778. štev.
P
SaBSBBHBKgg
V Liobliairi, nedelja dne 15. februarja
JB-m	v	mtLJLO
Posamezna štev. »Dneva" starte 6 vin.; ravne toliko posamezna številka »Bodeče Neže".
„DAN“ izhaja vsahl dan zjutraj; tndi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedelo ima humoristično pri* logo »BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja ...	upravništvu.	:::
r:	Telefon	številka	118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamezna štev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Ne/e".
Uredništvo in upravnistvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poti:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".	.r
i»MBffiJ«waPBgisnirrxz£r«nnxE33a^
Goriški dež. zbor.
V seji deželnega zbora v Gorici pne 12. februarja jc bila odobrena prošnja občine Biljana za podporo bri zgradbi kapnice pri Lunjevih, punarjili in v Barbani in izročena »tvar tehničnemu odseku. Za vodovod v Jezercah jc dovoljen prvi obrok podpore v znesku 1750 K.
Poslanec Dominko je predlagal, tla sc šc nadalje prispeva obrtno-hadaljevalni šoli v Tolminu podpora fcOJ K 43 vin., kakor dosedaj, a naj sc (a znesek istočasno primerno zviša. Predlog je bil odkazan šolskemu odseku.
Poslanec dr. Flego predlaga, da se sprejme zakon o uvedbi davščine na vrednostni prirastek pri nepremičninah. Deželni odbor naj se pooblasti, da dodene po potrebi nebistvene izpremembe. Predlog je bil odstopljen pravnemu in finančnemu odseku.
V pravnem odseku poroča poslanec dr. Flego o nameravani iz-premembi § 14 ccstno-policijskega 'reda. Pri vprašanju, kdaj naj stopi bova določba v veljavo, so bili poslanci različnih mnenj. Dr. Pinausig meni, da stvar ni tako lehko, kakor y®li' Za,t.° Predlaga, da na jstopi Pih dr?PlVi V0 D0l5rc3 V VSCh dlU-SnnS nvPOtein šele na Goriškem
vlada doseže Sn lc 1>od l)0žojem, če ; L.m. v v,?c,ie izpremembo “ , !H 3 : K flebati se oglasi poslale Kovač, ki razlaga goriško na-
/5Klb{itl se na ,'evo tako-le: Nasa dežela je prevzela navado, izogibati na levo od Furlanije. V slo-
,c5eIu dezele goni ljudstvo z desno roko, v furlanskem delu dežele pa z levo.
Poslanec Furlani sc zelo boji, da bodo nastali po uvedbi novega zakona med vozniki hudi prepiri in bretepi. Predlaga torej, da sc temu kolikor mogoče izogne s teni, da se izpre.memba oznani trikrat zaporedoma pri vseh farah in županstvih.
Posl. dr. Podgornik zavrača predlog dr. Pinausiga, da bi se stavilo kakfe pogoje, lzpreincinbo Je vsekakor treba upeljafi čimpreje, sicer nastanejo kvarne komplikacije, ako bo nov zakon veljaven na era-ričnih cestah, na drugih pa ne.
Na predlog posl. dr. Flego jc bil zakon sprejet tudi v drugem in v tretjem branju.
Za kmetijski odsek je poročal o prošnji goriškega vinarskega društva posl. Furlani. Društvu jc dosedaj prispevala država podpore skupnih 8500 K, dežela pa samo 1500 K »eta 1910. Deželni odbor se pooblasti da podeli društvu za leto 1911 pod-boro. v enakem znesku, ki naj sc izplača, ko bodo sredstva na. razpolago. l emu se protivi posl. Pettarin,
ki predlaga, naj se vse te podpore
         -----------------------------
dovolijo pod pogojem, da bo deželni proračun pokrit. Enako ugovarja tudi dr. Bugatto. Ugovore je pobijal posl. dr. Gregorčič ter poživljal levico, naj stavi ali protipredlog ali pa molči, ker sklep je sprejet in torej velja.
Za dijaške podpore proračunjc-na svota 3000 K se zviša na 5000 K. Ta svota naj služi za podpore dijakov obeh narodnosti. Zadeva se odstopi deželnemu odboru, ki naj dovoljuje dotične podpore v posameznih slučajih potem, ko dobi potrebne informacije. Podpore se smejo deliti brez omejitve in ne glede na to, ali so obiskovalci, ki dobe podpore, na šolah v deželi ali ne.
Ostale prošnje za podpore so bile odkazane en bloc odsekom z naročilom. da se jih po možnosti usliši in poskrbi za kritje.
Posl. Furlani je utemeljeval predlog, da se v bodoči carinski pogodbi zdatno zviša carina italijanskih pridelkov, da se ščitijo interesi dežele in ubrani konkurence. Sklicuje se na resolucijo, sprejeto na shodu v Gorici dne 2. svečana. —-Predlog je bil sprejet in odkazan kmetijskemu odseku.
Omeniti je treba predlog poslanca Bugatto glede omejitve javnih plesov, ki so tako zelo razširjeni. Poročevalec opozarja na gmotno in moralno škodo, ki jo povzroča ta ukoreninjena razvada. Na vsak način je potreben zakon, ki bo te plese omejil. Mladini do gotovega leta naj se sploh prepreči, da bi se bodisi tudi le pasivno udeležavala plesov. Staviti konkretne predloge jc težko in jc predloga pomanjkljiva, to uvi-deva poročevalec tudi sam. Vendar jc prepričan, da soglaša z namero tudi desnica in predlaga, da sc odstopi predloga pravnemu odseku.
Izmed nujnih predlogov omenjamo predlog posl. Fona zaradi kozjereje, ki vsled omejitve vedno bolj propada. Zadeva je bila že sprožena ods trani neodvisnih poslancev. Naložilo sc je deželnemu odboru, da zadevo prouči in predloži prihodnjemu zboru zakonski načrt o varstvu kozjereje.
Posl. Kovač in tov. so vložili nujni predlog radi preskrbe Krasa z dobro pitno vodo; predlog jc odkazan tehničnemu odseku.
Posl. dr. Pjodgornik jc stavil nujni predlog radi nakupa primerne stavbe za deželno hišo. O tem vprašanju se razpravlja že nad 8 let. Sedanji prostori so popolnoma nezadostni in čisto neprimerni. Pripetilo se je že, da se jc udri strop in je priletel uradnik iz enega v drugo nadstropje. Deželni uradi so raztreseni po celem mestu; drugje jc tehnični urad, drugje knjigovodstvo, muzej itd. Poslanci nimajo sob za posvetovanja. Posvetovati se morajo po malih hodnikih in stopnicah.
Na drugi strani je uvaževanja vredno, da v kratkem poteko najemne pogodbe. Najcmščina je deželo stala okrog 13.000 K. Položaj, v katerem je sedaj zadeva, se lahko morebiti tudi izrabi, ker bodo lastniki hiš zahtevali morda še višjo najemščino. Tej preteči finančni škodi dežele se da izogniti, če se nujno poskrbi za primerno in enotno deželno palačo. V tem pogledu je dobil deželni odbor že ponudb. Zadeva pa se zavlačuje in dosedaj nismo dobili šc nika-kih poročil. Ponudb odbor ne reši. Najresnejšo ponudbo je stavila tozadevno Trgovsko-obrtna zadruga za nakup hotela Siidbahn, ki se da razmeroma ceno adaptirati za deželno hišo.
Posl. dr. Podgornik predlaga, da se zadeva izroči finančnemu odseku, ki naj po možnosti že v prihodnji seji deželnega odbora poda poročilo o stanju zadeve.
Posl. Domniko je vložil dve interpelaciji na namestništvo zaradi sa-molastnega ravnanja policijskega nadkomisarja v Gorici dr. Casapie-cola. Odkar nam reže kruh tudi ta možakar, smo Slovenci daleč za Nemci. Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu v Gorici jc prepovedal udeležiti se pogreba svojega umrlega člana z društveno zastavo. To jc bilo društvu izrecno dovoljeno od namestništva. Toda Casapic-cola sc postavlja nad namestništvo. »Sokolu« je ob isti priliki prepovedal, da bi se člani udeležili pogrebnega izprevoda v kroju. Da bodo goriški Slovenci varni pred nadalj-nimi šikanami prestranskega Casa-piccole, zahteva interpelacija odstranitev CasapicčoJc iz Gorice.
Interpelacijo posl. Rojca radi zanemarjanja slovenske gimnazije v Gorici smo že omenili med telefonskimi poročili.
Posl. Fon interpelira radi slovenske izdaje tržaskeg-a uradnega lista »Osscrvatore«. Omenjeni list se tiska samo italijansko in je neraz-merno drag, ker stanc letno celih 44 K. /»sevati v njem pa so najdražjl
izmed vseh listov.
Končno se oglasi še posl. Mikuž z naknadno interpelacijo v zadevi popačenega poročila njegove interpelacije v zadnji seji 3. februarja. Člani slovenskega kluba pridejo tako lahko v slabo luč pred javnostjo, ker jc bilo poročilo Piccolovo tako spačeno, kakor da bi interpelantje zahtevali odpretje tolerančne hiše v Tolminu.
Dež. glavar obžaluje, da se je kaj takega zgodilo, obljubi da bo slučaj preiskal in ukrenil potrebno, da sc ne bo poročalo o govorih in dogodkih v zbornici v javnost ravno narobe ter stem kratilo ugled zbora.
Seja je bila zaključena ob 7. uri Vi in je predsednik naznanil, da sporoči prihodnjo sejo poslancem na dom.
Štajersko.
