nr. jTeiji sIoTenski dnevnik j* v Združenih državah } Velja za ne leto • • • Za pot leta - . . . . Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA Ust slovenskih .delavcev V Ameriki. T&e largest Sloraiian Da3y w the United Stated | jtriH every daj except Sunday* f Mtd local Holidays 75,000 Readers, r^LElON: CORTLAZfDT 2876^ Entered as 8eeoiid Class Mm nor, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act el Con«reas of March 3, 1879. rELEPON: CORTLANDT 2876 NO. 281. — ŠTEV. 281. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 29, 1924. — SOBOTA, 29. NOVEMBRA 1924. VOLUME XXXU. — LETNIK XXXn ŠTIRI UGLEDNI EGIPČANI ARETIRANI Aretirani so bili štiri znani Egipčani, med katerimi se nahaja tudi prejšnji minister za notranje zadeve v kabinetu ZagliTa. — Anglijsrsi želi nadzorstva Lige narodov nad Sudanom. — Pogajanja lorda Allenby-a z mi-nistr. Zivar paso.—Egipčanski protest proti angleškim nasilstvom. Kajira, E.nipt, 28. novembra. — V sredo popoldne in zgodaj včeraj zjutmj s<> vprizoriltp angleške čete hišne preiskave pri znanih E^ipeanih. Izvršene so bile štiri aretacije v zvezi"« iakozvano zaroto proti angleškim in i pea nsk i m n radii i k oni. Kot žrtve zarote so bile določene številne osebe. Polog Sir Starka, ki je bil dejanski umorjen, je bil baje tudi izbran lord Allen by. Aretirani so bili Karakat ipa.ša, minister za notranje zadeve v kabinetu Zaplula: njegov podtajnik Malimud Mukrači, ki je pred kratkim spremljal Zaglul pašo v London in Falmv be.i. Slednji ji- bil aretiran v sredo, ko se je ravno ko-!»al. Ostale pa so aretirali vre raj v posteljah vojaki, ki so nosili nasajene bajonete. Pričakuje se še nadaljnih aretacij odličnih E«rip-čanov. Posebne varnostne odredbe so bile uveljavljene za varnost lorda Allenby-ja. Po aretaciji teh odličnjakov so pretili trije člani novega kabineta z resignacijo. Ko pa ^o sli^aM; da bodo aretirani izročeni egipčanski vladi, -o opustili svoj prvotni namen. London, Anglija, 28. novembra. — Angleški kabinet je h-rje pričel razmišljati o načrtu, da poveri Ligi naro-i-tv nadzorstvo nad Sudanom. l.oiil Allenbv se pogaja z novim ministrskim 'predsednikom Zivar pašo glede uravnave štrrili točk angle-^kega ultimata, ki -e niso bile izpolnjene. Ženeva, Švica. 28. novembra. — Tajništvo Lige narodov ;<> včera.i objavilo, da bo doposlan Hymansu, predalniku sveta Li're narodov protest, katerega je dvignil Kuipt proti postopanju Anglije. Predsednik Tlvmans se bo posvetoval na seji r. člani sv-fta T.iice glede primernih korakov, katere naj stori Li-L»a v sedani^m sporu med Egiptom in Anglijo. Tajništvo Lige je naprosilo včeiraj brzojavno družbo, da naj ji vnovič sporoči besedilo protestne poslanice. Zanimivo je. da ne vsebuje ta protest, ki je bil vsebovan v poslanicah. doposlanili različnim vladam, poziva za posredovanje. Besedilo poslanice. katero je dobilla Ligax ne vsebuje nikakega poziva za takojšno akcijo. Tukaj se razpravlja. če bi ne bilo primerno uvesti preiskavo glede tega, o se udeležili napada na nrtko banko v Vermont. 111., ko so odnesli več kot tri tisoč dolarjev. ] \>1 ie i j a j«* zaplenila itudi velik avtomobil, ki je bil najbrž ukraden. OBSODBE KOMUNISTOV. RevaJ, Estonska. 28. novembra. Komunistični proces, v katerega so bile zapletene številne osebe, k art ere se je dolžilo. da so sklenile zaroko za strmoglavljenje ustave dežele, se je končal z obsodbo 39 ljudi, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo ob težkem delu. Dva in sedemdeset ljudi je drobila zaporne kazni od šestih • l<> petnajstih let. šestnajst jih je bilo pslanih v prisilno delavnico in sed» m jih je bilo oproščenih. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 se izborno prodaja. V kratkem Času smo ga prodali že par tisoč. Kdor jra hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj se požurijo, da ire bo prepozno. MATADORA. Madrid, »špansko, 2> nov. — Špansko žensko gibanje je vložilo protest proti zadnjemu vladnemu odloku, ki odteza ženskam goto\ jxrklie. To je p«»klie b".'k< »orb. Ž« dalj čas« so .se udeleževale žensk« bikoborb v podrejenih vlogah. polagoma so razvile tako i-prtM »o-t in tak pogum, tla so lalik" nastopile v javnosti kot matador ke. Ena teh inatadork je bila zna na Reverte. Občinstvo je z velikim navdušenjem sprejelo ob.ja vo, vso odločnostjo odklonila in zavrnila pristnost pisma ter stavila predlog, naj predloži vprašanje, n epris^ ra nsk cm u ra zsod n i k u. Te ponudbe seveda tukaj ne bodo sprejeli, ker vedo vladajoči kro gi povsem dobro, da je bi i o pismo potvorjeno. Nekateri izjavljajo, da je pismo pristno, a da bilo st-ttavljauo tako, da se ga lahko pozneje predstavi kot potvoro. Besedilo kabelna. v katerem se proglasa pismo za pofvoro in katerega je objavila anpleška strokovna organizacija. ki je proti-so-vjetska. se glasi v izvlečku: — Delegacija se je posvetovala z Zinovjevom o tem vprašanju. On je trdno in neomajno ustrajal na stališču, da je pismo potvora tei* nam je dal na razpolago tajne protokole komunistične interna cijonale- iDelcgacija je prinesla s seboj domov popolni rezultat natančne preiskave. Delegacija je jx»stala vsled,svo-je preiskave popolnoma prepričana. da je. bilo pismo potvora in ni bilo mogoče doprinesti nobenega Moskva, Rusija. 2S. novembra. Ravnokar je bilo objavljeno poročilo Leona Kamcncva in Stalina. ki se ebrača proti vojnemu ministru Trot-kiju. To poročilo so pozmdi dosedaj le notranji krogi komunist ične strank". Poročib» .slika politični razvoj Trockija pred revolucijo in nje-jyove nazore, katere j'- iiii^-l pred državnim preobratom leta lf)17. Oba sovjetska vaditelja skušata doprinesli dokaz, da je postopal T rock i vedno kot manjševik iti da je bil vedno nasprotnik čistega bol jševizm a. Kamenev je izjavil, da jc treba osvetliti to stališče Trockija raili objave njegove knjige.