PRIMORSKI DNEVNIK "ST*Hffvar - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 64 (5148) Delo konference odbora osemnajstih v Ženevi Gromiko predložil načrt pogodbe o razorožitvi Dean Rusk pa je sporočil štiri nove predloge Načrt SZ določa Štiri faze za splošno in popolno razorožitev pod strogim mednarodnim nadzorstvom - Rusk zahteva, naj se da prednost sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov Danes bo govoril Segni, ki se je včeraj sestal z Gromikom ŽENEVA, 15. — Na današnji seji ženevske konference o razorožitvi sta govorila sovjetski zunanji minister Gromiko in ameriški državni tajnik Dean Rusk. O tej seji so objavili popoldne naslednje uradno poročilo: »Konferenca odbora osemnajstih držav za razorožitev je imela danes svojo drugo sejo pod predsedstvom kanadskega zunanjega ministra Hovvarda Greena. Predstavnika SZ in ZDA sta podala izjave. Sovjetska delegacija je predložila načrt pogodbe o splošni in popolni razorožitvi pod strogim mednarodnim nadzorstvom in spomenico sovjetske vlade o pogajanjih za razorožitev v odboru osemnajstih držav. Prihodnja seja konference bo jutri ob 10. uri.» Jutri zjutraj bosta govorila brazilski zunanji minister Dan-tas in italijanski zunanji minister Segni, ki se je sestal danes zjutraj z Gromikom, po. poldne pa z zunanjim ministrom ZAR Favzijem. Ukrepi, ki jih predlaga Sovjetska zveza, bi se morali izvesti v štirih letih. Sovjetski načrt predvideva tri razdobja in ima 48 členov. V okviru OZN se ustanovi mednarodni nadzorstveni organizem, v katerem so zastopane tri skupine držav (zanodne, vzhodne in nevtralne). Ta organizem bo morai nadzorovati izvajanje vseh razorožitvenih ukrepov. Države podpisnice bodo morale v naprej sporociliti temu organizmu potrebne informacije o svojih oboroženih silah, oborožitvi, o vojaški proizvodnji in vojaških kreditin. Sovjetski načrt predvideva, da se v prvi fazi uržave podpisnice obvežejo, «da bodo istočasno eliminirale vsa vozila za prevažanje jedrskega orožja in vsa tuja vojaška oporišča na ozemlju drugih držav ln da bodo umaknile vse tuje čete s teh ozemeij, kakor tudi da bodo zmanjšale število svojih vo. jakov, njihove klasične oboro-žitve, izdolevanje te oborožitve in vojaške izdatke. Glede klasične razorožitve predvideva sovjetski načrt, da bi že od prve faze dalje znašalo število ameriških in sovjetskih vojakov milijonov 700 tisoč za vsako državo. Število vojakov drugih držav je treba še določiti. 2e od prve faze razorožitve bo treba prepovedati izstreljevanje takih naprav v vesolje, ki lahko prevažajo orožje na množično uničevanje, vojne ladje ne bodo smele zapluti izven teritorialnih voda, letala, ki lahko prevažajo orožje za množično uničevanje, pa ne bodo smela zapustiti zračnega prostora držav, katerim pripadajo Prav tako bo treba prepovedati že v tej fazi jedrske poizkuse. Razen tega bodo morale države podpisnice že v tej fazi dati Združenim narodom na razpolago oborožene sile. Prva faza se začne šest mesecev potem, ko zadevna pogodba stopi v veljavo, in bi se morala izvesti v petnajstih mesecih. V drugi fazi, ki bi se morala tudi izvesti v petnajstih mesecih, se bodo vse države podpisnice obvezale, da bodo izvedle splošno eliminacijo jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje ter bodo znova znižale število svojega vojaštva, svoje klasične oborožitve, izdelovanja o-rožja in vojaške izdatke, število ameriškega in sovjetskega vojaštva bo v tej fazi znižano na milijon mož. V tretji fazi se bodo morale podpisnice pogodbe obvezati v enem letu, da bodo v celoti odpustile svoje vojaštvo in s tem dokončno eliminirale vojni stroj posameznih držav. Države bodo obdržale samo kontingente