Nemško delo. Že pred tedni smo opozorili na okolnost, da sc vedno češče dogaja, da se pošilja nemška dekleta, ki imajo usoposobljenost iz slovenščne, na slovenske dekliške šole po deželi. Kamor pride enkrat ena sama taka Nemka, na oni šoli se lahko z gotovostjo računa, da smatrajo to potem Nemci kot svoje »posestno stanje, mesto, namenjeno njihovim dekletam. Te dni je najti v obeh spodnještajerskih nemčurskih cunjah poziv, v kojem sc opozarja nemška dekleta na novo mesto, ki bo oddati z veliko nočjo na paralelki šestrazrednice vpri Sv. Duhu -Loče blizu Konjic. Čisto javno sc poziva nemška dekleta, brez pomisleka se jih opozarja na to! Naša slovenska dekleta pa sc morajo že danes — umikati v dobro nemškim koleginjam za kar imamo tudi slučaj pri rokah, in na razpolago. Slovenska brezbrižnost, malomarnost in zaspanost pričenja torej že tudi na tem polju ob-rodevati svoje sadove. Prepričani smo, da preden premine pet let, bo pod temi razmerami Slov. Štajer naravnost preplavljen nemških, slo-veiišine usposobljenih mladih uči-I te/Jfc, če ne bo najskrajnejšega od-• pora mefl slovenskimi učitelji proti
Danes priloga »BODEČA NEŽA“.
tej metodi. Saj so ravno hčere slo-! venskih učiteljev najčešče posetnice učiteljišč v Mariboru, a tudi njim bd odklenkalo, če se ne bodo njihovi očetje pravočasno zavedali nevarnosti, ki preti njim — in njihovim otrokom. Lastni interes, egoizem, bi moral vspodbujati k delu za narodno stvar — če že ni drugega povoda. Nimamo namena našim slovenskim učiteljem kaj očitati, vsaj ne večini od njih, hočemo le opozarjati, na to kar postaja od dne do dne očitnejše in — nevarnejše. Čakati, da zavzame ta način ponemčevanja določnejše oblike, bi lahko postalo zelo nevarno. Postaviti se je treba, dokler je še čas in pričakovati uspehov.	'■
St. Lenart pri Vel. Nedelji. (Ogenj.) V neki drvarnici tik stare šole, ki služi sedaj raznim strankam, kot bivališče, sta dva delavca cepila’ drva. Ker ju je zeblo, sta si kar na-mestu zanetila ogenj. Ko sta se zvečer odstranila, sta ogenj le površna pogasila, vsled česar je črez noč pričelo goreti vse skladišče. Šele opoL dne naslednjega dne, ko je pričel plamen švigati iz strehe skladišča, so ljudje pogasili ogenj. Škode je par, sto kron in jo krije zavarovalnina] Ptuj. (Zastrupljenje s plinom.) Oskrbnica mestnega uradnika Ar-! beiterja, je pred dnevi pustila od-( prto cev plinovko. Ko so prišli v* sobo, jc bilo 14 mesecev staro dete’ že mrtvo, oskrbnica pa nezavestna.1 Prepeljali so jo v bolnico.	•
Alnicr pride zopet! V nedeljo, dne 15. t. m. bo zopet prišel velikov-j ški pop Almer na Štajersko, delat zdražbo in ščuvat ljudi proti vsemd kar čuti in govori slovensko. Omenjenega dne ima »Schulverein« v) Ernužu nad Mariborom svoje letna zborovanje in tjc je povabljen tudi Almer. Ne moremo se prečuditi brez primernemu hinavstvu naših kleri-! kalcev, ki vedno temu nemškemu dervišu groze, a očividno nikdar ne'
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
: obrestne hranilne : M gl brez odbitka rentnega :	vloge po čistih : TE j4. /0 :	davka. :
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
: ,'&<?■■■ \v v ,
;m. zev ako ? r ’
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine, (Dalje.)
»Ali hočete, da vas pomirim?« Je vprašal Pardajan, ki ga je obšlo sočutje.
Gitalanu so se zasvetile oči. »Poslušajte tedaj; papir, ki sem ga vrgel svojemu psu...«
»Da...«
»In prijatelj, ki naj bi ga nesel
Klfitljll , . ,«
»Da, da...«
Rtira^nit6’ da.ta prijatelj ne eksi-Btira, papir pa je bil bel Nezmožen sem ovaduštva, tudi čc bi mi
moglo rešiti življenje...«
Gitalan je komaj zadušil vzklile v katerem jc bilo prav So radosti kolikor obžalovanja. Za hip gf & popadki misel, da ima Še časa, aretirati tega človeka, ki trdi, da ga je ukanil. Toda ker je bil sam dvorezen nož, si jc dejal seveda, da Pardajan lahko laže in da je bila na papirju res napisana ovadba...
Zarežal je, napol kislo, napol smehljaje:
j »Izboren kavalir ste, gospod, in jres se štejem srečnega, da vas morem izpustiti. Toda če bi slučajno izprememh svoje misli in bi vas po-
padka želja, odposlati resnično oni papir, sc nadejam, da boste znali ceniti, kar storim danes za vas.«
»Kako to?«
»S tem, da izpustite moje ime!«
XXVI.
Pismo Ivane de Pjen.
, Vrniva sc z bralcem za hip h gospe Mageloni — stari lastnici hiše, v kateri jc prebivala Ivana de Pjen s svojo hčerko. Videli smo, kako je šla ta dična starica k »Vcdcžcvalki«, kako je izvedela tam o aretaciji viteza dc Pardajana, ki sc jc ujemala tako čudno z usodo njenih najemnic, in kako se je vrnila domov, prestrašena nad novico, da je njena hiša hugonetsko zarotniško gnezdo.
Njena prva misel je bila: sežgati pismo, ki ga je bila zaupala Ivana dc Pjen.
Preganjal jo jc strah, da jo utegnejo obdolžiti sokrivde. Toda gospa Magelona je bila ženska, stara in pobožna. Radovednost pobožne ženske jc ravno še dvakrat večja od radovednosti navadne babnice, kakor je tudi radovednost starke dvakrat večja od radovednosti mladega dekleta; in če pomislimo, da je radovednost ženskega bitja že v mladih letih dokaj ogromna, si po teh enostavnih pravilih lahko izračunamo radovednost gospe Magelone v vsej njem ogromnosti. Bila je bogme tolikšna, da vrla tcrcijalka ni mogla sežgati pisma, čeprav, jc trepetala
groze ob misli, kaj bo, ako preiščejo hišo in ga najdejo pri njej!
Ko se je pa gospa Magelona po treh ali štirih dneh borbe s svojim strahom odločila, da pisma ne sežge, se je začel nov boj v njeni bogoljub-ni duši.
Kakor hitro sc je začutila samo, je slekla zapirat vrata in okna, vzela pismo, sedla in sc povpraševala cele ure:
»Sam Bog vedi, kaj je pisanega tu notri?«
Vrla ženska je kar umirala od zvedavosti.
Tisoč in tisočkrat je obrnila ta papir, praskala vogale z nohtom, izkušala ga odpreti z buciko. Dregala je, dokler ni bilo pismo naposled odprto.
Gospa Magelona je v prvem hipu odrevenela nad svojo drznostjo. Nato jc vzkliknila, kakor da jo kliče žc nekdo na odgovor:
»Jaz ga nisem odprla!«
Njen ljubček je bil:
»Torej lahko čitam!«
Sicer pa Je že čitala, še preden sc je bila pobotala s svojo vestjo za to dovoljenje.
V ovoju je bil list za viteza de Pardajana in pismo z naslovom... Orna dama je sporočala vitezu svojo prošnjo, naj odda priloženo pismo v prave roke.
Naslov pisma pa se je glasil:
»Francu, maršalu Momnoransij-skemu.«
Starka je ostrmela; popadlo jo Je
kesanje. Pismo črne dame ji je pričalo jasno, da ni bilo prav nobenih stikov med njo in med vitezom de Pardajanom, in to jo je presenetilo nepopisno. Z druge strani pa je ostala njena radovednost ncutešena, ker jc veljalo zdaj odpreti šc eno pismo: odtod njeno kesanje.
Kaj sta neki mogla imeti skupnega črčna dama in maršal de Mon-moransi?
To vprašanje jc začelo mučiti staro tercijalko.
Junaško se je upirala več dni svoji strastni želji, vedeti, kaj ima njena najemnica, uboga delavka, povedati visokemu gospodu, kakršen je Franc de Momnoransi.
Nazadnje se ni mogla več premagati.
Nekega dne, ko si je ponovila žc tisočkrat, da nima pravica odpreti pismo, in da ji bo čitala črna dama po vsej pravici hude levite, kadar jo izpuste, je storila mahoma svoj sklep: stekla je po pismo, položila ga na mizo, sedla in odlomila pečat.
Zdajci pa je planila kvišku.
Nekdo je trkal na vrata.
In preden je mogla odgovoriti, so se vrata odprla. Starka je zagnala preplašen krik: v svoji nestrpnosti sc jc bila pozabila zakleniti. Prišlec je stopil v sobo!
I11 ta prišlec ie bil sam vitez de Pardajan!
»Vil« jc viknila gospa Magdelo-na in pokrila z drhtečimi rokami pisanje, ko je ležalo na mizi.
MMmsssM
Vitez je obstal pred njo, oSK vidno jako začuden.
