Vas Adamovo foto vip janska topovska granata. Moja mama mi ni znala nikoli povedati, kje so točno preživljali leta begunstva, ker je takrat bila še premajhna. Zanjo je skrbela njena 16-let-na sestra. Ko sem se pred leti začel zanimati tudi za begunske zgodbe, so bili starejši mamini bratje in sestre že pokojni, mama pa ni poznala imena vasice pri Velikih Laščah, v kateri je bila nastanjena družina Mavrič. S pomočjo naslova s stare razglednice sva se minulo nedeljo z ženo podala na raziskovalni potep v okolico Velikih Lašč. Pot naju je vodila mimo Rašice, rojstnega kraja utemeljitelja slovenske besede, reformatorja Primoža Trubarja, v ljubko Mišjo dolino, kjer se nahaja zase- lek Adamovo, kraj begunstva moje mame. Tam sva naletela na starejša zakonca, ki sta nam znala marsikaj povedali o vasici, v kateri danes živi le še 10 prebivalcev (pred desetletji jih je bilo preko 50). Kljub preseženim osemdesetim letom zakonca v času bivanja Mavričevih v Adamovem seveda nista še bila rojena, spominjala pa sta se, da je v petdesetih letih nekajkrat prišla na obisk tista moja teta, ki je prevzela skrb za mojo mamo. Takrat je še stala pokonci hiša na št. 7, v kateri so Mavričevi preživljali mesece pregnanstva. Danes tiste hiše ni več. Pred leti so dotrajano podrtijo lastniki prodali, novi lastniki pa so na njenem mestu zgradili novo hišo. (vip) nova gorica - Razstava v knjižnici Ko les zaživi v nešteto oblikah in podobah Razstava v novogoriški knjižnici Do 4. septembra je v Goriški knjižnici Franceta Bevka na ogled razstava, pod katero se podpisujejo člani solkanskega Rezbarskega, in-tarzijskega in restavratorskega društva. Poleg lesenih - teh je največ -, glinenih in kamnitih izdelkov, ki so jih ustvarili člani, so v razstavni prostor knjižnice prinesli tudi nekaj predmetov iz lansko leto odprtega mizarskega muzeja v Solkanu in tako obiskovalcem knjižnice približali utrinke iz tipične mizarske delavnice iz časov, ko so mojstri večino del opravili ročno. Omenjeno društvo šteje skoraj 40 članov, ki prihajajo iz različnih krajev, od Krasa do Kolovrata in tudi iz zamejstva. Njihove roke so ustvarile že nešteto izdelkov, ki jih radi pokažejo na priložnostnih razstavah, kot je pričujoča: od intarzij iz lesa in furnirja, lesenih kipov, kozolcev, barvitih vodnih bitij, rezbarij, do glinenih in kamnitih del. Za poseben dodatek je k tokratni razstavi poskrbel član društva, Miran Brumat: gre za pet videoprojekcij na temo solkanskih znamenitosti: od mizarjev do znamenitega solkanskega mostu, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Tokrat so, kot rečeno, v razstavo izdelkov članov vključeni tudi foto km. nekateri eksponati iz pred enim letom odprtega mizarskega muzeja v Solkanu, saj so se člani društva zavezali tudi k ohranjanju spomina na stoletno mizarsko tradicijo kraja. Mizarska obrt je bila v Solkanu namreč dobro razvita že v petdesetih letih 19. stoletja in je v posameznih obdobjih doživljala vzpone in padce. Na čase, ko so mizarji delali ročno in izključno po naročilu strank, spominja raznovrstno mizarsko orodje in lepo ohranjeni katalogi, ki so tudi razstavljeni v knjižnici. Sicer pa člani društva toplo vabijo tudi na obisk muzeja v Solkanu. (km) 1 15 Četrtek, 13. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR doberdob - Ob jezeru išče vodo in hrano več vrst divjadi in še zlasti ptic Raj za živali in fotografe K Doberdobskemu jezeru se prihajajo odžejat številni divji prašiči (levo); žejna lisica in smrdokavra z značilnim čopom perja (spodaj) foto marino černic Pred poletno pripeko divjad išče vodo in osvežitev v Doberdobskem jezeru. Ob kanalih in »beznih« je cel kup stopinj srn in še zlasti divjih prašičev, ki poleg vode s svojimi rilci v blatu iščejo deževnike in korenine. Ker jezero obiskuje tudi več amaterskih fotografov, je nekaterim izmed njih že uspelo ujeti v objektiv divjad med kopanjem in pitjem vode. Med njimi je tudi Marino Černic iz Doberdoba, ki je ob jezeru že posnel nešteto izredno lepih fotografij najrazličnejših živali; nekajkrat je svoje fotografije tudi že razstavil. V zadnjih časih se nad lepotami Doberdobskega jezera navdušuje tu- di amaterski fotograf Adalberto De Walderstein iz Trsta, ki se na »foto-lov« najraje odpravlja na jameljsko stran. Tu si včasih sredi trstičevja postavi šotor in iz njega preži na ptice. Svoje fotografije objavlja na raznih socialnih omrežjih in z njimi dokumentira izredno naravno bogastvo, ki ga predstavlja Doberdobsko jezero. Ob njem je mogoče opazovati najrazličnejše ptice - od belih čapelj (Ardea alba) do strogo zaščitenih čebelarjev (Merops apiaster), od živo barvanih vodomcev (Alcedo atthis) do smrdo-kavre (Upupa epops), ki jo prepoznamo zaradi značilne čope na glavi. V zadnjih časih se do jezera prihajajo nahranit z ribami kormorani (Phala-crocorax carbo), ki v velikem številu naseljujejo gradeško laguno in sploh tržiško obalo. Zaradi številnih divjih živali, ki se odpravljajo k jezeru pit vodo, velja v nočnih urah znižati hitrost, če se z avtomobilom peljemo tako po državni cesti št. 55 kot tudi po občinski cesti, ki povezuje Doberdob z Jamljami. Domači lovci poudarjajo, da je bila divjad že vpletena v številne prometne nesreče, zato je treba biti res maksimalno previdni; v zadnjih časih predstavljajo nevarnost tudi jeleni in košute, ki so jih že večkrat opazili ravno pri jezeru. gorica - Izlet Društva slovenskih upokojencev za Goriško Osvežitev v Karniji V vasi Pesariis ob vznožju ošiljenih grebenov je bil posebno zanimiv ogled muzej urarstva Člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško so se z dvema skoraj polnima avtobusoma peljali v soboto, 1. avgusta, na že tradicionalni letni piknik. Tokrat so se odločili za izlet v Pesariis v občini Prato Carnico. Naklonjeno sončno vreme jih je že zgodaj zjutraj spremljalo na poti v čudovito karnijsko pokrajino do slikovitega naselja Pesariis. V tej vasici, ob vznožju ošiljenih karnijskih grebenov, je bilo zaznati zanimivo preteklost, delo marljivih in iznajdljivih ljudi. Tu so si upokojenci ob izčrpni razlagi vodičev ogledali v bogatem muzeju urarstva zbirko ur, ki zaobjema izdelavo raznih mehanizmov od 16. stoletja do današnjih dni, posebno tistih za nihalne ure, zvonike in novejših standardov. Dodati je treba, da so prvotno domači obrtniki izdelovali ure zgolj za domačo rabo, po letu 1725 pa je ta dejavnost dosegla pravi industrijski razmah. Sledila sta vodeni ogled naselja in sprehod po t.i. monumen-talni poti urarstva, kjer so na ogled številne nadvse zanimive ure različnih vrst (vodne, s pomanjkljivimi lopaticami, sončne, astronomske itd.). Kasneje je udeležence čakalo kosilo v hotelu Aplis v Ovaru, kjer so jih po- fotoi.n. gostili z domačimi dobrotami in dobro kapljico. V tem prelepem okolju je sledila družabnost ob prijetni glasbi, ki se je končala z bogatim sre-čelovom. V neposredni bližini so si izletniki lahko še dodatno ogledali presenetljivo bogat naravoslovni muzej, znan po živalstvu, žagah in najrazličnejših vrstah lesa. Za krajši sprehod je peljala izpred hotela tudi urejena steza ob sotočju dveh gorskih potokov do dveh umetnih jezerc. Izletniki so se v poznih popoldanskih urah z velikim zadovoljstvom zaradi lepo preživetega dneva podali na pot proti domu. (in) Med fotografi, ki obiskujejo jezero, je tudi Adalberto De Walderstein (desno); v svoj objektiv je ujel več vrst živali in ptic, med katerimi so tudi kormorani, divji prašiči in pisani vodomec, ki si je za dom izbral jameljsko stran jezera foto d.r. gorica - Skavti na taboru v Žabnicah Pridružili so se Mišmašu v njegovi gorski pekarni Skavti v Žabnicah Tudi letos je volčiče krdela Sambhur čakal poletni izziv. Tokrat jih je poklical pek Mišmaš, naj se mu pridružijo v njegovo pekarno - kočo Svetega Jožefa v Žabnicah. Otroci so se tako v ponedeljek, 27. julija, odpravili na tabor, kjer so si nabirali izkušnje in spomine vse do sobote, 1. avgusta, ko so se s starši vrnili domov. Volčiči so kot male miške pomagali Mišmašu in njegovim sodelavcem na najrazličnejše načine. Ločeni v tri skupine - ementalec, gorgonzola in parmezan - so se preizkusili v peki kruha in pice, obenem pa se tudi urili v najrazličnejših veščinah, da bi lahko varovali pekarno pred zavistnimi mačkami gospe Jedrt. V ta namen so sodelovali pri športnem dnevu in delavnicah, ki so zahtevale od njih dobre umske in telesne sposobnosti. Vse te so se izkazale, ko so mačke na skrivaj Mišmašu ukradle skrivnosten recept in volčiče preizkušale na poti do njega. Po raznih mačjih trikih in zvijačah ter sporočilih mačje pisave so se male miške končno soočile s hudobneži. Volčiči so si spretno pridobili recept, a kaj ko so jim zlobni nasprotniki izročili napačnega. Takrat so se s starimi mišmi odločili, da bodo v končnem obračunu mačke in gospo Jedrt poškropili z dobro voljo, ki so jo nabrali, medtem ko so mačke lenarile. Sveža dobra volja mokrim mačkam ni škodila, ravno obratno: pripomogla je k temu, da so pozabile na stare zamere in se pridružile volčičem. Vsi skupaj so tako prisluhnili Mišmašu, ki jim je razkril skrivnost recepta in svojega uspeha: moč je v skupnosti in dobri volji. Seveda na taboru ni manjkalo skavtskega duha. Volčiči so se vsak večer zbirali okoli tabornega ognja, kjer so peli in se zabavali ob skečih vsake skupine. Prvi dan so se posvetili gradnji zgradb, npr. razglasne deske in košev za ločeno zbiranje odpadkov. Zadnji letnik je s pomočjo Mišmaša poskrbel tudi za visok jambor, ki so ga vsi volčiči skupaj dvignili in postavili, da ga je bilo videti daleč naokoli. Pod njim so se redno zbirali v glavnem zboru za vsakodnevni dvig zastave. Najstarejši, ki so se v zadnjih dneh poslavljali od krdela, so ob koncu jambor tudi zažagali ob prisotnosti staršev, bratov in sorodnikov, ki so se jim pridružili pri maši in slovesnem zadnjem zboru. Z Baden-Powellovo mislijo, da bi pustili svet vsaj kanček boljši, ki jo je pri maši poudaril duhovnik Karlo Bolčina, so se starši in otroci po Pesmi slovesa poslovili z obljubo, da se bodo še kdaj srečali. Nora puma / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. avgusta 2015 19 Kvali v Kromberku V gradu Kromberk bo v okviru etno in jazz festivala Glasbe sveta v torek, 18. avgusta, ob 21. uri nastopila ženska pevska skupina Kvali; v torek, 25. avgusta, ob 21. uri pa bo koncert albanske jazz pevke Eline Duni. Tržnica Dobrote sveta, ki bo ponujala domačo hrano, bo obakrat odprta od 19. ure. Kulturni večeri v Tržiču Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču je v teku niz poletnih kulturnih dogodkov. V ponedeljek, 17. avgusta, ob 21. uri bodo predvajali film »La teoria del tutto«, v četrtek, 20. avgusta, ob 21. uri pa film »Unbroken. V petek, 28. avgusta, ob 20.45 bo večer v spomin na Livia Glavicha z naslovom »Ciao Giga«. Skupina La Barraca bo v torek, 1. septembra, uprizorila gledališko predstavo »Il fantasma di Canterville«. Na Gropajišču roza pentlja plapola. Aha, Jan sestrico Ireno ima, Matjaž in Katja srečna starša sta. Iskreno jim čestita štmavrska klapa vsa ¿j Čestitke Naša ISABEL PASCULIN je v Nemčiji master iz evrokulture dokončala in vnovič doktorica postala. Iskreno ji čestitajo in ji želijo še nadaljnjih uspehov vsi, ki jo imajo radi. U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.15 »Ant-Man«. Dvorana 2: 18.15 - 21.00 »Ant-Man« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Come ti rovino le vacanze«. Dvorana 4: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.00 - 20.00 »Samba«; 22.10 »Pixels«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.15 »Ant-Man«. Dvorana 2: 16.20 »Ex_machina«; 18.15 - 21.00 »Ant-Man« (Digital 3D). ™ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1, do 31. avgusta POLETNI URNtK sprejemanja militi Ajlaidv proti plafJlu o i m; fnic^ zahvale, saialja, čettifte v okvirčku.. maii oglati v pkvlriku, oglasi druilev in ofganlzaci} v okvirfku po n etfe I je k - palek 10.00 ■ 14-00 lobiJtA »prtO Tel. Ë00.912.775 e-poita: primorski £itmed»jit Tmedia-UI. Malta é ÜOHcCA Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Come ti rovino le vacanze«. Dvorana 4: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.00 - 20.00 »Samba«; 22.10 »Pixels«. V PONEDELJEK V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Pixels«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Ex_machina«. V PONEDELJEK V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.15 »Ant-Man«. Dvorana 2: 18.15 - 21.00 »Ant-Man« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Co-me ti rovino le vacanze«. Dvorana 4: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.30 - 19.50 »Youth - La giovinezza«; 22.10 »Pixels«. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. fl Razstave MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Ljubica Butkovič) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin). POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo da bosta danes, 15. avgusta, sedež v goriškem grajskem naselju odprt z urnikom 9-19, palača Attems-Petzen-stein na Kornu pa 10.00-17.00. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 73 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liberty al Ven-tennio«; do 6. septembra od torka do sobote 9.00-12.30, 12.30-19.30. V KRMINU: na sedežu društva Societa Cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo italijanske vojaške okupacije Krmina od leta 1915 do 1917; do 16. avgusta vsak dan 10.00-19.30. V GORICI: v galeriji Kosič v Raštelu 5/7 je na ogled razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Oslavje, Štma-ver, Solkan 1915-1918«; do 22. avgusta 9.00-12.30, 15.30-19.30. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli na Trgu XXIV Maggio 22 je na ogled razstava z naslovom »Carlo Bevilacqua. Lo sguardo e il si-lenzio«; do 23. avgusta od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 16.00-20.00. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.0012.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.00-17.00; informacije po tel. 0481-547541 ali musei@provin-cia.gorizia.it. NA CERJU: v prostorih Pomnika bra-niteljem Slovenske zemlje je na ogled razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«; do 31. oktobra, informacije po tel. 00386-53304670 ali www.miren-ko-stanjevica.si. V GRADEŽU: v Hiši glasbe na Trgu Biagio Marin 2 je na ogled razstava z naslovom »Wiener Bijoux. Gioiel-li e design. Josef Maria Auchentaller per Georg Adam Scheid«; do 1. novembra od ponedeljka do petka 18.00-23.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-22.00. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo; do 8. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. H Šolske vesti AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. M Izleti POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zabaviš-čnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Števerjan (18.9.); Števerjan - Mav-hinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpi- sovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 27. septembra »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Foljanu-Redipulji ob 9. uri, po-vratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 048191697, carso2014@provincia.gori-zia.it; več na www.carso2014.it. □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da so do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici je do 22. avgusta odprta samo od 9.30 do 12.30 od ponedeljka do sobote. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da je društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da so zaradi dopusta uradi zaprti do 19. avgusta. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da sta pokrajinska knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv zaprti do 23. avgusta. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovod-nje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481784009. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 19. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo od 17. avgusta ponovno odprta in sicer ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih in četrtkih od 16.15 do 18.45 ter ob petkih od 8.30 do 10.30. SKGZ sporoča, da je goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo 22. in 23. avgusta (z možnostjo prenočitve) tečaj za spoznavanje konjev »Horsemanship«; informacije po tel. 331-1583298 (Lu-ca) in tel. 339-3991882 (Erika). V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo zeleni teden za otroke od 7. leta starosti od 24. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 4. septembra; informacije po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zu-lian). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je goriški urad zaprt do vključno ponedeljka, 17. avgusta. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje). Informacije na info@zskd.eu ali po tel. 040-635626. 0 Prireditve SLOFEST V TRSTU bo potekal 18., 19. in 20. septembra. V GRADIŠČU: 22. avgusta ob 21. uri bo na dvoru Marco dAviano palače Tor-riani koncert Serene Finatti in Andree Varnierja v sodelovanju z plesalci plesne šole IlyDance iz Tržiča z naslovom »Serena piu che mai live«. med 20. in 23. avgusta »San Valeriano Re-vival« šport, glasba in stojnice na igrišču pri Sv. Valerianu. 29. avgusta ob 21. uri na dvoru Marco dAviano palače Torriani »Nova carmina« v skopu niza dvorne glasbe; več na www.comune.gradisca.go.it. Prispevki V spomin na drago sestrično Tatjano Bednarik daruje Silva Gasperčič 50 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco - Trst. V drag spomin na sestrično Tatjano Bednarik darujeta Pavel in Ivo Panjek 100 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Joška Peteanija darujejo za društvo Vipava 100 evrov družina Figelj, 50 evrov družina Andrej Kovic in 20 evrov Srečko Florenin. Pogrebi V PONEDELJEK V TRŽIČU: 10.00, Alberto Franco, civilni obred v bolnišnici, sledila bo upepelitev. V PONEDELJEK V TURJAKU: 10.00, Antonia Padovan vd. Tonzar (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 12.8.2010 12.8.2015 Slavica (Vittoria) Devetak vd. Furlan Z ljubeznijo se je spominjajo sin Alessandro, vnuk Michele, sestra Elvira, nečaka Davorin in Igor 20 Sobota, 15. avgusta 2015 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Zapravljivi cestarji Darja Kocbek Uprava državne avtocestne družbe Dars išče nove poslovne prostore v Ljubljani. Ponudbe za najem, enkratni odkup ali najem objekta s postopnim odkupom zbira do konca avgusta, selitev v nove prostore pa načrtuje 28. decembra. »Ekonomsko vrednotenje najbolj sprejemljivih ponudb bo osnova za dolgoročno zagotovitev ustreznih poslovnih prostorov družbe z namenom optimizirati sredstva družbe oziroma nižati stroške poslovanja družbe,« svojo odločitev za selitev v nove poslovne prostore utemeljujejo v družbi. Ob tem še pristavljajo, da so lani z odjavo dela najetih prostorov na Dunajski cesti v Ljubljani in s selitvijo zaposlenih v lastne prostore na letni ravni že znižali stroške za nekaj manj kot 279 tisoč evrov. Zdaj na mesec za najemnino v Ljubljani odštejejo 40 tisoč evrov, prej dobrih 58 tisoč. Ker še izpostavljajo, da bi Dars že imel v lasti pisarniške prostore in bi tako imel tudi bistveno večji osnovni kapital, če bi v preteklih letih namesto najemnine plačeval odkup lastnih prostorov, je sklepati, da njegova uprava pod vodstvom Matjaža Kneza dejansko išče stavbo za nakup. Izračuna, zakaj se avtocestni družbi ekonomsko bolj izplača imeti lastne prostore kot najete, Knez ni predstavil. Pa bi bilo prav, Dars namreč ni zasebna, ampak je državna družba. Vse od ustanovitve pred 20 leti ima Dars že v lasti poslovno stavbo v Celju, kjer ima zaradi kupčkanja strank takratne vladajoče koalicije ves čas uradno sedež. A je imel v tej stavbi do pred nekaj meseci v resnici le tajnico in fikus. Tudi zaradi tega bi bilo prav, če bi uprava avtocestne družbe uporabnikom avtocest in davkoplačevalcem podrobne- je razložila, zakaj namerava še naprej imeti kar dve poslovni stavbi. V času vrhunca gradnje avtocestnega križa je bilo mogoče razumeti, da zaradi številnih sestankov in usklajevanj s pristojnimi organi in organizacijami, ki delajo v Ljubljani, vodstvu in zaposlenim avtocestne družbe ni bilo smiselno uradovati v Celju. Zdaj, ko je glavnina gradnje avtocestnega križa dokončana in skrb avtocestne družbe vse bolj postaja odplačevanje kreditov, vzdrževanje in upravljanje avtocest, pa za popolno preselitev na sedež v Celje ne bi smelo več biti tovrstnih izgovorov. Odgovor na vprašanje, zakaj bo Dars vztrajal pri dveh poslovnih stavbah, izhaja iz načina, kako se je lotil prenove svoje poslovne stavbe v Celju. Namreč na povsem enak način, kot je gradil avtocestni križ. V časopisu Finance so razkrili, da so se na Darsu požvižgali na izvedenska mnenja treh različnih zunanjih izvajalcev, ki so bila izdelana v različnih letih in so pokazala, da vlaganje v poslovno stavbo v Celju ni smiselno, saj je objekt tako statično kot požarno neustrezen. Prenova, ki še ni končana, se bo tako podražila s 390 tisoč na okrog 2,5 milijona evrov. Tudi avtocestni križ so državljani po oceni računskega sodišča mastno preplačali. Glavni razlog za preplačilo so bili različni dodatni stroški, za katere so na Darsu zatrjevali, da jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, ko pa so lopate že zakopali, pa je bilo že prepozno, da bi kaj spremenili. Tako so z gradbenimi podjetji podpisovali ankes za aneksom in cena je rasla in rasla. Politika, ne glede na to, kdo je bil na oblasti, pa je vse potrdila, saj je Dars že vse od ustanovitve ena od njenih molznih krav. Tudi poslovno stavbo v Celju so EDIN0ST TA TEDEN Število vpisov na višje srednje šole se iz leta v leto veča. »Večajoči se naval v srednje šole in s tem združeno množenje zavodov in razredov sta bila naučnemu ministru v povod, da je izdal naredbo na vse deželne šolske oblasti, v kateri opozarja na škode za mladino vsled prenapolnjevanja srednjih in s tem tudi visokih šol. Po vojni bo trebalo, pravi naredba, razvijati na pravem mestu vse duševne in gospodarske sile prebivalstva. Zato je potrebno, da si mladina izbera učilnice, ki odgovarjajo njenemu nagnjenju in njeni nadarjenosti. Naredba na-glaša, da se je v tridesetih letih število srednjih šol podvojilo, a to za dejstvo da ni pojasnila ne v kulturnih, ne v gospodarskih razmerah. Da - si jih v času srednješolskih študij odpada precej, vendar je letno do 20000 gimnazijcev in 10000 realcev, ki potem pritiskajo ali na visoke šole, ali pa v poklice, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo. V tem je nevarnost za doraščajočo mladino, ker se mnogi odtezajo službam, ki zahtevajo mnogo manje PRED 100 LETI stroškov, časa in truda. Mnogim bi bila izobrazba, ki gre za praktično sposobnostjo, veliko koristneja. Varali bi se, ako bi pričakovali, da se bo potreba osobja pri državnih in nedržavnih uradih večala v tisti meri, v kateri se veča število srednje in visokošolcev. Vrhu tega bo po vojni potrebno, da se vrzeli, ki se pokažejo, izpolnijo čim hitreje po doraščajoči mladini in da vsakdo pride čimprej na pravo mesto. Zato naj tisti, ki nimajo potrebne nadarjenosti ali razpoloženja, ne silijo v srednje in visoke šole, ampak naj se posvečajo drugim poklicem, kjer bodo mogli veliko uspešneje delovati. Posebno zgrešeno je na primer, če se srednja šola obiskuje le z namenom dosege uradniške službe. Obžalovati je, da obisk strokovnih zavodov daleč zaostaja za onim srednjih šol, da - si je mnogo mladine, ki bi na raznih poljih gospodarskega življenja veliko bolje uspevala. Zato naj tudi lokalni faktorji, stremeči po kakem učilišču, ne zahtevajo vedno srednje šole.