policije ali milice za vzdrževanje notranjega reda i* katerih bodo izbral; oddelke, ki bodo na razpolago OZN, da ščitijo mednarodni mir in mednarodno varnost. Mednarodna organizacija za razorožitev, ki jo predvideva Sovjetska zveza, vsebuje »konferenco* vseh držav članic, ki se bo sestala enkrat na leto, ter nadzorstveni svet, sestavljen iz petih stalnih držav člani« Varnostnega sveta in iz drugih držav, ki bi bile izvoljene za dve leti Zastopane bo. do morale biti tri skupine držav (vzhodne, zahodne in nevtralne). Istočasno z besedilom načrta pogodbe o razorožitvi je Gro miko predložil spomenico sovjetske vlade, ki povzema in komentira načrt. Spomenica Poudarja med drugim osebno odgovornost državnih in vladnih poglavarjev za uspeh razgovorov in obžaluje njihovo odsotnost ob otvoritvi konference. V zvezi z jedrsko razorožitvijo omenja spomenica, da so samo ZDA uporabile atomsko orožje proti Japonski \ drugi svetovni vojni, in to, «ko je bil izid vojne že odločen*. Sovjetska »pomenica predlaga, naj se d«i sredstev, ki bodo raspoložijlva zaradi razorožitve, dodeli v oblik) pomoči nezadostno razvitim deželam. Glede nadzorstva poudarja spomenica, da ne bo pravice veta in da se bodo sklepi nadzorstvenega sveta sprejemali z večino. Spomenica ponavlja so. vjetsko stališče, da bo treba nadzorstvo uveljaviti v vsaki fazj samo glede doseženih razorožitvenih ukrepov in ne glede oborožitve, ki jo bodo posamezne države še obdržale. Nadzorstvo bo postalo neomejeno šele po izvedbi splošne razorožitve, t. j. tedaj, «ko države ne bodo imele več kaj skrivati druga drugi*. Dokument določa, da bodo inšpektorji organizacije lahko odšli, kamor koli bo potrebno za učinkovito ugotovitev, posebno pa v tovarne, ki so prej izdelovale orožje, da se prepričajo, da se ni tajno obnovilo izdelovanje orožja. Sovjetska vlada predlaga, naj se v prvi fazi razorožitve ustanovi mednarodna oborožena sila iz kontingentov posameznih držav, ki naj bo pod nadzorstvom OZN in katerega poveljstvo naj temelji na načelu «trojke». Dalje predlaga, naj se v prvi fazi prepove izročitev jedrskega orožja državam, ki ga nimajo, in prav tako naj se prepove dajanje informacij za izdelovanje tega orožja. Kar se tiče ustavitve jedrskih poizkusov, ponavlja Sovjetska zveza svoje prejšnje predloge: 1. Takojšnja prepoved jedrskih poizkusov v zraku, na morju in v Vesolju, pod nadzorstvom s sredstvi za ugo-tavljanje, ki jih imajo v posameznih državah. 2. Morata nj giede podzemeljskih jedrskih poizkusov v pričakovanu, da se pripravi sistem nadzor-stva in vključi v splošen sistem nadzorstva nad razorožitvijo. V svojem govoru je Gromi, ko izjavil, da so razgovori v odboru dobili hud 'Udarec, še preden so se začeli, in sicer zaradi odločitve ZDA, da ob. novijo jedrske poizkuse v zraku. Gromiko je izjavil, da bo Sovjetska zveza ((primorana napraviti nove jedrske poizkuse*, če bo ameriška vlada izvajala svoj sklep. Zatem je Gromiko obrazložil v glavnih obrisih načrt predložene pogodbe in je pri-pomnil, da nov dokument vsebuje v členih in paragrafih program splošne in popolne razorožitve ter jasno določa obveznosti. Načrt vsebuje ce. loten proces razorožitve od začetka prve faze do konca in temelji na splošnih načelih, o katerih so se sporazumeli predstavniki ZDA in Sovjetske zveze in ki jih je odobrila skupščina OZN. Razen tega vsebuje številne predloge in želje, ki so jih postavile druge države. Gromiko Je ponovil tudi predlog za ustanovitev nea-tomskih področij, zlasti pa je ponovil predlog Rapackega. Končno je predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med državami varšavskega pakta in državami NATO. O teh ukre. pih naj bi se razgovarjali