- "Nauki revolucije iz leta 3J)17". — Ta knjiga je bila izdana z dovoljenjem k'«nuiiistične stranke, a prco dveh pa je vstala, odšla v klet fer vzela tam veliko sekiro. S to se je napotila v spalnice, najprvo v s o,bo svojega gospodarja, ki trdno spal. Udarila ga je dvakrat z vso silo po glavi. Prvi udarec nm je razbil črepinjo. drugi pa tilnik in bil je na mestu mrtev. Žena umorjenega, ki je ležala bolna v jjostelji. je sicer slišala šum. a ni vedela, kaj se je pripetilo. Kuzmak je prišla nato v njeno sobo ter jo napadla. Bolna ženska se je s težavo ubranila udarcev s sekiro in ranjena je bila po obrazu, vratu in prsih. Kri-čatla je obupno na pomot; ter vzbudila s tem svojo hčerko Winifred, ki je skušala pobegniti, a jo 3e blazna ženska vendar ranila na obrazu. Dva. soseda sta slišala krike na pomoč ter prihitela na lice mesta, šele po dolgem boju se jima je posrečilo razorožiti morilko, nakar je bila poklicana policija, ki je ranjeni ženski odvedla v bolnico. Winifred Davev je pripovedovala pciliciji. da je bila KuzmaK zelo pobožna in da je vsaki večer predno je- šla spat kleče molila več kot eno uro. Do zadnjega trenutka ni kazala niti najmanjšega znaka duševne .bolezni. Mr. Davey. ki je bil druge vere. se je večkrat pregovarjali ž njo glede verskih vprašanj, zadnjikrat v sredo zve-er in Kuzanak je postala zelo zamišljena. V jetnišnici sta dva zdravnika preiskala blazno žensko ter formalno izjavila, da je duševno nt-.odgovorna. Odvedli so jo nato v jetnišnico v ElLzaibeth. odkoder jo bodo najbrž že danes odvedli v umobolnico v Morris Plains. Rim, Ttalijn. 28. novembra. — V pnoeesu, kivteiv^-a je naperil fašistovski general Balbo proti republikanske-2iiti Mstu "Vice", je bilo predloženo pismo v katerem se je glasilo, da je general pozival fašiste v Bol o on i k nasilnim dejanjem. Zagovornik generala je vprizoril vse mogoče napore, •ia prepreči preeitauje tega pisma v sodišču, a generalni sodnik je tozadevno zal tevo odklonil, hi Balbo je bil prisiljen priznati, da je on sam spisal dotično pismo. V svoje opravičilo je mogel le navesti, da je spisal pismo v trenutku ktvelike razburjenosti"'. Pismo je bilo datirano z dnem oJ. avgusta preteklega leta ter naslovljeno na načelnika fašistov v Bologni. Ti-kilo se je odredb, katere naj vprizore fašisti proti gotovim komunistom, ki so bili obtoženi različnih zločinov nasilja, a oproščeni od fašistovsko razpoloženih sodišč. V pismu se ulasi med drugim: "Kar se tiče komunistov, bi bik> dobro obvestiti jih, da bi jim ne škodovala izprememba- zraka in da naj čimpreje "premnfajo" v kako drugo provinco. "(-e pa bi vztrajali pri tem, da ostanejo v mestu, bi bilo najboljše, da jih daste na sistematičen način pretepsti, dokler vest i! a prefekta in državnega pravdnika. da noče nikakih kazenskih zasledovanj ljudi, ki bi se vdeležili pretepanja koummistov." Pismo se je končalo z besedami: "f'e vam sporočani to iz Rima, si laliko mislite, da vem, kaj govorim." Po prečitanju pisma je vprašal sodnik generala, če priznava, da je on spisal to pismo, nakar je general odvrnil : * "Pisal sem v trenutku največjega ogorčenja, namreč v trenutku,.ko so se porotniki v Maritlov^ branili .spoznati krivim morilca treh fašistov. Ne obotarljam se izjaviti, da sem pripravljen še danes, kljub temu, da zavzemam visoko mesto, poslužiti se nasilja proti sovražnikom fašizma." To priznanje generala se je smatralo v splošnem zelo obremenilnim zanj, a kljub številnim pozivom na nasilje se generalu ni posrečilo pridobiti na svojo stran objastfi in policijo v Bologni. To pismo je dokaz, da je stal general Balbo pod vplivom centralnega izvrševalnega odseka fašistovske stranke v času, ko jc pisal ter odposlal to pi^mo. nasprotnega dokaza in da je mogoče na temelju tega pojasniti, zakaj je angleška vlada odklonila preiskavo nepristranskega razsodnika. Tozadevno izjavo so podpisali John Bromley, voditelj železničarjev : Ben Tillet. voditelj transportnih delavcev: Fred Bramelev. tajnik generalnega sveta: Allan IZJAVA TRGOVINSKEGA TAJNIKA. Fidle, John Herbert in A. Pnreell. gove izjave. Washington, D. C.. 28. nov. — Trgovinski tajnik Hoover je izjavil. da postopa Amerika zelo lah-komišljeno s človeškim življenjem ter je v rlokaz svoje trditve navedle! statistike, ki potrjujejo nje- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeč«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.50 2000 Din. —$30.80 5000 Din. — $76.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo poeebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in jzpla£nje "Poštni iekovnl urad**. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir ..........$ 9.90 5U0 lir..........$23.75 300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ld znašajo man kot SM lir računamo posebej po 15 cen tor za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. te pošilja tre, ki presegajo PETTI80Č DDTABJOT all pa DYATUOt LIB dovoljujemo po mogoCnoeti le poseben dopust. Dinarjem In Uran sedaj m stalna, anji se Tettcra* in nspst ; Is lesa razlega nam al aisfsče podati natančne eene T—fs| po ceni tistega dne, ko mam pride psslsnl denar ▼ reka. POŠILJATVE PO BEZOti AVNEM PISMU IZVRŠUJEMO t NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.» Wads isplačil ▼ amer. dolarjih gUJU yo—bsn oglas ▼ Hm Ustm Denar naša je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telepbon«: Cortlarwlt 4887. Rama Adrfstica v Trsta jr rrenrtiala poslovanje za nedoločen Pas. Naša dPitarna nakazila izplnfrnjc in razpošilja ▼ zasedenem ozemlju Ranča di Credito di Lubiana v Trstu, to je podružnica Ljubljanske kreditne banke." Razume da mi odgovarjamo popolnoma za vsako nam poverjeno posiljatev dokler se ne izvlača naslovniku, in da se bo denar tudi t bodoče točno in v redu izplačeval kakor dosedaj. FRANK 8AKSER STATE BANK Sk s p 8 I S s Is k i i k l I ui PubllaM Publishing 'MRK Ltlfll IINIBIIi PIm« *f Buaii Um Cf»or«tloa uri ■orouflh *f Manhattan. nm Varfc cwr. N. V. I L Al NARODA** (Vela* ef tha FmH) Pay gjccapt Sunday xi< HtHim 1» •aila Hal aa Za Naw Yarli aa I Za Ino: •1J«'Za »al lata WM UM 9TM •ubaerlptlon YaaHy >•.!» Atfvartlaaman« an Agrttmwrt •*1aa Naroda" tehaja vaakl a«w Ixvxamil nadaU In •II oaabnoatl aa na prlobCujaJo. Danar naj aa ■Ust) H Moaay Order, Prt apramamM kraja narotelkor, vroataao. am nt da Mtreja na|ffan> LAS NARODA Borough of Manhattan, Yalaphona: Cortlandt tSTt VkfB. WL V, VERNI LEWIS V nobeni industriji iu v nobenem delu dežele niso stavke tako pogoste kot so v okrajili antracitnega premoga v Pennsvlvaniji. V promogarskih okrajih krog Wilkesbarre. Ser aniona in okeliee, katero se lahko prehodi v par urah, je zaposlenih več kot stotisoč preiuogarjev. Okraji vsebujejo neizmerna bogastva premogovnih žil, ki segajo v ve-velike globine ter pogosto prav do kleti in vrtov. Danes so v tem rovu, jutri pa v dimgem delavci prisiljeni prenehati z delom, da izsilijo obljubo, da se bo odpravilo obstoječe nedostatke, a par dni pozneje spoznajo, da se ni nič izpremcnilo. Pogajanjem, ki se vrče cele ledne, sledi nova stavka z istim negativnim uspehom. Marsikdo se bo vpraševal, zakaj se premogarji vedno zopet vrnejo na delo, ne da bi bili prepričani, da bo uveljavljena