« TA TEDEN A PBIMOHSKI DHEVHIK V l.ll .1 III JLIL . II I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 lil 1 ■IS. .1 PRED 50 LETI V Kulturnem domu so tokrat priredili koncertov madrigalistov. »Sredi najbolj mrtve sezone za prireditve na zaprtem, ko je veliki del tako imenovanega stalnega občinstva na počitnicah, je skoraj nekoliko tvegano prirejati koncert, ki je namenjen - lahko rečemo - najbolj resni publiki in že pravim poznavalcem glasbe. Spričo koncerta se pa moramo vendar kar zahvaliti dovolj številnemu občinstvu. Naravnost bodrilno pa je bilo dejstvo, da je bila mladina mogoče celo v večini. Zbor madrigalistov, ki smo ga slišali v Kulturnem domu, je vreden občudovanja in pohvale. Sedemnajst pevcev, osem žensk in devet moških, sestavlja izredno zlit ansambel, in ne da bi posamezniki izstopali, je vendar opazna lepa barvanost glasov vseh pevcev; še posebej bi v tem pogledu pohvalili ženske. Pri tem je treba poudariti, da gre za mlade pevce, amaterje, ki so še študenti Chapman Collegea in so na evropski turneji. Kar novo nam je bilo, ko smo zagledali na odru za mizo zbran an- sambel, tako da je polovica pevcev sedela in polovica stala; razen tega so bili moški in ženske v obeh vrstah pomešani. In novo nam je bilo tudi, da dirigent sedi. Gostje so iz svojega obširnega repertoarja izbrali za prvi del stare madrigale raznih mojstrov, sledile so nekatere bolj nabožne pesmi. Zanimivo je, da sta v skupini petih božičnih pesmi, ki jih je priredil John La Mon-taine, tudi dve priredbi po čeških pesmih. Še posebej je nadalje ugajala »Pesem bobna«, ki je prav tako prirejena po češki božični pesmi. Če potem upoštevamo, da je zbor v originalu zapel slovaško pesem »Kje so moje krave« (Kde su kravy moje), bi lahko sklepali, da ima morda dirigent kake zveze z ameriškimi Čehi. Razumljivo je, da je bilo občinstvo zlasti prijetno presenečeno in navdušeno ob slovaški pesmi. Tudi dirigent sam se je predstavil kot skladatelj. Po dolgotrajnem aplavzu na koncu koncerta so gostje dodali še spiritual, pesem o žalosti matere, ki je izgubila sina.« ALI ZAHOD DOVOLJ SPOŠTUJE RUSIJO? Mitja Lovriha (3/6. najprej nameravali le prepleskati in opraviti manjša popravila. Šele, ko so se lotili dela, so na enak način kot pri gradnji avtocest širili nabor del, ki jih je treba opraviti. Dars je lani podražil vinjete, ki jih vozniki osebnih vozil potrebujejo za vožnjo po slovenskih avtocestah, s pojasnilom, da potrebuje denar za odplačilo kreditov, ki jih je najel za gradnjo avtocestnega križa. Uporabnikom avtocest na Darsu v zadnjih letih poleg tega ves čas razlagajo, da jim za dokončanje manjkajočih avtocestnih odsekov zmanjkuje denarja. Kako si lahko v takšnih razmerah privoščijo obnovo stavbe v Celju, ki se je ne izplača obnavljati, in še nakup novih prostorov v Ljubljani, za katere nameravajo po neuradnih informacijah Financ odšteti devet milijonov evrov, je za davkoplačevalce in uporabnike avtocest še kako pomembno vprašanje. Nič manj vprašljiva ni pospešena gradnja protihrupnih ograj ob avtocestah lani in letos, ki jih vse več stoji tudi tam, kjer ni stanovanjskih objektov. Ena od razlag je, da je bilo treba porabiti evropska sredstva, sicer bi jih Slovenija izgubila. Za porabo teh sredstev je imela sedem let časa. Če jih ni zmogla porabiti za investicije, ki bi državljanom res koristile, saj gre za njihov denar, recimo za obnovo dotrajanih državnih in regionalnih cest, bi bilo bolje, da jih ne bi. Tudi z gradnjo nepotrebnih protihrupnih ograj jih je vrgla skozi okno. No, posel so dobili gradbeniki, ki so jih postavljali, in njihovi dobavitelji. Vozniki pa so že ob prvem deževju in mrazu ugotovili, da so jim nove protihrupne ograje prinesle predvsem dalj časa vlažne in spolzke, torej bolj nevarne avtoceste. Po oktobrski revoluciji novembra 1917 in porazu novoustanovljene socialistične države proti Nemčiji in centralnim silam je morala takratna Ruska sovjetska federativna republika - v Zvezo sovjestkih socialističnih republik, bolj znano kot Sovjetska zve-zao, se je preimenovala leta 1922 - z mirom v Brest-Litovsku priznati samostojnost Ukrajine. Nemčija je vojno izgubila na zahodnem bojišču, zato se ukrajinska samostojnost ni uresničila. Večino zahodnega dela si je po zmagi v poljsko-sovjetski vojni leta 1921 priključila Poljska, nekaj malega Češkoslovaška in Romunija, osrednji in vzhodni del pa je ostal v sovjetskih rokah. Neuspešnost pri ustvarjanju samostojne države ni zatolkla ukrajinskega nacionalizma. Ta je bil eden vzrokov, da so se sovjetske oblasti v tridesetih letih 20. stoletja odločile, da bodo v Ukrajini umetno povzročili lakoto. Tako je v letih 1932 in 1933 v eni od za kmetijstvo najbolj primernih dežel na svetu zavladala grozljiva lakota. V go-lodomoru, kakor so to obdobje poimenovali Ukrajinci, je zaradi pomanjkanja hrane umrlo ogromno ljudi. Med začetnim dogovorom o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo po izbruhu druge svetovne vojne je Sovjetska zveza po zasedbi vzhodnega dela Poljske ta ozemlja priključila svoji socialistični republiki Ukrajini. Ko se je leta 1941 vojna začela še med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, so nacistične osvajalce nekateri Ukrajinci pričakali kot osvoboditelje, drugi so začeli partizansko vojskovanje proti Nemcem, nekateri pa so se zružili celo v enote, ki so se borile proti nacistom kot proti sovjetom (Utenkar 2014). Sovjetska zveza je Nemce v vojni potisnila nazaj in Ukrajina je ostala del Sovjetske zveze. Leta 1954, takoj po Stalinovi smrti, so do takrat ruski polotok Krim dodelili Ukrajini. Odlok so pojasnili z gospodarskimi vezmi ter zemljepisno bližino Krima in Ukrajine. Znana politologinja, profesorica na newyorški družboslovni univerzi New School Nina Hruščova, pravnukinja takratnega sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, pravi, da je šlo za njegovo osebno gesto (Utenkar 2014). Čeprav Rus, je Hruščov odraščal v Ukrajini in naj bi imel republiko tako rad, da ji je kar poklonil novo ozemlje. Ukrajina je postala samostojna leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza. Takrat sta predsednika ruske in ukrajinske republike Boris jelcin in Leonid Kravčuk ter predsednik beloruskega parlamenta Stanislav Šuškevič na lovskem posestvu Viskuli v beloruskem gozdu Beloveška pušča sklenili sporazum, s katerim so razglasili razpustitev Sovjetske zveze. Današnji ruski predsednik Vladimir Putin je to dejanje označil kot največja geopolitična napaka prejšnjega stoletja in tisočletja (Lampreht 2014, 1). Na podlagi zgornjigh ugotovitev in čeprav so tekom zgodovine pojavila razhajanja med deželama, ne moremo mimo dejstva, da imata Rusija in Ukrajina skupne korenine. Vpliv pravoslavne cerkve Posebno poglavje razumevanja današnjih razmer se nanaša na rusko pravosla-vje. V Rusiji je namreč pravoslavna najbolj razširjena vera. Za pravoslavje je značilna avtokefalnost. Pravolsavje nima enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Vsaka državna ali narodna cerkev je samostojna in ima svojega patriarha, ki je njen poglavar. Zaradi tega sta bili cerkvena in posvetna oblast vedno tesno povezani, včasih lahko celo v eni osebi. Iz tega izhaja močna povezava med ozemljem cerkve in države, ki naj bi se v pravi situaciji ujemale. Prav tako je pravoslavna cerkev vedno zagovarjala nacionalne interese. Za primer, ki nam je mogoče bližji, lahko vzamemo območje nekdanje Jugoslavije in vpliv srbskega pravoslavja oziroma mišljenja v okvirih pravoslavnih paradigem na dogodke, ki so se v devedesetih letih 20. stoletja pripetili predvsem v Bosni in Hercegovini. Med vzhodne pravoslavne cerkve uvrščamo 15 avtokefalnih cerkva, ki imajo popolno avtonomno notranjo ureditev. Med temi je tudi Ruska pravoslavna cerkev, ki je pristojna za celotno območje nekdanje Sovjetske zveze, razen Armenije in Gruzije. Ukrajinska pravoslavna cerkev ni samostojna, čeprav si prizadeva da bi postala. Ruska pravoslavna cerkev smatra, da je v Ukrajini zibelka ruskega pravoslavja. Ruska pravoslavna cerkev vse ozemlje bivše države, med katerimi tudi in predvsem Ukrajino, obravnava kot svoje kanonično ozemlje. Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kirill I. je opredelil Kijev kot »mati vseh ruskih mest« (Palena 2009, 1). V današnji Rusiji ima Ruska pravoslavna cerkev pomembno vlogo, večkrat je podprla predsednika Vladimirja Putina (Galeazzi, 2012). Z upoštevanjem opisanih predpostavk nam je logika ruskega mišljenja bolj jasna. Problem ruske manjšine Rusi predstavljajo največjo evropsko etnično skupino in eno izmed največjimi v svetu. Rusov je približno 137 milijonov, od katerih 116 milijonov živi v Rusiji, 18 milijonov pa živi v državah nekdanje Sovjetske zveze. V Ukrajini živi največ Rusov izven matične države (okoli 8 miljonov). Po popisu prebivalstva v Ukrajini iz leta 2001 šteje ruska etnična skupina 17,2% celotnega prebivalstva, za ruščino kot svoj materin jezik pa se je opredelilo 29,6% ukrajinskega prebivalstva. To razliko gre pripisati predvsem dejstvu, da je bila ruščina v Sovjetski zvezi najbolj razširjen jezik, kar še zlasti velja za vzhodni in južni del Ukrajine. Na polotoku Krimu je prebivalstvo ruske narodnosti večinsko. Poleg tega je v Ukrajini, kot tudi marsikje v Rusiji, veliko mešanih družin, v katerih zakonca prihajata iz različnih narodnosti. Gorbačov je v času pred razpadom Sovjetske zveze opozarjal na problematiko narodnosti pri določanju mej novih državnih tvorb, na nevarnost »rezanja po živem tkivu« (Lampreht 2014, 3). Ruski presednik Vladimir Putin je podal definicijo za vse rusko govoreče prebivalce nekdanje Sovjetske zveze kot »največji razdeljen narod na svetu« (Bergamo Post 2014). Njegova vlada je olajšala postopke za pridobitev državljanstva Ruske federacije vsem Rusom, ki živijo v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. Vse to priča o posebni pozornosti ruskega predsednika do Rusov, ki živijo v državah ob ruskih mejah. Geopolitični vplivi Novo vlogo zunanje politike Rusije, ki se je začela spreminjati že z letom 1996, gre pripisati spremembi prevladujočih notranjih dejavnikov. Ruski politični analist Cygankov (Mancevič 2013, 69) izhaja iz nacionalnega interesa kot tistega koncepta, ki odločujoče vpliva na rusko zunanjo politiko. Dojemanje nacionalnega interesa naj bi bil po Cygan-kovu lahko različen, odvisno od zornih kotov treh teoretičnih pristopov. Gre za pristope zahodnjakov, državocentrokov in pripadnikov t.i. civilizacijske šole (Mancevič 2013, 69). Pristop zahodnjakov poudarja pripadnost Rusije evropski civilizaciji in zahodu. Njihova teorija podpira zbližanje z zahodnimi državami in se kaže z odprto in prozahodno zunanjo politiko. Pripadniki tega pristopa so vladali Rusiji v prvih letih po razpadu Sovjetske zveze, zagovarjali so sodelovanje Ruske federacije z Zahodom na podlagi skupnih liberalnih vrednot. Po mnenju realistov ali državocentrikov se nacionalni interes Rusije oblikuje na načelih stabilnosti (političlne in gospodarske), samozadostnosti (opiranje na lstne vire), krepitve moči in suverenosti (notranje in mednarodne). Ta načela so najbolj pomembna, pomembnejša so od vrednot, ki jih zagovarja Zahod. _se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Sobota, 15. avgusta 2015 21 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Dok.: Josip Pangerc, plemeniti rodoljub, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Overland 8.25 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Top - Tutto quanto fa tendenza 9.55 I giganti 10.25 17.15 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.25 Linea Verde Estate di sabato 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Sogno e son desto RAI2 RAI3 t Sobota, 15. avgusta Slovenija 1, ob 21. uri RAIS 14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Food Trial - La sfida del cibo 16.10 Gledališče: I corvi 18.00 Europa Street Art 18.25 Novice 18.30 Progetti di danza 19.05 Australia con Simon Reeve 20.05 This is Opera 20.50 Come si guarda un'opera d'arte 21.15 Gledališče: Ti vuoi mettere con me? 22.50 Ples: Coppelia di Roland Petit 23.20 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The McCarthys 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 8.00 Serija: Lassie 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Serija: Heartland 10.00 Serija: La nave dei so-gni 