Številka 32 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek 26. oktobra 1984_________________Cena 50 dinarjev_____________Leto XLI 1526. Na podlagi prvega odstavka 74. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25-1143/76) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi 1 Za škodo, prizadejano na divjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drug protizakonit način, se plačuje odškodnina po vrednosti žive divjadi po temle ceniku: medved din 150.000 kozorog 150.000 ris 80.000 jelenjad 100.000 damjak 60.000 gams 60.000 volk 40.000 muflon 60.000 divji prašič 50.000 srna 40.000 svizec 20.000 vidra 60.000 divja mačka 20.000 jazbec 10.000 kuna belica ali zlatica 10.000 planinski zajec 10.000 poljski .zajec 6.000 dihur, mink 5.000 hermelin 5.000 mala podlasica 5.000 lisica 10.000 veverica 2.000 pižmovka 5.000 polh 1.000 labod 60.000 orel, ribji orel 100.000 divji petelin 60.000 štorklja 30.000 žerjav 30.000 droplja 30.000 ruševec 30.000 velika uharica 40.000 pelikan 50.000 čaplja 20.000 sokol 30.000 plevica 20.000 žličarka 20.000 kanja, lunj, jastreb, kragulj 10.000 gos 5.000 belka 15.000 gozdni jereb 15.000 kotoma 10.000 krokar 10.000 sova 10.000 jerebica, rdečenoga jerebica 5.000 fazan 5.000 golob 2.000 postovka 2.000 prepelica 2.000 vrane (razen šoje, srak in ■ vrane) 1.000 deževnik 1.000 kljunač 4.000 črna liska 4.000 raca žagarica 5.000 raca mlakarica 5.000 Cene veljajo za kos divjadi, ne glede na starost in kakovost. II Jajca pernate divjadi, naštete v tem ceniku, se računajo po četrtinski vrednosti ustrezne divjadi, zarodki iz druge polovice brejosti dlakaste divjadi pa po polovični ceni. III Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi (Uradni list SRS, št. 22/81). IV Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323-02/84-19 Ljubljana, dne 23. julija 1984. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predsednik Milan Kneževič 1. r. 1527. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 — prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/74), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84. 24/84, 26/84, 28/84, 29/84, 30/84, 31/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se’ 1. Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona: — v stolpcu 11 stopnja 5,72 nadomesti s stopnjo 6,38 — v stolpcu 18 stopnja 11,27 nadomesti s stopnjo 11,93 — v stolpcu 20 stopnja 10,92 nadomesti s stopnjo 11,58. 2. Pri zaporedni številki 13 občina Izola: — v stolpcu 9 stopnja 1,29 nadomesti s stopnjo 0,80 — v .stolpcu 10 stopnja 1,21 nadomesti s stopnjo 1.30 — v stolpcu 13 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo 1,40 — v stolpcu 14 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 0,10 — v stolpcu 15 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 1,20 — v stolpcu 16 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo 1.45 — v stolpcu 18 stopnja 9,69 nadomesti s stopnjo 9.30 — v stolpcu 19 stopnja 15,71 nadomesti s stopnjo 16,05 — v stolpcu 20 stopnja 9,69 nadomesti s stopnjo 9,30. 3. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik: —- v stolpcu 9 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 1,53 — v stolpcu 10 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo 0,70 — v stolpcu 11 stopnja 4,53 nadomesti s stopnjo 5,50 — v stolpcu 14 stopnja 0,39 nadotnesti s stopnjo 0,18 — v stolpcu 15 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo 0,80 — v stolpcu 18 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 10,60 — v stolpcu 19 stopnja 14,38 nadomesti s stopnjo 14,25 — v stolpcu 20 stopnja 8,93 nadomesti s stopnjo 10,60. 4. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: — v stolpcu 10 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 0,50 — v stolpcu 11 stopnja 5,12 nadomesti s stopnjo 5.46 — v stolpcu 13 stopnja 0,91 nadomesti s stopnjo 0,82 — v stolpcu 14 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo 0,46 — v stolpcu 15 stopnja 1,29 nadomesti s stopnjo — v 11,97 stolpcu 18 stopnja 11,96 nadomesti S stopnjo — v 14,35 stolpcu 19 stopnja 14,95 nadomesti s stopnjo — v 11,62. stolpcu 20 stopnja 11,61 nadomesti s stopnjo 5. Pri zaporedni številki 22 občina Lendava: — V 1,20 stolpcu 9 - stopnja 1,04 nadomesti s stopnjo — v 4,77 stolpcu 11 stopnja 4,52 nadomesti s stopnjo — v 0,39 stolpcu 13 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo — v 1,00 stolpcu 15 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo — v 9,88 stolpcu 18 stopnja 9,39 nadomesti s stopnjo — v 9,53. stolpcu 20 stopnja 9,04 nadomesti s stopnjo 6. Pri zaporedni številki 23 občina Litija: — V 1,17 stolpcu 9 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo — v 0,52 stolpcu 13 stopnja 0.40 nadomesti s stopnjo — v 0,33 stolpcu 14 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo — v 0,92 stolpcu 15 stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo — v 0,34 stolpcu 16 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo — v 10.68 stolpcu 18 stopnja 10,41 nadomesti ‘ s stopnjo — v 14,27 stolpcu 19 stopnja 14,54 nadomesti s stopnjo — v 10,33. Stolpcu 20 stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo 7. Pr i zaporedni številki 33 občina Mozirje: — V 6,55 stolpcu 11 stopnja 4,60 nadomesti s stopnjo — v 0,32 stolpcu 13 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo — v 0,22 stolpcu 14 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo — v 0,25 stolpcu 16 stopnja 0,65 nadomesti s stopnjo — v 11,88 . stolpcu 18 stopnja 10,09 nadomesti s stopnjo — v 14,44 stolpcu 19 stopnja 14,84 nadomesti s stopnjo — v 11,53. stolpcu 20 stopnja 9,74 nadomesti s stopnjo 8. Pr i zaporedni . Številki 41 občina Radlje: — V 1,50 stolpcu 10 stopnja 1,02 nadomesti z stopnjo — v 6,75 stolpcu 11 stopnja 5,60 nadomesti s stopnjo — v 0,22 stolpcu 13 stopnja 0,18 nadomesti s stopnjo — v 0,15 stolpcu 14 stopnja 0,13 nadomesti s stopnjo — v 1,35 stolpcu 15 stopnja 1,18 nadomesti s stopnjo — v 0,50 Stolpcu 16 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 18 stopnja 10,19 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 19 stopnja 14,77 nadomesti s stopnjo 15,30 — v stolpcu 20 stopnja 9,84 nadomesti s stopnjo 11,22 9. Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec: — v stolpcu 9 1,76 stopnja 1,27 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 10 0,48 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 11 5,71 stopnja 5,45 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 13 0,37 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 14 0,30 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 15 0,81 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 16 0,48 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 18 11,40 stopnja 10,70 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 19 14,26 stopnja 14,50 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 20 11,05. stopnja 10,35 nadomesti s stopnjo 10. Pri zaporedni številki 53 ; občina Tolmin: — v stolpcu 9 1,32 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 10 0,69 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 11 5,33 stopnja 5,34 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 13 0,65 stopnja 0,54 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 15 1,18 stopnja 1,67 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 16 0,70 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 18 11,42 stopnja 11,59 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 19 14,69 stopnja 14,52 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 20 stopnja 11, 24 11,07. l nadomesti s stopnjo 11. Pri zaporedni številki 5' 7 občina Velenje: — v stolpcu 15 0,75 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 18 12,20 stopnja 12,35 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 20 stopnja 12,00 nadomesti s stopnjo 11,85. 12. Pri zaporedni številki 32 občina Metlika: — v stolpcu 10 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo 1,30 — v stolpcu 11 stopnja 5,40 nadomesti s stopnjo 5,84 — v stolpcu 13 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,33 — v stolpcu 14 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 0,48 — v stolpcu 15 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 16 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 1.30 — v stolpcu 18 stopnja 10,60 nadomesti s stopnjo 11,80 / — v stolpcu 19 stopnja 15,55 nadomesti s stopnjo 15,90 — v stolpcu 20 stopnja 10,25 nadomesti s stopnjo 11,45 II. V tabeli II. pod A a) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona: — v stolpcu 3 stopnja 10,32 nadomesti s stopnjo 13,97 — v stolpcu 6 stopnja 12,06 nadomesti s stopnjo 15,71. 2. Pri zaporedni številki 13 občina Izola: — v stolpcu 4 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,38 — v stolpcu 6 stopnja 12,35 nadomesti s stopnjo 12,43. 3. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik: — v stolpcu 3 stopnja 8,44 nadomesti s stopnjo 10.30 — v stolpcu 6 stopnja 10,12 nadomesti s stopnjo 11,98. 4. Pri zaporedni številki 17 občina Koper: — v stolpcu 3 stopnja 9,65 nadomesti s stopnjo 10,75 — v stolpcu 6 stopnja 11,41 nadomesti s stopnjo 12,51. 5. Pri zaporedni številki 22 občina Lendava: — v stolpcu 3 stopnja 10,43 nadomesti s stopnjo 12,20 — v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,30 — v stolpcu 6 stopnja 12,21 nadomesti s stopnjo 14,00. 6. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje: — v stolpcu 3 stopnja 10,04 nadomesti š stopnjo 12,03 — v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,12 — v stolpcu 6 stopnja 11,78 nadomesti s stopnjo 13,65. 7. Pri zaporedni številki 41 občina Radlje: — v stolpcu 3 stopnja 9,29 nadomesti s stopnjo 10,01 — v stolpcu 4 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,40 — v stolpcu 6 stopnja 11,09 nadomesti s stopnjo 11,91. 8. Pri zaporedni številki 46 občina Sežana: — v stolpcu 3 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 10,56 — v stolpcu 6 stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 12,29. 9. Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec: — v stolpcu 3 stopnja 9,60 nadomesti s stopnjo 10,00 — v stolpcu 6 stopnja 11,34 nadomesti s stopnjo 10. Pri zaporedni številki 32 občina Metlika: — v stolpcu 3 stopnja 9,00 nadomesti s stopnjo 10,20 — v stolpcu 6 stopnja 10,80 nadomesti s stopnjo 12,00. 11. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota: — v stolpcu 3 stopnja 9,75 nadomesti s stopnjo 11,08 — v stolpcu 6 stopnja 11,57 nadomesti s stopnjo 12,90. III. V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik: — v stolpcu 5 stopnja 0,10 črta — v stolpcu 6 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo 0,50. 2. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje: — v stolpcu 5 vnese stopnja 0,07 — v stolpcu 6 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,57. 3. Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec: — v stolpcu 5 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo 0,06 — v stolpcu 6 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo 0,56 IV. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-16/83 Ljubljana, dne 12. oktobra 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1528. Na podlagi 35. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 17. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1984 I Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje januar—junij 1984 znašajo poprečni obračunani mesečni osebni dohodki na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1984: S d N o, Podskupina dejavnosti S* flš Ii;i ■55e I siisg lisi 1 2 3 4 1. 010101 Proizvodnja hidroelektrične energije 40.995 2. 010102 Proizvodnja termoelektrične energije 36.451 3. 010103 Proizvodnja jedrske električne energije 54.92) 4. 010104 Prenos električne energije 36.665 5. 010105 Distribucija električne energije 35.536 6. 010202 Pridobivanje rjavega premoga 41.271 7. 010203 Pridobivanje in sušenje lignita 47.670 8. 010500 Proizvodnja naftnih derivatov 31.749 9. 010711 Proizvodnja surovega železa 33.493 10. 010712 Proizvodnja surovega jekla 35.204 U. 010713 Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla 32.756 12. 010720 Proizvodnja ferolegur 35.539 13. 010820 ■ Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka 35.759 14. 010920 Proizvodnja svinca 36.679 15. 010941 Proizvodnja glinice 33.340 16. 010942 Proizvodnja aluminija 33.304 17. 010992 Proizvodnja živega srebra 33.437 18. 011010 Predelava aluminija 31.250 19. 011091 Predelava bakra in bakrovih zlitin 34.986 20. 011093 Predelava cinka 32 327 21. 011099 Predelava drugih barvastih kovin 38.702 22. 011113 Proizvodnja kremenovega peska 26.702 23. 011119 Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin 32.980 24. 011121 Proizvodnja morske soli 33.561 25. 011212 Proizvodnja embalažnega stekla 29.644 26. 011219 Proizvodnja drugega stekla 27-.065 27. 011220 Proizvodnja nezgorljivega materiala 32.116 28. 011231 Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo 36.186 29. 011232 Proizvodnja stavbne-tehnične keramike in porcelana 28.436 30. 011291 Proizvodnja azbestnih izdelkov 36.789 31. 011292 Proizvodnja ogljikografitnih izdelkov 39.472 32. 01T299 Druga predelava nekovinskih rudnin 34.392 33. 011311 Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov 32.323 34. 011312 Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala 29.373 35. 011313 Proizvodnja orodja 33.317 36. 011314 Proizvodnja kovinske embalaže 31.014 37. 011315 Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga 30.486 38. 011319 Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala 28.025 1 2 3 4 39. 011320 Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij 29.156 40. 011390 Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov 29.116 41. 011411 Proizvodnja energetskih strojev in naprav 34.653 42. 011412 Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav 31.524 43. 011413 Proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa 32.008 44. 011419 Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih) 34.470 45. 011420 Proizvodnja kmetijskih strojev 31.701 46. 011430 Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje (izvzemši tiste iz panoge 0117) 31.692 47. 011511 Proizvodnja tirnih vozil 26.856 48. 011512 Popravilo tirnih Vozil 28.702 49. 011521 Proizvodnja motorjev 27.759 50. 011522 Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil 28.961 51. 011523 Proizvodnja osebnih avtomobilov 25.042 52. 011524 Proizvodnja traktorjev 33.284 53. 011525 Proizvodnja motornih koles in mopedov 25.555 54. 011526 Proizvodnja koles 28.259 55. 011527 Proizvodnja delov in pribora za motorna vozila 26.858 56. 011590 Proizvodnja drugih prometnih sredstev 33.241 57. 011601 Pomorske ladjedelnice 34.461 58. 011710 Proizvodnja električnih strojev in naprav 31.168 59. 011721 Proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav 29.937 60. 011722 Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elek-troakustičnih aparatov in naprav 25.486 61. 011723 Proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav 36.426 62. 011724 Proizvodnja merilne in regulacijske opreme, sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu 33.815 63. 011729 Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav 48.554 64. 011730 Proizvodnja kablov in vodov 32.732 65. 011741 Proizvodnja termičnih aparatov 27.615 66. 011742 Proizvodnja hladilnih aparatov in naprav 26.853 67. 011743 Proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje 22.779 68. 011749 Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo 23.251 69. 011791 Proizvodnja elektroinstalacijske-gd materiala 28.033 70. 011792 Proizvodnja žarnic in lumini-scentnih cevi 29.407 71. 011793 Proizvodnja akumulatorjev in galvanskih elementov 31.329 1 2 3 4 72. 011799 Proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov 29.367 73. 011810 Proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo) 34.607 74. 011820 Proizvodnja kemikalij za kmetijstvo 35.732 75. 011831 Proizvodnja umetnih in sintetičnih vlaken 39.000 76. 011832 Proizvodnja plastičnih mas 37.418 77. 011910 Proizvodnja zdravil in farmacevtskih kemikalij 30.885 78. 011920 Proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov 31.867 79. 011930 Proizvodnja barv in lakov 40.317 80. 011941 Proizvodnja embalaže in plastičnih mas 31.523 81. 011949 Druga predelava plastičnih mas 29.877 82. 011990 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov 34.353 83. 012001 Proizvodnja in obdelava kamna 29.258' 84. 012002 Proizvodnja gramoza in peska 32.843 85. 012111 Proizvodnja apna 33.743 86. 012120 Proizvodnja cementa 33.415 87. 012130 Proizvodnja opeke in strešnikov 27.349 88. 01^141 Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov 28.963 89. 012142 Proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov 27.279 90. 012143 Proizvodnja bitumenskih mater-rialov za ceste in strehe 31.167. 91. 012201 Proizvodnja žaganega lesa 28.327 92. 012202 Proizvodnja furnirja in plošč 30.390 93. 012203 Impregniranje lesa 27.304 94. 012310 Proizvodnja lesenega pohištva 27.992 95. 012321 Proizvodnja lesene embalaže 27.553 96. 012322 Proizvodnja lesenih stavbnih elementov 28.435 97. 012323 Proizvodnja galanterije iz lesa in plute 29.143 98. 012410 Proizvodnja celuloze in papirja 35.046 99. 012421 Proizvodnja papirnate embalaže 33.878 100. 012429 Druga predelava papirja 27.834 101. 012512 Proizvodnja preje in sukanca bombažnega tipa 28.303 102. 012513 Proizvodnja preje volnenega tipa 29.406 103. 012514 Proizvodnja preje in vrvi iz trdih in likastih vlaken 25.915 104. 012516 Proizvodnja sintetične krep preje in sukanca 30.904 105. 012521 Proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega tipa) 31.298 106. 012522 Proizi$odnja volnenih tkanin (volnenega tipa) 28.037 107. 012523 Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih in likastih vlaken 31.519 108. 012524 Proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa) 34.335 109. 012611 Proizvodnja trikotažnih tkanin 28.628 110. 012612 Proizvodnja trikotažnega perila 25.643 111. 012613 Proizvodnja trikotažnih oblačil 28.471 112. 012614 Proizvodnja nogavic 28.097 113. 012615 Proizvodnja pozamenterije 28.945 114. 012621 Proizvodnja perila (izvzemši trikotažo) 23.9UL 1 2 , 3 4 1 2 3 4 115. 012622 Proizvodnja oblačil 28.631 164. 050100 Visoka gradnja 25.931 j 116. 012623 Proizvodnja gospodinjskega perila 31,126 165. 050201 Gradnja prometnih objektov 28.275 117. 