»Ta babura me pozna, kakor se vidi!« jc dejal sam pri sebi. j
Nato se je poklonil s svojo običajno graciozno vljudnostjo, rekoč:i
»Pomirite sc, gospa, nič žalega' vam nočem; oprostite mi samo, da' stopim v vaše stanovanje tako nena-. doma in sem vas morebiti prestrašil, Važna skrb mi ni dala gledati na običaje.«	■	j
»Da, zaradi pisma!« jc bleknila starka v resnični preplašenosti.
»Kakšno pismo mislite?« je vprašal Pardajan, čudeč sc čimdalje bolj.
Gospa Magelona se je ugriznila v ustnica; izdala se je bila. Nerodno je poizkusila skriti papir je, toda' Pardajan jih je bil videl in jih zdaj ni več izpustil iz oči.
»Torej niste več zaprti?« je vprašala starka, hoteč si pridobiti časa.	.	.
»Nič več, kakor vidne, gospa;: zgodila se je pomota, in ko so Jo spoznali, so me izpustili takoj. Moj prvi posel velja vam, cenjena gospa. Z eno samo beseao me rešite lahko hude skrbi...«
»Pozabil ie na pismo,« je dejala tercijalka sama pri sebi.
»Ali pa mi vsaj pomorete iz negotovosti, ki me muči nepopisno,« Je zaključil P ardajan.
»Ubogi mladi mož!... Le govorite; odgovoriti vam hočem po svoli 1 ualboliši moči.«
najdejo potrebnega poguma, da bi se na merodajnem mestu vendar že enkrat dalo Almerju potrebni in odločni migljij. da nima v tuji mu škofiji ničesar več iskati. Ali pa so morda slovenski klerikalni mogočniki — za tako strpnost kupljeni...?
Razvanje pri Mariboru. (Obč. volitve.) Pri občinskih volitvah v Razvanju so bili v torek izvoljen: v
I. razred dr. Tausch, Pukl, Rečnik, Krnetič in Kozar ter Pristernik; v
II. razr.: Rot, Kač, Vreznik, Kaloh in Koc ter Florjančič; v IH. razr.: Novak Korošec, Ciringcr, Grašič in Kovačič ter Onič. Seveda — nemškutarji. O priliki kaj več.
Slov. Bistrica. (Predstava.) Danes, v nedeljo, prirede slovenski gimuaziici iz Maribora v hotelu »Att-stria«, (Nar. dom) trodejansko burko »Veharjevo letovišče.« Začetek predstave ob pol 4. Čisti dobiček je namenjen slovenski dijaški kuhinji. Komur je mar slovenska, učeča se mladina, naj se ta dan odzove prijaznemu vabilu. Veselja in zabave bo gotovo obilo. Med predstavo in ,no predstavi svira dijaški gimnazijski sekstet na lok.
Maribor. (Razno.) Umrl je umi-rovljcni računski stotnik Anton Schmidt, star 56 let. — Danes, v nedeljo, priredi obrt. klub svoj letni plesni venček v veliki dvorani Nar. doma. -- Klub »Narodni pipec« priredi dne 24. t. m. zvečer — pustni torek — velik ples v veliki dvorani Narodnega doma.
Arnavas pri Celju. (Prijet divji lovec. Od lanske jeseni sem je div-jačil po loviščih posestnika- Ivana Ježovnika nek neznanec in napravil že mnogo škode. Ko sta dne 10. t. m. patruljirala dva orožnika, sta zasačila nri divjačenju čevljarja Pon-graca Rozmana. Ko ju je mož zapazil, je nanju oddal strel, ki pa ni zadel ih pobegnil. Spotoma je vrgel puško v Savinjo. Orožnika sta ga dohilela, prijela in po velikem naporu tudi uklenila. Oddala sta ga celjski okrožni sodniji. Sumijo pa, da je bil Rozman vodja večje družbe tatinskih lovcev.
SOOtetnlca! Letos poteka petsto let, kar je bil ustoličen zadnji slovenski vojvoda na našem tužnem Gosposvetskem polju. Zatorej Slovenci in Slovenke preko širne slovenske domovine, spomnite sc ob tem času naše prekoristne šolske Ciril in Metodove družbe! Kajti le s slovenskimi šolami znamo zopet dobiti svojo staro zemljo nazaj, katero tudi moramo. Zatorej je dolžnost vsakega slovenskega moža ali žene, da ob tem času podpira Ciril in Metodovo družbo. Mi Slovenci pa zahtevamo, da dobijo rtaši koroški bratic Slovenske šole na svoji lastni grudi.
Goriško.
Resnico je povedal »Goriški list« o plesih. Mi sc z izvajanjem popolnoma strinjamo, le ene opazke ni treba prezreti. Pri obstoječih razmerah so ponekod plesi naravnost še potrebni. Pomislite! V slučaju, ako bi se plesi n. pr. v Pod gori -pri Gorici odpravili bi šli naš ljudje naravnost v potujčen Ločnik, kjer ne bi trpeli samo v dušnem in gmotnem oziru, ampak tudi v narodnem. Naše ljudstvo pa že tako in tako rado hodi pod tujčevo streho. Dokler sc stvari ne zasučeio, se plesi ob narodni meji nikakor ne smejo brezpogojno odpraviti!
Gorica. Naše časopisje nikakor ne odgovarja našim resničnim potrebam. Vsak časopis je glasilo ene ali druge stranke, ali pa je drugače tako oseben, da si ne more pridobiti splošnega priznanja. Kar je glavno, je pa to, da naše časopisje hote in nehote ne izpolnjuje narodnih dolžnosti, kar je v našo veliko škodo. Lahi izkoriščajo našo narodno zaspanost v svoje sovražne namene, mi pa sc stiskamo v kot in čakamo pomoči. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se naši Časopisi vsaj sedaj — ko vlada veliko zanimanje za občinske volitve — potrudijo in povzdignejo svoj glas v korist slovenske Stvari.
Pevma nad Gorico. V nedeljo '15. t. m. naše Pevsko in bralno, društvo veselico v Oslavju. Na vporc-du Je mnogo zanimivih točk. Prijatelji tz Gorice iskreno povabljeni!
Sovodnje. Tukajšnja »Vrtnarska zadruga« je sklicala izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 1. marca v posojilnici. Govori sc, da 5e bo zadruga razšla.
Protestni shod. Goriški trgovci imajo v nedeljo 15. t. m. protestni shod v Mazzinijevi dvorani. Razpravljalo se bo glede določitve časa, v katerem naj bodo odprte trgovine na drobno. Na shod pride tudi tržaški poslanec Gerbec.
Gorica. Včeraj Je bit sklep prvega tečaja na c. kr. gimnaziji. Dijaki so Imeli prosto.
Tržič. Vodstvo električnih naprav je sklenilo zidati posebne delavske hiše_ za svoje uslužbence in
sicer poleg že obstoječe delavske naselbine. Ob tej priliki bodi omenjeno. da bi bilo dobro poskrbeti, da pridejo slovenske družine v večji medsebojni stik.
Obronki. Za zgradbo nove železnice Obronki-Tržič je dala občina 3000 K in sicer pod pogoiem. da se uvede na novi železnici ista tarifa, kakor že obstoji na furlanski progi Tržič-Červinian.
Goriški »L’eco del Litnrale« je prinesel statistiko slovanskih narodov. Ne samo. da ista ne odgovaria resnici, ninnak tam ne naidemo niti črke o Slovencih. To je za list. ki izba ia na naši zemlji, naravnost nesramno!
Tatvina v semenišču. Glede včerajšniega sporočila o tatvini v nekem duhovnem zavodu bodi povedano, da se je to res zgodilo in sicer v novem dev^cm semenišču. Kuhar je pobral kakih 500 K.
Laški fanatizem ne pozna nobene tneic. Lahi nas hočejo povsod kar ingorirati. Naše kraje imenujejo no svoie in o naših deželah pišejo kakor da bi bile kake provinene laškega kraljestva. Izdaialski »Picco-lo« pa je pravi mojster v tem oziru. Njegovi uredniki niti pobita nimaio o zemljenislu. Goriško imajo za Fur-laniio, dasiravno prebiva na Goriškem večina slovenskega prebivalstva. Goriški deželni zbor imenuje »Piccolo« kratko »furlanska zbani-ca«. Lah je pač vedno Lah!
Laška kultura. Ko je v četrtek 12. t. m. poslanec Dominko v deželnem zboru interpeliral glede prepovedi radi javnega nastopa naših »Sokolov« pri pogrebu člana Dragotina Uršič, je eden navzočih laških »inteligentov« pripomnil: To bi pa lahko dovolili, saj je sedaj itak pustni čas! Na take nesramne opazke naših sovražnikov moramo z vso odločnostjo reagirati.
Stotnik Stohansl. ki je lani povozil z avtomobilom 141ctnega fanta v Cerničah tako, da je pri priči izdihnil, je bil te dni pred vojaško sodnijo v Trstu popolnoma oproščen. O slučaju sc je dosti govorilo in liudie, ki so dogodek videli, so vsi trdili, da sc je ta grozna nesreča zgodila po velikem delu vsled neprevidnosti Stohanšla. Mislilo se ie. da bo gospoda stotnika pač sodišče spoznalo za krivega te nesreče. Drugi so bili pa koj spočetka mnenja, da sc mu ne bo skrivil niti las. No in tako se je tudi zgodilo.
Dnevni pregled.
stopil v pravosodno ministrstvo. Leta 1894. je postal notranji minister V tern času se je začelo delati v Rusiji za ustavnost in leta 1906 je bila izvedena in istega leta je bil imenovan za ministrskega predsednika in kot takšen je prišel pred dumo z reakcionarnim programom. Posledica je bila, da je dobil nezaupnico in podal demisijo. Sledil mu je Stolypin. Sedaj je prišel za Kokoveem ... Naj-brže se ne bo dolgo držal, ker v državi ni razpoloženja za reakcijo.