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 23.30 Dnevnik 13.30 Sereno Variable Estate 14.00 Serija: Countdown 15.45 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Serija: Sea Patrol 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Film: Carl Morck - 87 minuti per non morire (krim.) 22.40 Serija: The Good Wife 23.45 Rubrike RETE4 7.00 Italia in 4D Europa in 4D 8.00 R.A.M. 9.00 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 9.20 Film: Toto, Peppino e le fa-natiche (kom.) 10.45 Studio Uno 11.10 Fi-gu - Album di persone notevoli 11.15 L'ha detto Elisir 12.0014.00, 18.55, 23.35 Dnevnik, vreme in šport 12.20 Ritratti 12.55 Rubrike 14.55 Film: Toto contro i quattro (kom.) 16.30 Film: Chi si ferma e perduto (kom.) 18.10 Serija: Mr. Selfridge 20.00 Blob 20.10 Nan.: Tre mogli per un papa CANALES ITALIA1 IRIS 20.35 Film: Pearl Harbor (dram., '01, r. M. Bay, i. B. Affleck) 23.55 La tredicesima ora _RAI4_ 14.10 Film: Il rompiballe (kom.) 15.45 Chaos 16.30 17.25 Xena 17.20 Novice 18.10 Star Crossed 19.40 Resurrection 21.10 Scandal 22.45 Film: Nell'occhio del ciclone (triler) LA7 Priseljenka ZDA 2013 Režija: James Gray Igrajo: Marion Cotillard, Joaquín Phoenix, Jeremy Renner, Dagmara Do-minczyk Leta 1921 se Eva Sibulski in njena sestra Magda vkrcata na ladjo za New York. Sestri zapuščata tako rodno Poljsko. Ko izseljence izkrcajo in strpajo na otok Ellis, zdravniki odkrijejo, da je Magda bolna in sestri ločijo. Eva je prepuščena nevarnim in pohlepnim ne-wyorškim ulicam, Magdo pa zaprejo v karanteno in zagrozijo, da jo bodo depor-tirali. Popolnoma sama, brez pomoči kogarkoli in v silni želji po združitvi z Magdo, Eva hitro postane lahek plen očarljivega, vendar pokvarjenega Bruna, ki jo prisili v prostitucijo. S prihodom sijajnega rokohitrca in iluzionista Orlanda, Bruno-vega bratranca, Eva znova pridobi samozavest in upanje v svetlejšo prihodnost, vendar pa na svojo nesrečo ne pomisli na Brunovo silovito ljubosumje. Film nadaljuje z raziskovanjem socialne tematike, ki predstavlja osrednjo tematiko Jamesa Grayja, zlasti izkušnjo izseljevanja, vezano na njegove rusko židovske korenine in dediščino. Diario 9.45 Film: Bellezze sulla spiaggia (kom.) 11.15 Film: Intrigo a Taormina (kom.) 13.10 Magazine 7 Short 14.00 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 22.50, 23.30 Special Guest 13.50 Film: Incredibile viaggio verso l'igno-to (pust.) 15.35 Film: Vacanze a modo no-stro (kom.) 17.15 0.55 Novice 17.20 Film: Arsenio Lupin (krim.) 19.35 Film: Lisa da-gli occhi blu (kom., It., '69) 21.15 Film: Pie-done lo sbirro (det., It., '73, i. B. Spencer) 23.10 Nad.: Deadwood RAI PREMIUM 13.55 Nad.: Il coraggio di una donna - Rossella 15.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.55 Nad.: Orgoglio 17.40 Novice 17.50 Nad.: Giorni da leone 19.25 Nad.: Lui & lei 21.20 Nad.: La terza verita 23.15 Nad.: Terra ribelle 21.20 Il meglio di Crozza nel Paese delle meraviglie _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.001 menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21.10 Film: Invito a cena con delitto (krim.) vo (dram.) 19.15 Sam Sebastian - Šesti čut 20.00 Koncert: Poletna noč 21.25 Zvezda-na 22.05 Dok. film: Helmut Schmidt - Življenjska vprašanja 23.30 Točno popoldne _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Glasbeni dogodki pod oljko 15.50 Dok.: Zgodovina Združenih držav Amerike 16.15 Potopisi 16.45 Dok.: Bell'Italia 17.10 22.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Tg dogodki 20.00 Potopisi 20.30 Ar-tevisione 21.00 Boben _POP TV_ 6.55 Risanke in otroške serije 10.50 Film: Lassie - Velika avantura (pust.) 13.10 Top 4 s Tjašo Kokalj 14.05 Film: Rdeči šotor (dram.) 17.20 Film: Okus romantike (dram.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Corel-lijeva mandolina (rom., '01, i. N. Cage, P. Cruz) 6.45 Media Shopping 7.35 Nad.: Casa Via-nello 8.05 Film: Vacanze sulla costa Sme-ralda (kom.) 10.15 Film: Lucky Luke - Il treno fantasma (vestern) 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.0014.40 Ieri e oggi in Tv 12.30 Film: Perry Mason - Fiori d'arancio (krim.) 16.45 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto (kom., It., '74) 23.50 Film: Travolti dal destino (kom., '02, i. Madonna) 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Serija: Finalmente soli 9.40 Nad.: Fratelli detective 11.00 Film: Rosamunde Pilcher - Sotto il segno dei gemelli (rom.) 13.40 Nad.: Il tempo del coraggio e dell'amore 17.30 Film: Due imbroglioni e... mezzo! 2 (kom.) 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Le onde del passato (rom.) 23.15 Film: Un altro mondo (dram.) 6.50 Nan.: Mike in Molly 7.15 Risanke in otroške oddaje 10.15 Film: Piccolo grande amore (rom., '93, i. R. Bova) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Serija: I liceali 15.50 Nad.: Pretty Little Liars 19.00 Film: Due cavalieri a Londra (akc., '03, i. J. Chan, O. Wilson) 21.10 Film: King Kong (fant., '05, i. N. Watts, J. Black) 14.20 Film: 1 km da Wall Street (dram., '00, i. V. Diesel) 16.35 Film: Paesaggio nella neb-bia (dram.) 19.05 Film: Mia moglie e una bestia (kom., It., '88) 21.00 Film: Vacanze in America (kom., '84) 22.50 Film: Mari del Sud (kom., It., '01, i. D. Abatantuono) 7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.10 Dnevnik 7.50 Vreme 8.30 L'aria che tira - VREDNO OGLEDA 23.00 Film: Misterioso omicidio a Manhattan (kom., '93, r. in i. W. Allen) TELEQUATTRO 6.30 12.55 Le ricette di Giorgia 7.00 Film: Vacanze romane (rom.) 9.00 Dok.: La laguna di Caorle 12.3019.45 Rotocalco Adn-kronos 12.45 17.45, 20.45 Italia economia e prometeo 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 Qui studio a voi sta-dio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confar-tigianato 20.00 La parola del Signore 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Trieste in di-retta _LAEFFE_ 11.50 Jamie: Menu in 15 minuti 13.15 David Rocco: Dolce vita 14.0518.00 Viaggi nudi e crudi 15.05 Posso dormire da voi? 16.10 Film: Bernard & Doris - Complici amici (dram.) 19.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Bourdain: Senza prenotazione 22.05 Nad.: Let's Dance 23.00 Nad.: Quando ri-tornano - Les revenants _CIELO_ 12.15 13.25, 14.50, 15.55 Studio MotoGP 12.35 Motociklizem: Moto3, VN Češke (Brno), prenos kvalifikacij 14.10 Motoci-klizem: MotoGP, VN Češke (Brno), prenos kvalifikacij 15.05 Motociklizem: Moto2, VN Češke (Brno), prenos kvalifikacij 16.15 17.15 Cucine da incubo 18.15 19.25 Ma-sterpasticciere di Francia 20.15 House of Gag 21.10 Film: Amantes - Amanti (dram., Šp., '91) _DMAX_ 11.40 Messi alle corde 13.20 Nudi e crudi 15.05 Wild Frank: Africa 20.20 Banco dei pugni 21.10 L'impero delle macchine 22.00 Sollevamento case 22.55 Guerra alle ban-diere 23.45 Alaska: pesca in alto mare SLOVENIJA1 6.00 23.25 Poletna scena 6.20 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.00 Kviz: Male sive celice 9.45 Infodrom 10.00 Maša: Marijino vnebovzetje, prenos 11.05 Dok. film: Sluh svetosti 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.55 Poročila, šport in vreme 13.35 Dok. film: Presihajoče jezero - skrivnostne vodne poti 14.35 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 15.00 Nad.: Doktor Martin 15.55 Dok. odd.: Pogled v telo 17.15 Čez planke 18.15 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.05 Dok. odd.: Revolucija Janeza XXIII. 21.00 Film: Priseljenka (dram.) 23.50 Nad.: Strasti SLOVENIJA2 9.20 Nan.: Začnimo znova 12.00 Glasba 12.30 0.30 Kajak kanu: SP, prenos 14.15 Dok. odd.: Slovenci po svetu 14.55 Operno poletje: Verdi - Aida 17.30 Film: Dre- 22.10 Film: Stoker (triler) _KANAL A_ 7.00 16.00 Risanke 8.00 Serija: Naša mala klinika 8.45 Serija: Midva in vsi drugi 9.10 Serija: Zmeda v zraku 9.30 16.15 Serija: Gremo naprej 10.00 Serija: Odbita rodbina 11.05 19.30 Serija: Mindy se dogaja 11.35 Film: Prave poteze (dram., '83, i. T. Cruise) 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Češke (Brno), kvalifikacije 16.40 Serija: Na trdih tleh 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Krško - Krka 20.00 Tilia Slovenia Open 2015 21.30 Film: Srečne številke (kom., '00, i. J. Travolta) 23.25 Film: Fantje za ženitev (kom.) PLANETTV 10.00 Britanski Top Model 10.55 Ameriški Top Model 11.50 Serija: Hiša vaših sanj 12.55 Nan.: Vojaške žene 13.50 Kuharski mojster 14.45 Nan.: Gospod Bean 15.35 Film: Sladka predaja (rom.) 17.20 Dok.: Galileo 18.15 Film: Dušim se! (kom.) 20.00 22.25 Danes 20.35 Moj dragi zmore 22.35 Film: New York, ljubezen moja (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Sv. maša iz žup-ne cerkve v Rojanu, sledi Music box; 10.15 Prva izmena - Goriški ogledi; 11.00 Studio D - Operetne promenade; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Mizica, pogrni se!, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki, sledi Music box; 18.00 Mala scena: Pre-žihov Voranc - Doberdob - radijska nadaljevanka, režija J. Babič - 8. del; 18.55 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.15 Napovednik; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronska glasba; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Ju- tranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 15.05, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'al-veare; 12.01, 13.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tra resti e orme; 14.00 Slot Parade/Playlist; 14.35 Play Music Like; 15.00 Souvenir d'Italy/Pesem tedna; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Pai-rappapa; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Veliko energije boste posvetili družinskim obveznostim. Otroci vam bodo veliko pomenili. Vaš odnos s partnerjem je videl boljše čase. Ne dovolite, da bi zamrla strast. m^l BIK 21.4.-20.5.: V službi se ne boste najbolj razumeli z nadrejenim. Družabni boste in v iskanju pozornosti. Med prijatelji boste preveliki idealisti, zato dobro premislite o tem, kdo so vaši resnični prijatelji. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Občutili boste veliko novega, težavo pa boste imeli z izražanjem in razumevanjem teh občutkov. Pomagali vam bodo ustvarjanje, pisanje ali pogovor z zaupanja vredno osebo. RAK 22.6.-22.7.: V tem obdobju boste iskali nek višji pomen. Porajala se vam bodo vprašanja, kot so, kaj delate v življenju, zakaj to delate, ali bi lahko delali kaj drugega. Možne bodo pomembne spremembe. y^ LEV 23.7.-23.8.: S samoref-(^^r leksijo boste močno začutili svoj jaz. Občutki bodo mešani in nepredvidljivi. Zelo boste čustveni, obenem pa tudi agresivni in odločni. DEVICA 24.8.-22.9.: Obdobja ^^ plavanja v oblakih še ne bo kmalu konec. Pridobili boste malo bolj zemeljske energije, vseeno pa pazite, ker sanjavost bo slabo vplivala na vaše delo v službi. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Bodi-^ ^ te previdni, ker bose nagnjeni k preveč intuitivnemu sprejemanju večjih odločitev. Na delovnem mestu ne bodite preveč trmoglavi in sprejmite nasvete. Bodite timski igralec. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ugleda ne boste iskali v materialnem položaju, ampak v dobrih dejanjih. Uresničevanje le teh vas bo navdalo s posebnim zanosom. Delo v službi vas bo lahko utesnjevalo. STRELEC 23.11.-21.12.: Najbolje se boste počutili v velikih skupinah ljudi, zelo boste kooperativni in poslušni za želje drugih. Dobra empatija vam bo pomagala v službi. Stranke bodo zadovoljne. KOZOROG 22.12.-20.1.: Bodite bolj prepričani o svojih odločitvah. Sodelavci večkrat podvomijo o vas, toda do konca izpeljite projekt tako, kot ste si ga sami zamislili. Previdnost pa v denarnih odločitvah. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Služba bo zgolj sredstvo za vaš materialni standard. Ne boste uživali v svojem delu in ne boste motivirani za večje izzive. Ustvarjalni boste le, če bo delo sredstvo do nečesa višjega. RIBI 20.2.-20.3.: Dobro počutje bo prava podlaga za iskanje novih aktivnosti. Ustrezala vam bosta predvsem gibanje in fizična aktivnost. V službi boste trpeli, če je vaše delo preveč rutinsko. 