012624 Proizvodnja težke konfekcije 30.650 166. 050202 Gradnja hidrogradbenih objektov 30.007 118. 012699 Proizvodnja neomenjenih tekstil- 167. 050203 Gradnja rudarskih objektov 46.448 | nih izdelkov 28.371 168. 050209 Gradnja drugih objektov nizke 119. 012701 Proizvodnja težkega usnja 35.911 gradnje 29.672 120. 012702 Proizvodnja svinjskega usnja 34.977 169. 050301 Napeljava in popravila gradbenih 121. 012810 Proizvodnja usnjene obutve 29.625 instalacij 31.762 122. 012820 Proizvodnja usnjene galanterije 27.700 170. 050302 Zaključna in obrtna dela v grad- 123. 012830 Proizvodnja usnjene in krznene beništvu 28.702 kontekcije 27.627 171. 060101 Prevoz potnikov in blaga 29.639 ' 124. 012901 Proizvodnja pnevmatik za vozila 35.574 172. 060102 Vleka vlakov 33.626 125. 012909 Drugi izdelki iz kavčuka 34.156 173. 060103 Vzdrževanje in snaženje vozov 29.404 126. 013010 Mletje in luščenje žita 28.608 174. 060104 Vzdrževanje prog 24.184 127. 013021 Proizvodnja kruha in peciva 30.477 175. 060105 Vzdrževanje naprav 30,161 128. 013022 Proizvodnja testenin 25.241 176. 060201 Prevoz potnikov in blaga v po- 129. 013030 Predelava in konserviranje sadja morskem prometu 38.311 in zelenjave 31.197 177. 060401 Prevoz potnikov in blaga v zrač- 130. 013041 Klanje živine 26.770 nem prometu 49.113 131. 013042 Predelava in konserviranje mesa 27.137 178. 060402 Letališke storitve 31.536 132. 013043 Predelava in konserviranje rib 30.768 179. 060501 Prevoz potnikov v cestnem pvo- 133. 013050 Predelava in konserviranje mleka 30.385 metu 32.246 134. 013060 Proizvodnja sladkorja 27.980 180. 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu 35.063 135. 013072 Proizvodnja bonbonov in slaščic 29.077 181. 060503 Storitve v cestnem prometu 43.730 136. 013080 Proizvodnja rastlinskih olj in 182. 060601 Prevoz potnikov v mestnem in ' masti 32.521 obmestnem prometu 34.155 137. 013099 Proizvodnja začimb, kavovine in 183. 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili 24.439 drugih živilskih proizvodov 31.644 184. 060609 Prevoz potnikov z drugimi pro- 138. 013111 Proizvodnja alkohola rastlinskega metnimi sredstvi 31.419 izvora 24.840 185. 060700 Cevovodni transport 41.863 139. 013112 Proizvodnja piva 31.595 186. 060801 Prekladaine storitve v lukah 38.333 140. 013113 Proizvodnja vina 29.952 187. 060803 Prekladalne storitve na železni- 141. 013119 Proizvodnja drugih alkoholnih ških postajah in drugih mestih 30.437 pijač 27.133 188. 060900 PTT storitve 30.008 142. 013121 Proizvodnja osvežujočih pijač 27.279 189. 070111 Trgovina na drobno s kruhom. 143. 013122 Proizvodnja mineralne vode 28.889 pecivom, mlekom in mlečnimi 144. 013200 Proizvodnja krmil 31.795 izdelki 25.706 145. 013320 Predelava tobaka 28.208 190. 070113 Trgovina na drobno z mesom, 146. 013400 Grafična dejavnost 31.072 ribami in mesnimi izdelki 25.173 147. 013500 Dodelava, predelava in proizvod- 191. 070114 Trgovina na drobno z raznimi ži- nja surovin iz odpadkov (recir- vili, alkoholnimi pijačami in kulacija surovin) 24.100 proizv. za hišne potrebe 26.391 148. 013901 Proizvodnja učil in telesnokul- 192. 070121 Trgovina na drobno s tkaninami turnih rekvizitov 32.445 in konfekcijo 29.004 149. 013902 Proizvodnja gramofonskih plošč 193. 070122 Trgovina na drobno z obutvijo, in glasbil 28.085 usnjem, gumo in plastiko 34.026 150. 013904 Proizvodnja nakita "38.229 194. 070123 Trgovina na drobno s kovinskim 151. 013909 Druga neomenjena industrija 29.081 in elektrotehničnim blagom 29.329 152. 020110 Poljedelstvo 29.559 195. 070124 Trgovina na drobno s kurivom 153. 020121 Pridelovanje sadja 27.153 in gradbenim materialom 31.487 154. 020131 Pridelovanje grozdja 26.920 196. 070125 Trgovina na drobno s pohištvom 35.504 155. 020140 Živinoreja 29.326 197. 070127 Trgovina na drobno z barvami, 156. 020201 Kmetijske storitve za Rastlinsko laki in kemikalijami 29.749 proizvodnjo 30.768 198. 070128 Trgovina na drobno s knjigami 157. 020202 Kmetijske storitve za živinorejo 34.102 in pisarniškim materialom 28.934 158. 020301 Ribištvo na morju 35.952 199. 070129 Trgovina na drobno s tobakom 159. 020302 Ribištvo na rekah, jezerih in in drugimi neživilskimi izdelki 29.109 ribnikih 30.070 200. 070131 Blagovnice 26.155 160. 030001 Gojitev gozdov 31.147 201. '070132 Druga trgovina z mešanim bla- 161. 030003 Izkoriščanje gozdov 33.427 gom 25.390 162. 030004 Lov in gojitev divjadi 32.738 202. 070140 Trgovina z vozili in deli na 163: 040002 Varstvo pred škodljivim delova- drobno 30.007 ’ njem voda. Varstvo pred popla- 203. 070150 Trgovina z naftnimi derivati na vami in ledom. Varstvo pred ero- drobno 33.026 rijo in ureditev hudournikov 26.696 204. 070211 Trgovina na debelo z žiti in 1 2 3 4 » 1 2 mlevskimi izdelki 39.789 239. 090129 205. 070212 Trgovina na debelo z zelenja- vo, * sadjem in izdelki 29.418 240. 090131 206. 070213 Trgovina na debelo z alkohol- nimi pijačami 29.765 207. 070214 Trgovina na debelo z živino in 241. 090132 perutnino 28.986 208. 070219 Trgovina na debelo z raznimi živili in proizv. za hišne potre- 242. 090133 be 30.572 209. 070221 Trgovina na debelo s tkanina- 243. 090139 mi in konfekcijo 34.951 210. 070222 Trgovina na debelo s surovimi kožami, volno ipd. 36.953 244. 090140 211. 070223 Trgovina na debelo s kovin- ♦ skim in elektrotehn. blagom 31.692 245. 090150 212. 070224 Trgovina na debelo z gradbe- nim, sanitarnim in instalac. ma- 246. 090160 terialom 35.512 213. 070225 Trgovina na debelo s kemični- 247. 090171 mi izdelki, barvami in laki 35.244 248. 090172 214. 070228 Trgovina na debelo s papirjem, pisarniškim materialom in pri- 249. 090179 borom * 38.471 215. 070227 Trgovina na debelo z zdravili 250. 090181 in sanitetnim materialom 35.830 216. 070229 Trgovina na debelo s tobakom 251. 090182 in drugimi neživilskimi izdelki 32.257 217. 070230 Trgovina z vozili, deli in pri- 252. 090183 borom na debelo 32.157 253. 090189 218. 070240 Trgovina z naftnimi derivati na debelo 35.079 ' 254. 090201 219. 070250 Trgovina z mešanim blagom na debelo 33.136 255. 090202 220. 070260 Trgovina z industr. odpadki na * debelo 39.470 256. 090209 221. 070310 Zunanja trgovina z živilskimi proizvodi 37.166 257. 100101 222. 070320 Zunanja trgovina z neživilski- 9,58 i nm 02 mi proizvodi 44.404 223. 080111 Hoteli, moteli, penzioni in tu- ristična naselja s sezonskim po- j . slovanjem 30.204 260. 100200 224. 030112 Hoteli, moteli, penzioni in tu- ristična naselja s celoletnim 261. 100310 poslovaniem 26.129 225. 080113 Delavski, otroški in mladinski 262, 100320 počitniški domovi 31.399 226. 080119 Druge . nastanitvene storitve 24.825 263. 100330 227. 080121 Restavracije s postrežbo 26.395 264, 100340 228. 080122 Restavracije S samopostrežbo 23.599 229. 080123 Restavracije družbene prehrane 26.106 265. 100351 230. 030129 Druge storitve prehrane 26.208 231. 080190 Druge gostinske storitve * 26.134 266. 100352 232. 080201 Turistične agery;ije 37.480 233. 080202 Turistični uradi 50.101 267. lUUdUU 234. 090110 Izdelava predmetov iz nekovin 29.984 268. 110102 235.' 090121 Popravilo ih vzdrževanje cest- 269. 110103 nih motornih vozil 30.085 270. 110104 236. 030122 Popravilo in vzdrževanje izdel- 271. 110109 kov precizne mehanike 28.581 272. 110201 237. 090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih 273. 110202 izdelkov 30.532 274. 110301 233. 090124 Storitve kovinskopredelovalne 275. 110302 obrti gospodinjstvom 42.020 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav Izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje elektr. strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav Izdelava in popravilo lesenih predmetov Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov Izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume Izdelava kruha in peciva Klanje živine in predelava mesa Izdelava drugih živilskih proizvodov Izdelava predmetov iz plastičnih mas Izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov Izdelava predmetov iz papirja Izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov Moške in ženske frizerske, ko-zmet. in podobne storitve Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom Urejanje stavbnega zemljišča Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti Urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin Stanovanjska dejavnost Proizvodnja in distribucija vode Prečiščevanje in odvajaeje odplak Proizvodnja, prenos in distribucija plina Proizvodnja in distribucija toplote Čiščenje javnih površin v naselju Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov Druge komunalne dejavnosti Interne banke Temeljne banke Združene banke Druge finančne organizačije Zavarovanje Loterije in stave Javna skladišča in • tržnice Storitve reklame in ekonomske propagande 33.342 26.235 37.473 37.300 30.374 27.670 25.337 30.833 28.349 27.657 21.556 34.878 32.505 41.330 28.523 24.273 25.838 29.178 35.258 29.057 28.583 28.095 29.754 29.253 36.587 37.969 28.859 27.946 26.743 37.037 35.979 41.004 27.401 35 259 26 020 32-636 1 2 3 4 276. 110303 Komercialni posli pri uresničevanju funkcije prometa blaga in storitev 35.711 277. /— 110309 Neomenjene storitve na področju prometa 38.506 278. 110401 Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje 37.324 279. 110402 Projektiranje gradbenih objektov 42.104 280. 110403 Drugo projektiranje 45.401 281. 110404 Inženiring « 43.624 282. 110$05 Izmera in kartiranje zemljišča 31.188 283. 110500 Geološka raziskovanja 31.921 284. 110611 Raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih 38.690 285. 110620 Ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve 49.960 286. 110901 Storitve kontrole kakovosti in količine blaga 33.233 287. 110902 Prirejanje sejmov in razstav .41.657 288. 110903 Knjigovodske storitve 35.422 289. 110904 Odvetniške in druge storitve 43.078 290. 110905 Obdelava podatkov 40.548 291. 110909 Druge neomenjene storitve 35.856 292. 120111 Osnovno izobraževanje splošnega tipa ^ 32.381 293. 120112 Osnovno ^specialno izobraževanje 37.250 294. 120113 Osnovno posebno izobraževanje 32.364 295. 120122 Srednje usmerjeno izobraževanje 34.365 296. 120131 Višje ekonomske in upravne šole 47.085 297. 120132 Tehniške šole 46.176 298. 120133 Medicinske šole 40.492 299. 120134 Kmetijske in gozdarske šole 55.299 300. 120-135 Pedagoške šole 43.969 301. 120139 Druge višje šole 32.843 302. 120141 Naravoslovno-matematične fakultete 40.017 303. 120142 Tehniške fakultete 48.798 304. 120143 Medicinske fakultete 31.351 305. 120144 Kmetijske, veterinarske in gozdarske fakultete 43.808 306. 120145 Fakultete in visoke šole družbenih ved 44.233 307. 120146 Umetniške akademije in fakultete 45.915 308. 120147 Fakultete za telesno kulturo 43.950 309. 120149 Druge visoke šole in fakultete 44.778 310. 120190 Drugo izobraževanje 35.861 311. 120201 Naravoslovno-matematične vede 42.676 312. 120202 Tehniške in tehnološke vede 40.357 313. 120203 Kmetijske, veterinarske in gozdarske vede 40.763 314. 120204 Medicinske vede 33.853 315. 120205 Družbene vede 45.465 316. 120206 Humanistične vede 40.475 317. 120209 Pomožne znanstveno-razisko-valne dejavnosti 49.319 318. 120311 Založniška dejavnost 32.552 319. 120312 Časopisno-založniška dejavnost 39.532 320. 120321 Muzeji, galerije, zbirke idr. 33.161 321. 120322 Knjižnice $ 30.260 1 2 • 3 4 322. 120323 Arhivi 35.723 323. 120324 Varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti 34.993 324. 120331 Kulturno-izobraževalrie dejav-. nosti 32.829 325. 120332 Dejavnosti, sorodne 'kulturno-izobraževalnim dejavnostim 28.500 326. 120341 Odrsko-glasbene dejavnosti 31.906 327. 120350 Radio in televizija 36.770 328. 120361 Snemanje filmov 36.978 329. 120363 Izposojanje in distribucija filmov 33.415 330. 120364 Predvajanje filmov 29.697 331. 120410 Organizacije, društva in klubi poklicnega športa 27.207 332. 120420 Organizacije, društva in klubi amaterskega športa 35.575 333. 130111. Zdravstveno-preventivno varstvo 35.563 334. 130112 Sanitarno varstvo 34.167 335. 130120 Ambulantno-poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo 34.274 336. 130131 Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije) 3t).444 337. 130132 Medicinska rehabilitacija 26.670 338. 130140 Stomatološko zdravstveno var- stvo 35.677 339. 130151 Transfuzija krvi 31.030 340. 130159 Druge oblike zdravstvenega varstva 32.068 341. 130160 Lekarne 35.155 342. 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 26.687 343. 130212 Dijaški in študentski domovi 27.470 344. 130221 Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine 26.344 345. 130222 Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju 31.698 346. 130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb 25.772 347. 130232 Socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb 27.325 348. 130240 Socialno delo 36.790 II Poprečni obračunani mesečni osebni dohodki na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani iz podatkov periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar—junij 1984, in sicer tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu .uspehu med letom — bilanca uspeha od 1. januarja do 30. junija 1984« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 151 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 192. Dobljeni znesek se deli s 6. • III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. *t.‘42-l/«4-II * Ljubljana, dne 8. oRtobra 1984. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1529. ^ Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), družbenega dogovt^a o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 22/84), 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78, 35/31 in 2/82), 45. člena statuta občine Ljubljano Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 138. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 77. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, st. 2/78 in 31/81), 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ujadni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sklenejo Skupščina mesta Ljubljane in Skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) (Uradni list SRS, št. 2/84) se spremeni in dopolni tako, da njegovo prečiščeno besedilo glasi: I. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA 1. člen Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah in mestu Ljubljana se za leto 1984 oblikujejo tako, da se dogovorjeni obseg sredstev splošne porabe za letcj 1983 poveča nominalno za 30,7 %. Sredstva dogovorjene splošne porabe v letu 1984 znašajo 2.382,933.000 dinarjev. 2. člen e V sredstva splošne porabe iz 1. člena tega dogovora niso 'vključeni prihodki doseženi od lastnih prihodkov, od turističnih taks ter od taks na promet parklarjev in kopitarjev (nelimitirani prihodki). DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju Udeleženke ocenjujejo, da bodo dosegle prihodke in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in splošne porabe v naslednjih zneskih: mestu Ljubljana za leto 4984 , V 000 din š 1 DPS t ' Prihodki Nelimitirani Skupaj (3+4 + 5) Dogovorjena poraba 'Sp fli davki občanov drugi I. Ljubljana Bežigrad 264.100 192.455 23.960 480.515 402.954 + 53.601 2. Ljubljana Center 196.132 279.000 26.400 501.532 417.728 + 57.404 3. Ljubljana Moste-Polje 192.925 185.840 33.242 412.007 414.869 -36.104 4. Ljubljana Šiška 383.245 245.405 38.230 666.880 . 612.652 + 15.998 5. Ljubljana Vič-Rudnik 343.411 174.867 33.402 551.680 534.730 -16.452 6. Skupaj 1,379.813 1,077.567 155.234 2,612.614 2,382.933 + 74.447 7. Mesto — — 30.000 30.000 — 8. Skupaj 1,379.813 1,077.567 185.234 2,642.614 2,382.933 + 74.447 Glede na to, da planirani prihodki od davkov občanov ne dosegajo rasti 30,7 °/o na leto 1983 (1,483.945 dinarjev), so planirani presežki iz stolpca 8 doseženi iz drugih prihodkov in predstavljajo sredstva za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv občin in mesta Ljubljane skladno z 11. členom družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v letu 1984. Občinama Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik, ki ne oblikujeta prihodkov za kritje dogovorjene porabe se bodo manjkajoča sredstva izkazana v stolpcu 8 zagotavljala iz presežkov — posebne partije proračuna mesta Ljubljane in jih občini izkazujeta ha prihodkovni strani proračuna ;*kot »prispevek iz proračunov občin mesta Ljubljane«. Iz posebne partije proračuna mesta Ljubljane se bodo sredstva nakazovala na žiro račun proračuna občine v obliki mesečne dotacije izračunane po dvanajstinah. Če bodo prilivi proračunskih prihodkov občine med letom doseženi nad planirano višino, se dotacija spremeni oziroma njeno plačilo ustavi. 4. člen Delež sredstev dogovorjene porabe posamezne občine se določi z izračunom na podlagi naslednjih petih meril: 1. število prebivalstva (relativna teža 40 "/o), 2. družbeni proizvod (relativna teža 35 %>), 3. površina (relativna teža 15 %>), 4. število samoupravnih subjektov v gospodarstvu in negospodarstvu (relativna teža 5%), 5. število zaposlenih (relativna teža 5 %>). Z izračunom na podlagi zgornjih petih meril določeni splošni strukturni delež posamezne občine v globalnih sredstvih dogovorjene porabe v, Ljubljani je naslednji: •/. Ljubljana Bežigrad 17,21 Ljubljana Center 16,59 Ljubljana Moste-Polje 18,69 Ljubljana Šiška 23,73 Ljubljana Vič-Rudnik 23,78 Skupaj 100,00 Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka je treba v letu 1984 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim strukturnim deležem v letu 1983. Izračun splošnega strukturnega deleža posamezne občine za leto 1984 je naslednji: % Ljubljana Bežigrad 16,91 Ljubljana Center 17,53 Ljubljana Moste-Polje 17,41 Ljubljana Šiška 25,71 Ljubljana Vič-Rudnik 22,44 Skupaj 100,00 S. člen Na podlagi splošnega strukturnega deleža, določenega v 4. odstavku 4. člena tega dogovora, znašajo sredstva dogovorjene porabe za posamezne občine: Občina Delež V 000 din Ljubljana Bežigrad 16,91 402.954 Ljubljana Center 17,53 417.728 Ljubljana Moste-Polje 17,41 414.869 Ljubljana Šiška 25,71 612.652 Ljubljana Vič-Rudnik 22,44 534.730 Skupaj 100,00 2,382.933 6. člen Udeleženke ugotavljajo, da je za izvajanje pravic in dolžnosti mesta v proračun mesta za leto 1984 iz dogovorjene porabe občin potrebno združiti 695,003.000 dinarjev. Občine združujejo sredstva za skupne naloge mesta po splošnem strukturnem- deležu po drugem odstavku 4. člena tega dogovora. Do postopne uveljavitve splošnega strukturnega deleža po drugem odstavku 4. člena tega dogovora je treba v letu 1984 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v združevanju sredstev za skupne naloge mesta v letu 1983. Izračun deleža za združevanje sredstev za skupne naloge mesta v letu 1984 je naslednji: Občina Delež V 000 din Ljubljana Bežigrad 16,80 116.761 Ljubljana Center 14,52 100.914 Ljubljana Moste-Polje 17,86 124.128 Ljubljana Šiška 29,97 208.292 Ljubljana Vič-Rudnik 20,85 144.908 Skupaj 100,00 695.003 7. člen V skladu z razporeditvijo sredstev dogovorjene porabe v 5. in 6. členu dogovora, znaša dogovorjena poraba v posamezni družbenopolitični skupnosti v Ljubljani: DFS Delež V 000 din Ljubljana Bežigrad 12,01 ' 286.193 Ljubljana Center 13,29 316.814 Ljubljana Moste-Polje 12,20 290.741 Ljubljana Siska 16,97 404.360 Ljubljana Vič-Rudnik > 16,36 389.822 Mesto Ljubljana 29,17 695.003 Skupaj 100,00 2,382.933 8. člen Ce sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občin in mesta za leto 1984 ne bodo pritekala v predvideni višini in dinamiki, če bo prišlo do izpada prihodkov ali dodatnih sprememb predpisov s tega področja, da bo to vplivalo na obseg sredstev dogovorjene porabe, se sredstva dogovorjene porabe občin in mesta Ljubljane temu ustrezno sorazmerno zmanjšajo oziroma zvečajo. Določba tega člena ne velja za zmanjševanje ali zviševanje sredstev splošne porabe, ki je posledica nedoseganja ali preseganja kalkulativnib prihodkov občin. 