iz-ven dela razorožitvenega odbora in vzporedno s tem delom. Na koncu je Gromiko iz-javil, da je sedanji razorožit-veni odbor sestavljen tako, da ni preširok in ne preozek, in je izrekel upanje, da bo sovjetski načrt sprejet kot pod. laga za diskusijo. Za Gromikom je govoril a-meriški državni tajnik Dean Rusk, ki je sporočil štiri nove predloge. Prvi predvideva, naj bi v prvi fazi razorožitvenega programa znižali za 30 odstotkov vozila za prevažanje jedrskega orožja ter naj. važnejše konvencionalno orožje- Dalje predlaga, naj se ZDA in SZ obvežejo, da bodo v prvi fazi določile v miroljubne namene 50.000 kilogramov u-rana, ki je že določen za izdelovanje atomskega orožja. To bi v precejšnji meri zmanj. šalo izdelovanje jedrskega orožja. Tretji predlog predvideva, da bi razorcžitveni program določal takojšnjo svetovno akcijo za zmanjšanje nevarnosti vojne zaradi kakega incidenta, zgrešenih računov zaradi okvar pri komunikacijah ali pa zaradi iznenadnih napadov. V četrtem predlogu predlagajo ZDA, naj udeleženci konference nujno začnejo i-skanje medsebojno sprejemljivih metod, ki naj zajamčijo izpolnitev obveznosti za zmanjšanje oborožitve. Te predloge je Rusk označil za «nov in realističen primer specifičnih ukrepov, ki smo jih predvidevali v prvi fazi načrta od 25. septembra*. Dalje je Rusk izjavil: »Zahtevamo takojšnjo akcijo glede vprašanja, ki bi moralo i-meti prednost pred vsemi drugimi: ustavitev jedrskih poizkusov. Smo pred odločitvijo: če ne bo mogoče podpisati pogodbe in če je ne bo mogoče podpisati takoj, tedaj bo prišlo do novih poizkusov in oboroževalna tekma se bo nadaljevala.* blikanci nimajo svojih predstavnikov v senatu) ter nekateri neodvisni senatorji; proti pa so glasovali komunisti, liberalci, monarhisti in fašisti. Po zaupnici je Fanfani dal novinarjem naslednjo izjavo: ((Hvaležen sem poslanski zbor. niči in senatu za zaupnico, ki so jo dali vladi, ki ji predsedujem. Začenja se naše delo za točno uresničenje sprejetega programa, K temu delu se pripravljamo vedro, odločeni, da damo pričakovani prispevek k nadaljnjemu napred-ku italijanskega naroda v pravičnosti, svobodi in miru.* O Fanfanijevem odgovoru je LAMI STARNUTI (PSDI) dejal, da je bil zelo dober in da je povsem zadovoljil nji-iiiimiiiiimiiiiiiiiim......................i............................ Snežni zameti, burja in mraz v Jugoslaviji in Italiji Rusk je prebral tudi pismo Kennedyja, ki mu ga je poslal v zvezi z razorožitveno konferenco in v katerem omenja svoj razorožitveni program, ki ga je obrazložil septembra pred skupščino OZN, ter izreka željo, naj bi dali absolutno prednost sporazumu o ustavitvi jedrskih poizkusov. Rusk Je izjavil, da nameravajo ZDA predložiti konkretne predloge o naslednjem: 1. Vnaprej naj se sporočijo premiki vojaštva, manevri, poleti letal in izstreljevanje raketnih izstrelkov. 2. Ustanovijo naj se opazovalne postaje v najvažnejših pristaniščih, na železniških križiščih, na avtomobilskih cestah in letalskih oporiščih. 3. Določijo naj se področja letalske in-špekcije ter naj se ustanovijo premične inšpekcijske skupi- ne za zaščito pred iznenadni-mi napadi. 