22 Sobota, 15. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA NEDELJO RAI3bis / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Poti miru 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.50, 20.00, 23.25 Dnevnik 7.05 Overland 8.20 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 I giganti 10.25 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 Film: La madre della sposa (kom.) 15.35 Nad.: Legami 16.30 Road Book Idomeneo 20.45 Storie dell'arte 21.15 Mari del Sud 22.10 In scena: Odissea - Il mio nome e Nessuno 23.15 Film: A Single Man (dram.) RAI MOVIE 12.20 Film: L'albero (dram.) 14.05 Film: I ragazzi di Camp Siddons (kom.) 15.55 Film: Tuffo nel buio (dram.) 17.25 0.30 Novice 17.30 Film: Una coppia alla deriva (rom., '87, i. K. Russell) 19.25 Film: Gambe d'oro (kom., It., '58) 17.00 Film: Il bambino sull'acqua (dram.) 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 Tec-heTecheTe 21.20 Nad.: Un passo dal cielo _RAI2_ 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time 8.30 Serija: Heartland 9.15 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 0.35 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 15.30 Serija: Il commissario Lanz 16.30 Serija: Il commissario Voss 17.30 Signori del vino 18.05 Il Palio di Siena 20.00 Nan.: The Millers 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.30 Serija: Strike Back 23.30 La domenica sportiva _RAI3_ 6.00 Fuori orario 7.25 Serija: Zorro 7.50 Sa-bato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.25 Fuori Binario 11.10 L'ha detto Elisir 12.00 14.00, 18.55, 23.45 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Rivediamoli 13.15 Figu -Album di persone notevoli 13.25 Fuori quadro 14.30 Film: Angie, una donna tutta sola (dram.) 21.15 Film: La morte cavalca a Rio Bravo (vestern, '61) 22.55 Film: Decameron Pie (kom.) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: De Gasperi - L'uomo della spe-ranza 14.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.55 GranPremium 15.20 Film: Emilie Richards - Il paradiso alla fine del mondo (dram.) 17.00 Nad.: Com-pagni di scuola 17.45 Novice 17.50 Nad.: Titanic - Nascita di una leggenda 19.40 Film: Un amore a Venezia (rom.) 21.20 Nad.: Sfida al cielo - La Narcotici 23.40 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nad.: Casa Via-nello 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.30 Nad.: Colombo 14.45 Film: I tre ladri (kom.) 16.45 Film: Fermi tutti, cominciamo daccapo! (kom.) 19.35 Serija: The Mentalist 21.15 Film: Lo squa-lo 4 - La vendetta (triler) 16.15 Film: One Day (dram.) 18.05 Hotel 6 stelle 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti Collection 21.10 Kilimangiaro Summer Nights _RAI4_ 14.00 Film: Jade Warrior (pust.) 15.55 Continuum 16.40 17.30 Atlantis 17.25 Novice 18.15 Star Crossed 19.00 Once Upon a Time 19.45 Supernatural 20.30 Teen Wolf 21.10 Resurrection 23.10 Film: Mickey occhi blu (kom., '99, i. H. Grant) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Film: Rosamunde Pilcher - I giorni della tempesta (rom.) 11.00 Pianeta mare 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Supercinema 14.55 Nad.: Incom-preso 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint mezzo 18.10 19.00 Nan.: Camera Café 19.45 Film: Scuola di polizia 7 - Missione a Mosca (kom.) 21.25 A & F - Ale & Franz Show 23.25 Film: I pompieri (kom.) _IRIS_ 14.55 Film: L'importanza di chiamarsi Ernest (kom., '02., i. C. Firth, R. Witherspo-on) 16.45 Film: Miral (dram.) 19.00 Film: Un tranquillo weekend di paura (dram., '72, J. Voight) 21.00 Film: Vidocq (triler, Fr., '01) 23.30 Film: La legge del crimine (triler, '09, i. J. Reno) _LA7_ 7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 In onda 8.30 Film: Lo sport preferito dall'uomo (kom.) 10.45 Film: Ri-comincio da capo (kom.) 12.30 Dok.: La furia dei vulcani 14.00 Serija: Il commissario Maigret 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 La copertina di Crozza 21.10 Film: I girasoli (dram.) 23.00 Film: Mussolini ultimo atto (zgod.) _LA7D_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 19.00 Chef per un giorno 14.00 Serija: Moonlighting 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza -Revival TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 6.50 Dok.: La ceramica di Bassano e Nove 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.15 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.30 17.45 Aktualno: Musa Tv 10.45 Aktualno: Salus Tv 15.30 Luoghi magici 16.00 Film: I tre della Croce del Sud (kom.) 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.45 Qua la zampa 19.50 Voci dal ghetto 20.50 Film: Intrigo internazionale (spio.) 23.30 Trieste in diretta 23.55 Peccati in tavola _LAEFFE_ 13.1018.20 Viaggi nudi e crudi 14.05 Pos-so dormire da voi? 16.10 Film: Solo un ba-cio per favore (rom.) 19.15 Bourdain: Sen-za prenotazione 20.05 Il cuoco vagabondo 21.00 Film: Il grande freddo (dram.) 22.55 Nad.: Quando ritornano - Les revenants _CIELO_ 10.40 11.50, 13.10, 14.50 Studio MotoGP 11.00 Motociklizem: Moto3, VN Češke (Brno), prenos dirke 12.20 Motociklizem: Moto2, VN Češke (Brno), prenos dirke 14.00 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Češke (Brno), prenos dirke 15.45 Film: Tax-xi 3 (akc.) 17.15 Film: Mercenaries (akc.) 19.15 Film: Force of Execution (krim.) 20.15 House of Gag 22.40 Film: The Village (triler) _RAI5_ 14.25 Capolavori della natura 15.20 Food Trail - La sfida del cibo 16.20 Gledališče: Ti vuoi mettere con me? 17.45 Ples: Cop-pelia di Roland Petit 18.20 Novice 18.25 Come si guarda un'opera d'arte 18.50 Glück, Mozart 19.50 Koncert: Mozart - 21.10 Film: Mamma mia! (muzikal, '08, i. M. Streep) 0.00 Nad.: Pupetta - Il co-raggio e la passione _ITALIA1_ 7.00 Nan.: Mike & Molly 7.20 Risanke in otroške serije 10.35 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.45 Film: E al-lora mambo (kom.) 15.40 Film: Facciamo festa (kom.) 17.30 Serija: Due uomini e 21.15 Film: A Certain Justice (akc.) _DMAX_ 12.30 22.00 Nudi e crudi 15.05 Deadly Islands 16.50 River Monsters 20.20 Banco dei pugni 21.10 Giganti in vendita 22.55 Messi alle corde 23.45 Idris Elba: No Limits SLOVENIJA1 6.30 22.50 Poletna scena 7.0018.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Sledi 11.20 VREDNO OGLEDA Nedelja, 16. avgusta La effe, ob 21. uri Il grande freddo ZDA 1983 Režija: Lawrence Kasdan Igrata: William Hurt in Glen Close Stari sošolci se srečajo ob priložnosti Alexovega pogreba. Alex si je vzel življenje in nikomur od prijateljev ni jasno zakaj. Sara in Harold, ki sta se po koncu študija poročila, gostita vse sošolce na velikem domu. Tako si skupina že štirideset let starih znancev v okviru to-variškega konca tedna zaupa želje, sanje in neuresničene načrte, v katere so svoj čas, ko so bili še mladi in polni idealov, slepo verjeli. Nato so si prizadevali, da bi tiste sanje uresničili, zdaj pa si morajo že priznati, da jo šlo življenje bistveno drugačno pot. Kasdanova pripoved je eden lepših filmov o generaciji konca šestdesetih let... Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.20 Poročila, šport in vreme 13.25 Noč Modrijanov 2014 - Lepo je biti skupaj..., 2. del 15.00 Muzikal: Ljubiva se 17.20 Dok. film: Gašerbrum I118.10 Dok. serija: Naši vrtovi 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.25 Nad.: To naše življenje 21.30 Intervju 23.10 Nad.: Strasti 23.50 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.00 10 domačih 7.30 Tv - poroka 8.25 Nad.: Vrtičkarji 11.00 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Atene 1999 (šport.) 12.00 Kajak kanu: SP, prenos 13.00 Reportaža: Ulična košarka 13.25 Film: Du-hec (pust.) 15.50 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih 17.40 Koncert: Etno večer Zorana Predina - Balkan žur z mentol bombonom 19.20 Dok. serija: City Folk 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 21.40 Serija: Shetlandske skrivnosti 23.35 Ne se hecat _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.15 Potopisi 16.45 Vrt sanj 17.30 Dok.: Bell'Italia 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 City Folk 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Istrska potovanja 23.00 Slovenski magazin 23.25 Hommage a Tartini _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 13.40 Tv prodaja 10.40 Film: Lassie - Popotnik (pust.) 13.55 Top 4 s Tjašo Ko-kalj 14.50 Film: Legenda o Zorru (pust.) 17.20 Film: Willy 3 (pust.) 18.55 Novice in vreme PLANET TV 10.55 Ameriški Top Model 11.50 Hiša vaših sanj 12.55 Nan.: Vojaške žene 13.50 Kuharski mojster 15.10 Film: Odpadniki (kom.) 17.20 Dok.: Galileo 18.15 Film: Pop zvezdnica (dram.) 20.00 22.20 Danes 20.35 Moj dragi zmore 20.00 Film: Očka, ne ga srat! (kom., '06, i. R. Williams) 21.50 Film: Imogene (kom.) 23.45 Film: Za eno noč (rom.) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške oddaje 7.40 18.40 Serija: Naša mala klinika 8.30 Serija: Midva in vsi drugi 8.55 Serija: Zmeda v zraku 9.20 Serija: Gremo naprej 9.50 Serija: Odbita rodbina 10.15 Tv prodaja 10.30 19.30 Serija: Mindy se dogaja 10.55 Top Gear 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Češke (Brno), dirka 15.10 Serija: Nezmotljivi čut 16.05 Film: Srečne številke (kom.) 18.00 Volan 20.00 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Olimpija Ljubljana 22.30 Film: Nevaren mož (akc., '09, i. S. Seagal) 22.30 Film: Spomladanske žurerke (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev: 15. Večer slovenskih viž v narečju, 1. del, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Emmerich Kalman - kraj čardasa, sledi Music box; 18.00 Kdor teče, ondod moči, sledi Music box; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passione/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. / RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK Sobota, 15. avgusta 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 15.00 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.35 Petrolio RAI2 RAI3 RAI4 MiR i: 41 ia 21.10 Film: Out of Inferno (akc.) 23.00 Roma 23.50 The White Queen _RAI5_ 14.10 Capolavori della natura 15.05 Food Trail - La sfida del cibo 16.05 Dok. film: La nave dolce 17.40 Scaramouche Scaramouc-he 18.10 Novice 18.15 20.40 Passepartout 18.45 Trans Europe Express 19.50 Tutti i segreti di un'opera d'arte 21.15 Gledališče: Ruy Blas 23.30 Gledališče: I miserabili RAI MOVIE 13.50 Film: Impiccalo piu in alto (vestern) 15.50 Film: Americano rosso (kom.) 17.35 1.00 Novice 17.40 Film: Le fatiche di Erco-le (pust.) 19.30 Film: Occhio alla penna (vestern, '81, i. B. Spencer) 6.00 Nad.: Lena 6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.00 Sorgente di vita 8.30 Nad.: Il nostro amico Charly 10.00 13.30, 17.55 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.05 Film: Marie Brand e il ri-torno al passato (krim.) 15.35 Serija: Sen-za traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Hawaii Five-0 22.50 Serija: Strike Back 0.00 Il meglio di Made in Sud 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.15 Film: Erode il grande (zgod.) 11.55 14.00, 18.55, 23.05 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 17.40 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: Ti va di pagare? (kom.) 18.15 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Nad.: Una mamma imperfetta 20.20 Nad.: Un posto al sole 20.55 Nogomet: Tim Cup, Milan - Perugia 23.20 Correva l'anno 13.15 19.30 Once Upon a Time 14.00 Mako Mermaids 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.10 Novice 17.15 Warehouse 13 18.00 Film: Veloci di mestiere (dram.) 20.15 Star Trek: Next Generation Ponedeljek, 17. avgusta La 7 d, ob 21.10 I segreti di Brokeback Mountain ZDA 2005 Režija: Ang Lee Igrajo: Heath Ledger, Jake Gyllen-haal, Michelle Williams Randy Quaid in Anne Hathaway Poletje 1963: Ennis Del Mar in Jack Twist se spoznata v Signalu, v Wyomingu, ko iščeta delo pri tamkajšnjem rančarju Joeu Aguirreu. Njuna prihodnost se zdi preprosta in gotova: redno delo, poroka, družina. Aguirre ju pošlje na goro Brokeback za pastirja in kmalu se med njima razvije tesno prijateljstvo in nato globoka ljubezen. Ob koncu poletja se vrneta v dolino in vsak gre svojo pot. Ennis ostane v Wyomingu in se poroči z dolgoletno prijateljico Almo. Jack se odpravi v Teksas, kjer se zagleda v rodeo kraljico Lureen Newsome. Poročita se in rodi se jima sin. Štiri leta kasneje Ennis prejme kartico, s katero Jack naznanja svoj obisk v Wyomingu. Ob njegovem prihodu je v trenutku jasno, da se je njuna navezanost z leti še okrepila... all'orizzonte (rom.) 