9. člen Ce bodo prihodki od davkov občanov doseženi- nad limitirano višino (30,7% na realizacijo leta 1933), ki v globalu znese za Ljubljano 1.483.945.000 din, jih bodo občine izločale na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane, in se bodo uporabili za: — modernizacijo in razvoj računalniškega in informacijskega sistema; — obnovo in modernizacijo oddajniškega in prenosnega sistema RTV; — financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov, predvsem za: — ažuriranje prostorskega obrambnega načrta, dograditev postaj ljudske milice, muzej revolucije, izdelavo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane do leta 2000 in izdelavo druge planske urbanistične dokumentacije za urejanje prostora, zelenih površin in za varstvo okolja; — izvedbo ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov; « — izvedbo nalog v zvezi s preprečevanjem in odpravljanjem nedovoljenih gradenj; — druge naloge skladne s 7. členom republiškega dogovora o splošni porabi. , Financiranje posamezne od naštetih nalog bo opravljeno po programu, ki ga soglasno sprejmejo izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 10. člen Občine bodo prihodke od turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev plačevale na posebne račune skladno s prilivi. 11. člen Občine bodo sredstva za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv, izkazana v 3. členu tega dogovora, izločale na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane. Ce bodo prilivi višji od izkazanih sredstev se le-ta enako usmerjajo, vendar največ do višine iz leta 1983 povečane za 33%, kar znese 141,151.000 din. Preostala sredstva pa se bodo usmerjala v samoupravni sklad za intervencije v po- rabi hrane in za financiranje blagovnih rezerv na ravni SR Slovenije. Med letom bodo občine ta sredstva zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov, in sicer: Občina Odstotek V 000 din Ljubljana Bežigrad 11,74 53.601 Ljubljana Center 12,03 57.404 Ljubljana Moste-Polje — — Ljubljana Šiška 2,55 15.998 Ljubljana Vič-Rudnik — — Skupaj — 127.003 14. člen Udeleženke soglašajo, da združujejo prihodke, pobrane s taksami na promet parklarjev in kopitarjev na posebnem računu pri Skupščini mesta Ljubljane. 15. člen Udeleženke pooblaščajo Mestni komite za finance za opravljanje knjigovodskih del, Veterinarsko inšpekcijo pri Mestni upravi za inšpekcijske službe pa, da izvaja naloge skladno z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter navodilom o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78). 16. člen V proračunu mesta se zagotavljajo sredstva za naslednje skupne naloge: Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih posamezna občina izloča na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane skladno s tem' dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. li. člen V primeru, da prihodki posamezne občine v letu 1984 ne bodo pritekali v predvideni višini tako, da bo imelo to za posledico tudi zmanjšanje sredstev dogovorjene porabe te občine in mesta Ljubljane, bodo preostale občine ta izpad v višini dogovorjene porabe v Ljubljani pokrile z ustrezno preusmeritvijo dela sredstev, ki jih skladno z določbami 11. člena tega dogovora izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane. II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE' MESTA 13. člen V skladu z določbami 6. člena tega dogovora bodo občine sredstva, ki jih združujejo za skupne naloge mesta zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov, in Občina Odstotek V 000 din Ljubljana Bežigrad 25,57 116.761 Ljubljana Center 21,24 100,914 Ljubljana Moste-Polje. 32,77 124,128 Ljubljana šiška 33,13 208,292 Ljubljana Vič-Rudnik 27,96 144.908 Skupaj — 695.003 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih posamezna občina združuje za skupne naloge mesta skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. Konto Namen din 40 .41 42 43 44 46 47 43 Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za SLO in družbeno samozaščito Sredstva za intervencije v gospodarstvo in druge potrebe Sredstva prenesena drugim DPS Sredstva za druge splošne potrebe Izločena sredstva rezerv Drugi odhodki 449,336.537 59,886.300 8,658.300 19,422.000 75,069.469 100,017.300 7,250.030 5,363.064 Skupaj 725,003.000 Za skupno dogovorjene naloge in obveznosti, ki jih sofinancira mesto skupno z občinami, bodo v okviru navedenih sredstev v proračunu mesta zagotovljene naslednje višine sredstev: din — za program izgradnje cestnega omrežja 15,422.060 — za Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Skupnost za cene 24,246.000 — za Skupnost slovenskih občin 1,034.670 — za Skupnost občin ljubljanske regije 290.300 — za Radio glas Ljubljane 616.400 — za službo INDOK 1,053.600 — za Živalski vrt Ljubljana 7,330.000 — za Navje 560.000 — za Odbor »Po poteh partizanske Ljubljane" 1,281.500. Skupaj 51,834.478 III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO DOGOVORJENE NALOGE 17. člen Občine se zavezujejo, da bodo za sprejete skupne dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljale naslednje višine sredstev za: Namen v 0), 3. število delegacij krajevnih skupnosti za skupščine SIS in DPS (relativna teža 40 %>), 4. površina (relativna teža 10 %>). Delež posamezne občine v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani je na podlagi zgornjih meril naslednji: Ljubljana Bežigrad % 17,56 Ljubljana Center 14,70 Ljubljana Moste-Polje 18,71 Ljubljana Čiška 22,28) Ljubljana Vič-Rudnik 26,75 Skupaj 100,00 Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega od- stavka je treba v letu 1984 upoštevati učinek le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani v letu 1983. Izračun deleža posamezne občine v financiranju splošne porabe v krajevnih skupnostih v Ljubljani v letu 1984 je naslednji: Občina Delež T 000 din Ljubljana Bežigrad 20,24 31.313 Ljubljana Center 15,46 23.922 Ljubljana Moste-Polje 17,02 26.335 Ljubljana Šiška 22,88 35.403 Ljubljana Vič-Rudnik 24,40 37.755 Skupaj 100,00 154.733 V. KONČNE DOLOČBE 23. člen Posamezna udeleženka je dolžna v okviru sredstev oblikovanih po tem dogovoru skrbno preveriti predvidene odhodke proračuna za leto 1984 in se odločiti ali je posamezne vrste odhodkov in njihovo višino zadržati ali jo spremeniti, opustiti ali prenesti na ustreznejše področje financiranja. Ce posamezna udeležba ne bo mogla zagotavljati v okviru oblikovanih sredstev po tem dogovoru financiranja dela organov pod enakimi pogoji kot druge udeleženke, bodo posamezen primer obravnavali izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ter soglasno odločali o načinu reševanja problema. 24. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga v imenu udeleženk podpišejo njihovi pooblaščeni organi in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-3/84 Ljubljana, dne 4. oktobra 1984. 1530. Na podlagi drugega odstavka 1. člena in 16. ter 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 4. oktobra 1984 in na 27. seji zbora občin dne 4. oktobra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 1. člen 3. člen V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 1/84) se 2. člen spremeni tako, da glasi: "Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1864 znašajo 725,003.000 din, od tega: din — prispevki iz proračunov občin 695,003.000 — lastni prihodki mestnih uprav. org. 30,000.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka se razporedijo za: — skupne mestne potrebe 722,340.316 — tekočo proračunsko rezervo 2,662.684 2. člen V 3. členu se znesek »612,144.000 din« nadomesti z zneskom »695,003.000 din«. Bilanca prihodkov In odhodkov proračuna mesta Ljubljane leto 1984 je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Y Uradnem listu SRS. it. 400-2/84 Ljubljana, dne 4. oktobra 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1984 Grupa r Prihodki Skupaj din Grupe kontov Prihodki iz proračunov občin; 40 Ljubljana Bežigrad 116,761.000 41 Ljubljana Center 100,914.000 Ljubljana Moste-Polje 124,128.000 42 Ljubljana Šiška 208,292.000 Ljubljana Vič-Rudnik 144,908.000 43 ; Skupaj 695,003.000 Lastni prih. upr. org. 30,000.000 44 : ^ 43 : 47 48 Skupaj prihodki 725,003.000 Razpored prihodkov Sredstva za delo upr, org. Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za LO in družbeno samozaščito Sredstva za intervencije in druge potrebe Sredstva prenesena drugim družbenopolitičnim skupnostim Sredstva za dr. spl. potrebe Izločena sredstva rezerv Drugi odhodki Skupaj razpored prihodkov Skupaj din 449,336.537 59,886.300 8,658.300 19,422.000 75,069.469 100,017.300 7,250.030 5,363.064 725,003.000 1531. Na podlagi 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 .in 2/82), 190. in 231 člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), 2., 7. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 4. oktobra in na 27. seji zbora občin dne 4. oktobra 1984 sprejela ODLOK o zimski službi na območju 'j-^lj inskih občin L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zimska služba se izvaja: — na ulicah, trgih in cestah v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, s pripadajočimi napravami, opremo in objekti (v nadaljnjem besedilu: ulice, trgi in ceste, s katerimi gospodarijo komunalne delovne organizacije) ; — na javnih poteh (dovozne, vaške, poljske, gozdne poti in druge krajevne poti), s katerimi gospodarijo krajevne skupnosti; — na drugih cestno-prometnih površinah kot so: pločniki, funkcionalne površine, parkirni prostori, dostopne in dovozne pon organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, lastnikov stanovanjskih hiš in imetnikov pravice uporabe poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; — na pločnikih magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 2. člen Zimska služba obsega naslednja opravila: 1. posipavanje z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledice in pluženje snega z ulic, trgov in cest, s katerimi gospodarijo komunalne delovne organizacije; 2. odstranjevanje ter po potrebi odvoz snega z avtobusnih postajališč javnega mestnega in medkrajevnega avtobusnega prometa ter pločnikov ob postajališčih in z označenih prehodov za pešce; 3. odstranjevanje ter po potrebi odvoz snega z ulic, trgov in cest, s katerimi gospodarijo komunalne delovne organizacije; 4. odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, s katerih lahko pade sneg na javno prometno površino in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in stvari; 5. čiščenje nadstreškov na avtobusnih postajališčih javnega mestnega prometa; 6. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požirahHhov na križiščih, označenih prehodih za pešce in avtobusnih postajališč v času odjuge; 7. čiščenje objektov in naprav zgrajenih za intervencije in požarno varnost; 8. čiščenje zasneženih prometnih znakov; 9. pluženje snega in posipavanje proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem oziroma lokalnemu prometu v stanovanjskih naseljih in javnih poteh ter pločnikih magistralnih, regionalnih in lokalnih cest; 10. pluženje snega z glavnih peš poti na zelenih površinah, otresenje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi; 11. druge naloge, za katere se dogovorijo izvajalec in A.viimnalna skupnost ljubljanskih občin. 3. člen Izvajalec zimske službe za vsa opravila iz 2. člena tega odloka, razen za opravila pod točko 4., 5. in 9. je Komunalno podjetje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu : izvajalec). Izvajalec izvaja opravila iz 6. točke 2. člena v sodelovanju z DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Kanalizacija, iz 7. točke 2. člena pa z DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Mestni vodovod ter Gasilsko brigado, ki nudi strokovno pomoč. Opravila iz 4. točke 2. člena izvajajo zavezanci iz 8. člena tega odloka. Opravilo iz 5. točke 2. člena izvaja organizacija, ki na območju ljubljanskih občin opravlja javni mestni potniški promet. Opravila iz 9. točke 2. člena pa zavezanci iz 8. in 10. člena tega odloka. Izvajalec opravlja zimsko službo po načrtu zimske službe (v nadaljnjem besedilu; načrt), ki ga izdela vsako leto najkasneje do 1. oktobra na podlagi 35. člena pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 17/82). Načrt sprejme Komunalna skupnost ljubljanskih občin. 4. člen Izvajalec je odgovoren za ustrezno pripravljenost zimske službe pri čemer mora: 1. skrbeti za pravočasno izdelavo načrta zimske službe in ga predlagati v sprejem; 2. redno vzdrževati vozni in strojni park, kakovostno uskladiščiti posipni material in sol ter skrbeti za pravočasno nabavo drugih potrebnih materialov; 3. izvajati stanje pripravljenosti zimske službe po sprejetem načrtu in glede na meteorološke napovedi; 4. organizirati stalno dežurstvo na terenu ter tekoče spremljati podatke Hidrometeorološkega zavoda SRS v zvezi s padavinami in ohladitvami na območju ljubljanskih občin; 5. preko radia obveščati občane o akcijah izvajalca zimske službe; 6. posipati proge javnega mestnega prometa proti poledici takoj, ko je po meteorološki napovedi pričakovati poledico; 7. odstraniti novo zapadli sneg v skladu s 1., 2., 3.,' 6., 7., 8., 10. in 11. točko 2. člena tega odloka vsakokrat, ko ga zapade na območju mesta Ljubljane in na izven mestnem območju, kjer potekajo proge javnega mestnega prometa 10 cm ter na izven mestnem območju 15 cm. S pločnika se mora sneg odstraniti tako, da je prehod širok najmanj en meter, s cestišča pa tako, da je prometni pas širok najmanj tri metre. Sneg mora biti odstranjen do 5.30 oziroma 24 ur po sneženju. Ce sneži več dni zaporedoma je izvajalec dolžan plužiti vsakih 24 ur; 8. posipati ulice, trge in ceste s katerimi gospodarijo komunalne delovne organizacije (asfalt, tlak, beton) pred pričetkom sneženja in med samim sneženjem. Makadamske ceste je izvajalec dolžan posipavati po končanem pluženju. Prednost v zaporedju opravil iz L, 2., 3., 6., 7., 8., 10. in 11. točke 2. člena tega odloka imajo avtobusne proge javnega mestnega prometa in drugega avtobusnega prometa. Proge morajo biti očiščene tako, da bo promet potekal čimbolj nemoteno in varno. V primeru, da izvajalec kljub opozorilu ne očisti vseh površin, ki so navedene v načrtu, lahko naroči prizadeta krajevna skupnost pluženje, na osnovi ugotovitve pristojne inšpekcije Mestne uprave inšpekcijskih služb drugemu izvajalcu na račun izvajalca. Med pluženjem, odstranjevanjem in odvozom snega lahko vozila izvajalca, ki opravljajo ta dela uporabljajo posebne prometne pasove, ki so rezervirani za javni mestni promet. 5. člen Avtobusna postajališča javnega mestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: postajališča) morajo biti očiščena v celotni dolžini tako, da: — postajališča izven vozišča očisti v Celotnem ravnem delu (brez dolžine uvoznega in izvoznega radija na postajališču); — postajališča ob robu zunanjega voznega pasu očisti v dolžini 20 metrov. Za večja postajališča, kjer hkrati ustavlja več avtobusov, se .z načrtom določi dolžina čiščenja postajališča in čakališčne ploščadi. 6. člen Izvajalec in upravljalec magistralnih, regionalnih in lokalnih cest z vsemi 'objekti in napravami na območju ljubljanskih občin sta dolžna uskladiti načrte zimske službe in operativno izvajanje zimske službe v obsegu del kot določa ta odlok. Krajevne skupnosti in drugi izvajalci iz tretjega odstavka 4. člena se sporazumejo o izvajanju določb tega odloka na območju, na katerem ne opravlja zimske službe izvajalec. 7. člen Na predlog Komunalne skupnosti ljubljanskih občin imenujejo izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin in Skupščine mesta Ljubljane občinske in mestni štab zimske službe. Naloge štabov zimske službe so: 1. spremljanje izvajanja zimske službe po načrtu, ki ga sprejme Komunalna skupnost ljubljanskih občin; 2. neposredno vodenje in usklajevanje akcij v primeru, ko je potrebno odstopiti od programskih nalog; 3. preverjanje smotrne uporabe delovnih sredstev in naprav; 4. usklajevanje dela med občinskimi štabi zimske službe, Komunalno skupnostjo ljubljanskih občin, izvajalci ter drugimi službami, ki so odgovorne za življenje in delo občanov (Uprava javne varnosti. Mestni potniški promet, Mestna uprava inšpekcijskih služb, sredstva javnega obveščanja, itd.); 5. dajanje pobud za izboljšanje organizacije zimske službe. III. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN 8. člen Skupnost stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjski hiši, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžni pred svoje zgradbo: 1. odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih in javnih poti ter površin, kjer je podtalni oz. nadtalni hidrant ne glede na to ali je na pločniku, dostopni ali dovozni poti, cesti ali ulici; 2. sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi; 3. posipati pločnike in dostopne poti ob poledici, 4. očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje; 5. očistiti svoja parkirna mesta; odstranjevati odlomljene veje s svojih funkcionalnih površin; 7. odstranjevati sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi, če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišče, prehodi, platoji, ipd.). Za izvršitev obveznosti iz 1. odstavka tega člena morajo ob nezazidanih parcelah skrbeti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! zemljišč. Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance iz prvega odstavka tega člena ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah. 9. člen Če zavezanci iz prejšnjega člena tega odloka po predhodnem pismenem opozorilu pristojne inšpekcije Mestne uprave inšpekcijskih služb, ne opravljajo opravil iz 8. člena tega odloka, mora Izvršiti ta opravila izvajalec na stroške zavezanca. 10. člen Pluženje snega in posipavanje proti poledici na površinah določenih v 7. in 9. točki 2. člena organizira krajevna skupnost za svoje območje v primerih, ko delovni ljudje in občani sami zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti. 11. Člen Zapadli sneg mora biti popolnoma odstranjen s pločnikov vsakokrat, ko zapade 5 cm in še sneži in sicer najkasneje do 6. ure oziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. Uro. Zavezanci zimske službe iz 8. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s pločnikov tako, da je prehod širok najmanj en meter in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njene funkcionalne površine oziroma nezazidane parcele. S cestišča se mora odstraniti sneg tako. da je prometni pas širok najmanj 'tri metre. 12. člen Ob poledici je treba pločnike in peš poti posipati s peskom ali soljo in ju po odjugi odstraniti oziroma oprati s površine. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi, pepelom in drugimi materiali. 13. člen ■ Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti ustrezne in redno vzdrževane snegoiove, strešne žlebove in odtočne cevi. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč s strešnih žlebov in odtočnih cevi, mora zavezanec iz 8. člena tega odloka zavarovati pločnik tako, kot to določa pravilnik o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ, št. 48/81 in 59/81). 14. člen Izvajalec je dolžan zagotoviti nabavo in prodajo soli za posipavanje cest in cestnih površin zavezancem iz 8. člena tega odloka. 15. člen Sneg s pločnikov, streh, drevja, grmovja, funkcionalnih in parkirnih površin ter drugih površin je dovoljeno odstranjevati tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da odstranjeni sneg ne ovira prometa pešcev in vozil. 16. člen V času odstranjevanja snega s površin določenih s tem odlokom so zavezanci z 8. člena tega odloka dolžni odstraniti svoja vozila iz javnih prometnih površin. IV. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 17. člen V primeru izrednih snežnih padavin ali kadar odredi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane prevzame Mestni štab za civilno zaščito vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe. Mestni štab za civilm zaščito lahko odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev. 18. člen Operativno tehnična dela pri odstranjevanju snega, ko gre za izredne ukrepe, vodi izvajalec na podlagi navodil Mestnega štaba za civilno zaščito. V. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. ne izpolnjuje obveznosti o izvrševanju zimske službe (2., 4. in 8. člen); 2. ne organizira pluženja snega in posipavanja proti poledici na površinah določenih v 7. in 9. točki 2. člena (10. člen); 3. ne odstranjuje snega s pločnikov in cestišča ter ne posipava poledenelih pločnikov, kot to določa 11. člen tega odloka; 4. ne posipava pločnikov in peš poti, kot to določa 12. člen tega odloka in jih po odjugi ne očisti; 5. redno in ustrezno ne vzdržuje snegolovov, strešnih žlebov in odtočnih cevi ter ne odstrani snega s streh, strežnih žlebov in odtočnih cevi ter pločnikov ne zavaruje, kot to določa 13. člen; 6. ne zagotovi nabave in prodaje soli (14. člen); 7. ne odstrani snega, kot to določa 15. člen tega odloka. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 dinarjev. 20. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju, kdor: 1. ne izpolni obveznosti o izvrševanju zimske službe (8. člen); 2. ne odstrani snega s pločnikov in cestišča ter ne posipava poledenelih pločnikov, kot to določa 11. člen tega odloka; 3. ne posipava pločnikov in peš poti, kot to določa 12. člen tega odloka in jih po odjugi ne očisti: 4. redno in ustrezno ne vzdržuje snegolovov, strešnih žlebov in odtočnih cevi ter ne odstrani snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi ter pločnikov ne zavaruje, kot to določa 13. člen tega odloka; 5. ne odstrani snega tako, kot to določa 15. člen tega odloka; 6. ne odstrani svojega vozila iz javnih prometnih površin (16. člen). Denarno kazen izterja takoj na kraju delavec milice ali delavec Mestne uprave inšpekcijskih služb po določbi 241. člena zakona o prekrških. 21. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna inšpekcija. Mestne uprave inšpekcijskih služb in organi za notranje zadeve v skladu s svojimi pooblastili. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Do ustanovitve Komunalne skupnosti ljubljanskih občin opravlja vse naloge, ki ji jih nalaga ta odlok, Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 23. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi zimske službe na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 2/80). , 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Bt. 352-1/84 Ljubljana, dne 9. oktobra 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1533. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), 8. člena zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Uradni list SRS, št. 28/80, 9/82 in 27/84), 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) ter predhodnega mnenja Republiške geodetske uprave št. 015-2/2-83 je Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora združenega dela dne 4. oktobra 1984 in na 27. seji zbora občin dne 4. oktobra 1984 sprejela ODLOK o spremembi območij katastrske občine Moste, katastrske občine Šmartno ob Savi, katastrske občine Nove Jarše in katastrske občine Stožice 1. člen Območje katastrske občine Moste se zmanjša za parcele št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 2/1, 2/2, 3, 4/1, 5, 6, 7/1, 7/2, 7/3, 8/1, 8/2, 8/3. 8/5, 8/6, 8/7, 9/1, 9/2, 10/1, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17. 19, 20, 21, 22/1, 23/1, 23/2, 22/2, 24/1, 24/2, 25, 26, 27, 28, 29, 30/1, 30/2, 31, 32/1, 32/2, 32/3, 32/4. 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 34/1, 34/2, 34/3. 35/1, 35/2, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 37/1, 37/2, 37/3, 38. 39, 40/1, 40/2, 40/3, 41/1, 41/2, 41/3, 42/1, 42/2, 42/3, 43, 44/1, 44/2, 44/3, 45/1, 45/2, 45/3, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4, 47/1, 47/'2, 50/2, 51/2, 55/2, 48, 49, 50/1, 51/1, 52, 55/1, 53, 54, 56, 57/1, 57/2, 58/1, 58/2, 59, 60, 61. 82, 63, 65, 66/1, 68/2, 67/1, 67/2, 68/1, 69/1, 69/2, 68/2, 69 3, 70, 71, 72, 73, 74, 75/1, 75/2, 76/1, 77/1, 77/2, 78/1, 76/2, 78/2, 1284, 1235, 1286, 1287, 1288, 1289, 64, 1290, ki se pripojijo h katastrski občini Nove Jarše. 2. člen Območje katastrske občine Šmartno ob Savi se zmanjša za parceli št. 300 in 397, ki se pripojita h katastrski občini Nove Jarše. 3. člen Območje katastrske občine Stožice se zmanjša za parcele št. 1522/1, 1523/1, 1524/1. 1526/1, 1527/1, 1532. 1533, 1534, 1535, 1536/1, 1530 1 1541/2, 1542/2, 1543/4, 1544/1, 1544/2, 1545, 1551, 155-2/1. 1541/1, 1543/2, 1543/3, 1542/1, 1528, 1530, 1531, 1552, 1553, 1529, 1546, 1548, 1549, 1543/1, 1547, 1550, 1817/3, 1817/5, 1525/1, 1540/2, 1540/1, 1537, 1538, 1539, ki se pripojijo h katastrski občini Nove Jarše. 4. člen Gratični prikaz spremenjenih območij katastrske občine Moste, katastrske občine Šmartno ob Savi in katastrske občine Nove Jarše, katastrske občine Stožice je razviden iz zemljiško katastrskih načrtov v merilu 1 : 1000, ki.se vodijo in vzdržujejo na Mestni geodetski upravi Ljubljana. 5. člen Mestna geodetska uprava Ljubljana je dolžna v enem letu od uveljavitve tega odloka uvesti v zemljiško katastrskem operatu vse s tem odlokom določene spremembe. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v, Uradnem listu SRS. St. 45-2/84 Ljubljana, dne 4. oktobra 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. CELJE 1533. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Celje na svoji seji dne 2. oktobra 1984, sprejela SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Celje za obdobje januar—september 1984 1 Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki občine Celje vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Celje tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september 1984 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom za isto obdobje 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS iq začne veljati naslednji dan po objavi. Celje, dne 19. oktobra 1984. Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Celje Mirko Doberšek, mag. 1. r. CERKNICA 1534. UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1981—1985 Na podlagi pooblastila skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica, Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva na svoji seji dne 2. 10. 1984 ugotavlja, da je dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev in se uporablja od 1. 1. 1984 dalje. St. 396/84 Cerknica, dne 9. oktobra 1984. Predsednik koordinacijskega odbora uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva OZS Cerknica Janko Košir 1. r. GORNJA RADGONA 1535. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 17. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, št. 01/1-21/1-1981 z dne 14. maja 1981, določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti 1981—1985 je Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji dne 9. marca 1984 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1984 1. člen S tem sklepom se za leto 1984 določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka za zdravstveno varstvo, ki samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno. 3. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje (tudi združeni kmetje, če se tako odločijo): — od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodka od gozda v višini 16 "/o, — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 2.400 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane kmetijskega gospodarstva, ki se na njegovem gospodarstvu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člen# 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po veljavnih predpisih za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove, določene s sklepom o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/84). Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena, ki se jim po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določene s sklepom o načinu izvajanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja in osnove za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena in se jim ugotav- Ija osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega _ dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz drugega odstavka tega člena. Za zavezance iz prvega in tretjega odstavka 4. člena tega sklepa, se opravi dokončen obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. 5. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. Za gospodarske pomočnike in pomočnice, zaposlene pri zasebnikih ne more biti osnova za obračun nižja od določene najnižje pokojninske osnove s sklepom SPIZ (Uradni list SRS, št. 10/84). 6. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 900 din mesečno na posameznega upravičenca. 7. člen Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izobražujejo in dobivajo štipendije, če niso zavarovane pri svojem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo same prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 2. člena tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto zneske. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo ali so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek od mesečnih osnov, določenih s sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983, Uradni list SRS — št. 10/84 vse dokler ne bodo določene osnove za leto 1984. 9. člen Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prispevkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 “/o bruto osebnega dohodka. 10. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ah ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, za ves čas odsotnosti z dela po stopnji iz dohodka po 2. členu. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečen mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust, ali ko je nastopila kaka druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstva od izplačanega bruto osebnega dohodka Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa. 12. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti, Gorr s Rrdgona za leto 1983. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje St. 01/1-21/42-1984 Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona Florijan Fečirer 1. r. GROSUPLJE 1536. Na podlagi 8. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74)), 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 30/83) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10 78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1954 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob iznieritvenih znamenjih in v vizirnih linijah med točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega pomena v občini Grosuplje 1 člen Da bi bilo zagotovljeno nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih trigonomet-rijske točke 1. reda št. 173 Kucelj in osnovne gravi-metrijske točke št. 28 pri Ivančni gorici, ter v vizirnih linijah med točkami: < med trigonometrično točko 1. reda št. 173 Kucelj in trigonometrično točko 1. reda št. 168 Rašica' med trigonometrično točko 1. reda št. 173 Kucelj in trigonometrično točko 1. reda št. 166 Vivodnik; med trigo- nometrično točko 1. reda št. 173 Kucelj in trigonometrično točko 1. reda št. -224 Orl jek; med trigonometrično točko 1. reda št. 173 Kucelj in trigonometrično točko 1. reda 396 Zglavnica; med trigonometrično točko 1. reda št. 173 Kucelj in trigonometrično točko 1. reda št. T74 Sv. Ana; med trigonometrično točko 1. reda št. 173 Kucelj in trigonometrično točko 1. reda št. 172 Krim. Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne in podzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in za nadzemne objekte 5 m od vizirne linije 2. člen Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih in podzemnih objektov velja na delih naslednjih zem-ijiško-katastrških parcel: v katastrski občini Gorenja vas na delu parcele št. 833/2. V katastrski občini Blečji vrh na delu parcele št. 349. Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delih naslednjih zemljiško-katastrskih parcel: v katastrski občini Blečji vrh na delih parcel: 339, 340, 343, 347, 348, 349. 350, 351/1, 351/2 in 351/3. V katastrski občini Leskovec na delih parcel: 166, 974 in 973. 3 člen Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na skupnih kopijah temeljnih . topografskih načrtov in preglednih katastrskih načrtov v merilu 1 : 5000, ki so na vpogled pri Geodetski upravi občine Grosuplje. 4. člen Investitorji posameznih nadzemnih in podzemnih objektov pri točkah, navedenih v 1. členu tega odloka morajo priložiti k lokacijski dokumentaciji tudi soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri Geodetski upravi občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 45-5/84 Grosuplje, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1537. Na podlagi sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestila o cenah pristojnim skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 23/84), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen "6 i Ta odlok določa cene za geodetske storitve občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem odloku, so storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov, razen storitev iz 3., 4. in 5. točke 7. člena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela. 3. člen Cene iz 2. člena tega odloka so: 1. Parcelacija dtn 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 5.600 2.2. Za vsak nadaijni 0,3 ha 1.650 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 1.400 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 1.150 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 1.400 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. 100 dolžinskih metrov ekspropriacije 8.100 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za dve mejni točki 4.300 2.2. Za vsako nadaljno mejno točko 1.400 2.3. Za numerično izmero za dve mejni točki 2.400 2.4. Za vsako nadaljno točko 950 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Ugotovitev meje 2.1. Za dve mejni točki 1 3.300 2.2. Za vsako nadaljno mejno točko 950 6. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure: 1. Tedensko delo geodetskega strokovnjaka 500 2. Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 450 3. Risarsko delo 200 4. Figurantsko delo 220 7. Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, kilometrina in drugo) ter stroški figuranta. 4. člen Dohodki iz 2. člena tega odloka so prihodki proračuna občine Grosuplje in se uporabljajo za redno dejavnost njene uprave, del teh dohodkov pa se namensko uporabi za nakup opreme za dejavnosti izmeritve in kartiranja zemljišč. 5. člen Izvršni svet se pooblašča, da cene iz 3. člena valorizira, kadar bo zaradi usklajenosti teh cen v občinah SR Slovenije to potrebno. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 35/83). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-7/82 Grosuplje, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1538. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) ter 191. člena statuta občine Grosuplje, je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju dela katastrske občine Višnje in dela katastrske občine Zdenska vas 1 2 * 1. člen S tem odlokom se na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje uvede agromelioracijski postopek za izvajanje agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih na delu k. o. Višnje — okrog vasi Višnje, Bakerc in Brezovi dol in delu k. o. Zdenska vas pri vasi Kočevje. 