4. Ustanovi naj se mednarodna komisija, katere naloga bo izvesti ukrepe za zmanjšanje nevarnosti vojne. Rusk je dalje omenil, da vsebuje ameriški načrt naslednje predloge: zmanjšanje števila ameriškega in sovjetskega vojaštva na dva milijona sto tisoč mož. Ukrepe, da se prepreči, da bi jedrske države izročile jedrsko orožje drugim državam. Takoj ko bo sklenjen sporazum o specifičnih ukrepih glede prve faze razorožitve, bo moč razviti ukrepe, ki se bodo izvajali v drugi in tretji fazi. Dean Rusk je izjavil, da bi morali začeti takoj in pripraviti osnutek splošnega programa o razorožitvi. Po možnosti bi morali iskati specifične obveznosti, ki bi jih lah- ko takoj začeli izvajati. V ta namen ni potrebno čakati na sporazum o razorožitvenem programu. Pripomnil je, Ja so na srečo znaki, ki »dajejo upati, da bo ta konferenca pravočasno položila temelje za svet brez vojne*. Dodal je, da prvikrat začenja razorožit-vena konferenca delovati v okviru ogrodja, ki je skupna izjava ZDA in SZ o načelih razorožitve. Zatem je Rusk omenil načrt Sovjetske zveze od junija 1960 in pripomnil, da bo primerjanje teh dveh načrtov pokazalo, da so stične točke. Dodal je, da je naloga konference iskati vse tiste točke, glede katerih je mogoč sporazum, tako da bi prišlo do specifičnih ukrepov, ki bi jih «*nl 1 n Ulm _ —. _ 1 t ________________TRST, petek 16. marca 1962 Nov pokol francoskih fašistov nad alžirskim prebivalstvom Ubili so tudi alžirskega pisatelja Feradouna ■ Vojska la policija sta aastopili proti Alžircom, ki so reagirali na pokol ■ Pogajanja v Evianu so redno nadaljujejo vsi lahko njem. EVI AN, 15. — Današnja se-ja na konferenci v Evianu se je končala ob 13.40, Istočasno so se sestale posamezne komu sije in razen tega so trije iran. coski ministri in štirje alžirski ministri imeli ožjo sejo. Delo se je nadaljevalo tudi popoldne. Popoldanska seja je trajala do 10. ure. Kakor poročajo, sta dve glavni vprašanji, ki nista bi-li še rešeni, sestava začasnega izvršilnega sveta in izva. janje sporazuma o premirju ter s tem v zvezi razmestitev alžirske vojske v razdobju, ki gre od ustavitve sovražnosti do proglasitve neodvisnosti. Kako važno je prav vpraša, nje razmestitve alžirske vojske, je priča nov pokol, ki so ga francoski fašisti v Alžiru izvršili danes nad domačim prebivalstvom, ki je še vedno nezaščiteno. Uradno so javili, da so fašisti ubili do 16. ure 24 ljudi, mnogo pa jih ranili. V predmestju Hussein Dey, kjer je avtobusna postaja, je čakalo okoli 20 Alžircev avtobus, da odidejo na delo. Mi- sprejeli z zaupa- j mo je privozil avtomobil, iz katerega je izstopil Francoz, ........................................................................iiiiiimiiiiiiiihi Senat izglasoval zaupnico novi vladi Za vlado 122 senatorjev; 68 pa proti Fanfani: ^Začenja se delo za točno uresničenje sprejetega programa* Pomisleki PSI glede nameravane atomske oborožitve NATO (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Tudi senat je izglasoval zaupnico vladi: od 190 prisotnih senatorjev, jih je 122 glasovalo za vlado, 68 pa proti njej (vzdržal se ni nihče: socialistični senatorji so namreč zapustili dvorano pred glasovanjem, ker bi jih sicer morali upoštevati pri določitvi večine). Za vlado so glasovali demokristjanski in socialdemokratski senatorji (repu- Na Kredarici 23 stopinj pod ničlo - V Rimu se baraka; ruševine so ubile mater in BEOGRAD, 15. — Snežno ne. urje je danes zajelo vse kraje Jugoslavije razen južne Makedonije. Po zadnjih podatkih je danes zapadel sneg tudi v južnem delu Dalmacije, med drugim tudi v Dubrovniku. V Gorskem Kotaru, v Liki, v Hrvaškem Zagorju in v severni Srbiji je pihal danes mo-čan veter s snegom, zaradi česar je v mnogih krajih prišlo do večjih snežnih zametov in do prekinitve cestnega prometa. V Sloveniji je, razen v ne. katerih krajih, danes prenehalo snežiti. Najnižja temperatura je bila zabeležena na Kredarici pod Triglavom; mi-nus 23, najvišja pa v Herceg-novem: plus 12. Po vesteh iz Splita ni danes zaradi močne burje, pri. spela z otokov v Split in odpotovala nobena ladja. Tudi cestni promet z okolico Splita je še vedno prekinjen, tako da mnogi delavci danes niso prišli na delo v ladjedelnico. Nepričakovani