korenita odpomoč. Odgovor na to vprašanje je povsem lahak. Premogarska zveza sili premogarje. da se zopet lotijo dela. V tej pokrajini, kjer so stavke vsakdanja prikazen, vsled česar skoro ni kdo ne opazi stavke več sto delavcev v enem ali več rovih, so sklenili lastniki vseh premogovnikov obvezne kontrakte z United Mine Workers. Kljub temu pa se poroča skoro vsaka dva ali tri teclne 0 stavkah več tisoč preiuogarjev. Par dni nazaj je zapustilo delo 12,000 preiuogarjev Pennsylvania Coal Company, in približno pred dvema .tednoma je zastavkalo 10,000 preiuogarjev v sosednjih rovih. O manjših prekinjen jih dela se sploli ne poroča; ker so postala naravnost pravilo. Vse te stavke pa se vrše raditega, ker premogarske družbe ne zadoste in nočejo zadostiti svojim kontraktnim obveznostim. Na vsako nstavljenje dela odgovore pre-mogarski baroni s pritožbo na vodstvo United Mine Workers v Indianapolis«. Takoj nato izda John L. Lewis povelje, naj se delavci zopet lotijo dela. ker bi bilo sicer izključeni iz preiuogar-ske organizacije. Te pretil je niso le namišljene, temveč resne. Ce bi delavci ne sledili poveljem Lewisa, bi bili izključeni iz zveze, in drugi člani organizacije bi bili pozvani, naj zasedejo njih mesta. Vspričo teh okoliščin je ippvsem razumljivo, zakaj so težko bogate premogarske družbe v antracitnem premo-garskem okraju pripravljene sklepati pogodbe z unijo ter jo priznati. Pogodba nudi podjetnikom protizavarova-lije proti vstaškim, nezadovoljnim delavcem, ki bi brez pritiska organizacije ne sklonili tako radi tilnika ter se podvrgli željam in marotam podjetnikov. Lastniki antraeitnih premogovnikov so predvsem obširni trusti, ki imajo na razpolago skoro neomejena sredstva. Par železniških družb in žnjinii zvezane banke ob via-ilnjejo vse bogate ozemlje antracitnega premoga, v katerem ni niti enegn. majhnega in neodvisnega lastnika rovov, kot so \ centralnem ozemlju mehkega premoga. Tem trust om je več kot všeč sklepati z Lewi som kon- 1 rak te. ko jih glavni namen je krotiti nezadovoljne delavce. Kljub svojim neomejenim sredstvom pa niso premo-garski baroni kos boju s premogarji, ki so trdovratni, vztrajni borilei in katerih ni mogoče podjarmiti niti z lakoto, niti s pomanjkanjem. Xjili revolucijonarni duh se nam razodeva v številnih stavkah, ki se pojavljajo kljub prepovedim organizacijskega vodstva in s katerimi hočejo delavci izsiliti svoje zahteve. Vsled kombinacije kapitala, in kapitalu prijaznega vodstva pa ne morejo delali doseči Tsega, kar žele. Njih moč se bo pojavila šele tedaj, ko bodo dobili resnične delavske voditelje, ki ne bodo hlaipci in lakaji pod- m m orgasigfrauega kagit jflm____________ North Bergen, N. J. To pišeim na Zahvalni dan v globoki hvaležnosti, da sem se enkrat za vselej rešil brooklynsikega pevskega in dramatičnega društva "DaniceKer se o ''Danici*' zadnji čas po Brooklynu in New Yor-ku toliko govori, naj služijo rojakom v podrobnejše razmatrivanje naslednje vrstice: — Bil sem član tega društva nad pet let ter sem pri tej priliki marsikaj rekel, slišali iu videl marsikatero dramo. Končno sem prišel do zaključka, da je cilj in namen tega društva — pregnati vsakogar, kojega namen je delati za društveni blagor. Temni elementi, ki kontrolirajo društvo, so že pregnali več predsednikov, duhovnika, dva pevska učitelja, blagajnika, nadzornika, in sploh vsakogar, ki ni hotel plesati tako kot so oni godli. Zadnji dve leti sem ostal v društvu edinole s tem namenm, da bom branil preganjance, nazadnje sem vbil pa tudi sam pregnal . Ista u>oda je zadela tudi učitelja petja Air. Končana in predsednika Srečka Rodeta. Ko sem bil svoj čas postal nadzornik, mi je predsednik tožil, da manjka iblagajtniku sto dolarjev. Pregledal sem knjige ter prona šel, da manjka društvu še več kot sto dolarjev. Pri pregledovanja knjig sem dognal, da za izplačani denar ni bilo nobenih potrdil. Verjeti sem pač moral na besedo, ki pa ni bila posebno verodostojna. Na mojo zahtevo se je odredilo, da mora biti za vsak izdatek, ki presega petdeset centov, na razpolago potrdilo. Tedaj se je začelo redno pslovanje, kojega posledica je bila, da je društvo v šestih mesecih izplačalo 224 dolarjev dolga, koncem leta je pa imeil o v blagajni 405 dolarjev gotovine. Tedaj so društvtii fupravfjali: Josip Vogrič, Frank Cvetkovič, J. Končan, Miss Molly Bur gar in jaz. Po mojem mnenju je bil ta odbor, ki je društvu toliko prihranil, dosti bolj zmožen kot je bil vstari od-bor. Namesto, da bi nam bili hvaležni, se je pa začela vojna proti vsakomur, 'ki je delal za dobrobit društva. Pri zadnji seji se je oglasilo trinajst oseb, da ostanejo pri društvu, oziroma, da k društvu zopea pristopijo, ako se prežene učitelja petja. To so dosegli. Jaz se;m imel pri tej priliki take občutke, ko* še nikdar v svojem življenju. Nisem vedel, če je dan ali noč. Dan je bil. jaz sem jim pa vseeno re-gel good night. Pa še nekaj! Pred časom sem izjavil, da bom daroval 25 dolarjev za slovensko cerkev v Brook lynu. Kot prvo odplačilo sem dal deset dolarjev. Sedaj jih pa za htevam nazaj, ker nimam prostora v broklvnski cervi ter nočem nikdar več videti tistih trinajst oseb, ki so v svoji zlobi in zatele banosti pregnali učitelja petja. Po tistih deset dolarjev bi rad pisal kam drugam, pa ne vem. kje so. Tisti, ki jih iana, naj mi jih nemudoma pošlje. Tukaj je moj natančni naslov: Arthur Srdoč, 2 Grand Ave.. North Bergen. N. J Iz Belokrajine. O viničnem medvedu, ki je bil tam ustreljen, ^ste sigunno že ču-li. Možakar, ki ga je ubil je imel zaradi puške malo straha, ki Ik> pa menda že prošel. Letošnje pijače je bore malo. nekateri niso dobili niti tretji del lanskega pridelka. Komaj za Martir.je ga je bilo pri nekaterih hišah. Dragi rojaki, ali se še kaj spominjate one starinske popevke: Kada pa dojde sveti Martin, 011 ga bu krstil, ja ga bom pil . . . Crnomelj'ski sokolski orkester je imel koncert na Vinici in prav izvrstno izpadel. Tifus, ki s.c je zanesel iz Hrvatske najprej 11a Vrh ovce. se je razširil. Na Vrhove ill je bolno vse, satnio pri Pin-tarju se još upirajo. V Adlešičih je zbolela Sknbeva Katica (gornje ga), v Belili pa Bombikova Milnica in ta .'nikova Mare. Na Bed-nju je pa umrl za boleznijo Ka-hlurov fant. Zato so cepili ljudi proti legarju kar trije doktorji, med katerimi je bila ena doktorica iz Ljubljane. Kako pa kaj rojaki napreduje nabiranje ali kolektanje za naš novi m«.