Ruski strah zopet raste vedno bolj mogočno. V Peterburgu so priredili večer na čast grofu Bobrinsko mu. Slovanofili se zopet oglašajo. Listi pišejo o dosedanjih napakah ruske dosedanje politike, ki je bila preveč prijazna Nemcem. Slovanska misel, ki je po bratomorni balkanski vojni in poznejših dogodkih izgubila v Rusiji zaupanje, je zopet vzrastla — in sicer mnogo močnejše, nego prej. Proti procesu v Marmaroš-Si-get se oglašajo bolj in bolj protesti. Malorusko vprašanje je na dnevnem redu, kajti gotovo je, da ravno t, zv. ukrajinsko vprašanje igra v sedanjem avstrijsko-ruskem razmerju — najvažnejšo ulogo. To slovansko gibanje na Ruskem bo dalekosežnega pomena.
Najnovejše o Wiedu. Osip Šu-bin je napisal v »N. Fr. Presse« uvodnik o Wicdu in njegovi ženi. O Wie-dovi ženi pravi pisatelj, da ima smisel za humor (to bo albanska kraljica potrebovala!) Wiedovka je baje precej debela (saj se ji ne godi slabo!) Nekateri pravijo, da že zdaj sprejema goste z zagrnjenimi obrazi (kakor Mohamcdankc) in da sc uči sedeti na tleh s prekrižanimi nogami. No, on!
Vsem onim. ki so je mar naše narodne meje. »Preplavimo našo mejo s slovenskim časopisjem« to bodi
naše geslo. Zato ne mečite proč slovenskih časopisov, ampak oddajajte jih, ko jih prečitatc, v one lokale, kjer se zbirajo, da se pošljejo na narodno mejo. Časopisov manjka!
Zagreb pleše. Pod naslovom »Karneval v Zagrebu« piše »Riečki Novi List« zelo primerno o sedanjih razmerah v Zagrebu. Zagreb je znan po svoji noblesi (zato so čifuti zasedli celo Ilico. Toalete dam stanejo 500 K. Sploh vse tekmuje v kleče-plaztvu. Švabščina je seveda — kakor je te grda zagrebška (pa tudi ljubljanska) navada — na plesih ob-iigaten jezik. »Dcr Banus kommt« —
to. je geslo, ki polni vse z radostjo. Ban pride na vse plese. Tako je Tisza zmagal: z banketi in plesi. Dokler ne pride na kak ples ban — si niti
1	gospoda plesati ne upa. Sploh: vse je
Ljubosumnost	hi	smešne kome-	?c pozabilo, da jc bil pred kratkim
dlje in to	vse	zaradi	Albanije. Princ	se Čuvaj v Zagrebu. Vse klanja hrb-
i Avstriji	I	*e 1,1 ,s^e banove milosti. Zofka
VVied hodi okoli po Italiji in Avstriji in se kaže, kdor ga hoče videti. To je zunanjost. Nekoliko zanimivejše pa to izgloda za kulisami. Če odgrnemo zastor, pa vidimo smešno komedijo. Hrv. »Obzor« piše: »Ono, kar se sedaj dogaja med Dunajem in Rimom in to vse radi reševanja Albanije. to presega že vse meje resnosti. Princ VVied je bil v Rimu. Hotel je menda videti tudi papeža. Toda ni ga videl in nihče ne ve, kdo je to preprečil. Na Dunaju pravijo, da jc princ VVied hotel iti k papežu kot privatna oseba. Vatikan pa je odgovoril: naj pride kot albanski princ ali pa naj raje ne hodi. Zopet drugi »informirani« dunajski krogi govore da Jc bila avstro - ogrska diplomacija ki je odvrnila princa od obiska, češ, da bi ta obisk napravil na Albance kar jih jc mohamedanccv. in pravoslavnih slab vtis. Zopet Italijanski in-formiranci pravijo, da jc hotel VVied k papežu peljati avstro - ogrski poslanik v Vatikanu knez Sc\vonburg. Ko so pa na konzulatu o tem izvedeli, so se pa zelo razburili. In res, na ta način angažiran obisk bi pomenil, da je princ VVied pod protek-toraxom Avstro - Ogrske in tega Italijani ne pripuste. Zato se je preprečil obisk pri papežu. Toda kome-
dije še ni konec. Princ VVied je obi-
skal preje Rim kot Dunaj. Veselje in zamera. Toda princ VVied mora
v Albanijo; kdo ga bo tja peljal? Avstrijci so rekli: Vas jc prve obiskal, mi bomo pa tisti, ki ga bomo pod našo zastavo peljali v Albanijo na naši ladij!. Vi — Italijani — ga smete spremljati. V Italiji so pa vsled tega vsi raz sebe — ker, če bodo Albanci videli VVieda stopati raz avstrijsko ladijo, bo pri njih Avstrija prišla bolj v veljavo. In tako dalje; vedno enako.
Goretnlkln. Kokovcev jc padel in za naslednika je poklican Gore-niikin in to ponienja, kakor govorijo, zadnji poskus reakcionarcev, da ob-drže oblast v svojih rokah. Ivan Longinovič Goremikin je bil rojen 1840 v novgorodski guberniji. Že v mladosti se je odlikoval kot izvrsten pravnik, ter je bil pred vsem verzi-ran v kmetskih vprašanjih in je tudi izvedel kmetijsko reformo na Poljskem, seveda ne v liberalnem smislu. Leta 1881 je bil imenovan za prokuratorja, senata in _l891._]eta je
Kvedrova je v Novonadaših zelo dobro pokazala ta hrvatski značaj. Sicer pa, ali je v Ljubljani kaj boljše? Kako srečni so oni, ki smejo na ples v dež. dvorec ali na Flottcu-ferajn!
Desetletnico rusko - japonske vojne sc spominja te dni rusko časopisje. Od onih časov do sedaj — sc je mnogo izpremenilo. Lep članek o tem povzet po »Ruskem Slovti« prinese »Dan« ta teden.
Večinoma vsa mesta imajo določbe, glasom katerih se strogo postopa z ženskami, ki nimajo drugega poklica kot »krekarjenje«. Ako nima taka ženska v mestu domovinske pravice, se jo enostavno odpravi brezplačno tja kamor spada, ali se ji pa da »bukelce«. Mislimo, da ima mesto Kranj tudi take določbe.
Iz Šmarlje. Naša požarna hramba je priredila pretekli petek našemu nadučitelju k njegovemu godu lepo podoknico. Gospod nadučitelj Mikuž je namreč tudi načelnik naše požarne brambe in se je pod njegovim vodstvom društvo lepo razvilo. Š matija je lahko ponosna na svojo požarno brambo. Naši gasilci pa znajo ceniti delo g. nadučitelja, zato so tim priredili podoknico. Pa tudi prebivalstvo v šmarski dolini je v tem oziru istega mnenja in špostuje gospoda nadučitelja. Ko jc slišal kaplan kaj se namerava, je hotel to onemogočiti. s tem da je v sosedni soli prepovedal učitelju, da ne strte fante vaditi v petju. Pa tudi to ni pomagalo. Fantje so se vadili sami ia so lepo zapeli. Zvečer se je^ zbralo v Štnariji ntnogo ljudi iz bližnjih vasi. Gasilci so priredili bakljado v uniformah, na kar je zapel pevski moški in ženski zbor. Podoknice se je udeležilo po zastopnikih tudi gasilno društvo na Škofljici pod vodstvom g. Ogorelca. Gospod nadučitelj se je gasilcem za njih prireditev zahvalil v lepih besedah. Po podoknici so gasilci in njih prijatelji odšli v gostilno k Smoletu, kjer se je med petjem razvila vesela zabava. Ta podoknica naj bo dokaz, da znajo naši ljudje ceniti delo vseh onih, ki delajo v njegovo korist. Na pomoč!
S Krasa. V prošlem tednu sc je poročil Fran Furlan dvainsedemdesetletni vdovec z isto tako staro vdovo. Torej starčki vidijo y ženi
prijateljico - družico. Mladi pa vidijo v ženi le strah, kljub grožnji, davka
— na samce. Narobe svet! Stari se ženijo — tnladi so pa — samci. Znak časa!
Promocija. Dne 12. t. m. je na visoki šoli za nar. gospodarstvo in trgovstvo v Kolinu ob Renu diplomiral z dobrim uspehom gosp. Mate Demšar iz Loma pri Škofji Loki. Čestitamo!
Na naslov politične in sodnljske oblasti! Mladi nedoletui otroci — pttščavniki. Tam pod Triglavom blizu »Ukance« se nahaja neka koroška družina po imenu Ebervvein, kateri stanujejo v čisto navadnem živinskem hlevu z lOtimi majhnimi, nedoraslimi otroci, ti revčki stradajo ter prezebajo v letošnji rplošno hudi zimi. Leže vsi skupaj s staiši na tleh na slami, otroci izglodajo kakor divjaki, lasje so jim dorasli že črez ramena, poleg tega jih pa še njih slaboumni oče trpinči s tem, da jih popolnoma nage po snegu valja misleč, da jih knajpa. Polovica teh otrok je že šolskoobveznih. Kje so tukaj družinski očetje, in krajni šolski svet?
— Blejec.