sneg je poškodoval oziroma skoraj popolnoma uničil zgodnje zelenjavne nasade. Cestne zveze Zagreba z Reko in Gorskim Kotarom so še vedno prekinjene. Železniški promet se o. pravlja z velikimi zamudami. Podobnb je tudi v Bosni. V okolici Banjaluke je zapadlo okrog pol metra snega. Visok sneg je presenetil črede ovac, ki so jih odgnali že pred dnevi na pašo. Zmrznilo je okrog 1Q0 jagnjet. Snežno neurje, ki že dva dni razsaja na Kvarne-ru, onemogoča morske zveze Reke z Dalmacijo in otoki in normalno delo v pristanišču. Pred reškim pristaniščem čaka več čezoceanskih ladij, da poneha burja, da bi lahko priplule v pristanišče. Na ulicah glavnega mesta Beograda je skoraj 20 cm debela snežna odeja, ki ovira mo dve letali, v Frankfurt in Pariz, prispelo pa je le eno letalo iz Kaira, Zračne proge z ostalim inozemstvom so še vedno prekinjene. RIM, 15. — SlaDo vreme z močnimi nalivi, vetrom in s snežnimi viharji je zajelo skoraj vso Italijo. Sneg je zapadel na Siciliji, v vsej Kalabriji, na Vezuvu, v Abrucih, v Apeninih in v višjih predelih severne Italije. Nad Sardinijo divja izredno močan vihar. Morje je močno razburkano. Na več krajih o-toka sneži in pritisnil je tudi mraz. Promet med otokom in celino je zelo težaven. V Apeninih Umbrije in Mark sneži neprestano že 36 ur. V kraju Visso v pokrajini Macerata je sneg že 50 cm visok. Tudi v Pesaru divja snežni vihar in prav taico v Fanu, v pokrajini Pesaro. Tudi na vsem ozemlju Perugie divja snežni vihar z moč* nimi sunki vetra, in prav tako v pokrajini Avellino ter na področjih okoli Beneventa, Campobassa in Foggie. Nocoj je začelo spet močno snežiti v vsej pokrajini Ma-tera. Ponekod so pretrgane vse telefonske, telegrafske in železniške zveze. Na Siciliji je na področju Etne začel pihati popoldne močan veter s sunki do 110 km na uro. Zaradi razburkanega morja je bilo v več pristaniščih poškodovanih mnogo ribiških čolnov, od katerih se je več potopilo. Močan veter je povzročil v več krajih veliko škodo. Izreden mraz pa je ponekod hudo prizadel poljske pridelke in povrtnino. Ponekod je bil zaradi snega u-stavljen promet. V Cortini d’Ampezzo so zabeležili najnižjo temperaturo v letu, in sicer 13 pod ničlo. Tudi v Južni Tirolski je zelo mrzlo. V Dobbiacu je 18 pod ničlo, v Val Passirii pa je zaradi vetra porušila tri otroke nega vetra ranjenih pri raznih nesrečah dvanajst ljudi, štirje pa so izgubili življenje pod oboki starega rimljanskega vodovoda »Felice*. Zaradi močnega vetra se je obok zrušil na barako, ki je bila zgrajena pod njim in je pokopal 34-letno žensko z njenimi štirimi otroki. Ženska in trije otroci so izgubili življenje. Rešili so samo šestmesečno deklico, ki so jo odpeljali v bolnišnico. cestni promet. Z beograjskega | 17 pod ničlo, letališča sta odleteli danes sa-l V Rimu je bilo zaradi moč- hovo pričakovanje. , BARBARESCHI (PSI) je izjavil novinarjem, da so ga izjave Fanfanija zadovoljile, ker. so pojasnile nekatere nejasne točke vladnega programa, in da bodo podprli vlado pri uresničenju njenega programa; dodal pa je, da so nekoliko zaskrbljeni zaradi napovedanega zadržanja vlade glede atomske oborožitve NATO, »toda upamo, da bo ženevska konferenca o razorožitvi dosegla konkretne rezultate, da bi mogli tako to vprašanje dokončno umakniti z dnevnega reda*. SCOCCIM AR RO (KPI) je obžaloval, da se Fanfani ni zadržal na vprašanju avtonomistične usmeritve celotne dejavnosti države in zanikal, da bi Fanfani točno tolmačil njegove besede glede odnosov med KPI in PSI; glede pojasnila o atomski oborožitvi NATO je pripomnil, da komunistov ne more zadovoljiti. V glasovalni izjavi je senator VENDITTI (PLI) izjavil, da bodo liberalci glasovali