-t v ZuničahZanašamo se prav trdno na Vašo pomoč. Ce ste kje z brati Hrvati iz priliške okolice skivpaj. nagovoriti še nje, da bodo kaj prispevali. Naš pooblaščenec iana krasne slike od mostu in vsaka slika mora imeti spredaj žig stavbenega odbora v Zuničih. Prav toplo, priporočaimo vsem rojakom tudi Glas Naroda, ker bomo vedno poskrbeli za belokranj ske novice. Novice iz Slovenije. Nenavadna poštno pot. Delavci, ki se dne 6. nov-v racali iz Loč pri Dobo vi domov, so zagldea'ld (naenkrat v Savi več plavajočih kupov belega povezanega papirja. Prci natančnejšem ogledovanju sk> spoznali, da so to pisma, ki so v več paketih z motvozom povezana, toda že odprta (pisma v že odprtih kuvertah). Iz radovednosti so nekaj teh pisem potloviiH iz vode, in glej, bile so sveža pisma, odposlafna v dneh 1. in 2. novembra, večinoma iz Ljubljane, pa tudri iz drugih krajev, več vojaških pisem, eno angleško. Pisma so bila oči vidno na poeti med prevozom ukradena hi vržena pri Litija ali odtod nižje ali na Zidanem mostu v Savo in so priplavala mimo Dobove kjer so jih opazila. Najbrže je bilo podkušetio spoliranje pisem. Na stičen način «0 že večkrat izginila prema; seda j se ho morda vsaj moglo dognati, kje tiče nenavadni poštni poti, ki na ta niacin dostavljajo pisemske pošiljat-ve. / Krvava nedelja ob severni meji Zadajo nedeljo so se t spiodngi Kungoti nad Mariborom v tamoš-nji gostilna zopet krvavo stepli|j domači fanltje. Tekom pretepa je bil 33 letni viničar Ivan Fras težko ranjen- Dobil je z nožem močno rano ni glavi in ebo zeva jočo na vnatai. Pri tem je padel v nezavest. Vsega v krvi so ga prepeljati zvečer v mariborsko bolnico. lata dan 90 se stepli fantje v Racah, kjer 00 posestniškemu « mi Jakobu IrgoMču prerezali vrat. Prepeljali o ga k sreči hitro v mariborsko bolnico, kjer so ga takoj operirali ki mu za enkrat rešili življenje. Pretepači so izročeni sodišču. Grozen samomor dijaka podnar ednika. Te dni se je vrgel jurist, dijak podnarednik IS. pošpolka Miloš Stojanovič med postajama Beo-grad-T.oipčider pod vlak. Poleg njega so «tali še trije tovariši vojaki. Videli so samo, da je Sto-jainovič 1 naglo stekel vojaški plašč ter se vrgel pod vlak, ki mu je odrezal glavo- Zdi se, da je vzrok groznega samomora iskati v rodbinskih razmerah. Tudi pater Koverta jo ,včasih pogodi. Redko in le včasih, toda sempatam vendarle. Zadnjič se mu je neka ženska v kratkem pisemcu zahvalila za klobaso. katero je serviral slovenskemu katoliškemu narodu v Ameriki. Nji je slučajno klobasa ugajala. Okusi so pač različni O nekaterih možeh celo trde, da so kobilice jedli. Za njeno zahvalo se ji je Koverta v celem članku zahvalil. In v članku je zapisal Koverta dobesedno; "Vedel sem pa. da bo prišel, tudi moj dan. ker "every dog has his day". Takrat bom pa jaz govoril". ★ Vedel sem. da Koverta ni dosti vreden, 111 mi bilo pa znano doslej, da samemu sebi daje pasje priimke. To je že višek skromnosti. Kongresnik Hill je začel izdelovati v svojem domu opojno pijačo. Bil je pozvan pred sodišče, m porota ga je oprostila. Te dni je povedal javnosti, da bo tudi zanaprej izdeloval doma kapljico, ki ima v sebi malo več kot pol procenta alkohola. Nad štiristo kongresnikov je v Washigtonu, in Hill je edini, ki se je predrzni! kaj takeg-a. Večina njegovih tovarišev ga odločno obsoja. Njegovim tovarišem v kotngrt-su namreč niti v glavo ne pade. da bi izdelovali pijačo. To bi bilo no--ameriško, v odločnem nasprotju z ustavo Združenih držav. Oni rajše kupujejo pijačo od butlegarjev ter jo srkajo v strahu božjem. ★ Demokratična stranka je pri zadnjih dveh volitvah propadla 11a vsej čiti. Njen poraz je bil popolen. Znamenje demokratične stranke je osel. Znamenje republikanske stranke je slon. Demokratični stranki ne kaže drugega kot da zavrže osla in si O C izbere štorkljo za svojo patrono. Edinole štorrkija zamore nano-siti dovolj volileev. da bodo de-makratje zmagali. Iz Texasa poročajo, da j«1 ta-mošnji governer pouniloistil kaznjenca. kojega žena je porodila trojtčke. Po mojem mnenju mu 111 s tem napravil posebne uslijxe. Iz tihe ječe v dom treh kriea-čev — to je žalostna izprememba. j iugnHlmmttska Ustanovljena 1. 1898 Katnl. S^iiturta Inkorporirana L 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, »33 K. 185 8t., Cleveland. O. podpredsednik: LOUIS BALAKT. 1808 E. SZnd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Mina. p^gyj^ii, neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — 11th At«, Beat Duluth, Mtrm- Vrhovnl xdravnlk: Dr. JOS. V. QRAHKK, SOS American 8tate Bank Bid«. C0« Grant Street at Six tli Ave, Pittsburgh. Pa. Nsdzornl odbor: ANTON ZBASNIK, Room Ž06 Bake well Bid«, eor. Diamond and OraM Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago, m. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Cclm. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bldg.. Puyallap. Wash. FRANK *0RICH, §217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda" Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne pcllljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritolbe naj se poSlla na predsednika porotnega odbora. ProSnje sprejem novih Članov ln bolni i ks ■pričevala naj se poSilja na vrhovnega sdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoCa vsem Jugoslovanom u obilen pristop. Kdor želi postati Član te organizacije, naj se zglaai tajnika bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih arufitev se pa obrnite n* gl tajnika. Novo druStvo ee lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Jugoslavia irredenta. Kako dejajo komisarji? Nit* ne dokazuje bolj škodljivosti italijanske uprave za irmo-ten dobrobit ljudstva, kakor komisarji, ki jih vsiljuje italijanska vlada Primorcem. Naj bodo t.i komisarji imenovani v občine ali v društva, vedno je njihovo delovanje .samo 11a škodo ljudstvu. To se je sedaj v Gorici vnovič jasmo pokazalo. Januarja 1. 192;) je bil imenovan za komisarja goriške bclnDške blagajne računovodja Conforto. V smislu zakona bi se imele vršiti volitve po treh mesecih. Minilo pa je že 24 mesecev tn o volitvah nii ne duha nejin h, kit gospod sluha. Ko je nastopil komisar svo-' j imeli dolgo sejn> in sklonih ^o. da se strnejo v skupno vrsto v svrho obnove uničenega gospodarstva v goriškem mesiu. Izdali so komunike, ki zelo .epe navaja !:ii iti ve za " osv obojen je: \ kaže r.a gfu-.oee. kateri-i je gronmo o. ui 11a še zevajoče fane^ t:i.