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Guinness - Lo show dei record _ITALIA1_ 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: The Cleveland Show 14.55 Nan.: Futurama 15.20 Nan.: Due uomini e mezzo 16.15 Serija: Royal Pains 18.1019.00 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Chicago P.D. 23.50 Film: And Soon the Darkness (triler) _IRS_ 13.15 Film: Il divorzio (kom.) 15.15 Film: La moglie piu bella (dram., It., '70) 17.15 Film: Il figlio piu piccolo (kom., It., '10., i. C. De Sica) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.15 Film: La prima notte di quiete (dram., '72) 23.30 Film: Blind Man (akc.) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 12.00 19.20 Nad.: Terra nostra 12.45 Nad.: Al di là delle frontiere 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 23.00 Nad.: Brothers and Sisters 14.55 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.00 Nad.: Un cane sciolto 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuo-re 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.05 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Boss in incognito _RETE4_ 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Perry Mason - Elisir di morte (krim.) 14.00 Serija: Detective Extralarge 16.05 19.35 Ieri e oggi in Tv 16.35 Film: Il comandante Florent - Mezzi pesanti (det.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Showgirls (dram., '95, i. E. Berkley) 23.55 Film: I satanici riti di Dracula (horor) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: Angeli e diamanti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Inga Lindstrom - Il cuore di mio padre (dram.) 16.15 Film: Rosamunde Pilcher - Un amore VREDNO OGLEDA 21.00 Film: The Dreamers - I sognatori (dram., '03, i. M. Pitt, E. Green) 23.30 Film: The Million Dollar Hotel (triler) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 20.35 In onda 11.35 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.20 Serija: Ironside 18.00 0.15 Serija: Il commissa-rio Cordier 21.30 Nogomet: Barcelona -Athletic Bilbao _LA7D_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: I segreti di Brokeback Mountain (dram., '05, i. H. Ledger, J. Gyllenhaal) 23.40 Crozza - Revival TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 Trieste in diretta 19.25 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Iceberg 23.30 Film: ...poi ti sposero (kom.) _LAEFFE_ 11.30 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 13.05 19.05 Il cuoco vagabondo 15.05 Viag-gi nudi e crudi 16.05 David Rocco: Dolce vita 17.20 Jamie: Menu in 15 minuti 18.15 Jamie: La mia rivoluzione 21.00 Film: Violeta Parra (biogr.) 22.55 Film: Le luci della sera (triler) CIELO 12.30 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.1519.45 Affari al buio 20.15 House of Gag 21.10 Film: Duetto a tre (kom.) DMAX 15.45 18.00 Risanke 16.10 Duhovni utrip 16.25 22.45 Poletna scena 17.30 Alpe-Do-nava-Jadran 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrti-čkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 20.55 Čez planke 22.00 Odmevi 23.10 Nad.: Strasti SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.15 Zgodbe iz školjke 8.35 Kratki film: Mala kuharica 8.50 Infodrom 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.20 19.10 Točka 10.05 Najboljše jutro 12.35 Obzorja duha 13.25 Glasba 13.40 Mladi slovenski plesalci in koreografi 14.20 Z mladimi virtuo-zi 15.15 Z vrta na mizo 15.30 Čez planke 16.40 Na poti 17.10 Dober dan, Koroška! 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Dok. Film: Murska republika 1919 20.00 Pozabljeni Slovenci 20.15 Serija: Čas skrivnosti, čas ljubezni 21.55 Serija: Vera 23.20 Dok. odd.: Ruby Blade _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Film: Izgubljena obzorja (dram.) 16.25 Vesolje je... 16.50 Zvočno klasični 17.25 Istra in... 18.00 Žogarija 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Dok.: Tom-izza brez meja 21.30 Folkest v Kopru 22.15 Glasba zdaj 22.50 Dok.: Mario Schiavato _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 10.25, 11.35 Tv prodaja 8.4517.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.05 Film: Očka, ne ga srat! (kom.) 14.00 20.00 Nad.: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.0018.55, 22.45 Novice 21.00 Nad.: Toskana, ljubezen moja 23.20 Serija: Mentalist KANAL A 7.00 Volan 8.05 11.45 Pazi, kamera! 8.50 12.20 Serija: Vzgoja za začetnike 9.15 Risanke in otroške oddaje 10.20 11.30, 12.45 Tv prodaja 10.35 Serija: Ljubke lažnivke 13.15 Film: Imogene (kom.) 15.20 Film: Lov za ruskimi zakladi (pust.) 17.10 Serija: Na trdih tleh 18.00 19.45 Svet 18.55 Serija: Nezmotljivi čut 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Video del tubo 15.05 Way Out West 15.55 Matto da pescare 16.50 Survivorman 17.45 Ultima fermata: Alaska 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Come e fatto il cibo 22.55 La prova del diavolo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 7.00 Najboljše jutro 9.00 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 20.00 Film: V nevarni modrini (akc., '05, i. P. Walker, J. Alba) 22.05 Film: Točka prednosti (krim.) PLANETTV 10.55 17.45 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Pop zvezdnica (dram.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.00 Film: Zaljubljena pravnica (rom.) 18.20 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.05 Ramsay rešuje kuhinje 20.00 22.20 Danes 20.35 Film: Moja grška avantura (kom.) 22.35 Nan.: Zoo 23.35 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 11.00 Studio D; 11.15 Vsaka vas ima svoj glas; 12.15 Skozi refrene do znanja; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec - Avtoštoparske zgodbe, 14. del, sledi Music box; 18.00 Zgodovina terorizma, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appun-tamenti d'estate; 9.35 Il frullatore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 Il cam-mino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spassiunata-mente; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Sobota' 1 s- avgusta 2015 APrimorski r dnevnik Jutri v Brnu VN Češke BRNO - Konec tedna bo spet v znamenju motociklističnega SP. Na dirkališču v Brnu bo jutri VN Češke. V najmočnejšem razredu MotoGP (začetek ob 14. uri) sta na včerajšnjem prostem treningu odlično formo potrdila Španca Marc Marquez in Jorge Lorenzo, ki sta glavna zasledovalca Valentina Rossija, vodilnega na skupni lestvici. Rossi (na sliki) je tudi padel, kar se je zgodilo tudi drugim. »Ta proga zaradi svoje starosti in nastopov avtomobilov je že precej načeta,« se je po treningu pritožil Rossi. WLWd K Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Prvi uradni nastop VIDEM - Udinese je v četrtek zvečer s 4:0 premagal ekipo katarske vojske, a ga prvi uradni nastop čaka šele jutri, ko se bo na svojem stadionu (začetek ob 18.30) v 2. krogu državnega pokala pomeril z Novaro. Novi trener Videm-čanov Colantuono (na sliki Ansa) svari pred podcenjevanjem. »Novara bo v B-ligi najbrž zelo solidna,« pravi trener in opozarja, da razlike med boljšimi in slabšimi moštvi pridejo do izraza šele jeseni. odbojka - Po zmagi proti Makedoniji v finalu evropske lige Slovenija v svetovni ligi VROCLAV - Slovenski odbojkarji so dosegli svoj prvi cilj pod vodstvom novega trenerja Andree Gianija - uvrstili so se v svetovno ligo 2016. V finalu evropske lige - v prejšnjih letih so imeli s pomembnimi in odločilnimi kar nekaj težav, jim je uspelo s 3:0 premagati Makedonijo, upravičili so vlogo papirnatih favoritov in se uvrstili tja, kamor spadajo, kamor jih odbojkarski strokovnjaki že nekaj časa uvrščajo. Kar z »zlato generacijo« nazadnje ni uspelo Veselinu Vukovicu in Luki Slabetu, je tako uspelo italijanski legendi Gianiju, ki bo naslednjo sezono ekipo vodil v tretjem kakovostnem razredu svetovne lige. V letošnji evropski ligi so bili slovenski odbojkarji brez prave konkurence, dosegli so namreč dvanajst zmag v prav tolikih nastopih. S prikazano igro niso vedno navdušili, najbrž pa se Gia-nijeva roka pozna. Pravi preizkusni kamen njegovega dela bo vsekakor šele nastop na evropskem prvenstvu oktobra letos. Slovenija je že štiri izvedbe stalen gost sklepne faze EP, v njej pa v ni pokazala ničesar (najboljši izid je 9. mesto iz leta 2011), čeprav je sedanji rod slovenskih odbojkarjev vse prej kot slab in mnogi izmed njih so se uveljavili tudi na klubski ravni . Kapeta-na Tineta Urnauta (27 let) je letos najel italijanski prvak Trento, Izolan Mitja Gasparini (edini reprezentant, starejši od 30 let) je bil v minuli sezoni eden najboljših tolkačev v Italiji, Alen Pajenk pa je igral na Poljskem, ki je danes zibelka evropske odbojke. Slovenija - Makedonija 3:0 (25:21, 25:20, 25:17) Slovenija: Pajenk 7, Šket 3, Gasparini 12, Vinčic 4, Koza-mernik 7, Klobučar, Kovačič, Pokeršnik, Ropret, Urnaut 12, Če-bulj 10, Pavlovic. Alen Pajenk je zadnje dve sezoni igral na Poljskem, zdaj pa se seli v Turčijo cev Žemlja v finalu Portoroža PORTOROŽ - Najizkušenejši slovenski teniški igralec Grega Žemlja bo danes ob 20. uri v finalu turnirja Tilia Slovenia Open v Portorožu naskakoval sedmi naslov na turnirjih challenger. Njegov tekmec bo šesti nosilec Italijan Lu-ca Vanni. Osemindvajsetletni Žirovni-čan je tudi v polfinalu prikazal odlično igro. Rusa Aleksandra Kudrjavceva je premagal po uri in enajstih minutah igre s 6:4 in 6:2. Za Žemljo je uvrstitev v finale največji uspeh v zadnjih dveh letih. Julija 2013 je osvojil svoj zadnji challenger prav tu v Portorožu, se naslednji teden prebil do rekordnega 43. mesta na svetu, nato pa v naslednjem letu in pol zaradi bolezni zdrsnil na 890. mesto. V prvem polfinalu je Luca Vanni, 141. igralec na svetu, premagal Slovaka Norberta Gombosa s 5:7, 6:4, in 6:3. Napis iz časov SZ MOSKVA - Delavci so ob prenovi stadiona Lužniki v Moskvi, ki bo gostil finale svetovnega nogometnega prvenstva 2018. našli sporočilo z olimpijskih iger 1980, ki jih je gostila ruska prestolnica. Pri remontu so na temeljih stadiona našli napis iz sovjetskih časov: «Delavci, varčujte z materialom.»