proti zaupnici, ker nasprotujejo vladnemu programu. Senator FRANZA (MSI) je potrdil, da bodo misovci glasovali proti vladi zaradi njene politične usmeritve in zaradi njenega programa, ki «ne ustreza stvarnim potrebam naroda*. V imenu socialističnih senatorjev je FENOALTEA potrdil, da bodo socialisti trajno In lojalno sodelovali z vlado pri uresničenju njenega programa, vendar je izrazil pomisleke glede nekaterih usmeritev v zunanji politiki, zlasti pa je izrazil zaskrbljenost glede nameravane atomske oborožitve NATO: «Ce bi Italija pristala na atomsko oborožitev NATO, bodo socialisti smatrali tako zadržanje za neustre- zajoče volji po pomirjenju, ki jo vlada namerava uveljaviti, kakor je to Fanfani zagotovil danes.* V obsežni glasovalni izjavi je senator TERRACINI pojasnil razloge, zaradi katerih bodo komunisti glasovali proti vladi. Terracini je med drugim zatrjeval, da je končni smoter KD v tem, da bi ((zmanjšali v množicah vpliv KPI in da se je zato odločila za vladno formulo levega centra*, dodal je, da ne veruje v dobro voljo KD, da reši resna vprašanja italijanske družbe, in da v ostalem, tudi če bi napovedani program dejansko uresničili, «je očitno, da bi nastale nove potrebe in nove zahteve. Zagovornica teh potreb bo vsekakor KPI*. Monarhistični senator D’AL-BORE je napovedal, da bodo monarhisti sicer glasovali proti vladi, da pa bo njihova opozicija brez predsodka in da bodo glasovali za vse tiste zakone, za katere bodo smatrali, da so potrebni in koristni za deželo. Demokristjanski senator BERTONE je dejal med drugim, da KD gleda z zaupanjem na to vlado, v trdnem prepričanju, da bo s tem prispevala k uresničenju tega, kar narod pričakuje. Predsednik vlade Fanfani je v svojem odgovoru na kritike desnice in skrajne levice v bistvu potrdil in zagovarjal nujnost vladnega programa v sedanjem položaju in s tem tudi nujnost nove politične usmeritve, ker vsakršna drugačna usmeritev- ne vodi k uveljavljenju ustave, kar mora biti glavna skrb vlade; ustava nam nalaga, da mora biti Italija demokratična republika, to je brez privilegijev, in mora temeljiti na delu; nalaga nam, da moramo odpraviti vse ovire, ki omejujejo svobodo in popoln razvoj vsakega človeka. Zaradi tega je treba reformirati javno upravo in izvesti deželno ureditev. Tisti, ki temu nasprotujejo, naj imajo pogum predlagati reformo ustave, ki nalaga tako ureditev. Zaradi tega je treba odstraniti ovire a sklep je sprejela krajevna sindikalna organizacija FIOM-OGIL na podlagi sklepa vsedržavne komisije za ladjedelnice ter državnega taj. ništva FIOM-OGIL. ---«»--- 2. junija odlikovanje miljskega prapora Miijski župan povabljen v Dakar Miijski občinski odbor je sklenil na svoji zadnji seji prositi vladnega generalnega komisarja, naj se odlikovanje miljskemu praporu podeli ob obletnici proglasitve republike, in sicer 2. junija letos. Odbor je prav tako vzel na znanje vabilo župana Carrare miljskemu županu, ki je vabljen, da sprejme mesto v častnem odboru za postavitev spomenika padlim v odporniškem gibanju, ki ga bodo postavili v Carrari 8. aprila letos. Miijski župan je bil prav tako povabljen, da se udeleži prvega zborovanja Kontinentalne afriške zveze pobratenih mest, ki bo v Dakarju 19., 20. in 21. aprila letos. Miljskega župana je na to zborovanje povabil senegalski notranji minister in župan mesta Kao-lack. Končno je odbor razpravljal in odobril sklepe, ki so vsem na Po valu negativnih ocen mestnega regulacijskega načrta kaže, da je občinska uprava prešla v «ofenzivo», zlasti da prikaže tudi nujnost njegove odobritve zaradi rokov, ki jih v tem pogledu predpisuje zakon. V torek je namreč občinski funkcionar prof. Bonifacio na