-ko mesto*' potre- buje br;!'4:«'ga ."n složneg;. sodelovanja za 1 1.novo gospo 1 v.i. Zaupa;«? Muss^iiaiijii. — se jr.. dikovanje I11 1 ]"anje nt- puoegi nič Po oil»■«<•! i iz Rhni tj »ija "'Sveto Gorif-o* furlan^ Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na; pomoč Severa's Cough Balsam. Teši razdražen je, cdpravi pič-lost sluzov, olajša kašelj in j može preprcciti dooti resnih bolezni. i Cena C5 :n Zjj Maj(k Cogare je utihnil. To je največja, usluga, ki jo je mogel storiti tistim ljudem, ki ei- tajo njegovo glasilo. ★ Ali ste že naročili Slo ven ko-Amerikanski Koledar za leto 1925? V njem je cel kup povesiti, razprav. člankov, slik. šale. zanimivosti itd. Slovensko-Araerikanski Koledar je najprimernejše čtivo za dolge zimske večere. je mesto je dejal, da je uradnikov preveč in da je treba sledili. Zato je odpustil tajnika. Nii pa minilo dolgo in komisar j.1 začel j po vrsrti nastavljati uradnike, se-j veda samo fašiste in dam-es jih je. več kakor jih je kdajkoli bilo.j Pni]>evke za bolniško blagajno j-'j znižal komisar samoTastno za 2")' odstotkov in s tem daroval italijanskim podjetnikom, kakor se je sam izrazil 600,000 lir. Vsled tega' so se morade seveda znižali bolniške podpore inn to v času rastoče draginje. Ko je prevzel komisar bolniško blagajno, je znašalo ii'jeno premoženje 4-,226.147 IHr. To enoletnem delovanju komisarja pa se je to premoženje znižalo na 3.6S2 tisoč lir. Ampak v resivi-ei je izguba večja- Inventar je komisar ocenil proti vsem pravilom za 278,327 lir višje, kakor pa je bil izkazan v prejšnji bilanci. Ce upoštevamo, da je med tem lira padla in da se je materija! obrabil potem je jasno, da je ravnanje komisarja nad vse nedopustno. Tako se je premoženje za časa komisarja faktično zmanjšalo za preko 863.000 lir in noben član be Lrtiške blagajne ne sme niti č rhni ti. temveč vsi morajo biti lepo tiho, ker če "nastopijo za svoje pravice, bi mogli kot državi nevarni elementi priti še v zapor. Tako se živi pod Italijo. je za \eo;.c v por slovenska popevka, da iSloveneev Gorice ni". Videm na j ve, v-d javi * * brez Priporočilo za Zahvalni dan. Za obnovo uničenega gospodar. .! stva v Gorici. Sešli so se bivši bojevniki, do- Site 11a Joseph brovoljci, pohabljenci in fašisti,'Chicago. 111. Mnogo ljudi uživa preveč mesa. kar škoduje sistemu, osobito pa ledicam. Vseeno je pa tekom leta nekaj izjem, in Zahvalni dan ,]e ena izmed teh. Da na ta dan ne bos-te svojega želodca pre ve obložili. ne pozabite vzeti znanega Trinerjevega Zdravilno (irenkega Vina in sicer eno ali dve žlici trikrat na dan. Ta izborila želodčna tonika pospešuje prebavo 111 pomaga odstraniti strupene snovi iz črevesja. Trinerjevo Grtnko Vino bi morala imeti v zalogi vsaka hiša tekom leta. To vino postaja vedno bolj popularno. Mr. Mike Ellavskjv. Mill Sio velja za Julijsko Benečijo. Ki ko. Zader in Lawtovo. Vlada one države, kamor na.1 se p:iket dostavi, bo zahtev ala, da plača carina na priposlane.ni paketu, ravno tako kot za vsako drugo blago. Da se blago pošilja kol darilo in ne v trgovske svrho. ne dela za večino inozemskih držav nikake razlike. Ako oseba, na katero je paket naslovljen, ga hoče dobili, mora plačati zahtevano carino; ravno tako treba tukaj plačati carino za pakete. priposla-ne iz Evrojx'. Edina izjema »te (parcel pos-t). Dočim se za običajna pisma v kateršbodi kraj Združenih Držav, naj se pismo do stavi več tisoč milj datleč ali pa le okoli vogala, plačuje poštnina od dveh centov, ni poštna uprava na šla mogoče, da bi dostavljala pa kote do vseh koncev in krajev Združenih Diržav za isto ceno. Za to je poštnina odvisna od daljave Ako .se paket ima dostaviti v isto mesto ali v isti poštni okraj, zna ša poštnina pet centov za prvi funt in pol cenita za vsak dodatn funt. Ako se paket posije do kra jo , ki itnaijo qd 150 mil. daleč, zna- funt in en cent za vsak nadaljni funt. To sta poštnini za takozvano prvo in drugo zono. Tretja zona vsebuje vse kraje, ki so od kraja od pošiljat ve oddaljeni več od 150 milj ali manj od 3Q0 milj; Poštnina znaša pet centov za prvi funt in po dva centa za vsak dodatni funt. Četrta zona zapopada vse kraje med 300 in 600 milj daleč in za te treba plačati sedem centov za prvi funt in po štiri cen te za vsak dodatni funt. Za peto zono (G00 do 1000 milj) daleč zna. -a pot* ni na osem centov za prvi funt in po šest centov za vsak nadaljni funt. Poštnina za šesto zono. ki velja za daljavo od 1000 do 1400 milj, znaša devet centov za prvi funt pii po osem "centov za vsak nadaljni funt. Za sedmo zono 1400 do 1800 milj) treba plakati 11 centov za prvi funt in po 10 centov za vsak dodatni funt. Vsak poštni urad. v Združenih Državah, ki je več od 1800 milj oddaljen od kraja pošiljatve. spada v osmo zono, za katero velja poštnina po 12 centov za vsak funt. V. S. 1". Postal Guide, ki je na razpolago v vsakem poštnem uradu. se nahaja popolni seznan vseh 52.000 poštnih uradov v Združenih Državah. Poleg imena je številka. iz katere poštar tako lahko izračuna, v kako zono iz svojega urada se nahaja kraj. kakor kdo pošilja paket. jZato on je v stanu povedati takoj, koliko treba pla-čati poštnine. Ako kdo naroči blago od kakega trgovca v drugem mestu, se mu paket lahko pošlje po poštnem po-zetju ali "can okusna hrana za otroka. Onim materam, ki imajo otroke, pa iih ne morejo dojiti, jako priporočamo r.ordenovo Eagle Mleko za hranjenje s steklenico. To je najboljše mleko stro-kovnjaško zmešano in pripravljeno najboljšim sladkorjem. Bordenovo Mleko je hrana, ki gradi močne noge in zdrava telesa. Otroku omogoči dobiti težo. katero mora imeti normalen in zdrav otrok. Priznavajo in priporočajo ga zdravniki že nad 65 let zastran njegove visoke kakovosti. Matere bodo spoznale, da se razvijajo zdravi in normalni otroci z stalno uj>oral>o Eagle Mleka. ČY ne veste, kako uporabljati Bordenovo Eagle Mleko, izrežite ku pon v oglasu, ki izhaja v našem listu ter ga ]>ošljite Bordenovi družbi. Poslala vam bo v vašem lastnem jeziku brezplačno navodila, kako" treba hranit« otroke, in druga važna navodila glede informacij, kako skrbeti za otroki- in za vas. Človeku, ki obiskuje poročene ženske, se večkrat pripeti, da pride zaradi obiskov v kočljiv položaj. Včasih mora v največji liagl?