2. člen Agromelioracijsko območje na delu k. o. Višnje obsega 152 ha kmetijskih zemljišč. Za izvedbo agromelioracij se je izreklo 75 lastnikov, ki imajo v lasti 145 ha zemljišč, ali 95 %> površin na agromelioracijskem območju. Agromelioracijsko območje na delu k. o. Zdenska vas obsega 87 ha kmetijskih zemljišč. Za izvedbo agromelioracij se je izreklo 16 lastnikov, ki imajo v lasti 71 ha zemljišč ali 72 % površin na agromelioracijskem območju. Večina zemljišč na teh območjih so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo in kot taka opredeljena z občinskim prostorskim planom. Po izvedbenih agromelioracijskih delih pa se bodo vsa zemljišča trajno namenila za kmetijsko proizvodnjo. Meje teh območij so vrisane v katastrskih pregle-nih kartah v merilu 1 : 5000, katere po en izvod hrani kmetijska zemljiška skupnost in Kmetijska zadruga Stična. 3. člen Agromelioracija, ki obsega predvsem odstranjevanje kamenja in grmovja je v skladu z družbenim planom občine Grosuplje za obdobje 1981—1985. 4. člen Investitor del za izvedbo agromelioracije, je k. o. Višnje Kmetijska zadruga Stična, Ivančna gorica in za k. o. Zdenska vas Kmetijska zadruga Dobrepolje, Videm Dobrepolje. Investitorja zagotovita sredstva od Zveze vodnih skupnosti SR Slovpnije in od lastnikov zemljišč. 5. člen Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni na agromelioracijskem območju posekati in odstraniti grmovja ter pospraviti izruvano kamenje. Rok za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu, vendar morajo biti dela zaključena 6 mesecev po končanem delu strojev. Če lastniki zemljišč ne izvršijo posek grmovja in ne odstranijo izruvano kamenje v določenem roku, morajo stroške izvedene agromelioracije na svojem zemljišču plačati sami. 6. člen Kultura in način rabe na melioriranih površinah morajo ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejme organ investitorjev. Lastniki in uporabniki zemljišč so pri rabi zemljišč vezani na proizvodni program, ne glede na to ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Čt. 320-24/84 Grosuplje, dne 2. oktobra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1539. Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1. člen Za delno kritje stroškov sanacije nastale škode kot posledice elementarne nezgode — naliva in toče, ki je v mesecu juliju 1984 poškodovala krajevne ceste ter posevke kooperantom KZ Ljubljana TZO Grosuplje. KZ Stična in KZ Dobrepolje, se uporabi 1,000.000 din rezervnega sklada občine Grosuplje. 2. člen Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se uporabijo za zgoraj navedene namene brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo za delno kritje škode naslednjim upravičencem: din — komunalni skupnosti občine Grosuplje za delno sanacijo krajevnih cest 400.000 — KZ Ljubljana, TZO Grosuplje za delno sanacijo škode po toči kooperantom 400.000 — KZ Dobrepolje za delno sanacijo škode na kmetijskih posevkih 100,000 — KZ Stična za delno sanacijo škode na kmetijskih posevkih 100.000 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-10/84 Grosuplje, dne 26 septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1540. Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), 190. in 231/6 člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1934 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskih upravnih organov 1. člen V 3. členu odloka o ustanovitvi občinskih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 32/79, 24/81 in 27/82) se doda nova alinea: — s svojimi stališči in predlogi sodelujejo pri delu skupin delegatov za Skupščino SR Slovenije s svojega delovnega področja. 2. člen Spremeni se 7. točka 9. člena tako, da se glasi: Oddelek za občo upravo in proračun. 3. člen 10. člen se spremeni in se glasi: Kolegijski upravni organ je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 4 4. člen Namesto črtanega 11. člena, se ta ponovno uvede in glasi: Za opravljanje določenih strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z delovanjem skupščine, izvršnega sveta in kadrovske službe, se ustanovi strokovna služba. 5. člen 16. člen se dopolni tako, da se za zadnjo alineo doda naslednje besedilo: — opravlja naloge upravitelja občinskega varnostnega načrta, — skrbi, da so varnostni načrti organizacij združenega dela, KS, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov usklajeni z varnostnim načrtom občine, — daje strokovno pomoč organizacijam združenega dela, KS, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter državnim organom pri izdelavi varnostnih načrtov in opravljanju nalog družbene samozaščite, — opravlja nadzor varnostnih načrtov skupaj z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo. 6. člen V 21. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »Oddelek za občo upravo in proračun opravlja dela in naloge, ki se nanašajo na:-« Nadalje se v istem členu črtajo 14., 15., 16., 17. in 18. alinea ter se nadomestijo z novo, ki se glasi: — opravlja upravne in strokovne naloge za področje izobraževanja, kulture in telegne kulture, raziskovanja, zdravstva, socialnega varstva ter otroškega .varstva. 7. člen 22. člen se dopolni z naslednjimi alineami: — sodeluje pri pripravi planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti in pri oblikovanju skupne porabe v občini, — spremlja izvajanje obveznosti sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih planov na področju SIS družbenih dejavnosti in neposredno sodeluje z nosilci planiranja v OZD in SIS, — spremlja izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov na področju družbenih dejavnosti. 8. člen 23. člen se spremeni in se glasi: Strokovna služba: — pripravlja programe dela skupščine in izvršnega sveta ter spremlja njihovo izvajanje, — skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov in izvršnega sveta, — vodi evidenco sklepov, delegatskih vprašanj in odgovorov, sprejetih na sejah skupščine oziroma njenih zborov ter izvršnega sveta in spremlja njihovo izvrševanje, — skrbi za objavo odlokov, odredb in drugih splošnih aktov, sprejetih 'na skupščini in izvršnem svetu, — nudi strokovno pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij ter opravlja strokovne in druge naloge za skupine delegatov za delegiranje v v Skupščino SR Slovenije, — opravlja strokovne naloge v zvezi z uresničevanjem kadrovske politike v občini, — zagotavlja strokovno pomoč pri vsebinskem in organizacijskem uveljavljanju kadrovske službe v organizacijah združenega dela, — opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa in druge .organe skupščine, njenih zborov in izvršnega sveta, če tako določa akt o ustanovitvi teh teles in organov, — pripravlja predloge aktov in drugih gradiv v zadevah iz svojega delovnega področja, — opravlja protokolarne zadeve. 9. člen Doda se nov 25.a člen, ki se glasi: Strokovno službo vodi vodja službe, ki je praviloma sekretar skupščine. Funkcionarji skupščine in izvršnega sveta, ki funkcijo opravljajo poklicno in niso predstojniki upravnih organov so člani delovne skupnosti strokovne službe. Funkcionarji iz prejšnjega odstavka uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v obsegu, kot je to z zakonom določeno za funkcionarje upravnih organov. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-7/79 Grosuplje, dne 4. oktobra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1541. Na podlagi 15. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje I Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje za leto 1984 je 0,0075 din. II Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje, ki ga je sprejela Skupščina občine Grosuplje dne 26. novembra 1980 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3/81. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 420-12/84 Grosuplje, dne 4. oktobra 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1542. IZOLA Na podlagi določil 41. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Izola je odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela Občinske raziskovalne skupnosti Izola na svoji seji dne 5. septembra 1984 sprejel SKLEP o začasni ustavitvi obveznosti plačevanja prispevka za ORS Izola Od 1. 11. 1984 do 31. 12. 1984 se začasno ustavi obveznost plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Izola. Št. 34/84 Izola, dne 5. septembra 1984. Predsednik odbora Ciril Škrbec 1. r. KOČEVJE 1543. Na podlagi prvega odstavka 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter prvega odstavka 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št 44/82) je Skupščina občine Kočevje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti ter zbora združenega dela dne 10. oktobra 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti 1. člen S sprejetjem sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 in sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981 — 1985 vključno s prostorskim delom družbenega plan^ Skupščina občine Kočevje ugotavlja, da je družbeni plan občine Kočevje za obdobje od 1981 do 1985 usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. 2. člen V skladu s 4. členom zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni •Ust SRS, št. 44/82) se za kmetijsko proizvodnjo namenijo zemljišča, ki so na podlagi kategorizacije kmetijskih zemljišč, ki jo je sprejela skupščina kmetijske zemljiške skupnosti dne 15. marca 1984, opredeljena kot kmetijska zemljišča. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 30-31/84-9/1 Kočevje, dne 10. oktobra 1984. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak l. r. LAŠKO i 1544. Skupščina občine Laško je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in na podlagi 198. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. septembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi območij naselij Laško, Debro, Strmca, Lahomšek in Ojstro 1. člen Območje naselja Laško se spremeni tako. da se mu pripojijo tisti deli sosednjih naselij Debro, Strmca, Lahomšek in Ojstro, ki so strnjeno pozidani in gravitirajo k naselju Laško. 2. člen Območje naselja Debro se spremeni tako, da se tisti del naselja, ki je zajet v urbanističnem načrtu Laško in leži v k. o. Debro, pripoji k naselju Laško. 3. člen Območje naselja Strmca se spremeni tako, da se hiše s h. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 priključijo k naselju Laško. 4. člen Območje naselja Lahomšek -e spremeni tako, da se k naselju Laško pripoji tisti del naselja, ki je v gradbeni dokumentaciji imenovan Zgornji Rožnik. 5 člen Območje naselja Ojstro se spremeni tako, da se k naselju Laško pripoji tisti del naselja, ki je zajet v urbanističnem načrtu Laško. 6. člen Na razširjenem območju naselja Laško se imenujejo nove ulice. 7. člen Spremembe območij obravnavanih naselij ne povzročajo sprememb območij krajevnih skupnosti. 8. člen Grafični prikaz novih območij naselij Laško, Debro, Strmca, Lahomšek in Ojstro, ki je sestavni de! tega odloka, je razviden v operatu ROTE na Geodetski upravi občin Celje in Laško. 9 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-2/84 Laško, dne 29. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1545. Skupščina občine Laško je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in na podlagi 198. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. septembra 1984 sprejela ODLOK o določitvi novih ulic in spremembi območja nekaterih, v naselju Laško 1. člen V naselju Laško se določi 16 novih ulic. 2. člen Imena novih ulic in njihove lege so sledeče: Kajuhova ulica — se odcepi od Valentiničeve ceste pri h. št. 27 in poteka proti vzhodu do potoka Zi-kovca; Kopitarjeva ulica — se odcepi od Valentiničeve ceste pri h. št. 34 m poteka proti severozahodh do Ceste na Svetino; Čopova ulica — se odcepi od Kopitarjeve ulice pri hiši z bodočo h. št. 4 in poteka proti jugozahodu; Taborje — ulica, ki se odcepi od Kopitarjeve ulice pri hiši z bodočo številko Čopova 2 in poteka proti severovzhodu; Pot na Kobivjek — se odcepi od Valentiničeve ceste pri h. št. 52, poteka proti jugovzhodu ter zajame zaselek Kobivjek; Cesta na Lahomšek — se odcepi od Rožnika pri h. št. 3 ter poteka proti jugovzhodu v smeri proti naselju Lahomšek; Sercerjeva ulica — se odcepi od ceste na Lahomšek pri h. št. 10 in poteka proti jugu; Keršetova ulica se odcepi od Ceste na Lahomšek pri h. št. 9 in poteka proti jugu; Cedetova ulica — se odcepi od Ceste na Lahomšek pri h. št. 3 in poteka proti vzhodu do domačije Križnik; Cesta na Gaberno — se odcepi od ceste na Lahomšek pri h. št. 2 in poteka proti vzhodu do domačije Škrjot; Celjska cesta — prične pri potoku Rečica in poteka smeri proti Celju do meje naselja Laško; Poženelova ulica — prične pri h. št. 11 v Zdraviliški ulici in poteka proti severu v približni dolžini 400 m; Badovinčeva ulica — je obvozna cesta, ki povezuje cesto v Rečico s Celjsko cesto; Cesta v Debro — se odcepi od Badovinčeve ulice in poteka proti severu do meje naselja Laško; Pot na Šmohor — se odcepi od Badovinčeve ulice ter poteka proti severozahodu do meje naselja Laško v približni dolžini 800 m. 3. člen Spremeni se območje Trsteniške ulice, Valentiničeve ceste ter Ceste na Svetino. Trsteniška ulica se prične pri odcepu v Valentiničeve cesto pri h. št. 31 ter poteka nato vzporedno z njo v dolžini 150 m. Valentiničeva cesta se podaljša tako, da sega do roba naselja Laško ter zajame domačiji Krajnc in Maček. Cesta na Svetino se podaljša ter poteka-proti severovzhodu do roba naselja Laško. 4. člen Grafični prikaz območja ulic in njihov potek je razviden na načrtu merila 1 :5000 in je sestavni del tega odloka, hrani pa ga Geodetska uprava občin Celje in Laško. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 015-1/84 Laško, dne 29. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1546. Na podlagi 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) in 73. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS. št. 35/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1984 sprejela ODLOK o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Laško 1. člen Ustanovi se štab za teritorialno obrambo občine Laško (v nadaljevanju: občinski štab za teritorialno obrambo) kot poseben organ občine Laško. 2. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je vojaško — strokovni organ za vodenje oboroženega boja in organ vodenja ter poveljevanja z enotami teritorialne obVambe na območju občine, kolikor zanje ni pristojen višji štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo deluje v miru in vojni. 3 3. člen Občinski štab za teritorialno obrambo skrbi za organizacijsko, mobilizacijsko in borbeno pripravljenost teritorialne obrambe na območju občine in je odgovoren, za strokovno usposabljanje narodne zaščite v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine za vključevanje v oborožen splošni ljudski odpor v skladu s sklepi in stališči občinske skupščine njenega sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta občinske skupščine ter povelj in navodil nadrejenih štabov za teritorialno obrambo. 4. člen Sestav občinskega štaba za teritorialno obrambo določa po enotnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teritorialne obrambe SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Laško potrjuje njegov sestav in mobilizacijski razvoj. 5. člen Komandanta teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe SR Slovenije na predlog sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Laško, po poprejšnjem soglasju pokrajinskega odbora in mnenju komandanta teritorialne obrambe pokrajine. 6. člen Za organiziranje in pripravljenost enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren občinski skupščini, oziroma njenemu svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnemu svetu občinske skupščine, v skladu z njihovimi pristojnostmi za bojno pripravljenost, uporabo, vodenje in poveljevanje enotam pa komandantu teritorialne obrambe pokrajine. 7. člen V izrednih razmerah, kadar o uporabi teritorialne obrambe odloči občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren za uporabo teri-torialne obrambe tudi občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 8. člen Komandant teritorialne obrambe občine odreja na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine in po predpisih komandanta teritorialne obrambe SR Slovenije, sodelovanje enot teritorialne obrambe pri zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih in drugih dobrin zaradi naravne ali druge nesreče. 9. člen Sredstva za delovanje občinskega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja občina Laško v skladu z 287. členom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v okviru financiranja programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-17/84 Laško, dne 29. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Laško , Franc Lipoglavšek 1. r. LITIJA 1547. Skupščina občine Litija je na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela ODLOK o ukrepih za racionalno rabo energije v občini 1. člen V ogrevalni sezoni se smejo stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih ter vzgojnovarstvenih organizacij ogrevati največ do 19° C z dopustnim odstopanjem ± 1° C (projektirana temperatura). Določilo prvega odstavka tega člena se nanaša na objekte, ki so v soseski, kjer se izvaja ogrevanje preko enotnega sistema za celo sosesko, kot tudi za objekte v katerih se vsi prostori ogrevajo iz enega (skupnega) individualnega kurišča za cel objekt. Omejitev ogrevanja iz prvega odstavka tega člena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva, dom za starejše občane, in vzgojnovarstvenih ter vzgojnoizobraževalnih ustanov. 2. člen V poslovnih zgradbah, poslovnih prostorih ter prostorih izobraževalnih organizacij in vzgojnovarstvenih ustanovah, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljale, se mora znižati temperatura vsaj za 5° C od projektirane temperature določene s sporazumom oziroma pogodbo, če gre za več porabnikov iz istega vira, in sme znašati največ 14° C. 3 3 člen Ogrevalna sezona se začne vsako leto po 1. oktobru, ko znaša temperatura 3 dni zaporedoma ob 21. uri največ 12» C, in to ugotovi samoupravna stanovanjska skupnost oziroma pooblaščena organizacija za izvajanje ogrevanja kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Ogrevalna sezona se konča po 1. aprilu, ko znaša zunanja temperatura 3 dni zaporedoma po 21. uri 12° C, najkasneje pa 30. aprila za poslovne prostore in 3. maja za stanovanjske prostore. Konec ogrevalne sezone ugotovi samoupravna stanovanjska skupnost oziroma pooblaščena organizacija iz prvega odstavka tega člena. 