Vojaška in civilna smuška tekma v Bohinju, ki se bo vršila v nedeljo dne 15. t. m. v okrožju Črne prsti, bode velezanimiva. Včeraj se je pričela markacija na 8—9 km dolge proge in se konštatiralo, da so snežne razmere prav dobre, v višjih legah celo prašni sneg (Pttlver-schnce). Vsi tekmovalci se zbirajo v nedeljo zjutraj ob 7. uri pred hotelom Triglav in je skupni odhod na start od polu 8. uri zjutraj. Danes zjutraj se nam brzojavlja iz Bohinjske Bistrice: Tu sneži, sankališče izborno.
Pozor pred tujimi zavarovalnicami! Pred trgovskim sodiščem na Dunaju sc ravnokar vrši zanimiv spor, ki nam nudi nov dokaz, kako velike previdnosti je treba pri sklepanju pogodbe s tujimi zavarovalnicami. Sosebno za slovensko občinstvo. ki toliko dela s tujimi zavarovalnicami. je ta pravda zelo poučna.
1 ržaška tovarna ziatanin Dusich & Ko. je imela uri »Prvi avstr, zavarovalnici proti vlomu« celih 17 let zavarovano železno blagajno, v kateri jc imela shranjeno izdelano in neizdelano zlato. Blagajna je bila spredaj, da se ne bi razločevala od drugih mobilij. tudi z lesom obložena. Zavarovani znesek je bil od glavnega zastopnika zavarovalnice nekoliko-krat zvišan in so se dotični predlogi vedno razmotrivali v pisarni, kjer je blagajna stala, tako da it zastonnik zavarovalnice blagajno čestokrat sam videl. Skozi celo dobo 16. let bila je zavarovalnica zadovoljna in jc z zahvalo sprejemala znatne zavarovalne premije, katere jc tvrdka Du-siclt plačevala. Situacija pa se je makoma spremenila, ko je meseca marca 1913 bilo v blagajno vlomljeno in iz nje za 260.000 kron zlata ukradeno. Takoj se je zavarovalnica pričela braniti, da bi izplačala zavarovani znesek. Njprvo ie skušala spraviti zavarovano tvrdko v sum, da je kdo izmed družabnikov ali pa vsaj izmed uradnikov zavarovane tvrdke sam vlom izvršil, in ko se ji ta poskus ni posrečil, kratkomalo — ni plačala! Prišlo je do tožbe in ravno te dni sc jc vršila na Dunaju razprava. Zavarovalnica je poslala k razprvi kar dva odvetnika, dr. Weissla in dr. Lip-scliitza (eden bi očividno ne bil zadošča!!). katera sta celo vrsto ugovo rov uveljavljala. Tako baje zavarovalnica ni zaraditega vezana, ker bi zavarovana tvrdka morala držati posebnega paznika ponoči; nadalje, da knjige zavarovane tvrdke na nekaterih mestih izkazujejo spremembe in da bi skonto blagajne zavarovana tvrdka imela drugače voditi. Že radi tega baje ni zavarovalnica vezana plačati zavarovalnine. Nadalje pa sla ugovarjala, da blagajna, ki le skozi dobo 17 let bila zavarovana kot blagajna, sploh baje ni nikaka bla gajna. ampak navadna skrinja, koja je znotraj zavarovana z železnimi pločami. Da ie glavni zastopnik zavarovalnice skrinjo videl in io sam za blagajno označil, nima baje za zavarovalnico nikakega pomena, češ. da glavni zastopnik ni nikakor opravi čen kakorkoli za zavarovalnico pra-voveljavno ukrepati, ker jc zavarovana tvrdka v predlogih (katere je pisal sam glavni zastopnik zavarovalnice!) označevalo no celo leto kot mesto shrambe blagajno, v resnici pa je to samo z železom obita navadna skrinja, zahtevala je zavarovalnica, naj se tožba odbije. Zastopniki tvrdke Dusich predložili so sodišču fotografijo vlomljene blagajne, iz katere je bilo videti, kako izgleda blagajna, o kateri zavarovalnica, sedaj po preteku 17 let, trdi. da je navadna s pločevino obdana skrinja. Sodišče je na to sklenilo, da pusti to »skrinjo« še potom izvedencev pregledati, ter se je vsled tega In v svtito zaslišanja prič razprava preložila, O nadaljnem
poteku cele zadeve bodemo pravočasno slovenski javnosti poročali.
Zgodba o ciganih. Pretekli pe« ek okrog osmih zjutraj so obkolili čuvajnico ob železniški progi pri Mi-ovicah cigani, ki so hoteli oropati jlagajno. Ko so se cigani oddaljili, ie čuvaj telefoniral po orožništvo, ki je se takoj napotilo za cigani. K sreči ih je kmalu dobilo, aretiralo in izročilo sodišču.
Senzacijonalna aretacija. Pred nekaj dnevi se je izvršila v VVarus-dorfu velika tatvina. Neznani lopovi so odnesli nekemu tamošnjemu gostilničarju 1000 kron gotovega de? narja, več hranilnih knjižic, srečk, menjic in drugih vrednostnih papirjev. Skupna škoda znaša čez 70.000 kron. Orožništvo je začelo takoj zasledovati tatove. Na sumu tatvine je iil neki F. Miiller iz Predlic, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi raznih deliktov in njegov tovariš Josip Jartlien. Preteklo sredo je orožništvo aretiralo oba omenjena moža. Aretacija Parthena je zbudila v ta-mošnji okolici veliko senzacijo, ker e bil drugače precej dobro gmotno situiran in je zavzemal v družbi visoko mesto.
Menice je ponaredil in je pobeg« nil. Kakor se iz Toplic - Senave poroča, je ponaredil tamošnji trgovec Robert Fischer, ki je bil zelo znana oseba na celem severnem Češkem več menic, na kar je pobegnil. Napravil je škode za 120.000 kron. Svo-e nepoštene manipulacije je izvrševal na ta način, da je ponaredil menice na ime bančnega ravnatelja <royja, na kar jih je eskomptiral. Od lastnice nekega zdravilišča je izvabil 30.000 kron. Fischerja pogrešajo že od 5. februarja t. 1. Cela zadeva je zbudila v tamošnjih družabnih krogih veliko senzacijo, ker je )il Fischer drugače zelo priljubljen. Fischerja oblasti pridno zasledujejo.
Nesrečna ljubezen. Sedemnajst-etna delavka Karla K. iz Dunaja je te dni izpila v samomorilnem namenu neko strupeno kislino. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Vzrok samomora:	nesrečna	ljube-
zen.
Poskus samomora. Te dni je po-
pila na svojem stanovanju devetintridesetletna Frančiška Vrnakova iz Libna večjo dozo fosforove raztop-line. Ko je začutila bolečino, je šla sama peš v bolnico. Vzroka svojega čina ni hotela navesti.
Zastruptjenje s plini. Velika nesreča je zadela dne 10. t. m. rodbino tajžarja Franca Korande tz Hrdlo-rezov, na meji češkega m Dolenje Avstrijskega. Zakonska Franc in Rozalija Koranda sta imela devet otrok v starosti od pol leta do trinajstih let. Cela rodbina živi v velikem pomanjkanju. Te dni sta Ko-randova vozila šoto z bližnjega barja v steklarno v Suhem dolu. Rozalija Korandova je zjutraj skuhala za-jutrek, poslala svojih pet večjih otrok v šolo. štiri manjše, štiriinpollet-no Ano, triletno Boženo, dveletno Albino in polletnega Janeza pa je položila v posteljo, na kar je zaklenila sobo in šla z možem na delo. Ker je bilo v sobi precej zakurjeno, sc je vnela pri peči naložena šota in je začela goreti. Vsa soba je bila takoj v dimu in vsi štirje otroci so se zadušili Ko se je Korandova nekaj ur nato vrnila domov, je našla otroke že tnrzle. Poklicali so tako! zdravnika, ki pa se je zaman trudil uboge otroke oživiti. Nesreča je zbudila v tamošnji okolici veliko sožalje vseh vaščanov z nesrečno rodbino.
Uubliana.
— Današnja »Bodeča Neža« prinaša poleg dveh lepih slik dobre dovtipe na zadnje dogodke glede koroških razmer.. V satiri »Avantgarda« bo vsak takoj spoznal autor* ja. Magistrale (15 sonet) nosi (od zgoraj navzdol čitano) napis »Srečni Kranjski«. Kupujte in širite »Bodečo Nežo«. Cena samo 6 vin.
— Opozarjamo na Jutrišnjo številko »Dneva«, ki bo prinesla poleg drugih zanimivih vesti in člankov podlistek Fr. Štajcrja: Vid in Kami« la«. Izborna satira na sedanje dogodke.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek. 17. februarja t. I. ob 6. ur! zvečer izredno mesečno sejo.