-ci skočiti skozi okno. drugič se mora stisniti pod posteljo. Najbolj kočljivo je pa ostati v sobi. pred katero stoji upravičen zakonec ali pa nezakonee. kakršen je že zakon, cerkven ali divji. V Beogradu se je preti dnevi v tem ozira pripetil zelo zanimiv primer. Jovan Kun, doma iz Novega Vr-basa v BaČki. si je izbral v T5eo gradu za ljubico ikuharieo Anko Djprdjevič iz Male Ivanče pole Beograda. Ljubčlka sta se brez cerkvenega blagoslova naselila pod eno in isto streho. Sosedi so sprva gledali p<> strani ter se ju ogibali. Ko pa so videli, da je mla tli pur tudi brez cerkvene poroke dostojen in da ne dela škandalov »e vdali v razmere in ju zaT-el smatrati za poštenega moža i:i p" šteno ženo. Raš v t.Utem času pa se je Anka seznanila v. novim 1110 škim. nekim narednikom IS. peš polka v Beogradu. Narednik je bil zal fant. nosi je šajkačo in roži jal s sabljo. Kmalu sta si prišla blizu. Najprej je narednik prihajal na okno, ^potem v sobo in po tem se je čisto udomačil tudi i postelji. Kun nekaj ča>a ni za v o hal tekmeca. Potem so mu prišle lia uho čudne vesti, katere so ra znašali sostanovalci. Anki pa n niti črhni! o tem. Hotel je udarit o pravem času ter je strpljivo ča kal na ugoden trenutek. Prošli teden se je Kun podal doma, ne da bi povedal svoji na pol ženi kako in kam. Anka o ten tudi ni vprašala. Obvestila pa je o svoji "prostosti" narednika, k je prišel zvečer brž v vas. Lep sta se pomenila, lepo sporazume la in ko je nad njiju prišla skuš njava. sta legla na mehko p ost t Ijo. Tu pa naenkrat zaropoče pret vrati — kdo? Jovan Kun. Nič ni prosil, nič trkal, samo zahteval je, da se morajo vrata nemudoma odpreti. Narednik je skočil pokon ei in se oblekel ter hotel izginiti skozi okno. Pa. oh smola! — okno je imelo železne križe in naredniku ni preostajalo nič drugega kakor da se potuhne iz zleze v omaro. Kun je vstopil, preiskal poste-jo. sunil z nogo pod posteljo, pogledal po sobi in — odprl omaro. Tam je v kotu čepel nekakšen maček, ki je pihal, kakor da mu je Jovan stopil na rep. .Jovan ga fe pozval na junaški mejdan iz va v iiee. Narednik je sprejel poziv. potegnil sabljo in začel preganjati svojega nasprotnika, ki se je tudi oborožil s kuhinjskim nožem. Sablja pa je bila daljša ko? nož. zato xe j.* moral Kun umakniti. To priliko je porabil narednik. da je zbežal na ulico, odko-l< r ga seveda ni bilo nazaj. V tem jvi se je Kun domislil, da bi vendarle moral nad kom preizkusiti svojo veščino z nožem. Vrgel je Anko na posteljo in je par-krat zabodel. Potem jo je pobrisal in se še danes ni vrnil iz strahu pred policijo. Anko pa so morali dobri ljudje spraviti v bolnico, kjer se zdaj pokori za svojo koru-zniško nezvestobo. Umrl je na Pri st.ku Rdhard Luxa. vpoko-jeni računski uradnik prefekture. NAPRODAJ je lepo posestvo v Sednu pri Raj-henburgu. Štajersko, obstoječe iz skoro nove hiše. krite z opeko, vinske kleti, pod hišo lep rodoviten vinograd, ki da vsako leto SO lil. vina, potem njiv in travnikov. Vse na promotnelj, restavracija, Rajhenburg ob Savi, Jugoslavija. (3x 26, 28. 29) •"ii.ijte te članke skrbno vsak teden ter jih imejte za bodočo uporabo. vinski in politični vzroki propada otomanskega cesarstva v Evropi se ne dado več popraviti. Sicer je po svetovni vojni mnogo znanih in velikih luk prišlo v neprijeten položaj. Hamburg, Solun. Trst in Odesa so bili nekaj let v veliki krizi. Carigrad je medtem še cve-tel. sedaj pa je prišla tudi nad an j usoda. Grški Bizanc, rimsko-grški Constant in opodis in turški Ktain-hul torej umira in kdo ve, če l>o na njegovih razvalinah še kdaj vzevelo novo mesto, ki bo ponosen spomin nekdanje sijajne preteklosti. Priporočljivo je, da nam pošljete lv VAŠE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. —. . .r~".f •i? ^tit cc Naša banka plačuje na vloške na Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO i a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. yy Gledališče—Glasba-Kino fs po&tgina pot centom » j>rrt Meistersmger. State Symphony Orchestra. Drugi nedeljski popoldanski koncert State Symphony Orchestra z Josefom Stransky-jem bo dne 30. novembra ob treh popoldne:. Pri tej priliki bo predstavljen drugi pevovodja Weston Gales in «i-cer v prvem delil programa. Nastopil bo tudi Gtiiomar No-vaes in sicer ko»t sadist. Drugi del programa bo po«v£. čen Griegu in Wagneru pod vodstvom Joseph a StraiKskv-ja. Program «e l»o zaključil z Wagnerjevim preludijem k open Turški listi, tudi vladni organi v Angori priobčil jejo vsak dan članke o propadanju Carigrada. Odkar je bilo sklenjeno premirje, se je namreč trgovski razvoj bivšega glavnega mesta nekdanjega otomans-kega earstva znatno zmanjšal. Draginja potiska ljudstvo vedno v večjo bedo. Promet na morju je danes v Carigradu komaj senca nekdanjega prometa. Trgovsko poslovanje umira, banke bolj in bolj skoparijo s kre diti, velika podjetja se nahajajo v likvidaciji. Tujci se izseljujejo, ■muslimani .pa beže v Anatolijo. Carigrad se nahaja v težki krizi, kakršne še ni doživel odkar stoji. Vzroki umiranja pa so različni. Samo od lanskega leta do danes je odpotovalo iz Carigrada 35.000 duš. Vzrok temu izseljevanju je poglavitno ta. da se je Turčija sprijaznila z misijo, da je prene hala biti evropska sila ter je svojo akcijo koncentrirala v Aziji, kjer vodi sejdaj panislamsko poli- tiko v največjem obsegu. Carigrad se nahaja sedaj pravzaprav na periferiji države, izven njenih naravnih mej in akcija turške vlade v Angori gre samo za tem. da se sezidajo nova -središča in zgrade hike. tako da bi Carigrad ne mogel konkurirati z mesti, ki nastajajo na obali Egejskega morja. Najhujši konkurenti Carigrada so Aleksandri ja. Beiruth. P ire j in Solun. Vsi premožnejši trgovci turške in grške narodnosti so se preselili v ta mesta. Nekdanji satelit i Carigrada so postali sedaj Konstantin ovemu mestu opasni konkurenti. V največjo bedo pa je pahnila Carigrad reforma ca-rins-ke tarife ter ogromne davščine na živež ki so naravnost onemogočile -obskrbovanje bivše turške prestolnice z živili in drugimi potrebščinami. Tako se dojraja. da ljudje ne morejo -več vzdržartl na mostu ter se z vediko naglico sc I ijo v ugodnejše razmere. !z Slovenije. Aretacija. Dne 5. nov. sta bila v Celju a-retirana Anton Učakar iz sv. Krištofa pri L/aškem in Alojz Gre-b«»nišek iz Št. Ilja pri Velenju radi težke telesne poškodbe in radii tatvine. Oddali so 'ju v zapore okrožnega sodišča v Celju. Umrli so v Ribnici. Marija LavriČ, podomače Urbanova, v starosti 75 let in Marija Wouk v starosti 80 let. UPOR EGIPČANSKUH JAKOV. VO- Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cordindt Street, New York, N. Y. Kajira, Egipt, 28. novembra.— l>va oddelka, sudanskega polka, nastanjenega v Kartumu, sta se danes uprla, napadla vojaško bolnišnico ter umorila več angleških, podanik v. Med morjenimi so bili trije zdravniki, med temi dva Siri jca in en Anglež. Angleške čete so pričele streljati na izgrednike, ki so imeli težke izgube. Tekom popoldneva je bilo art-tiranih več kot dvanajst ljudi in policija namerava obdržati v ječi radi nadaljne varno&ti pet in tri- Oftrograd umira in gine, zgodo- deset ljudi. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" $20 - 0 Btreiico la slovenske tir-ke, č, i, i —•—^25.— 'OLTVEB* PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPBŽHl Pisati na pisalni stroj ni ni¥aVa umetnost. Takoj laK-fo vsak piitf. Hitrost pisanja dobite a vajo, VLoyraric publishdcg cohpaht a OortlMwtt Min* pmrJiKk,*.?. GLAS NARODA, 29. NOV. 1924. 1 MARGARETA C H ru --ruili Xii ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. « t ;. -.- . i ! Lili Za "Glas Naroda" priredil O. P. M A. Peterdi: Ob račun. 29 (Nadaljevanje.) Trikrat zaporedoma je zazvonil zvoneek ob obrežju, svareč, in opo zarjajoč kopališke goste, naj urno prihite na breg, ker tre bliža nevihta. Na klie rezko donečelga zvona je prihitelo vse na obredje. In komaj so prispeli ljudje na suho. je nevihta že pridivjala. Na terasi, pokriti s -streho, je bilo občinstvu na varnem in je mirno opazovalo obje-itiio-jezno igro razburkanih valov. V svinčeni zatemnelo^ti. ki je kot ostrašujoč plašč objemala ves horizont, so nenadoma zaža-rele obloeniee. In izvojevale so zmago nad temo . . - Na tribuni je ssvirala godba, da bi vsaj malo pomirila razburjeno publiko. Ali — s tuljenjem ni mogla tekmovati. Nraadoma se začuje klic Tam . . . tam zunaj ... je n(ik- j kort bandit. Na krovu " Margaretese je pričelo nato živahno vrvenje. Vsakdo se je oborožil z mečem ali lokom, katerih je bilo v izobilici. Niso pa imeli topov, kajti bila je to trgovska ladja. Načrt se je glasil približati se od strani španski ladji .ter vprizoriti nanjo na^kokj kajti na ta način so upali iztrgati Margareto iz rok Španca. V teku pol ure je bilo vse pripravljeno in Peter, ki je hodil nestrpno semintja, je izgledal .srečnejši kot kedaj od trenutka, ko je odjaanske karavele za naslednja dva tedna. iz Lshanta, preko Biskajskega zaliva, je btl zrak precej miren iu vetrovi so se menjavali. Ko pa so prišli mimo rta Fhiistenfe, se je veter naenkrat izpreobrnil ter jih gnal z veliko silo naprej. V drugi noči so zagledali iz daljave "San Atonia". ki ni bila več kot eno miljo proč iu vedeli so takoj, da ne skuša najti pribežališča v kakem severnem španskem pristanu. Na to pa je pričel padati dež in ladja je izginila iz njih pogleda. Ob ceii obali Portugalske je bilo vreme skrajno tal res le pri besedah ? Ali te ni objel . . . poljubil ?. . . "Evgen!" "Odgovori, če te vprašam t Poglej mi v oči! Ti vendar ne moreš ničesar proHi temu. Ti nisi kriva! Ti si storila, kar si morala. Zate-vetra j kla si se k ineni. Ampak . . . kajneda ... on te je poljubil.' Naskrivaj . . . iznenada ... iz zaisede V JUGOSLAVIJO Naravnost ▼ Cherbourg in Hamburg. Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA____ 9. dfecembra Potniki bodo dospeli v svojo uomače mesto pravočasno za Božič iu Novo leto. DRUGO ODPLUTJA: OHIO .............. 31. dec. ORDUNA .......... 28. jan. Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo prtljago. Potom svojepa agenta v vasem mestu preskrbite prostor. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inc., Agents 26 BROADWAY NEW YORK Kretanje pamikov - Shipping News 3. decembra: Mauretanla, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland. Cherbourg Hamburg* Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 5. decembra Leviathan, Cherbourg. Olympic, Cherbourg, Rochamboau Havre: Martha Washington, Trieste: Conte Verde. Genova. 9. decemora: rittsburgh, Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova. 10. decembra: Paris, Havre. 11. decembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquitanld, Cherbourg; Pres. Poose velt, Cherbourg; Veendam Boulogne Rotterdam. 16. decembra: France. Havre; Bremen. Bremen. 17. decembra: Majestic. Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: MInnekahda, Chrrbour«?. Hamburg. Albert Bal lin, Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic, ChTbou'*, Voicndam Boulogne, Rotterdpjn. 30. decembra: La Savoie, Havre; bourg, Hamburg. Arabic. Chez 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja: Aquitania. Cherbourg: America, Cherbourg; Columbus. Cherbourg. Bremen; Suffern. Havre. 6. januarja: DuiHo, Genova. 7. januarja: Paris, Havre. do. Gosti jo skočili s sedei^v in gledali v nazuačeno smer. "Ne, ne ... to ni človek. . O. pač . . .!" Hitro so vzeli v roke daljnoglede. "Resnično . . . mož je . . Med množico se j« začulo mrmranje. nemir. "Kako -se bojuje z valovi!. . Gosti so nemirno vpraševali drug drugega : "Kdo naj bi bil ta nesrečnež?!*" S plašnimi pogledi so se ozirali naokoli, iskali prijatelje in sorodnike ter v strahu in trepetu ugotavljali kdo izmed družbe ni prisc ten. In vedno pogosteje se je culo ime Ilamorv. Slednjič že z vso gotovostjo. Saj je bil on tisti, ki str je navadno drznil plavati najda-lje. In tudi danes popoldne so gn videli nekateri tam preko signalnih drogov na odprtem morju. Zdajci vzklFkne gost, ki je ime« v roki dalno«rled : "Da, da. Hamorv je! Vidim ga razločno!" Med množico je zavladal stra hoten trepet. Vse je drvelo k onim, ki so imeli daljnoglede. tU-bi brzo kaj izvedeli. "Zdi se, da je že obnemogel. . . zaman se trudi . . . valovi ga vedno znova potiskajo nizdol . . .*' Nastala je strašna, zmeda. Ta je os veti, je bila izgubljena. — Vse kaže, da me je Bog zapustil, — jc mrmral Peter. Tekom popoldneva je trajala gonja naprej in dosti jc bilo streljanja, čeprav ni bilo dosti škode niti na tej, Jiiti na oni strain. "San Antoniopa je dobil tekom viharja luknjo v podkrovu ter se pričel polagoma potapljati. ; Spanci »o to dobro vedeli in odločiti so sc morali, če naj se po- v odprto morje . . . Dvoje oseb jc sedelo na terasi pri mali mizici: mož in gospa. Možu je bilo ime Evgen Swkely, gospa pa je bila njegova sx>proga Ko so v narašajočem strahu priT j čeli ljudje kričati je skočil pokon- " Pust i me zdaj! ... "Ali te je poljubil "Da!" je zašepetala gospa. Mož jc zaškripal v besni jezi z zoibmi in se ugrkzil v ustnice. Na oba'li se ji* začni strahoten krik. "Eno veslo so odnesli valovi. — Zdaj ne morejo do njega — izgubi jen je." "Še je na površju, še plava!"' naj to pomeni ? Zdajci je zaeula med tuljenjem vetra glasno kričanje : i '.'Živio. živio! Že jc priplaval J do njega. Živio . . .!" Veselje, kr."K i in vik vse naokoli . . . "Že ga drži! Že plava ž njimi Katko ga nese! Živio! Živio!" Szekelv je mogočno in vztrajno kljuboval valovom in priplaval šc pravočasno do Hamorvja, ki je izgubil skoro že vse moči. Le par minut še in utonil bi bil. Szekelv ga je prijel z močno roko ter ga 'Smrtno izmučen je že. potaplja počasi in z vso gotovostjo vlekel s se!"