4. člen V začetku kurilne sezone morajo vsi nosilci ogrevanja zagotoviti pregled ogrevalnih inštalacij in opraviti vzdrževalna dela na njih (kontrola toplovodov^ nastavitev gorilnikov, kontrola avtomatske regulacije in podobno). 5. člen Določila tega odloka so dolžni izvajati uporabniki poslovnih prostorov, uporabniki drugih zgradb in dobavitelji toplotne energije, če se le-ta zagotavlja za več uporabnikov. Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne seznaniti svoje delavce z določili tega odloka. 6. člen Vse organizacije združenega dela pripravijo vsako leto plane varčevanja z gorivi. V planih je potrebno zajeti tudi projekte za preusmeritev in modernizacijo, s katero bodo zmanjšali porabo goriv. 7. člen Samoupravna stanovanjska skupnost oziroma pooblaščena organizacija izdela programe za toplotno sanacijo objektov in tudi planira sredstva v ta namen. Vsako leto pripravi program varčevanja z gorivi in program modernizacije s katerimi bodo zmanjšali porabo goriv. 8. člen Vsako leto je potrebno izvršiti strokovna predavanja za kurjače in vzdrževalce toplovodnih naprav. Strokovna predavanja o pravilnem kurjenju in varčni rabi toplotne energije se organizirajo tudi za občane. Nosilec strokovnega izobraževanja je zavod za izobraževanje in kulturo v sodelovanju s samoupravno Stanovanjsko skupnostjo, samoupravno komunalno skupnostjo in energetsko skupnostjo. 9. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela, drugo samoupravno organizacijo ali skupnost ter samostojnega obrtnika: — ki ogreva poslovne prostore ali poslovne zgradbe preko 19° C (1. člen) — ki ne zniža temperature v poslovnih prostorih a!i poslovnih zgradbah, ki se ne bodo uporabljale več kot 24 ur vsaj za 5» C (2. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorno osebo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 10. člen Izvajanje določil tega odloka kontrolira tržna, elektroenergetska, požarna in komunalna inšpekcija. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/84 Litija, dne 27. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1548. Skupščina občine Litija je na podlagi 16., 17. in 19. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 287. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela ODLOK e flaanciranju obrambe pred teče v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se predpisuje obveznost ustanovitve samoupravne skupnosti za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji za zavezance z območja občine Litija in določijo obveznosti za člane skupnosti. 2. člen Člani samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije z območja občine Litija so delavci v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelava, dodelava in promet s kmetijskimi produkti, gozdnogospodarske organizacije združenega dela, lovske organizacije, delavci in kmetje v organizacijah združenih kmetov ter zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti. 3. člen Za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta, plačujejo člani Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije poseben prispevek za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Prispevek plačujejo: — organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, gozdno-gospodar-ske organizacije in lovske organizacije (primarni sektor) po stopnji 1,5 «/0 od dohodka, doseženega v posameznem letu, — organizacije združenega dela, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti (sekundarni sektor) — po stopnji 0,74 %> od dohodka, doseženega v, posameznem letu, — zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti — po stopnji 2,35 °/o od katastrskega dohodka. Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so za tekoče leto oproščeni plačila tega davka, ne plačujejo prispevka. 4. člen Prispevek iz prve in druge alinee prejšnjega člena pobira in odmerja Služba družbenega knjigovodstva, prispevek iz tretje alinee pa pobira in odmerja občinska uprava za družbene prihodke. 5. člen , Prispevek se nakazuje Samoupravni skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije. Zavezanci iz prve in druge alinee plačujejo prispevek po trimesečjih s tem, da prvi obrok zapade 1. aprila 1984. Občinska uprava za družbene prihodke obračunava in pobira prispevek po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov od občanov. 6 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/84 Litija, dne 27. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1549. Na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji vseh zborov dne 27. septembra 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane L člen V prvem odstavku 3. člena odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvooodiine vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 15/79) se črta 6. točka. 2. člen Za 3. členom se doda nov 3. a člen, ki se glasi: Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 194o in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodiln: boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 3. člen 4. člen se spremeni tako, da se,glasi: Občinske priznavalnine so: 1. stalne, * 2. občasne, 3. enkratne. 4. člen V prvem odstavku 5. člena se besede »vsakokratnega mejnega zneska, naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga« nadomestijo z »najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo« besedilo v oklepaju »(v nadaljnjem besedilu: mejni" znesek« pa se ■nadomesti z »(v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina)«. V drugem odstavku se besedilo »4., 5. in 6. točka nadomesti z »4. in 5. točke: besedi »mejnega zneska« pa z »najnižjo pokojnino«. Doda se nov 3. odstavek, ki se glasi: . »Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 3. a člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje:« Tretji odstavek postane četrti, besedilo za besedama »vsi dohodki« se črta ter nadomesti z »razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o voja- ških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.«- V četrtem odstavku, ki postane peti se besedilo »40 °/o katastrskega dohodka« črta in nadomesti z »enkratni katastrski dohodek.« 5. člen Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi: Komisija za zadeve borcev NOV pri SO Litija lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhodka v NOV do 15. 5, 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 6. člen Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: Stalna priznavalnina za upravičence iz 1., 2., 3. točke 3. člena odloka znaša največ 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. 7. člen Besedilo 8 člena se čv'a 8. člen V četrtem odstavku V čle-m se he=edilo »ko so nastali« črta in nadomesti ueuedilom »ko so bili ugotovljeni«. 9 člen V drugem odšla- ku 12 . lena se besede »120 °/o vsakokratnega mejnega zneska o najnižjih pokojninskih prejemkih v pokojrrnskem zavarovanju delavcev v' SR Sloverjlji« nadomesti z besedami »ISO6/« najnižje pokojnin e« 10 člen Besedilo 13. člena se črla. 11. člen V prvem odstavku 14. člena se črtajo besede »pod enakimi pogoji, kol zdravljenje v zdravilišču«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: O višini denarne pomoči odloča komisija za zadeve borcev NOV v okviru zato predvidenih sredstev proračuna občine Litija, upoštevajoč pri tem predloge krajevnih organizacij Zveze borcev NOV. 12. člen Tretji odstavek 19. člena se črta. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/70 Litija, dne 27. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. LJUBLJANA SISKA 1550. Na podlagi 36. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 132. seji dne 25. septembra 1984 sprejel S KL E P o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MeC 1, MeC 2/1, MeC 2/2, MeC 2/3 in MeC 3 — Center Medvod 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MeC 1, MeC 2/1, MeC 2/2, MeC 2/3 in MeC 3 — Center Medvod. Zazidalni načrt obsega zazidalne otoke, ki obsegajo območje: — MeC 1 leži na sotočju Save in Sore, do Gorenj" ske ceste na zahodu in do območja tovarne Donit (MeP 4) na vzhodu, — MeC 2/1 leži nad Soro in Gorenjsko cesto nasproti tovarne Color in sega do bencinske črpalke na JV, — MeC 2/2 obsega območje med železniško in Gorenjsko cesto oziroma Soro, od bivše ceste v Presko do stavbe TVD Partizan, — MeC 2/3 je nadaljevanje zazidalnega otoka MeC 2/2 in leži med železnico in Soro, do predvidenih rekreacijskih površin na SZ, — MeC 3 'leži na levem bregu Sore med Gorenjsko cesto in stanovanjsko cono Svetje (MeS 8/1). 2. člen Zazidalni načrt je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem — LUZ v juniju 1984, št. projekta 2655. 3. člen Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška ter krajevni skupnosti Medvode. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. Št. 1-339/84 Ljubljana, dne 25. septembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekie dipL oec. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1551. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leta 1984 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rud-nik za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 1/84) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 znašajo 568,132.000 din, od tega: din — za razporeditev v posebnem delu proračuna 421,824.000 — za tekočo proračunsko rezervo 1,400.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 144,908.000 2. člen V 3. členu se odstotek 26,17 % nadomesti z 27,96 %> In znesek din 127,632.000 z zneskom 144,908.000 din. 3. člen Občinski sekretariat za občo upravo in proračun obračunava amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1984 v višini razpoložljivih sredstev v skladu z za-, konskimi določili. 4. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 5. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-8/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik. za leto 1984 kontov frlhodk, Prihodki din kontov 72 Prihodki od davkov in osebnih do- 40 hodkov 310,711.000 41 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 128,443.000 42 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic 43 ter od drugih davkov 51,520.000 44 75 Prihodki od taks 13,755.000 77 Prihodki po posebnih predpisih in 45 prihodki upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti 42,251.000 46 78 Prispevek iz proračunov občin mesta Ljubljana 16,452.000 • 47 48 Skupaj 568,132.000 Razpored prihodkov Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu Sredstva, prenešena drugim CPS in SIS Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje v stalno proračunsko rezervo Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva Skupaj Skupaj din 150.551.000 20.169.000 2.903.000 30.127.000 235.350.000 29.358.000 82.705.000 4.068.000 11.500.000 1.400.000 568,1327000 1552. Na podlagi 163. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora jkrajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Ustanovi se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: svet), ki skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. 2. člen Naloge sveta so: — proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa občine Ljubljana Vič-Rudnik v zvezi s preventivo in vzgojo, — pospešuje prometno vzgojo s poudarkom na vzgojnovarstvenih in osnovnošolskih organizacijah ter skrbi za izobraževanje udeležencev v cestnem prometu v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, — sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu, — izdaja in razširja prometno vzgojno publikacijo, pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja, — predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa ukrepe za izboljšanje varnosti, — opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. 3. člen Člani sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu: — osnovne šole v občini — 3 predstavnike, — VVO Ljubljana Vič-Rudnik — 1 predstavnika, — šole srednjega usmerjenega izobraževanja v občini — 1 predstavnika — gospodarske organizacije združenega dela v občini — 3 predstavnike — združenje šoferjev in avtomehanikov — 1 predstavnika, — AMD Zvezda — 1 predstavnika, — Mestna izpitna komisija za voznike motornih vozil — 1 predstavnika, — Postaja milice Ljubljana Vič-Rudnik — 1 predstavnika, — Postaja prometne milice mesta Ljubljane — 1 predstavnika, — Zavarovalna skupnost Triglav — 1 predstavnika, — Krajevne skupnosti v občini — 2 predstavnika, — Občinski svet ZSS — 1 predstavnika, — Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja — 1 predstavnika, — Občinski komite za družbene dejavnosti — 1 predstavnika, — Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD OZ V Vič-Rudnik — 1 predstavnika. Člane sveta določi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Člani sveta določijo za delo v svetu predstav#-nike na način, opredeljen v njihovih samoupravnih aktih. Ugotovitveni sklep o sestavi sveta sprejme Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Svet sprejme poslovnik o delu sveta, s katerim natančneje določi način dela sveta. 6. člen Sredstva za izvrševanje nalog, sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu občine, na podlagi programa za delo sveta. 7. člen Predsednika in tajnika sveta imenuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Predsednik je imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Strokovne in druge naloge v zvezi z delovanjem sveta opravljajo strokovne službe upravnih organov občine, v skladu s predpisi občinske skupščine. 8. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 14/72). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/81 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana' Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1553. Na podlagi 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se določijo šolski okoliši za osnovne šole: 1. Osnovna šola Brezovica, Brezovica pri Ljubljani 183, obsega območje krajevnih skupnosti: Brezovica in Vnanje gorice — za učence od 1. do 8. razreda; Notranje gorice—Plešivica — za učence od 5.—8. razreda. Podružnična šola Notranje gorice, Notranje gorice 64 obsega območje krajevne skupnosti: Notranje gorice—Plešivica — za učence od 1. do 4. razreda. 2. Osnovna šola Dolomitski odred Polhov Gradec, Polhov Gradec 95 obsega območje krajevnih skupnosti: Polhov Gradec in Črni vrh (del z naseljem Smolnik) — za učence od 1. do 8. razreda; Črni vrh, Horjul (del z naselji Šentjošt, Samoto-rica, Butajnova, Planina) in Log — občina Škofja Loka (del z naseljem Bukov vrh) za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Črni vrh, Črni vrh 34 obsega območje krajevnih skupnosti: Črni vrh (del z naselji Srednji vrh, Črni vrh, Rovt) in Log — občina Škofja Loka (del z naseljem Bukov vrh) — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Učiteljev Mivšek in Nagode, Šentjošt 54 obsega območje krajevne skupnosti: Horjul (del z naselji Šentjošt, Samotorica, Butajnova, Planina) — za učence od 1. do 4. razreda. 3. Franc Leskošek-Luka, Ljubljana, Splitska 13 obsega območje krajevnih skupnosti: Kolezija (del), Malči Belič (del), Milan Česnik (del), Murgle (del), Stane Sever (del) in Zeleni log — za učence od 1. do 8. razreda tako, da poteka meja okoliša: Tržaška cesta — lihe hišne št. od Haydrihove ulice do 201, Cesta dveh cesarjev od hišne št. 90, Cesta v gorice, Cesta v Mestni log od hišne št. 48, Jamova od hišne št. 24, Volaričeva, Mencingerjeva od vključno hišne št. 39 a, Gerbičeva od vključno hišne št. 34 in 37, Soška — parne hišne številke, Kraška, Vipavska, Mo-krška. 4. Osnovna šola Krimski odred Preserje, Preserje obsega območje krajevnih skupnosti: Podpeč—Preserje (razen naselja Podpeč, Jezero) — za učence od 1. do 8. razreda; Rakitna in Podpeč—Preserje (del z naseljem Podpeč, Jezero) — za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Jezero, Jezero obsega območje krajevne skupnosti: Podpeč—Preserje (del z naseljema Podpeč, Jezero) — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Rakitna, Rakitna obsega območje krajevne skupnosti: Rakitna za učence od 1. do 4. razreda. 5. Osnovna šola Ljubo Šercer Ig, Ig 50 obsega območje krajevnih skupnosti: Ig — za učence od 1. do 8. razreda; Golo—Zapotok (razen naselij Selnik od hišne št. 1 do 6, Suša, Rogatec), Iška vas, Tomišelj, Velike Lašče (del z naseljema Osredek, Centa) — za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Golo, Golo 37 obsega območje krajevnih skupnosti: Golo—Zapotok (razen naselij Selnik od hišne št. 1—6, Suša, Rogatec) in Velike Lašče (del z naseljema Osredek in Centa) — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Iška vas, Iška vas 2 obsega območje krajevne skupnosti: Iška vas — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Tomišelj, Tomišelj 30 obsega območje krajevne skupnosti: Tomišelj — za učence od 1. do 4. razreda. 6. Osnovna šola Marjan Novak-Jovo, Ljubljana, Nanoška 2 obsega območje krajevnih skupnosti: Kozarje (del z ulicami Cesta v Zgornji log, Dolgi most, Vidičeva — neparne hišne št. 1—11, Za progo, Podvozna pot, Ramovševa, Divjakova ulica, Kosovo polje. Ulica borca Petra, Erbežnikova, Ribičičeva, Ko-sančeva, Gmajnice, Tržaška od hišne št. 200 in 201 do Brezovice, Pot čez gmajno od hišne št. 51, Kozarška od hišne št. 82 in 83, Skopčeva, Ulica Lili Novy, Ha-cetova, Ravnikova, Gorjupova, Cesta na ključ do športnega igrišča, Slodnjakova, Ulica sester Malavaši-čevih, Nagodetova, Nasperska pot, Ulica Ivana Roba, Ulica Miroslava Turka, Pirnatova, Mikuževa, Ulica Vladimirja Trampuža, Cesta v Legarico); Malči Belič (del z ulicami Bobenčkova — neparne hišne št., Gorkičeva, Graden, Gregorinova, Kogejeva, Tesna, Tržaška — parne hišne št. od 48 do 106, Viška c. — hišne št. 3—9 in 2—8); Milan Cesnik (del z ulicami Bobenčkova — parne hišne št., Idrijska, Postojnska od Glinške, Oslavijska od Glinške, Tržaška — parne hišne št. od Glinške); Rožna dolina (del z ulicami Jamnikarjeva — parne hišne št., Kokaljeva, Krištofova, Nahlikova, Bizjakova, Predjamska hišne št. 1—15, Cesta II, Cesta IV, Cesta VI do ceste V, Cesta VII, Cesta VIII do Ceste V, Cesta IX, Cesta X do Ceste V, Cesta XI, Cesta XII, Cesta XIII, Cesta XV, Cesta XVII, Cesta XIX, Cesta XXI, Cesta na Brdo do Jamnikarjeve, Cesta V — lihe hišne št.. Večna pot do Kikljeve); Stane Sever (del z ulicama Za garažami, Tržaška — sode hišne št. od 108 do 198); Vič (v celoti z ulicami Abramova, Cesta Dolomitskega odreda do Vidičeve, Peterčeva, Gabrščkova, Kontetova, Nanoška, Pokljukarjeva, Cesta na Brdo do hišne št. 83 in 84, Puhtejeva, Sattnerjeva, Tolminska, Vidičeva — parne hišne št. 6-22 a in 21, Viničarjeva, Viška cesta od hišne št. 10 in 11, Žabarjeva, Cesta na Vrhovce hišni št. 1 in 3, Jamnikarjeva — neparne hišne št., Iga Grudna, Lajkovška, Primorska — za učence od 1. do 8. razreda. 