— Volilna reforma za dež. zboi Kranjski Je padla — v vodo Jasno ie da je bilo vse skupaj predpustna klerikalna komedija. Klerikalci še nimajo glasov dovolj in mandatov —■ Zato so jih hoteli še več dobiti. To se je takoj videlo. Deželni poslanec g. Adolf Ribnikar le izvajal ori debati glede volilne reforme sledeče: Narodno napredna stranka sloji na stališču. da je treba dež. volilni red spo-polniti tako, da pride z njim pri volitvah prava ljudska volja do izraza, najširši sloji prebivalstva pa do veljave. Zato zastopa nar. napr. stranka načeto splošne in enake volilne
pravice, katero načelo, če se Ra izvede. daje tudi Rarancijo za napredek ljudstva naše dežele. Dosledno zahteva nar. napr. stranka uvedbo pronorčneea sistema pri splošni in enaki volilni pravici. Naš dež. zbor se je že pečal s tem volilnim sistemom in velikokrat se zatrjuje, da je od dež. zbora kranjskega sklenjeni ljubljanski občinski volilni red, ki bazira na proporcionalnem sistemu vzor vseli volilnih redov. Ce se je dež. zbor že v enem slučaju izrekel za moderni proporčni sestav se ne moRel upirati tudi zahtevi, da se Ra uvede tudi za dež. volilni red. V podkrepitev nujne potrebe proporč-neRa sistema za volitve v kranjski dež. zbor naj navajam samo izid zadnjih deželnozborskih volitev v splošni kuriji. Volilnih upravičencev, Je imela ta skupina 86.837. veljavnih oddanih glasov je bilo 79.703. Kandi-datje S. L. S. so dobili v splošni kuriji — vštevši seveda tudi kočevski okraj — 52. O 61 glasov. Iz tega sledi da ni prišlo do izraza ljudske volje 34.776 glasov v prvem in 27.642 glasov v drugem slučaju. Ena cela tretjina vseh oddanih veljavnih glasov je ostala v dež. zboru brez zastopstva, ker so vsi mandati pripadli kandidatom S. L. S. Jasna je torej krivica, že samo iz tega slučaja, krivica. ki jo vsebuje današnji volilni red, ker je Irez določbe proporčne-ga sistema. Nar. napr. stranka zastopa sicer mnenje, da bi sprejeli s primernim pritiskom — brez boja se ni dosegla še nobena moderna volilna reforma — vendarle dalo tudi za dež. zbor kranjski uveljaviti načelo splošne in enake volilne pravice s proporčnim sistemom. Po mojem mnenju leži odločitev v moč! S. L. S. Izjavljamo pa, da smo pripravljeni sodelovati pri vsaki manjši volilni reformi, katere smer bi se držala navedenih principov. Zlasti smo pri-™vljeni pospeševati razširjanje *no« v°Wcev v splošni skupini. Baš tu je najprej dana možnost, da se ustvari vzorec za volilno reformo bodočnosti, ki ie danes sicer še naš ideal, katera pa mora postati dejstvo. Ce se hoče doseči, da pride prava ljudska volia do izraza, da postane rezultat volitev, prava slika mišljenja prebivalcev cele dežele, moram dosledno zahtevati da se v dež, volilni red sprejmejo določbe, ki garantirajo, ne samo na papirju, marveč tudi v praksi absolutuo svobodo in tajnost volitve. Kar se tiče predlogov g. dež. glavarja, glede volilne reforme izjavljam v imenu nar. napr. stranke, kakor ie to že moj tovariš dr. Ravnihar povdarial, da smo prloravljent sodelovati in se dogovarjati Najresnejša naša volja je, reformnim predlogom pripomoči do uresničenja. V principu smo tudi za upeljavo ženske volilne pravice, kakor tudi vprincipu ne ugovarjamo pomnožitvi mandatov. Cc sc pa hoče izvesti — kakor jc danes tukaj pov-darjal predsednik našega odseka dr. Lampe — temeljito reformo dež. zborskega volilnega reda, potem jc to čisto Izključeno, da bi se kaj tace-ga lahko sklenilo tekom 8 dni. Cela zadeva potrebuje vsestranskega razmišljevanja. Izjavljam pa. da sc pri sklepamu volilne reforme ne damo presenetiti ter ujeti in tudi ne gremo pod iarem, da se izrazim z besedo dr. Pegana. Vprašanje spora radi skupine mest in trgov se da rešiti tekom 8 dni in naš predlog ki smo ga v tem oziru stavili, je najprimernejša podlaga, za kompromisna pogajanja. Da se pa omogoči obsežnejša in pa temeljitejša volilna reforma, predlagam: Odsek za volilno reformo naj ostane v permauenci. Ta naj eventualno tudi šele v drugem zasedanju dež. zboru predloži nov načrt volilne reforme.
' — Šerlok pride! Našemu Šerlo-ku se je posrečilo dobiti v roke brzojavko, ki jc sicer precej nerazumljiva, vendar je on »potuhtal«, da se gre za nove »pariške večere«. — ,V kratkem sledi njegovo poročilo o teh »nemških pariških večerih«. Vila 'ob Vrbskem jezeru in na zveze Celje, Maribor in Ljubljana so že razrešene!
}	—; Radi vednih konfiskacij bo-
mo primorani začeti priobčevati, po
Eiivšem drž. poslancu g. Hribarju, munizirane članke. Cttatelji se go-ovo spominjajo na one čase datuma ... — Prisiljeni smo zavarovati se proti postopanju, ki se je začelo zadnje čase.
I	—■ Opravičeno ie užaljen vsak
Slovenec, ko sliši, da je Kamila I hei-Imer denuncirala Sokolstvo. To je lumparija brez primere. O tem kroži po mestu več govoric. Neki detektiv |e pravil, da je nekdo Kamiio javno napadel na ulici, kar menda ni res. Posl. RybaF se je napotil na Dunaj, da stvar na višjih mestih pojasni.
— Zelena jama. Pred dobrim letom je Oražem poslal ukaz g. Peklaju, da mora on v treh dneh odstraniti Via cesti se nahajajoče smeti, ki so
blizu njegove hiše. Ker je pa g. Peklaj dobro vedel, da te smeti niso iz njegove hiše, ampak iz Smoletove, se je pritožil na deželni odbor. Ker je g. Smole občinski odbornik, sta zatožila Peklaja,-da je naprednjak in da so smeti iz njegove hiše. Ko se je Peklaj pred enim letom pritožil na deželni odbor zaradi smeti, ni še do danes nobene rešitve. Ali morda ni deželni odbor odredil, da naj spravi to svinjarijo Smole sam, ker pa je Smole klerikalen občinski odbornik in njegova žena se zelo prilizuje Oražmu, mu pa ni treba teh smeti odstraniti.
— Prvi drevored v Mostah je gotovo oni v Zeleni jami. Napredno gospodarsko društvo je poskrbelo ta drevored, ki je ne samo lepa naprava, ampak tudi koristna. Velika zasluga pri celem delu gre g. Peklaju in Vidmarju, gre pa tudi vsem onim, ki so žrtvovali, da se jc to koristno delo uresničilo. Da so bile pri tem delu tudi zapreke, je znano. Nekdo, ki so ga pri zadnjih občinskih volitvah socialisti izbacnili iz svoje srede, se je ponudil tej akciji. Mislili smo, da bode vstrajal do konca, ali varali smo se. Ko se jc stvar objavila v časopisju, je takoj zahteval, da se to prekliče ali pa označi njega za socialista. Tega napredni gospodarski odbor ni mogel storiti, ker jc on vse prej kaj drugega kakor socialist, rekel je, da on ne sme biti vsled tega javno naprednjak, ker ima njegova žena veliko škodo, ker jc babica. Od same jeze je izstopil iz te akcije. Drevesa, ki jih jc kupil za ta drevored, je prodal in zraven naredil lep dobiček. Tako je bilo društvo brez dreves in ko bi sc društvu ne posrečilo dobiti druga drevesa, bi danes ne imeli drevoreda v Zeleni jami.
— Kakor slišimo, se pripravlja v Ljubljani »Albanski klub«, oziroma »klub prijateljev albanske kulture. Namen kluba bo zelo podoben delovanju bivšega »Slovanskega kluba« le da bo vse to, kar je prej veljalo za slovanske kraje in narode — veljalo poslej za Albanijo in Albanec. Pravila so menda že predložena. Ta klub je gotovo bolj potreben nego slovanski, posebno sedaj za pred-pust.
— Listnica uredništva. Potrjujemo, da gospod Ivan Hladnik, strojni tehnik v Tonniesovi tovarni ni v nobeni -zvezi z notico v »Dnevu« z dne 4. februarja. Gospod Hladnik nasprotno je danes izjavljal, da se ne more g .Sehembachu ničesar očitati.
~ Glede »Narodne kavarne« g. Krapež konstatira, da se niso vršile nikake provokacije od strani njegovih gostov. Omenjena beseda je bila pa izrečena brez namena žaliti koga, ker dotičnik ni vedel, da se smatra to na Slovenskem za žaljivko.
— tukajšnji realki je prvo polletje zelo slabo izpadlo- posebno v IV. m VII. razredu. Največ ie padlo seveda Slovencev. Kot glavna junaka dvojk sta se izkazala prof. Lccher in Eisenberg. Kdor pozna razmere, se temu ne bo čudil. Seveda, ali je to v korist in čast zavoda, to je drugo vprašanje.
— Slovensko gledališče. Danes se uprizori na odru deželnega gledališča velezabavna predpustna burka »Velika repatica ali konec sveta«.
— Začetek koncerta. »Glasbena Matica« ustreza drage volie po časopisih izraženim željam občinstva ter naznanja, da se bo koncert Valborge Swardstriimove v četrtek dne 19. t. rn. pričel še le ob 8. uri (m ne ob pol 8). Ker je zanimanje za ta koncert vsestransko, priporočamo sl. občinstvu, tla si pravočasno preskrbi vstopnice.