- seboj. Po lmdom naipora je srečno priplaval ž njim do brega. Tu se je nabrala množica občinstva, ki je Szekelvja -burno pozdravljata ter sa proslavljala z navdušenimi vzkliki. Srečen je bil. kder je mo-irel proti rot i silno gnečo ter se mu približati. Szekelv pa se ni mnogo zmenil za občinstvo, ki ga je popolnoma j obkolilo. fi resnim pogledom se Je Szekelv se je izmotal v ospredje. Pazno je gledal v razburkano morje. Zda je i je uzrl Haimorv-ja. Smehljaj neusmiljetnja je zaigral okoli njegovih ust . . . Szekelv, sloviti plavač —ki je bil mnogo let nepremagljiv, jc zdajci zapazil, da je Ilamorv je vo plavanje le še zadnji, obupni, neenakomerni napor potaipl j a jočetga se . . "Moči ga zapuščajo. Kanalu bo j ozrl na Hamorvja, ki je prihajal izginil pod valovi . . . Nesrečnik!" počasi >k zavesti ter nato z negofo- Sztikelv je nekaj trenutkov motril divje besnenje nevihte. Nenadoma pa je planil iz tribune prema obrežju, vrjrel raz sebe obleko ter se zagnal v morje. Z mišičasti-mi rokami in urnimi sunki je krepko odganjal razpaljene valove. Občinstvo je bilo razburjeno do skrajnosti. Tam onemogli, smrtni boj bojujoči mož in mornarji v brezupnem naporu, tu smrtno-dr-zni plavač. rešitelj življenja . . . Nihče se ni mogel obvladati. Ta je iztogoval reke. oni vzdihoval, mnogi molili . . . Vse je napeto zrlo borbo za življenje in smrt. Na terasi je nenadoma zavladala grobna tišina. Gospa se je prestrašila. Kaj se je 'Zgodilo ? Ka.l vim korakom pristopil k Szekelv-.iu: "Ljubi Evgen . . .! Zahvaljujem se ti!" Iztegnil je rolco in mu .je ponudil. Szekelv je ni sprejel. "Ti si mi rešil življenje-!" "Da!" je odgovoril Szekelv * spremenjenim obrazom. "Rešii sem ti življenje, toda le zato. da moreni sedaj s teboj Obračunati!" In vzdignil je visoko svojo mr-šiča?>to roko ter lopnil Hamorvja dvakrat po licu. Nato je stopil k svoji soprogi, jo prijel pod roko ter odhitel . . . ' >bčinstvo je gledalo izbuljeno predse. ('udom se je čudilo prizoru . . . Niliče ga ni razumel. ADVERTISE in GLAS NABODA VAS BOŽIČNI PARNIK AQUITANIA (45,647 ton) HITRI PARNIK S 4 DIMNIKI odpluje iz New Yorka a pomola 54, vznožje 14. ulice v soboto dne 13. decembra ob 10. dopoldne. duspe v Cherbourg v (J dneh. ZaCasno boste dospeli v sturl kraj. d* pruznu-ust* Požif. S svoju družino in prijatelji. 1'oset.ne zveze pri izkrcanju d., va-Seea cilja I'rtljaga. se vozi z vami.' Spremljal vas bo Ur. Al tre« l Markus. član našf newyorSke pisarne, ki je veSč potovanja, rotujte v udobni kabini, opremljeni z 2. I, 6 posteljami na sijajnem svetovnem parniku in sc naslajajte z domsro jedjo, poslušeno kot natiemu gostu. V Ljubljani boste dobro Pprej<-ti in na postaji v vaSi domovini vas bo pričakal odbor odličnih Jugoslovanov. Pred odhodom iz Pariza vam bo na razpo'.agro skupina avtomobilov, da si oglodati .svetovne znane pariške zn.i-mpn'tosti. T;«. izl«»* ogledovanja znamenitih mest in stvari in velik obed, v"3 bo stal samo Tl.rO st Hamory oni nesrečnež, ki 11 can zavetju pod krovom s Castellom in Petrom. — Preko onega'^e v divjih valovih bori na življe-zaliva leži špansko mesto. Poznam pa. ker sem se že večkrat zasidral nje in smrt. tam. C'e bo prišel Spanec do tam, potem z Boprom Margareta, kajti Vrnil «e je k svoji soprogi: odvedli jo bodo takoj v Granado. ki ni oddaljena več kot trideset milj preko gora. Markij de Morella je taan mo-gčen mož, ker stanuje stalno v Granadi. Kaj hočemo torej storiti? Ve jpetah minutah ve 'bomo zopet približali Špancu. Ali naj poitophuo ladjo, kar tbi bil zelo lahko boriti ali pa naj pustimo, da dospe Spanec v pristanišče ravno st»- " Cuje«, Mamory . . daj . . .»• Soproga je onemogla in poble-dela. "Strašno!" ter odvede ženski v suženjstvo. — Nikdar. — jc rekel Peter. — Ničesar drugega nam ne preostaja kot slediti jim v pristanišče ter jih tam napasti ina kopnem. — Tam bi se znašli med tisoči Špancev, ki bi nam porezali vratove. — je odvrnil kapitan Smith hladno. — AJi se ne bomo sami potopili, če bi napadli Španca? — je vprašal Castell prevdarno. — To bi so lahko pripetilo. — je odvrnil Smith, — a naša jadernica je zgrajena iz trdnega angleškega hrasta ter domnevam vsled tega, da bi se naša ladja ne pototpila. Španiska jedernica pa bi se takoj potopila in vse kaže, da sta ženska sedaj zaprti v kabino in da bi se utopili, kakorhitro bi se španska ladja potopila. — Imam drug načrt, — je rekel Peter odločno. — Spoprijeti se hočemo ž njo ter jo naskočiti. Kapitan, ki je bil odločen in hladnokrven človek, kojega obrazne poteze se niso nikdar izpremenale, je nekoliko stisnil obrvi, kar je kazalo, da je skrajno presenečen. — Kaj? — je rekel. — V tem vihaju? Boril sem se v številnih vojnah, a še nikdar nisem videl ničesar sličnega. — Potem boste videli »e tOL če dobim kak ducat odločnih mož. ki bi bili pripravljeni slediti mi, — je odvrnil Peter z divjim smehljajem. — Kaj? A'li naj pustim, da odvedejo mojo zaročenko izpred mojega nosa, ne da bi zadal on sam udarec? Softril bom to ter aa-upam v Boga in če poginean. moram poginiti, kot je usojeno vsakemu človeku. Nikakega drugega izhoda ne poznani. (Dalje prihodnjič.) _ „ DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. COIN! SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPESIJAUIST MOŠKIH BOLEZNI. Mej* atroka J« zdravljenj« akutnih In kroničnih bolaznl. Jas aam ta xdravim nad 25 lat tar Imam akulnja v vaeh boleznih . _ In kar znam elovanako, zata vas moram popolnoma razumeti In spoznatf vale bolezni, da vaa oxdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi tS let aam pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na mene, moja ekrb pa Je, vaa popolnoma oadra-vlm. Ne odlaiajta. ampak pridite timpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in liee.po telesu, bolezni v artu. Izpadanja las, bolečine v kostah, stare rane, oslabelost, Slvfine In bolezni v mehurju, ledieah, Jetrah. ielodcu, rmanico, revmatizem, katar,zlatoillo.naduhaltd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od dopoldne do f. popoldne: v torek, četrtek ln sobot* od 8. dopoldne So t. praznikih od U. dopoldne do S. popoldne. Težko delo nt škoduje nikomur, ki je dobrega zdravja OSTAXITE SPOSOBNI s tem. vsjk večer predno ležet»*. Dobro se ziirgnitc * dobrim starim zanesljivim in PREPREČITE utrujenost. vnete mišii-e, bole-f-ijie v hrbtu. Bodite morn i in zdr