7. Osnovna šola Oskar Kovačič, Ljubljana, Cesta XV. divizije 52 obsega območje krajevnih skupnosti: Barje, Galjevica, Krim in Peruzzi (del severno od Peruzzijeve ceste, Dolenjska cesta od hišne št. 85 in 168 do 102 in 191) — za učence od 1. do 8. razreda; Rudnik, Lavrica in Peruzzi (del s Peruzzijevo cesto in južno od Peruzzijeve ceste. Dolenjska cesta do hišne št. 103 in 192) — za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Rudnik, Ljubljana, Rudnik 1/6 obsega območja krajevnih skupnosti: Rudnik, Lavrica (del z naseljem Orle) in Peruzzi (del s Peruzzijevo cesto, Dolenjska cesta do hišne št. 103 in 192) — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Lavrica, Lavrica 76 obsega območje krajevne skupnosti: Lavrica (razen naselja Orle) — za učence od 1. do 4. razreda. 8. Osnovna šola Primož Trubar Velike Lašče, Velike Lašče 123 obsega območje krajevnih skupnosti: Velike Lašče (del z naselji Adamovo, Brankovo, Dolnje Retje, Dvorska vas, Gornje Retje, Grm, Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Kaplanovo, Kot pri Veliki Slevici, Krkovo, Kukmaka, Logarji, Mala'Slevica, Male Lašče, Medvedjek, Opalkovo, Podkraj, Podsmreka, Podulaka, Prhajevo, -Frilesje, Pušče, Rašica, Srobotnik, Stope, Strmec, Skrlovica, Ulaka, Velika Slevica, Velike Lašče, Turjak (del z naseljem Podlog), Velike Poljane — občina Ribnica (del z naselji Bukovec, Finkovo, Gornje in Dolnje Podpoljane) in Sv. Gregor — občina Ribnica (del z naseljem Zlati rep) — za učence od 1. do 8. razreda; Rob, Turjak (razen naselja Podlog), Velike Lašče (del z naselji Borovec, Brlog, Dolnje Kališče, Karlo-vica, Krkovo, Ploskovo, Podkogelj, Podstrmec, Pod-žaga, Polzelo, Poznikovo, Žaga, Lužarji), Sv. Gregor — občina Ribnica — (del z naseljem Grebenje, Ma-rolče, Črni potok, Junčje, Vintarji) — za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Karlovica, Karlovica 5 obsega območje krajevne skupnosti: Velike Lašče (del z naselji Borovec, Brlog, Dolnje Kališče, Karlovica, Krkovo, Plosovo, Podkogelj, Podstrmec, Podžaga, Polzelo, Poznikovo, Žaga), Sv. Gregor — občina Ribnica — (del z naseljem Vintarji) — za učence od I. do 4. razreda. Podružnična šola Mohorje, Mohorje obsega območje krajevni skupnosti: Rob (del z naselji Bane, Bo-šletje, Dednik, Mohorje, Neredi, Rupe. Selo, Vrh, Zgonce) in Velike Lašče (del a naseljem Lužarji) — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Rob, Rob na Dolenjskem obsega območje krajevne skupnosti: Rob (del z naselji Bavdek, Bukovec, Dolščaki, Gradišče, Knej, Krvava peč, Mački, Marinčki, Pečki, Podhojni hrib, Purkače, Rob, Sekirišče, Strletje, Tomažini, Uzmani) — za učence od 1. do 4. razreda. Podružnična šola Turjak, Turjak 10 obsega območje krajevne skupnosti: Turjak (razen naselja Podlog) — za učence od 1. do 4.'razreda. Podružnična šola Veliki Osolnik, Veliki Osolnik 14 obsega območje krajevne skupnosti: Rob (del z naseljem Laze, Srnjak, Žkamovec, Veliki Osolnik) — za učence od 1. do 4. razreda. 9. Osnovna šola I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, Horjul obsega območje krajevne skupnosti: Horjul (del z naselji Horjul, Koreno, Lesno brdo. Ljubgojna, Samotorica, Podolnica, Vrzdenec, Zaklanec, Zažar) — za učence od 1. do 8. razreda. 10. Osnovna šola 7. maj Dobrova, Cesta 7. maja Dobrova obsega območje krajevnih skupnosti: Dobrova in Podutik — občina Ljubljana Šiška (del z naseljem Toško čelo) — za učence od 1. do 8. razreda. 11. Osnovna šola Levstikove brigade Škofljica, Klanec 5 obsega območje krajevnih skupnosti: Škofljica in Pijava gorica (del z naselji Drenik, Pijava gorica) — za učence od 1. do 8. razreda: Pijava gorica (del z naselji Gradišče, Vrh, Smrje-nje); Zelimlje in Golo Zapotok (del z naselji Selnik od hišne št. 1 do 6, Suša, Rogatec) — za učence od 5. do 8. razreda. Podružnična šola Želimlje, Zelimlje^S obsega območje krajevnih skupnosti: Pijava gorica (del z naselji Gradišče, Vrh, Smrje-nje), Golo-Zapotok (del z naselji Selnik od hišne št. 1 do 6, Suša, Rogatec) in Želimlje — za učence od 1. do 4. razreda. 12. Osnovna šola X. SNOUB Ljubljanske, Ljubljana, Karunova 14/a, obsega območje krajevnih skupnosti: Kolezija (del), Milan Česnik (del), Murgle (del), Rakova Jelša, Trnovo (del) — za učence od 1. do 8. razreda tako, da poteka meja okoliša: Cojzova, Aškerčeva lihe hišne št. 7—17, Trg MDB. — hišne št. 4—8 in 14, Tržaška cesta — lihe št. od 1 do Haydrihove, Haydrthova, Soška — lihe št., Mencingerjeva od hišne št. 1 do 39 a, Cesta v Mestni log do hišne št. 47, Mokr-ška od hišne št. 38—70 in 80, Cesta dveh cesarjev do hišne št. 90, Cesta v Zeleni log, krajevna skupnost Rakova Jelša v celoti, Opekarska od hišne št. 40 in 53 do konca, do Velikega štradona, do Trnovskega pristana do ulice Ob pristanu, do Krakovskega nasipa. 13. Osnovna šola Vlado Miklavc, Ljubljana, Cesta na Bokalce 1 obsega območje krajevnih skupnosti: Brdo, Vrhovci in Kozarje (del z ulicami Lazarjeva, Tomčeva, Španova pot, Cesta Dolomitskega odreda od Vidjčeve, Kozarška od hišne št. 19 do 83 in 18 do 82, Pot čez gmajno od hišne št. 1 do 47 in 2 do 38, Tiranova, Cesta Briško-beneškega odreda, Cesta na Ključ od športnega igrišča do Ceste Dolomitskega odreda, Švarova, Simonitijeva, Ul. Jožeta Japlja, Setnikar jeva, Pot v boršt, Žeje — za učence od 1. do 8. razreda. 2. člen Osnovne šole lahko iz utemeljenih razlogov odstopijo od izvajanja določil tega odloka. O tem odločajo organi upravljanja šol v soglasju s starši otrok praviloma ob Vpisu v osnovno šolo in pred pričetkom šolskega leta. 3. člen Ta odlok se uporablja od vpisa otrok v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1985/86. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, prenehajo veljati določbe ustanovitvenih aktov osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki opredeljujejo šolstvi okoliš osnovni-šole. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 61-1^84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik . Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1554. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list 'SRS. št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič — odcep Nanoške ulice 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič, ki se nanaša na do-stopao pot z Nanoške ulice. Izdelal ga je ZIL — TOZD Urbanizem — LUZ, Kardeljeva ploščad 23 pod št. naloge 3221 v fetiruarju 1984. 2. člen Za graditev objektov in naprav v območju spremembe zazidalnega načrta je investitor dolžan prit dobiti lokacijsko dovoljenje. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta je na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljub-. Ijane, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem in krajevni skupnosti Vič. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. ' 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-4/80 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. * Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1555. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. septembra 1984 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 — Vič 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt VS-5 — Rožna dolina in del VS-6 — Vič, ki ga je izdelal ZIL — TOZD Urbanizem, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2866 v septembru 1983. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Za graditev objektov in naprav v območju zazidalnega načrta je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dovoljenje. . 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta VS-5 — Rožna dolina in del VS-6 — Vič, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljena Vič-Rtkbttk. 5. člen Zazidalni načrt je na vpogied občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mest^ Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem in krajevni skupnosti Vič in Rožna dolina. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-15/83 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek I. r. 1556. Na podlagi 101. člena zvezi z 104. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je na predlog Kmetijske zadruge Ljubljana, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela * ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na zemljiščih ▼ k. o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč v k. e. Pijava gorica 1. člen S tem odlokom se uvede melioracijski postopek na zemljiščih v k. o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč v k. o. Pijava gorica na površini 310 ha. 2. člen Melioracijsko območje iz 1. člena tega odloka zajema zemljišča, ki ležijo desno ob cesti Ig—Škofljica in levo ob cesti Ig—Kremenca—Pijava gorica. Mejno območje melioracij se začne na križišču cest Ig—Škofljica in Ig—Kremenca in poteka od pare. št. 1168 do pare. št. 1080 (Ig—Škofljica) ter se nadaljuje ob Stari Želimeljščici do pare. št. 910/4 (Zelimelj-sko most) ter nato nadaljuje desno ob cesti Pijava gorica—Kremenca—Ig, in sicer od pare. št. 937 do 1168 vse v k. o. Ddbravica. Meja melioracijskega območja v k. o. Pijava gorica poteka od pare. št. 1650, 1649, 1652/1 levo od oeete Škofljica—Ig ter ob melioracijskem jarku pare. št. 1793/1 do poti št. 1793/2 in naprej ob poti št. 1681/5 do potoka Stare Želimeljščice. Grafično je območje prikazano na karti glavnega projekta, katerega je izdelal TOZD Hidroinženiring Vodnogospodarskega podjetja Ljubljana pod št. 779/290 in je na vpogled pri Kmetijski zadrugi Ljubljana, TZO Vič in Krajevni skupnosti Ig. ■ 3. člen Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju so po predlogu razvrstitve kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena zakpna o kmetijskih zemljiščih razvrščena v 1. območju kmetijskih zemljišč. 4. člen Lastniki oziroma uporabniki zetnljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje, investitor se dogovori o rokih izvedbe čiščenja z melioracijskim odborom in le-ta obvesti vse lastnike oziroma uporabnike zemljišč. Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča v roku ne .izvede potrebnih del, odredi občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika — uporabnika zemljišča. 5. člen Investitor melioracije je SOZD KIT, Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič. Sredstva za melioracije kmetijskih zemljišč zagotavlja: — Zveza vodnih skupnosti 80 °/o — Gospodarska banka Ljubljana 20 2 * * * 6/e 6. člen . Melioracijski objekti in naprave so družbena lastnina v upravljanju investitorja melioracije. Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč" so dolžni po končani melioraciji redno vzdrževati melioracijske objekte in naprave - tako, da so trajno uporabni in funkcionalni, kot to določa melioracijska pogodba. 7. člen Program melioracij je v skladu z družbenim planom občine. Na melioriranih površinah je predvidena naslednja proizvodnja: — 60 ha koruze za zrnje, — 95 ha silažne koruze, — 155 ha travno-deteljne mešanice. 8. člen Začetek melioracijskih del bo v letu 1985 in zaključek v letu 1986. 9. člen x Z uveljavitvijo tega odloka nastanejo na melioracijskem območju iz L, 2. in 3. odstavka 2. člena tega odloka posledice iz 102. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 10. člen Ta odlok začne veljati1 osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 324-44/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. «■ Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek I. r. 1557. Na podlagi 18. člena zakona o garavni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/71), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, šty 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela ODLOK o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne znamenitosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se razglaša: 1. Levstikov kozolec v Dolnjih Retjah, pokrajinsko značilen gospodarski objekt iz 19. stoletja, z ohranjeno značilno lego v prostoru, za etnološki spomenik (v nadaljnjem besedilu: etnološki spomenik); 2. Staro lipo, vaško znamenitost, ki stoji sredi vasi Dolnje Retje, za naravno znamenitost — dendrološki spomenik (v nadaljnjem besedilu: dendrološki spomenik). II. OBSEG SPOMENIKOV, IMETNIKI OZIROMA IMETNIKI PRAVICE UPRAVLJANJA SPOMENIKOV 2. 6Ua a) Kozolec K. o. Vložek St. pare. Kultura Izmera % m* Imetnik Velike Lašče 349 230 •kozolec 83 Prijatelj Janez, Dolnje Retje b) Okolica kozolca ' K. o. Vložek St. pare. Kultura Izmera m: Imetnik Velike Lašče 235 1092 njiva 1670 Tomšič Anton, Srebotnik 9 Velike Lašče 235 1094 njiva 1863 Tomšič Anton, Srebotnik 9 Velike Lašče 235 1097/1 njiva 1929 Tomšič Anton, Srebotnik 9 Velike Lašče 920 1093 st. zgr. 99 Ilc Ivanc Marija, Lavrica n. h., Škofljica 2 gosp. posl. 135 Ilc Ivan Marija, Lavrica n. h., Škofljica travnik 2208 Ilc Ivanc Marija, Lavrica n. h., Škofljica Velike Lašče 233 1091/1 njiva 1319 Ivanc Marija, Srebotnik 10 Ivan Marija, Srebotnik 10 Velike Lašče 233 1090/2 njiva 2452 Velike Lašče 854 1096 njiva 1262 Ivanc Jože, Rašiška 3, Ljubljana Velike Lašče 227 1095 njiva 2942 Žužek Janez, Srobotnik 1 Velike Lašče 225 1086 travnik 1186 Gruden Leopold, Dolnje R^lje 4 Velike Lašče 225 1082 njiva 3283 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 travnik 2365 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 804/1 njiva 2323 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 801/2 travnik 922 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 829/3 travnik 684 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 829/1 travnik 1022 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 828 njiva 1125 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 travnik 486 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 225 835 vrt 4143 • Gruden Leopold, Dolnje Retje'4 Velike Lašče 588 1084 travnik 1690 Ivanc Marija, Srobotnik 10 Velike Lašče 223 831 travnik 555 Gruden Janez, Dolnje Retje 1 Velike Lašče njiva 6137 Gruden Janez, Dolnje Retje 1 «• Velike Lašče 801 830 njiva 1303 Gruden Leopold, Dolnje Retje 6 Velike Lašče travnik 662 Gruden Leopold, Dolnje Retje 6 Velike Lašče 349 827 njiva 588 Prijatelj Janež, Dolnje Retje 2 Velike Lašče 349 826/2 travnik 162 Prijatelj Janez, Dolnje Retje 2 Velike Lašče 350 833/2 vrt 395 Debelak Ana, Dolnje Retje 3 V^ike Lašče 349 824 vrt pod podom 1010 Prijatelj Janez, Dolnje Retje 2 Velike Lašče 227 1113 njiva 1562 Žužek Janez ml., Srobotnik 1 Velike Lašče 225 227 kozolec 72 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 235 1114 njiva 2289 Tomšič Anton, Srobotnik 9 K. o. Vložek St. pare. Kultura Izmera • m- Imetnik Velike Lašče 238 1080 travnik 2281 Peterlin Ivana, Srobotnik 6 do 1/4 Peterlin Janez, Srobotnik 6 do 3/4 Velike Lašče 225 226 skedenj 76 Gruden Leopold, Dolnje Retje 4 Velike Lašče 233 1091/2 njiva 299 Ivanc Marija, Srobotnik 10 Velike Lašče 349 231 skedenj in čebelnjak 72 Prijatelj Janez, Dolnje Retje 2 Velike Lašče 349 232 šupa 40 Prijatelj Janez, Dolnje Retje 2 Velike Lašče 588 1090/1 njiva 2670 Ivanc Marija, Srobotnik 10 Velike Lašče Seznam I 2093/4 pot 2258 DL — javno dobro Velike Lašče Seznam I 2101/1 pot ■ 1655 DL — javno dobro 2. Dendrološki spomenik zajema nepremičnino: K. o. Vložek St. pare. Kultura Izmera m1 2 * 4 Imetnik Velike Lašče 226 " 836/2 luža 140 Gruden Anton, Retje 4 do 1/2 Oblak Franc, Retje 5 do 1/2 3. člen Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območij spomenika (1. točka a, b in 2. točka 2. člena tega odloka) z vrisanimi mejami. III. VARSTVENI REŽIMI 4. člen Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določijo Varstveiii režimi: 1. etnološki spomenik: a) Za etfieleški spomenik varstveni režim I. stopnje, ki varuje objekt v izvirni obliki. Namembnost ostane nespremenjena. Dovoljeni so le ohranitveni posegi pod nadzorstvom strokovne organizacije. b) Varstveni režim za okolico kozolca določa prepoved pozidave parcel iz točke 1. b 2. člena odloka. Gradbena dela Ha obstoječih objektih, prizidave stanovanjskih in gospodarskih objektov ter nadomestne gradnje na istih temeljih So dovoljene ob poprejšnjem soglasju strokovne organizacije Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki določa spomeniške pogoje. Za vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo zunanjega videza Objekta, soglasje strokovne organizacije hi potrebno. 2. dendrološki spomenik: a) Varstveni režim določa prepovedi: — sekati, Obsekavati, lomiti ali drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevo, deblo, korenine, veje, — spreminjati rastiščne pogoje, — spreminjati obstoječo osončenost drevesa in rastišča, — obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine in veje. b) Izjemoma in po predhodnem soglasju Strokovne organizacije je možno izvajati potrebne sanacijske ukrepe. c) Dovoljeno je znanstveno raziskovanje, ki ne vpliva na biološko stanje drevesa in gospodarsko izkoriščanje, ki ni v nasprotju z interesi varstva. IV. RAZVOJNE USMERITVE 5. člen Namen zavarovanja etnološkega spomenika je, da ostane neokrnjen in izviren. Dovoljena pa je nadaljnja uporaba spomenika v gospodarske namene. V območju dendrološkega spomenika je mogoče postaviti manjše stalne objekte kot so klopi ali spominska obeležja po predhodnem soglasju strokovne organizacije. V. NADZOR 6. člen Pri etnološkem in dendrološkem spomeniku je potrebno preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremniti v tem odloku opredeljene lastnosti. Za vsak predviden poseg na območju spomenikov morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti soglasje strokovne organizacije Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 7. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb. 8. člen Kršitve določil varstvenih režimov, določenih s tem odlokom, so sankcionirane s posebnimi predpisi. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen Upravni organ za premoženjskopravne zadeve občine poda predlog za vpis etnološkega in naravnega spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah, z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja spomenika. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-10/81 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1558. Na podlagi 37. člena zakona o,socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) In v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dne 6. oktobra 1982. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-5/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1934. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1559. Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 sprejela SKLEP o soglasju k statutu skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dne 14. decembra 1983. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-5/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik . Maks Klanšek 1. r. 1560. Na podlagi 169. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984 sprejela SKLEP o poimenovanju VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Krim Rudnik I I Poimenuje se VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Krim — Rudnik I v VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Bojana Melika, Ljubljana, Cesta XV. divizije 12. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 022-31/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1561. Na podlagi 169. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, Št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti tn seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984 sprejela SKLEP o poimenovanju VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Krim — Rudnik II I 1 Poimenuje se VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Krim — Rudnik II v VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Vere Škraba, Galjevica 35. ’ II Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št, 022-32/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1562. Na podlagi 169. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1984 sprejela SKLEP o poimenovanju Doma za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine I Poimenuje se Dom za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine v Dom za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine Dolfka Boštjančič. II Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-33/84 Ljubljana, dne 26. septembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1563. Na podlagi 27. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 107. seji dne 3. oktobra 1984 sprejel SKLEP s katerim odreja javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta VS-236 Ig za območje zazidalnih otokov S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11 in P 2 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta VS-236 Ig za območje zazidalnih otokov S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11 in P 2, ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana, pod št. 3178/83 v juniju 1984. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in v prostorih krajevne skupnosti Ig, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. Na mestih javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta VS-236 Ig za območje zazidalnih otokov S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11 in P 2 lahko dajo občani v KS, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe in predloge. 3 Med javno razgrnitvijo se mora osnutek zazidalnega načrta javno obravnavati. O razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta in času javne obravnave mora KS Ig na primeren način obvestiti občane v KS ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Št. 350-9/83 Ljubljana, dne 3. oktobra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. LJUTOMER 1564. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer sprejeli SKLEP o oprostitvi plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Ljutomer po stopnji 0,04 "/o iz dohodka za mesce oktober in november 1984 Ugotovljeni oziroma ustvarjeni dohodek iz meseca oktobra in novembra 1984 se odšteje od ustvarjenega dohodka pri dokončnem obračunu plačila prispevkov po zaključnem računu za leto 1984. Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer Stane Šoster 1. r. MOZIRJE 1565. Na podlagi 20. in 21. člena statuta SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje, na podlagi 8. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SKIS občine Mozirje za obdobje 1981 do 1985, na podlagi 28. člena sprememb dogovora o temeljih plana občine Mozirje za obdobje 1981—1985 ter na podlagi sprememb srednjeročnega plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za obdobje 1981—1985, je skupščina SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje na svoji seji dne 15. oktobra 1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za leto 1984 o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinske raziskovalne skupnosti Postojna za obdobje januar-september 1984 I 1 Skupščina SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje ugotavlja, da so udeleženci sprejeli spremembe dogovora o temeljih plana občine Mozirje, resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Mozirje, aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SKIS občine Mozirje, spremembe srednjeročnega plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje in letni plan 198-5 SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje. Na osnovi navedenega se v letu 1984 združujejo namenska sredstva za izvedbo programa za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Mozirje: — po stopnji 1,4 % na BOD iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti ter iz sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, — po stopnji 2 % iz katastrskega dohodka delovnih ljudi in občanov iz kmetijske dejavnosti, — 1 °/o od odkazanega lesa po bruto prodajni ceni od lastnikov gozdov, ter — za komunalno urejanje stavbnih zemljišč po stopnji 0,4 »/o na BOD iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti. II Prispevek iz dohodka TOZD in DS obračunavajo in odvajajo izplačevalci ob izplačilu osebnega dohodka, od kmetijskih proizvajalcev, lastnikov gozdov in obrtnikov pa Uprava za družbene prihodke SO Mozirje na osnovi določenih osnov, ki so navedene v točki 1. tega sklepa. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1934. Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za ORS Postojna tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar— september 1984 in obračunano Obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje. 2 Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine ORS Postojna Bojan Antončič, dipl. inž. 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1567. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter na podlagi sklepa 6. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenska Bistrica dne .27. oktobra 1978 je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Hitrica na 75. seji dne 4. septembra 1984 sprejel SKLEP o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistrica ,1. člen Cene tega sklepa se nanašajo na geodetske storitve v zadevah geodetske službe, ki jih izvršuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. St. 57/84 Mozirje, dne 15. oktobra 1984. Predsednik skupščine SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje Karol Kopušar, dipl. inž. 1. r. POSTOJNA 1566. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na .področju družbenih delavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi po pooblastilu skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Postojna sprejeli 2. člen Cene za storitve iz 1. člena znašajo: 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo din 1.250 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 5.600 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 1.650 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 1.400 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak 10 m meje oboda 1.150 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 1.400 din 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 8.100 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 4.300 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 1.400 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 2.400 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 950 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 3.300 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 950 6. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure: 1. Terensko delo geodetskega strokovnjaka 500 2. Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 450 3. Risarsko delo 200 4. Figurantsko delo 220 7. Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, kilometrina itd.) ter stroški figuranta. 3. člen Potni stroški se zaračunavajo po predpisih, ki veT Ijajo za upravne organe in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta občine Slovenska Bistrica. 4. člen Ustvarjeni dohodki iz 2. člena tega sklepa se stekajo na račun proračuna občine Slovenska Bistrica. 5. člen Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 20/83). 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 1-38-12/84 Slovenska Bistrica, dne 4. septembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1568. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 8. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-460/78) v zvezi s tretjim odstavkom 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. oktobra 1984 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta soseske Pod Kompošcm — Vitanje 1. člen Sprejme se zazidalni načrt soseske Pod Kompošem — Vitanje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje TOZD Planiranje pod št. 21/82. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta soseske Pod Kompošem — Vitanje je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 16-878/84. 3. člen Zazidalni načrt soseske Pod Kompošem — Vitanje obsega tehnično poročilo, soglasje in grafične priloge, kar je vse sestavni del tega odloka. 4. člen Zazidalni načrt soseske Pod Kompošem — Vitanje je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-13/84-1 Slovenske Konjice, dne 4. oktobra 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. VRHNIKA 1569. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji dne 10. oktobra 1984 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP k določbam 11. člena sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 1. člen V zvezi z določbami 11. člena sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika (Uradni list SRS, št. 16/84)) koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika ugbtavlja, da znaša prispevek združenega kmeta za pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v letu 1984 0,46 "/o, kolikor znaša v tem letu povprečna prispevna stopnja iz osebnega dohodka. 2 člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva odločitve združenega kmeta. St. 06-1'84 Vrhnika, dne 10. oktobra 1984. Predsednica koordinacijskega odbora uporabnikov in izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika Helena Sečnik l. r. ŽALEC 1370. Na podlagi pooblastila iz 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981 — 1985 sta. zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 20. junija 1984 in 10. oktobra 1984 sprejela SKLEP o spremembah sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1984 dalje . 1. člen Spremeni se 2. člen sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. Januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, St. 4/84) in se v celoti glasi : Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,41 "/o — iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka — po stopnji 11,65 °/o. 2. člen Spremeni se 3. člen sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja dalje in se v celoti glasi: Združeni kmetje, ki se niso odločili za zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni skupnosti in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev: od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov po stopnji 8.05 •/# — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.764 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi' zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo po prvem odstavku tega člena plačujejo tudi lastniki kmetijskih zemljišč, ki prejemajo starostno kmečko pokojnino. C e se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katere se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto znesek, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 3. člen Spremeni se 6. člen sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1 januarja 1984 dalje in se v celoti glasi: Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih -zneskih in sicer 1 občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarod--pimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 563 din, 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 563 din. Zavezanec plačila prispevka pod 1. točko je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni drugače določeno; pod 2. točko je zavezanec plačila občan sam oziroma zavarovanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 4. Člen Spremeni se 10, člen sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja dalje in se v celoti glasi: Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. 5. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Marjan Sever 1. r. VSEBINA Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1526. Odredba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi 1789 1527. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v druž- . benopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. pclletje 1984 1789 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1528. Sklep o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1984 1792 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB CINI 1529. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 1797 1530. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka, o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 1800 1531. Odlok o zimski službi na območju ljubljanskih občin 1801 1532 Odlok o spremembi območij katastrske občine Moste, katastrske občine Šmartno ob Savi, katastrske občine Nove Jarše in katastrske občine Sto-žice (Ljubljana) 1804 1533. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in pla- čano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Celje za obdobje januar— september 1984 1805 1534. Ugotovitveni sklep o sklenitvi dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1981 do 1985 1805 1535. Sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1984 (Gornja Radgona) 1805 1536. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in v vizirnih linijah med točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega pomena v občini Grosuplje 1806 1537. Odlok o cenah za geodetske storitve (Grosuplje) 1807 1538. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju dela katastrske občine Višnje in dela katastrske občine Zdenska vas (Grosuplje) 1808 1539. Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1808 1540. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskih upravnih organov (Grosuplje) 1809 1541. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje 1810 1542. Sklep o začasni ustavitvi obveznosti plačevanja prispevka za ORS Izola 1810 1543 Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti 1810 1544. Odlok o spremembi območij naselij Laško, Debro, Strmca. Lahomšek in Ojstro (Laško) 1811 1545. Odlok o določitvi novih ulic in spremembi območja nekaterih, v naselju Laško 1811 Stran 1546. Odlok o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Laško 1812 1547. Odlok o ukrepih za racionalno rabo energije v občini Litija 1813 1548. Odlok o financiranju obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Litija) 1813 1549. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Litija) 1814 1550. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MeC 1, MeC 2/1, Me C 2/2, MeC 2/3 in MeC 3 Center Medvod (Ljubljana Šiška) 1815 1551. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 1815 1552. Odlok o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljub- ljana Vič-Rudnik 1816 1553. Odlok o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1817 1554. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS 6 Vič — odcep Nanoške ulice (Ljubljana Vič-Rudnik) 1819 1555. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidal- ni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 — Vič (Ljubljana Vič-Rudnik) 1819 1556. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na zemljiščih v k. o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč v k. o. Pijava gorica (Ljubljana Vič-Rudnik) 1820 1557. Odlok o razglasitvi etnološkega spomenika in na- ravne znamenitosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah (Ljubljana Vič-Rudnik) 1821 1558. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik 1823 1559. Sklep o soglasju k statutu skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik 1823 1560. Sklep o poimenovanju VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Krim-Rudnik I * 1823 1561. Sklep o poimenovanju VVO Ljubljana Vič-Rudnik DE Krim-Rudnik II 1823 1562 Sklep o poimenovanju Doma za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine (Ljubljana-Vič Rudnik) 1824 1563. Sklep s katerim odreja javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta VS-236 Ig Za območje zazidalnih otokov S 9 1, S 9/2, S 10/1, S 11 in P 2 (Ljubljana Vič-Rudnik) 1824 1564 Sklep o oprostitvi plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Ljutomer po stopnji 0,04 % iz dohodka za mesec oktober in november 1984 1824 1565. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za leto 1984 1824 1566. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plača- no obveznostjo prispevka iz dohodka Občinske raziskovalne skupnosti Postojna za obdobje januar—september 1984 1825 1567. Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Slovenska Bistrica 1825 1568. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta soseske Pod Kompošem — Vitanje (Slovenske Konjice) 1826 1569. Ugotovitveni sklep k določbam il. člena sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 'Vrhnika) 1826 1570. Sklep o spremembah sklepa o prispevkih za zdrav- stveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti 2alec od 1. januarja 1984 dalje 1827 Izdaja Časopisni zavod Uradni List SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In upravo Ljubljana. Kardeljeva 12 - Poštni čreda] 379'Vii — Telet on direktor uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323. prodaja 2,24 337. računovodstvo naročnine 211814 - 2tro račun 50100 603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72