— Zanimiv pogovor s ceste. »Bog Te živi,« pozdravi gospod svojega znanca na ulici, »slišal sem, da hodiš letos precej na plese. Ali se kaj dobro zabavaš? »Že gre, no, pa vendar ne tako. kakor bi si človek želel, ker prave zabave, kakor prejšnje čase. le ni več najti. Kaj pa ti?« »Jaz nisem letos še nikjer bil, pač pa bom šel na »Stavčevo maškarado«, katera se vrši na pustno nedeljo dne 22. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, tam se bom prav gotovo kakor vsako leto izvrstno zabaval.« »Ali gre pa tja lahko vsak. tudi če ni vabljen?« »Seveda, vabljeni so vsi! Samo veš. posebnih vabil letos ne bodo pošiljali, le, če se hočeš maskirati. moraš pri nakupu vstopnice povedati svoje ime.« »Je že prav! Oprosti, mudi se mi danes, drugič mi boš še kaj povedal o maškaradi, me zelo zanima. Pozdravljen!« »Na zdar!«
— V telovadnici ljudske šole v Spodnji Šiški se vrši v nedeljo dne 15. t. m. ob pol 5. uri popoldne zanimivo skioptično protialkoholno predavanje. Vabljen le vsakdo brez razlike stranke. Dajte vabilo naprej! Vstopnina prosta.
— Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca iannaria 1914 1. sledeči promet i. s. I. Pre-
jemki. A) Redni prejemki. 1.) Prispevki iz nabiralnikov 877 K 8 v. 2.) Prispevki podružnic in sicer: Kranjska 1.548 K 22 v. Štajerska 1.655 K 33 v. Koroška 0. Primorska 1.469 K 81 v. N. Avstrijska O. Skupaj 4.683 K 46 v. 3.) Razni prispevki 17.671 K 6 v. Skupaj 23.232 K 14 v. B) Izredni prispevki. 4.) Prispevki za obrambni sklad 854 K 51 v. Skupaj 24.086 K 65 v. — II.) Izdatki. A) Redni izdatki. 1.) Plače, remun. učit. osobiu. razni računi tid 26.546 K 90 v. B) Izredni izdatki. 2.) Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad kron 1.174 51 v. Skupaj 27.721 K 41 v, torej primanjkljaja 3.634 K 76 v. — Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa. dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kores-pondent. 1 poslovodja, 1 potnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 kon-toristinja. 6 prodajalk, 4 učenci in 2 učenki. Službe išče: 3 knjigovodje, 2 korespondenta. 6 kontoristov, 4 poslovodje, 2 potnika, 7 skladiščnikov, 10 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke. 18 kontoristinj, 10 blagajničark, 26 prodajah, 7 učencev in 5 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
— Zgubil se ie pasji vratnik s pasjo znamko št. 228. Odda naj se v prodajalni I. VVidcr, Šelenburgova ulica štev. 3.
— Izgubilo se ie izpričevalo III. b razreda I. drž. gimnazije s začetnimi črkami F. L. na poti od Mestnega trga do pošte. Kdor bi ga našel, nai ga blagohotno izroči uredništvu »Dneva«.
»Nagnjena srca«, krasna indijska drama v 4 dejanjih je dosegla pri včerajšnjih predstavah najlepši uspeh. Lahko sc trdi, da ie ena naj-lepšfh, kar sc jih jc dosedaj kazalo. Polna je čarobnih prizorov, kakor smo take vajeni videti le pri izdelkih tovarne Cines. Ta učinkovita drama predvaja se le Se danes in jutri v »Kino-Idcal«. V torek velikanska ljudska drama v 6 delih »Brez domovine«.
Loterijske številke. Dunaj:	52,
13. 26. S3, 22.
Trst.
Društvo Jugoslovanskih Železniških uradnikov v Trstu naznanja, da
zaradi tiskovnega gibanja društveno glasilo dne 15. svečana ne izide.
Hitrost brzojavke iz Materije v Istri v Trst. V torek 3. t. ni. je bil oddan na pošti v Materiji v Istri br-zojav, katerega je poslal A. Kone-stabo, katen je brzojavil v Trst svojim sorodnikom, da naj ga pričakujejo na postaji, da jih obišče. Seveda popolnoma z natančnim naslovom LudevikValentinčiČ, stanujoč vTrstu ulica Squero Nuovo št. 5., katera ulica se nahaja cirka 20 korakov od glavne pošte v Trstu. Do danes pa
13.	t. m. g. Valentinčič tega tako hitrega brzojava ni sprejel. Gospod A. Konestabo je gotovo prišla v Trst in tudi odšla ali brzojava še ni. Obračam se na slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, da stvar pojasni, kam je ta hitrost brzojava zletela (mogoče v zrak z Pcgoudom)?
Morilec dveh prostitutk prijet.
Kakor jc »Davi«, žc poročal, so te dni aretirali v Pragi morilca prostitutke Mici Schmidtove na Dunaju in prostitutke Ane Muhrove iz Joscfova na Češkem. Najprej se je govorilo, da je morilec neki Socher, ki ga je prijela praška policija. Zdaj pa se jc dognalo, da to ni pravo ime morilca. Imenuje se Lodinsky in je po poklicu krojač. Dotna ie iz Kutne Gore na Češkem. Dne 27. decembra preteklega leta je dezertiral od 36. infanterijskega polka v Mladi Bole-slavi na Češkem, na kar se je potikal po svetu. Morilec jc pred sodi-iščem izpovedal sledeče:
Lodinsky Je nezakonski sin Ane Sochorjeve. Očeta ni poznal, toda iz ust svoje matere je slišal, da je njegov oče zelo bogat človek. Ko mu je bilo šitrinajst let, Je odšel od svoje matere in se je živil na svojo pest. Pa ne poštenim potom, ampak večji-del le s tatvinami. Svet ga je mikal in Lodinsky je tudi mnogo prepotoval. Na Nizozemskem je služil za pekovskega pomočnika in je raznašal kruh, na Angleškem je bil usluž-ben na neki ladiji kot pomagač, v Ljubljani jc bil baje na naboru, toda vsled srčne hibe ga niso potrdili. Lansko leto ie bil na Dunaju.
Dne 19. prosinca t. 1. jc prišel v Joscfov in je umoril prostitutko Ano Mvthrovo. Ob desetih zvečer je prišel v obskurno gostilno »Pri treh mušketirjih«, kjer je bila med drugimi dekleti tudi prostitutka Ana M uh rova. Tam je Lodinsky z njo popival, na kar sta odšla v njeno sobo. Radi denaria sta se začela prepirati, na kar je Ladinskv zgrabil Muhrovo za grlo in jo toliko časa davil, da se je zadušila. Ko je videl, da jc mrtva, je položil njeno truplo na posteljo in ji je zadrgnil vrat s trakom od predpasnika. Nato ji je pobral denar, t.gasni! je svetilko in je odšel. Oropani denar je zapravil po raznih gostilnah v Pragi, kamor se je odpeljal takoj po izvršenem zločinu.
Lodinsky je izpovedal, da je umorih tudi prostitutko Mici Schmidtovo na Dunaju. Umor je izvršil v prvem dunajskem okraju, v nekem hotelu, v noči na 29. junija preteklega leta med tretjo in četrto uro zjzutraj. Prostitutki je po izvršenem zločinu vzel šestdeset kron. briljantne igle in druge dragocenosti. ladinskv pravi, da se je seznanil s Schmidtovo v Pratru. da je šel na njeno stanovanje in da jo le tam umoril z jezo, ker ga je Schmidtova med prepirom udarila po obrazu. Pobral je nato denar in je odšel. Takoj drugi dan je oropane dragocenosti zastavil v neki dunajski zastavljalnici.
Dognalo se jc, da so vse izpovedi Lodinskega glede umora prostitutke Schmidtove popolnoma izmišljene. Kar sc tiče umora prostitutke Ane Muhrove, je Lodinsky identičen z morilcem. Celi slučaj z omenjenim Lodinskym je doslej zelo nejasen, ker se ne ve, če so izpovedi Lodjmskega resnične.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
BURNI PRIZORI V GALIŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Markov hoče govoriti rusko. — Predsednik prepove ruski Jezik v zbornici — Rusinl delajo neumestne in otročje opazke.
Lvov, 14. februarja. V današnji seji deželnega zbora, ko se ie obravnavala zakonska predloga glede volilne reforme, je prišlo do kravalov in burnih scen, ki so jih začeli Rusi-ni, ki hočejo s Poljaki tekmovati v tem, kdo se bo izkazal bolj neslovanskega. Kravali so se pričeli takoj začetkom seje.
K besedi se ie priglasil poslanec Markov, ki je govoril rusko. Ko so Rusinl slišali rusko govorico, so začeli divjati, kakor obsedeni, delati škandale, vpili in motili govornika.
Deželni maršal le nato prepovedal Markovu govoriti v gališkem deželnem zboru rusko. Po tej proglasitvi so večinske stranke tulile od veselja. Poslanec Markov se ni dal plašiti in je nadaljeval v ruščini svoj govor, na kar mu je predsednik odvzel besedo.
Rusini so prav z neumestnimi In otročjimi klici nadlegovali Markova; vpili so: »Mi nismo v Petrogradu; protestiraj v dumi« itd.
Na to Je govorilo še več govornikov. Ob 5. url ie bila seja prekinjena In ob 6. uri zopet otvorjena. na kar Je bila po kratki debati spreieta volilna reforma v drugem in tretjem branju. — In v tem je za nekai časa rešeno poljsko rusinsko • vprašanje.
KRIZA NA ŠVEDSKEM.
Stockholm. 14. februarja. Kralj je pooblastil Hammarja Skioelda, da sestavi nov kabinet; ta ie obljubil, da poskusi sestavo novega kabineta.
PRESTOLONASLEDNIKI.
Belgrad. 14. februaria. Srbski prestolonaslednik Aleksander je dospel sinoči ob 11. uri v Belgrad.