«Tu-di zdaj se skušamo ravnati po tem na-čelu,» so delavca, ki je odkril stari napis, povzeli ruski mediji. Prevc tretji K IL JV i%lLi iH v- pB;4; J COURCHEVEL - Na tekmi poletne velike nagrade v smučarskih skokih v francoskem Courchevelu je najboljši slovenski skakalec Peter Prevc osvojil tretje mesto. S 133 in 130,5 metra dolgima skokoma je zbral 236 točk in zaostal le za zmagovalcem Nemcem Seve-rinom Freundom (in Japoncem Kentom Sakuyamo. nogomet - Prijateljska tekma v Križu proti Triestini Vesna se je dobro upirala Edini gol po prostem strelu - Vesna je imela v drugem polčasu nekaj priložnosti - Bojkot navijačev Triestine Vesna - Triestina 0:1 (0:0) Strelec: Zanardo v 74. min. Vesna (začetna postava): Carli, G. Ker-pan, Stanich, Avdič, Disnan, Potenza, Osmač, Toffoli, Menichini, Božičič, Ven-turini (Markovič, urič, Ramondo, A. Ker-pan, Colja, Renar). Triestina: Di Piero, Ricci, Ciave, Mattie-lig, Beghin, Pramparo, Migliroini, Pet-tarin, Zubin, Kabine, Morelli, (Bonin, Crosato, Spadari, Baggio, Piscopo, Za-nardo, Battaglini, De Bello. Gledalcev: 200 Uvodna tekma Triestine na Krasu je bila včasih velik poletni nogometni dogodek. Že nekaj let to ni več, vseeno se je okrog kriškega pravokotnika (in kljub veliki vročini) zbralo včeraj popoldan kakih 200 gledalcev. A zanimivo: navijačev mestnega moštva je bilo le za vzorec, kajti znano je, da med njimi in zdajšnjim vodstvo kluba ne teče dobra kri. V prvem polčasu so vsekakor gostje iz Trsta pokazali premoč. Bolj kot to, da bodo v novi sezoni igrali v ligi višje, je k temu botrovala njihova boljša telesna pripravljenost, saj trenirajo že tri teden, Vesna pa šele dobrih deset dni. Ne glede na to, se je kriško moštvo v prvem polčasu urejeno branilo in prvih 45 minut je minilo brez priložnosti. Drugi polčas, ko sta oba trenerja opravila tudi veliko število menjav, sta si bili ekipi bolj enakovredni. Vesna je imela tri priložnosti: s Coljo (sodnik je najbrž pomotoma piskal off side), Ven-turinijem in Božičičem. Njegov prosti strel je vratar Triestine odbil. Bolj na- tančen je bil bočni igralec Triestine Paola Zanardo, ki je prosti strel zunaj kazenskega prostora izvedel resnično zelo dobro. Pri Triestini se je, kljub 39 letom, izkazal Emil Zbin (lani pri Por-denonu), a je bilo vidno, da je precej varčeval z energijo. Vesna je poskušala izenačiti, a so bili igralci že čisto izčrpani. vendar je bil to zanje vsekakor pozitiven začetek sezone, poln koristnih napotkov za novega trenerja Sandrina. V Repnu presenetili mladi igralci Krasa Kras - Brda 1:2 (0:2) Strelci: Tribušan in Silej za Brda, Maio v 89. min. za Kras. Kras (začetna postava): Dagnolo, Salkič, Tawgui, Spetič, Simeoni, Tom-izza, Fachin, Grujič, Maio, Stančič, Smrtnik (Gregori, Zucca, Petracci, Vas-cotto, Sgarbissa, Košuta, Poiani, Carle-varis, Racman. Geldalcev: 50 Krstni nastop Krasa v novi sezoni je bil, porazu navkljub, pozitiven. Ekipa iz Brd, ki bo z nastopi v slovenski ligi začela že konec prihodnjega tedna, je pač pokazala boljši stopnjo pripravljenosti, nogometaši Krasa pa so v fazi intenzivnih priprav. Trener Žlogar pa je lahko zelo zadovoljen z igro, ki so jo pokazali mladinci v drugem polčasu, ko so v bistvu zagospodarili na igrišču. Od teh fantov bo imel Kras še dosti koristi. S tekme v Križu (levo) in Repnu (desno) fotodamj@n Na delu tudi Gaja in Mladost V novo sezono bosta v ponedeljek uradno stopili še dve naši nogometni društvi. sicer bosta med sezono nasprotnici v 2. amaterski ligi. MLADOST - Doberdobsko moštvo je lani v finalu za napredovanje klonilo proti bazovski Zarji. Ponovitev uvrstitve v finale, ali osvojitev vrha lestvice, bo v novem prvenstvu izredno zahtevno, čeprav trener Gon je že poskrbel za taka presenečenja. Glavni cilj rdeče-modrih pa je, kot prvo, obstanek. Na ponedeljkovem treningu, ki se bo začel ob 18. uri na doberdobski zelenici, bo tudi nekaj novih imen. Vračata se Samuel Furlan, letnik 1994 (Audax) in Michele Mainardis, letnik 1996, (Itala). V domačem dresu bo spet zaigral tudi drugi Doberdobec Federico Gergolet, letnik 1992, ki se lepo znajde na krilu (nekdaj Romana), branilec Piero Colautti 1993 (Ronchi), iz Pro Gorizie pa prihaja kvalitetni in skoraj univerzalni nogometaš Gianni Burlon, letnik 1985. Odhodov skoraj ni, odhaja samo branilec Simone Silvestri zaradi službenih razlogov. Mladost bo svoj prvi prijateljski nastop odigrala na trojnem srečanju v Moraru, v soboto 22. avgusta GAJA - Sergio Colomban bo nov trener Gaje po vpisu v 2. amatersko ligo. Izkušeni trener je lani vodil ekipo Campanelle. Ekipa je doživela tudi nekaj sprememb, saj dobro polovico sestavljajo nova imena, na Padričah pa bodo lahko računali na dokaj široko postavo 25 nogometašev. V Gajinem štabu se zavedajo težavnosti prvenstva, vendar poudarjajo, da je ogrodje ekipe, ki je bilo prvotno osnovano z namenom osvojitve napredovanja iz 3. amaterske lige, dokaj solidno. Zeleno-rumeni dres bodo letos oblekli vratar Dorso, Roberti, Seljak, Musič, Serra, Stenna, Turus, večinoma so ti mladi igralci, ki so lani še igrali pri Montebellu, Campanellah in Domiu. Računajo pa še na kako okrepitev v obrambi in napadu. (mar) / ŠPORT Sobota, 15. avgusta 2015 25 motociklizem - V razredu 125 SP Andrej Kosmač si je dirko pred koncem že priboril naslov prvaka AJ □ Obvestila TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono trodnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. ŠD KONTOVEL organizira odbojkarski kamp v sodelovanju z ZSSDI. Za deklice letnikov 20022008, od 31. avgusta do 5. septembra od 8.00 do 16.00 na kontovelskem igrišču . Prijave do 25. avgusta. Info: 328829922 (Tania) ali 3479037995 (Ilenia). NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za mladince 1997-1998 v ponedeljek, 17. avgusta, zbor ob 10.30, za naraščajnike 1999-2000 v torek, 18. avgusta, zbor ob 16.00 in za najmlajše 2001 -2002 v torek, 25. avgusta, zbor ob 10.30. Vsi treningi bodo v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. AŠD SOKOL organizira Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča vse tekmovalne skupine in začetnike, da je prvi tening na ponedeljek, 17.8. 2015. Zbor je ob 18.00 uri v Športno Kulturnem Centru! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja 6. septembra, netekmovalni kolesarski »Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst«, s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse informacije na spletni strani www.slosport.org. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 24.8. do 28.8.2015. Prijave (do četrtka 20.08.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 -3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe). NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSSDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra. Prijave do 24. avgusta info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. Andrej Kosmač, ki ga zdaj poznamo predvsem kot predsednika Jahalnega društva Dolga krona, je bil v mladih letih odličen motociklist, na »stara leta«, zdaj jih ima 43, pa ga je svet motorjev spet očaral in se je odločil, da se bo v njem vnovič preizkusil. Tako že četrto leto nastopa na dirkah srednjeevropskega prvenstva Alpe Jadran. Po nekaj sezonah, ki se niso izšle po želji, je letos končno dočakal svoj trenutek. Po dveh uvrstitvah na 2. mestu na zadnji dirki, ki je bila preteklo nedeljo na znamenitem Hungaroringu na Madžarskem, si je namreč še pred zadnjo dirko, ki bo septembra na Slovaškem, zagotovil naslov prvaka Alpe Adria v razredu 125 SP, kar sam šteje za višek svojega drugega moto-ciklističnega življenja. Letošnja sezona je bila zanj še posebej uspešna. Na prvih dveh dirkah v italijanski Adrii je namreč zmagal, na vseh preostalih, razen na »domačem« Grobniku, pa se je vedno povzpel na zmagovalni oder. Bil je toliko boljši, da ima pred zadnjo dirko na Slovaškem neulovljivo prednost. Kosmač tekmuje z aprilio, na dirkah pa ga spremlja zvesti Mario Rapotec, zdaj mu pomaga tudi sin Patrik, ki bi ga Kosmač želel uvesti v svet motorjev. Na dirki AA je v Kosmačevem razredu nastopilo 24 dirkačev različne starosti z Češke, Italije, Srbije, Hrvaške in Slovaške Kosmač je na Hungaroringu tekmoval prav na dan, ko se je tam v razredu su-perbike smrtno ponesrečil Slovenec Ber-to Camlek iz Velenja. V času nesreče je Kosmač že zapustil Hungaroring, a je vseeno v zvezi s tragedijo (po padcu v prvem zavoju so slovenskega dirkača povozili kar trije tekmeci), povedal svoje mnenje. »Na startu v njegovem razredu je vedno prevelika gneča in veliko padcev je bilo že na prejšnjih dirkah. Dosti je dirkačev z vzhoda. Imajo denar, kupujejo drage motorje in želijo biti v ospredju. Mnogi izmed njih pa niso dovolj izkušeni. Nasprotno, Camlek je bil eden najbolj izkušenih v tem razredu, a je imel izredno smolo. To je bila njegova predzadnja dirka v karieri, po njej bi se športno upokojil,« je dejal Kosmač. (ak) Andrej Kosmač v akciji in na zmagovalnem odru Gojenci VZS Čuk z Belinellijem in spremljevalcem Švabom Belinelli z gojenci VZS Mitja Čuk Več kot 350 mladih košarkarskih navdušencev je v sredo dopoldan preplavilo tržaško športno palačo, da bi se srečali s košarkarji italijanske reprezentance, ki se v Trstu mudijo na pripravah za septembrsko evropsko prvenstvo. Med njimi so bile tudi košarkarice ŠD Polet, ki jih je spremljala Marina Brollo, poleg njih pa tudi skupina gojencev VZS Mitja Čuk, ki jih je spremljal Marko Švab. Z njimi, kot je razvodno iz posnetka, se je fotografiral tudi Marco Belinelli, eden od Italijanov, ki nastopa v ameriški ligi NBA. »Vzdušje je bilo enkratno in vsi italijanski košarkarji so pokazali velik posluh za mlade navijače,« srečanje opisal Marko Švab. košarka - Jutri mladinci, v sredo člani Jadran je še »gradbišče« Za mladinske vrste in člansko ekipo košarkarjev Jadrana so se počitnice že zaključile, saj jih v ponedeljek čaka prvi zbor, nato pa se bodo začeli treningi. Na štartnih blokih se bo predstavilo pet mladinskih moštev. V prvem tednu bo ekipa U13/U14 trenirala v ponedeljek, sredo in petek v Na-brežini od 17. ure do 18.45, ob torkih in četrtkih pa v telovadnici na Rouni od 16.30 do 18. ure. Na Rouni bo vsak dan treniralo tudi moštvo U15 od 10. do 12. ure. Selekcija U16 bo v ponedeljek, sredo in petek trenirala v telovadnici Ervatti od 18. do 20. ure, v torek in v četrtek pa v istem časovnem terminu v Nabrežini. V ponedeljek, sredo in petek bo v Nabrežini od 19. do 21. ure trenirala ekipa U18, ki bo na Rouni trenirala v torek in v četrtek med 18. in 20. uro. Najstarejša mladinska ekipa bo letos skupina Under20, ki bo trenirala v ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. na Rouni, v torek in četrtek pa v Nabrežini od 20. do 22. ure. Ekipi Under20 se bodo nato v sredo, 19. avgusta, pridružili tudi člani, ki bodo skupaj z mladinci začeli priprave na novo člansko sezono, med katero bo Jadran igral v C-ligi gold. Kar se tiče ogrodja ekipe, zaenkrat ni posebnih novosti, lahko pa povemo, da bi lahko za predstavitev moštva kar postavili tablo z napisom »work in progress« oz. »ekipa je v izdelavi«. Trener Andrea Mura trenutno razpolaga z jedrom šestih igralcev, ki so zagotovo solidno ogrodje za C-ligo gold: Borut Ban, Daniel ter Matija Batich (na sliki), Carlo De Petris, Saša Malalan in Martin Ridolfi. Tem bodo priključili še nekaj mladih igralcev, med katerimi sta zagotovo Aleksander Daneu in Patrik Kojanec, medtem ko bo Samuel Zidarič tudi v naslednji sezoni igral pri moštvu Pallacanestro Trieste, saj je Zidarič v širšem izboru igralcev tržaške ekipe, ki nastopa v A2-ligi gold. Ostaja pa nerešeno vprašanje glede prihodnosti Simona Cettola, za katerega se še ne ve, kje bo nastopal, zagotovo pa bi lahko Jadran bil zanimiva »vitrina« za sedemnajstletnega košarkarja, ki bi lahko igral tako v ekipi U20 kot v članski ekipi. Jadranovo vodstvo pa še vedno išče okrepitev za igro pod košema in ni izključeno, da bi kakega centra najelo v Sloveniji. (av) fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Mladi atlet iz Jamelj Cristian Faidiga, ki je osvojil bronasto odličje v Tbilisiju emanuela 2 6 Sobota, 15. avgusta 2015 POLETNO BRANJE Benečija moje mladosti Sergij Lipovec Ob koncu petdesetih let takratni mladinci nismo poznali Benečije. Kar smo vedeli o tem najbolj zahodnem predelu naselitve Slovencev, je bilo le iz redkih knjig o tem področju. Od generacije naših staršev nismo prejemali kaj dosti informacij. Tudi oni so bili pomanjkljivo seznanjeni, razen nekaterih posameznikov. Še to njihovo poznanje je bilo v veliki meri zelo »romantično«, o neki deželi, ki krvavi, a je že izgubljena, potujče-na, obubožana, zaničevana, zapostavljena. Osebno sem imel v nižji srednji šoli sošolca, prijatelja. Bil je mlad krepak fant odprtega srca. Jaz sem bil drobcen, vedno zadnji v vrsti pri telovadbi, šibek, nedorasel. Pa me je ta pobič, ki je bil vedno med prvimi v vrsti pri telovadbi, prvi pri nogometu in drugod, vzel pod zaščito pred pretepači. Ne da bi živeli v kakih pretepaških druščinah. V tisti predpubertetni/puberteni dobi je bilo prav normalno, da se v »fantovski« družbi meriš na os- novi moči, hitrosti, agresivnosti. V takem obdobju tisti, ki se ni stegnil, zrasel, je vedno potegnil krajšo. Jaz sem bil pač še majčken. Stegnil sem se šele dobro leto kasneje. Do takrat pa me je vzel pod »perutnice«, pred kakim razboritežem v šoli, ta mlad sošolec. Bil je Benečan. Iz Hlodiča doma. Takrat nisem imel pojma niti kje so Sovodnje ali Krmin, kaj šele Hlodič. Jožko je znal dobro slovenščino, a ne tako kakor jaz. Bil pa je mnogo boljši v italijanščini. Tako sva se »kompenzirala« v svojem znanju. Začel sem odkrivati Benečijo. Preko njegovega pripovedovanja in nato preko knjige, ki sem si jo izposodil v Dijaškem domu. Na platnici je bila ženska v rezijanski narodni noši. Jožko seveda ni hodil vsak dan iz Benečije v šolo v Trst. Živel je v dijaškem domu v Trstu. Če ne bi »naši« skrbeli, da so lahko prihajali v oba dijaška domova, tako v Trstu kakor v Gorici, otroci iz Benečije, bi Po hribih... moral Jožko, kakor mnogi drugi, v šolo kam v Čedad, vsekakor v italijansko. Po vsej verjetnosti v kako poklicno šolo, ne pa v nižjo srednjo, ki mu je odpirala pot za nadaljnji študij. Bil je dečko odprte, brihtne glave, škoda bi bilo, ko bi moral zakopati lastne sposobnosti. Ni bil edini Benečan v dijaškem domu, vendar on je bil moj sošolec in prijatelj. Žal sva se že po nižji razšla na različne šole. Mladostno prijateljstvo je zginilo v toku življenja, pojma nimam kje je in kaj je z njim. Kakor on ne ve nič več o meni. Kako leto po najinem prijateljstvu me je radovednost po tej oddaljeni deželici - Benečiji -gnala, da bi jo pobližje spoznal. In kako jo lahko spoznaš kakor mladinec? Pot pod noge. Nisem bil več šibak, zadnji v telovadni vrsti - ko sem se v puberteti naenkrat stegnil, da sem imel dlani ob kolenih kakor kak opičjak, sem bil takoj med prvimi v vrsti. Nisem več rabil »varuhov«, prijatelje pa še vedno. Teh sem si nabral celo vrsto med taborniki. Pa sem navdušil še nekaj takih taborniških po-sebnežev. Odločili smo se, da poleg taborjenj, planinskih pohodov po Sloveniji, ekskurzij in brigad po Jugoslaviji, skušamo prehoditi Benečijo. To je še posebno zanimalo dva brata, ki sta bila apatri- V strmine... da, brez potnega lista in prepustnice. Zato nista mogla nikoli z nami čez mejo. Pa ni bilo vse tako enostavno. Benečija je spadala v obmejni pas, kjer je bilo policijsko nadzorstvo nad gibanjem ljudi kar solidno. Povsod so te opozarjale table, da si v obmejnem pasu, kjer je strogo prepovedano uporabljati fotografski aparat, daljnogled, kompas, specialke itd. Te omejitve so sicer veljale tudi za tržaško ozemlje, a je bil tu nadzor bolj ohlapen. No, tabornik mora biti iznajdljiv - po Benečiji smo hodili široko gor in dol z vsemi specialkami, kompasi, daljnogledi, fotografskimi aparati, ki so bingljali od nas. Neverjetno, a resnično. Srečali smo vojake na manevrih, pohodih, karabinjerje, bili na očeh vsem - nihče nas ni v ničemer oviral. Seveda smo bili v taborniških krojih, verjetno smo se zdeli kakor mala patrulja, obtežena z vsemi šotori, kuharsko opremo in podobnim (seveda orožja ni bilo nikjer), ko nas je kdo pobaral, kam spadamo, smo kar zamomljali in šli dalje. Laška lahkotnost. Tri leta zapored smo v poznem poletju odhajali na pohode s »premičnim taborjenjem«. To je pomenilo, da smo na ramah nosili težka platnena šotorska krila, debele lesene standarde, gumijaste blazine za spanje, odeje, posodo, hrano, malo kuhinjo s plinom, prvo pomoč, oblačila, pokrivala, saj je Benečija kar deževna. Obteženi smo bili kar dovolj. Pa še kako kitaro smo imeli. Seveda je bilo treba vsako jutro po zajtrku vse spakirati, pot pod noge, zvečer poiskati prostor, da si lahko postavil šotore, in to na kolikor toliko ravnih tleh, sicer je ponoči sosed na višji strani stalno drsel proti tebi, ti pa iz šotora pod dež. Prvo leto smo največ prehodili. Iz Čedajske železniške postaje gor v Mažero-le in na Ivanac, da si takoj ogledamo z vrha kako izgledajo ti grički in grape. Nato dol, mimo Špe-tra in Ažle, proti Hlodiču. Tu smo lahko pozdravili Doriča. Spoznali smo ga na raznih predavanjih o Benečiji in seminarjih Mladinske iniciative. V Hlodiču sem upal, da bom lahko pozdravil svojega starega prijatelja iz šolskih let Jožkota, a je že delal v tujini. V Benečiji pač ni bilo kruha, moral si po svetu. Na njegovem domu so nas lepo sprejeli, dejali so nam, naj nikar ne teptamo tiste male zaplate trave s svojimi šotori, temveč naj prespimo kar na njihovem seniku. Tako smo se z veseljem izognili iskanju prostora, postavljanju in podiranju. Zjutraj pa smo s senika lahko opazovali pravi spektakel, vsaj za nas mlade fante, vsi iz mestnega okolja. Ob rani uri se je pod senikom odvijala kmečka ljubezenska zgodba. Sosed je pripeljal svojo kravo, naši gostitelji so bili namreč lastniki pravega bogastva - bika. Ta spolni obred je bil za nas vse res prava univerza, da o smehu, dov-tipih sploh ne govorim. Odšli smo naprej res dobre volje. _Se nadaljuje PRIREDITVE, KRIŽANKA_Sobota, 15. avgusta 2015 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Knjižnica Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole, 7/A) V ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00 / TriestEstate / Pupkin Kabarett: »... a volte ritornano«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom - Amfiteater V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.00 / mo- nokomedija / »Zapornik št. 3.2.3.«, Scenarij in režija Matej Mijatovic, igra: Domen Valič / Če bo vreme slabo, bo predstava v Veliki dvorani. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Verdi V nedeljo, 16. avgusta, ob 21.00 / irish-folk večer / Nastopali bodo Wooden Legs. NABREŽINA ■ Paznik Sv. Roka V soboto, 15. avgusta ob 20.00 / Nastopa vokalni ensemble Vikra, umetniški vodja Petra Grassi / ob 21.00 / sledil bo koncert skupine Happy Day V nedeljo, 16. avgusta ob 20.00 / koncert skupine Giuliapelizzariballaben. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V torek, 18. avgusta, ob 20.30 / klasika in rock / Nastopajo: 2CELLOS V četrtek, 20. avgusta, ob 21.00 / Glavna dvorana / Koncert / »Bobni Miru«. Nastopajo: Mladinski simfonični orkester in pisatelj Paolo Rumiz. Dirigent: Igor Coretti Kuret. Trg Prekomorskih brigad Portorož V petek, 21. avgusta, ob 22.00 / koncert / Nastopa: »Uroš Peric - Perry« v poklon legendarnemu Ray Charlesu. V soboto, 22. avusta, ob 22.00 / koncert / Nastopali bodo »Sugar Free Zucchero band«, ki vas bo popeljala v svet Zucchero-vih največjih uspešnic. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. BOLJUNEC Društveni bar n' G'rici: Skupina 35-55 in SKD F: Prešeren vabita na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu .Razstava bo na ogled do konca avgusta. OPČINE Gostilna Veto: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«.Razstava bo na ogled do konca avgusta. NABREŽINA Kavarna Igo Gruden: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča. Razstava bo na ogled do konca avgusta. REPEN Kraška hiša je na ogled razstava fotografiji Nike Furlani »Corpora lucida«. Razstava bo na ogled do 16. avgusta s sledečim urnikom: nedelje in prazniki od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure. PEVMA Razstavni prostor: ob prazniku Sv. Ane bo v petek, 24. julija, ob 19. uri odprtje razstave »Vojna je uničila vse... Pev-ma, Oslavje, Štmaver, Solkan 19151918«; na ogled bo ob prazniku Sv. Ane ves dan, od 27. julija do 2. avgusta 17.00-19.00 in do konca decembra po dogovoru. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in ris- be Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: voja- ški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO AMERIŠKI PEVEC REDDING PRIPRAVA ZA MERJENJE SILE MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO DREVO TROPSKE AFRIKE MESTO NA NIZOZEMSKEM IT. IGRALKA FERILLI NAŠ NOVINAR TENCE SPOLNO OBČEVANJE S KRVNIM SORODNIKOM NOGOMETNI KLUB IZ GRADIŠČA ANNA OXA TRŽAŠKI UMETNIK IN FOTOGRAF (CLAUDIO) BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAŠA PARLAMENTARKA BLAŽINA KORITO NA DNU ■J;imHE'il GLAV. MESTO MASSACHU-SETTSA TROPSKA RASTLINA PRVO MESTO PORTUGALSKA PEVKA IN IGRALKA RODRIGUES ITALIJANSKA KANTAV-TORKA (DONATELLA) OPENSKA ZNAMENITOST AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA RYAN IZRASTEK NA GLAVI NOMEN NESCIO RUSKI ČAJNI KUHALNIK NOGOMETNI KLUB IZ BERGAMA SIROTA, UBOŽEC KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ ABRAHAMOVA ŽENA STARA MERA MESTO VARGENTINI KRAJ V INDIJI SPOLNA ZDRUŽITEV GRŠKI PESNIK (JANIS) ZVESTA ŽIVAL (ZMANJŠ.) ITALIJANSKA PEVKA MELE ITAL. GLASBENIK ARBORE KRAJ V LOMBARDIJI, LETNI ZBOR SEVERNE LIGE GRŠKA ČRKA NEKDANJI ITAL.ATLET (STEFANO) VEZNIK KRČEVIT JOK, KRČEVITA JEZA TINA MAZE SLOBODAN NOVAK JUTRANJA ZORA PEVEC (ALES-SIO PIBE) JAZ, TI, ... VSTAVA, VPIS PODATKOV KOSI POHIŠTVA OB MIZI NEUNIFOR-MIRANEC OŽINA NA MALAKI HINKO SMREKAR ANTON PETJE VESTIČKA OZEK KONEC POLOTOKA ZNAMKA NEMŠKI AVTOV SLOVENSKI IGRALEC IN PLESALEC (ALI) STARI GERMANI VISEČ SNEŽNI ZAMET NA GORSKEM GREBENU NAŠA NOVINARKA JAZBAR EGIPČANSKA BOGINJA PLODNOSTI SLOVARČEK - DILLEN = nemški botanik • ISM = nog. klub iz Gradišča • KRA = zemeljska ožina na Malaki • RECCO = občina pri Genovi • RITSOS = grški pesnik, tudi Ricos • TARSA = kraj v Indiji • TIEL = mesto na Nizozemskem 2 8 Sobota, 15. avgusta 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / Danes bo nebo spremenljivo oblačno. Možne bodo krajevne plohe ali nevihte. Bo manj vroče, a še vedno soparno. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Dopoldne bo večinoma suho, popoldne in proti večeru pa bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 22, najvišje dnevne od 27 do 32, na vzhodu do 34 stopinj C. Jutri bo po vsej deželi spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih ploh ali neviht, ki se bodo izmenjavale z obdobji lepšega vremena. Ohladilo se bo. Jutri in v ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Vročina bo še naprej popuščala. TOLMEČ (X 0 20/22 £ TRBIŽ O W 13/22 CELOVEC 016/27 VIDEMO 19/29 ČEDADo" 20/28 KRANJSKA G. O 12/21 yn O TRŽIČ 16/24 KRANJO (OS. GRADEC U 015/26 CELJE 16/26 O GORIC. N. GORICA GORICA n 22/29 O 0 20/30 POSTOJNA O 14/24 LJUBLJANA 018/25 N. MESTO 18/27 O KOČEVJE \ O . ČRNOMELJ o Danes: ob 4.39 najnižje -57 cm, ob 10.44 naj-S| višje 40 cm, ob 16.48 najnižje -24 cm, § ob 22.21 najvišje 40 cm. 1 Jutri: ob 5.02 najnižje -54 cm, ob 11.08 naj-či višje 41 cm, ob 17.15 najnižje -25 cm, ob 22.48 najvišje 37 cm. f\E 1 če Morje je mirno, § temperatura morja 26 stopinj C. 500 m...........28 1000 m...........24 1500 m...........22 2000 m...........18 2500 m...........13 2864 m...........10 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7,5 in v gorah 8,5. Nadležni paparaci Emirates napoveduje najdaljši polet LONDON - Princ Williams in njegova soproga Kate sta vse bolj zaskrbljena zaradi paparacev, ki nadlegujejo njunega dveletnega sina Georgeja (na uradni sliki). Pri tem se poslužujejo najrazličnejših tehnik. Minuli teden je policija v bližini otroškega igrišča odkrila avtomobil, v katerem je za okni, zastrtimi z rjuhami, založen s hrano in pijačo "taboril" fotograf. Ves dan je bil s prstom na sprožilcu fotoaparata na preži za Georgom. Fotografi v zasebnih parkih sledijo princu in njegovi varuški in celo izkoriščajo druge otroke, da bi princa privabili na primerno mesto za slikanje. Fotografi se skrivajo tudi na poljih in v gozdovih v bližini podeželskega doma v Norfolku ter v peščenih sipinah na plaži, kjer se je George igral s svojo babico. Terme Zreče ;v SY» « / • A DUBAJ - Dubajska letalska družba Emirates je napovedala, da bo od februarja prihodnje leto v njeni ponudbi doslej najdaljši potniški let brez postanka, ki bo trajal več kot 17 ur. Družba bo z boeingom 777-200LR, ki lahko poleg 266 potnikov prevaža do 15 ton tovora, letela iz Dubaja v Panamo. 13.821 kilometrov dolg let bo trajal 17 ur in 35 minut, kar prekaša do sedaj najdaljši let iz Dallasa do Sydneya za več kot 30 minut. Pri družbi Emirates pričakujejo, da bo povezava med Dubajem in Panamo postala njihova izhodiščna točka za lete v Južno Ameriko. s I '»! 1 » r jJU . ..., V * * # g £,dat> —— gratis '"formacije f„ rezervacije- +3863 7« . ^^ www.terme-zrece.eu terme@unitureu