Belgrad. 14. februarja. Grški prestolonaslednik Jurij je izročil srbskemu kraliu Petru dve grški vojni ntedalii. eno za kralja, drugo za prestolonaslednika Aleksandra.
Kralj Peter ie odlikoval grškega prestolonaslednika Jurija z velikim kordonom zvezde Karadžordževl-čev in mu izročil vojno medaljo.
KRALJEVSKI PARI POTUJEJO.
Francijo obiščeta angleški In danski kraljevski par.
Nova slovanska brivnica
Trst, u!. Belvftdere st. 4.
CTrtrij IMInljevič.
EGEJSKI OTOKI.
Vprašanje Eeeiskih otokov se bliža rešitvi. — Velesile predale Porli ko« lektivno noto.
Carigrad. 14. februarja. Danes so predali poslaniki šesterih velesi turški vladi glede Ereisklh otokov skupno noto. Turska vlada bo odgovorila na noto r Ismeno.
ESSAD PAŠA NA RAJŽI.
Essad paša gre VViedu naproti. — Avdijence v Rimu.
Rim, 14. februarja. Essad paša ie bil sprelet danes nri kraliu v avdl-iencl Avdiienca ie traiala oof ure,
(Essad paša je na čelu deputaclle. ki gre VViedu zagotavljat albansko vdanost.)
OBSOJENI ZAROTNIKI.
Skader, 14. februarja. Oni turški častniki, ki so hoteli dela+l nove prekuclie v Albaniji, pa so bili vietl in obsoieni. so bili danes z na smrt obsoienim Beklr agoin pripeljani v Skader in vtakneienl v iečo.
SE ŽE PUNTAJO.
Skader, 14. februarja. Dosedal velesile, imenoma Avstriia in Italija, v Skadru niso delale druzega kol albanske postopače gostile Seda' ie pa prišla mednarodna komisija na za Albance kal malo pratktično idejo, namreč na davke, da bi se s tem ookrill stroški občinske uprave. Al* bancetn pa to ni všeč; pravijo, da tega še pod Turki niso hoteli delati in vršiti, kaj še le sedaj, ko so sami svoji, ali avtonomni.
NOV KONGRES BALKANSKIH DRŽAV.
Peterburg, 1.4. februarja. Balkanski državniki snujejo načrte za nov kongres. Vršil se bo bržkone v Belgradu ali pa v Atenah. Navzoči bodo tudi zastopniki Črne Gore.
Mali oglasi.
Star klavir se ceno proda na Poljanski cesti št. 36.	1591-3
Za soklitanta ia plesMa dela
se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Chiozza 59,
Dva hlapca
trezna, poštena in zanesljiva za razvažanj« piva za Ljubljano in okolico. Ako so oženjeni, žene poseben zaslužek, spreime tako} ali marca ANTON MAVER, Sp. Šiška št. 26.
stanovanje
na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi drugimi pritiklinami opremljeno z vsem konfortom, se da v najem. — Naslov se poizve v »Prvi anončnl pisarni".
Pariz, Ellze se ie Je poročal angleškega ga para.
Obisk določen na Ha nW«k v 16. mala.
14.	februarja. V palači vršil ministrski svet. ki o predstoječlh obiskih in danskega kraljevske-
angleškega para Je bil 21. mala. danskega kra-Parlzu se bovršll 16. in
KUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
Xjj-u."toljaarLa,.
Restavracija ,Auer‘
Wollova r.lica štev. 12.
Danes, v nedeljo, dne 15. februarja 1.1.
domača plesna
veselica
Začetek ob 4. pop. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi Lud. Roškar, rest.
TRST. .% rr«ST.
Gostilna ex-Grotta
velik ples
predpustno soboto :: nedeljo pondeljek : :	pustni torek.
Klari Kerne.
juri nakupu obuval ui treba iskati trgovin skri-."eCo reklamo. Pri meni dobile isto ravno tako Poceni pa vsekakor boljšo, za kar jamči moj
strolsoTrrii poklic.
Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni.
MARTIN KRALJ,
čevljarski mojster, Woltoya ulica štey. 12 v Ljubljani.
Stanovanji
v podpritličju na solnčni legi z 2 in z 1 sobo ter z vsemi drugimi pritiklinami sta oddati z maje vi m terminom. Naslov v „Prvi anončni pisarni44.
IfcTarodliCLSL J"
urarna in -- - zlatarna
Alojzija Povha,
so dobi na trgu Barriera št. 3, Trst.
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna“
Gotica, Tržaška ulica št. 20, prej pivovar. Gorjup.
Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane verižice, prstane ,	.
1.1. d. naj ne / flJV *i prezre
ss	/*
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
i
velika, enonadstropna (3 stanovanja vsako s 3, eno z 2 sobami), s posebno hišico na dvorišču za event. hišnikovo stanovanje. Na lepem, zračnem kraju. Primerna za penzijonista. Jako primerna bi bila za kako damo, ki bi imela dijake na stanovanju in hrani, za kar bi lahko porabila celo hišo kot nekak dijaški dom, česar je slovenskemu dijaštvu v Celju nujno treba. Bili bi krasni dohodki. Vsa vprašanja se naj pošljejo pod: „T>ol>m, prilili«poste restante Celje, na kar bo stopil lastnik z reflektanti direktno v stik.
? Ali znate laško ?
če ne, lru.p5.te sl talioj lEzijigo: „lt«lijan»«'tn» *a Sl»vcn«ic“ pil Blo-vaaislEi lemoig-arui (JOIUA.UIC * CO. v Trstu. Via < asernia št. 17. ICnjig-o. =a pralstična, sa trg-o-vco ter otaiae 3. I-C 20 ■vinaTje-v, po pošti 3-0 •vinarjem -več.
FRAN KRAIGHER
Icrojažlci mojster
O-ospcsOsa. “dUca štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih ohlelr po meri. — Inozemskega in domačega blaga večno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	,	229
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvor ni ca barv
Premeri & Jančar =
Dunajska cesta št. v. 20. Ljubljana Kolodvorska ulica Slev. 18. Kristan© eianstjlti© "to©.j.1 v ©, l£©x"b©lix3.©j, iB.a,veo itd..
3sTa dlroToaio 1». člelselo.	.	^3’®'	^U:»T»3R.O'in čleToel©.
V el ih a elesportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
ZE7. ZBatjsl.
o v I c a , Stolna ulica štev. a— 4U
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
Popravila srninih strojev
se izvršujejo v naših delavnicah točno in stvarno.
Singer Co.
delu. družba šivalnih strojev.
Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, Kranj, Veliki trg št. 119, Novomesto, Veliki trg štev. 45.
Ta fini d.x’ažinsl-I
Konzert - Gramofon
velikost skrinji ce: 38+38+22, iivnik: 50 + 45, kolesje a Prflzi-ssion, zvočnica: Omega, Stark-ton, z 10 novimi dvostranskimi ploščami en album :: za dvanajst :: plošč in 1000 ff. igel stane z embalažo vred samo K GO.
3STa5aao-v©3 Sl
: gramofon :
brez livnika, velikost skri-njices 44 + 38 + 31 z vsem kakor zgoraj navedenim,
/.a gostilničarje z vmetom 6 ali 10 vinarjev
srnino €5 kron.
II gramofoni se prodajajo samo v svrho reklame do I. marca 1914, pozneje pa zo-tet po prejSnjlh znatno višjih cenah.
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Zastopnik avstr, gramofonske družbo na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Kdina tvorniška zaloga gramofonov in godbenih automatov. — Največja valpga plošč na Kranjskem. — Lastna tlelavniea za popravo vseh vrst godbenih strojev.
4**A1* •
-jTOROUNlSNlCA komf.ns-
„Zdravnik želodca11
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podruzni trgovini ——---—— tvrdke R. M1KLAUC —1	—-
SF „Pri Škofu“ n
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
Tl : Tcseten cddele3s: v prvem n&dstxcpj-a- :
]|	Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
li====3=
Veliki pustni korso maškarada
pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela „UNI0N“.
V blagohotno uvalevanie! “tRg Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop splošen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za člane in maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Cešarkove v Selenburgovl ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v VVolfovi ulici. — Podrobnosti o maškaradi glej društvene vesti.
Prenočišče. - (gostilna. - Bulfet.
TRST
Hinko Kosič
TRST
ulica Carradori 15 (vogal Cleppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
Edna posebnost likerja je
bu»*»tiuV.V** _____
Jtm f
r
\
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-• .	'	. Žanih cenah. . " •
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 182.
Mizarstvo:
Zaloga poliLtva In tapetniškega blaga
Ljubljana
Marije Terezije cesla 13-18 (Kolizej)
Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih naj novejši h slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
Zaloga otomanov divanov, žimnic
različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki.
Velika izbira otroških vožičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i. t. d.
Sedaj je zadnji čas, da se vaša kolesa temeljito presnažijo, če treba tudi emajlirajo in ponikliaio, za kar se priporoča domača tvrdka, ki bo izgotovila v vsakem oziru dobro in solidno po primerno najnižji ceni.
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)
Prav takcTčfobro ko zrnata kava diši ob pravilni pripravi edino popolni kavlnl nadomestek: Kathreinerieva ;Ktteippova sladna kava.
Sam z dobrim mlekom In malo sladkoriem
zauiit, le pristni Kathreiner pijača, kakršna mora biti.
Kdor note kaj natanCialieaa fHag* na| pike KaHireliterJevlm tjrornicam sa triadno kavo d. dr., oenai ■* Hnn||WH It.«*