sedežu PSDI branil načrt, včeraj pa je s še večjo avtoriteto opravil to nalogo bivši odbornik javnih del inž. Visintin na sedežu Krščanske demokracije, kjer se je zbralo mnogo občinstva. On je bil namreč odbornik javnih del, ko so začeli načrt proučevati in sestavljati, sledil pa mu je zemljemerec Geppi, ki je skupno s strokovnjaki dokončal njegovo delo. Inž. Visintin je precej obširno orisal razloge v prid načrta in pobijal tudi pesimizem glede gospodarskega razvoja mesta. V dokaz za to je med drugim navedel obnovitev Tovarne strojev, Tržaškega arzenala, železarne in širjenje industrijskega pristanišča v Zavljah, kjer je od celotne površine zasedene že dobra tretjina. Kar se glavnih kritik tiče, jih je strnil v pet točk, to je očitke glede terezijanske in jožefinske mestne četrti, podaljšanja Ulice Battisti do morja, slabih cestnih zvez, prevelikega števila samostojnih naselij in pomanjkanja povezave z načrti drugih občin na ozemlju. Po njegovem mnenju načrt ne ograža arhitektonske skladnosti mestnega središča, zlasti ker spadajo glavna poslopja pod spomeniško varstvo. Tudi s podaljšanjem Ulice Battisti do morja ne bi utrpel ta del mesta škode. Samostojna naselja se bodo gradila postopno ter ne bodo zafo naenkrat bremenila občinskih financ. Glede povezave tržaškega regulacijskega načrta z načrti okoliških občin pa so bila razna posvetovanja. Inž. Visintin je na koncu opozoril, da bi utegnila vzeti v roke stvar nadzorna oblast, če bi se odobritev zavlekla. Pripomnil pa je, da go vse konstruktivne kritike dobrodošle. Prvi je v diskusiji spregovoril svetovalec dr. Pecorari, ki je dejal, da bi morali »faro pristanišče ukiniti, Ulico Battisti pa podaljšati do morja po drugi varianti. Od dosedanjih precej ostrih kritikov se j« oglasil univerzitetni profe- sor Costa, ki pa se je zdel snoči nekam pohleven in izrazil dvom le glede perspektiv naraščanja prebivalstva in razvoja naselij. Bivši odbornik Geppi je odločno branil načrt' in med drugim dejal, da njegovi kritiki precenjujejo vrednost poslopij mestnega središča. Zadnji je spregovoril župan dr. Franzil, ki je dejal, da bodo upoštevali nekatere kritike in dodali načrtu nekaj sprememb. Tudi on je izrazil glede razvoja mesta in naraščanja prebivalstva precejšnji optimizem, katerega opira predvsem na upanje, da bo Trst glavno mesto dežele ter da se bo pristanišče razvilo v okviru Evropske skupnosti. jih predložili razni odborniki in ki zadevajo vprašanja upravnega značaja. ---«»--- Drevi prvo predavanje «30 let it. zgodovine^ Drevi ob 21. uri se bo v Kul-turno-umetniškem krožku v Ul. San Carlo 2 pričel ciklus predavanj »Trideset let italijanske zgodovine«. Predaval bo univerzitetni profesor in zgodovinar Nino Valeri o temi: »Izvor fašizma«. Vstop Je prost. ------------«»--- Zahvala ZDŽ Zveza demokratičnih žena je izdala zaključno obvestilo o proslavah mednarodnega ženskega praznika na tržaškem področju. Vodstvo ZDZ se ob tej priložnosti javno zahvaljuje vsem kulturnim skupinam in zborom ter ženam, ki so doprinesle svoj delež, da so proslave 8. marca tako dobro uspele. V torek redna seja pokrajinskega sveta Pokrajinska uprava sporoča, da se bo pokrajinski svet sestal na redni seji v torek, 20. t. m. ob 18. uri v sejni dvorani pokrajinske palače na Trgu Vittorio Veneto 4. Dnevnemu redu so bile dodane naslednje točke: 101. Prispevek pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu za pobude na področju živinoreje v letu 1962. 102. Nakup 400 ton premoga za potrebe pokrajinske psihiatrične bolnišnice in sorodnih inštitutov. 103. Oddaja v najem državni upravi vojašnice gasilcev v Miljah. ---«»---- V soboto seja na zgoniškem županstvu V soboto, 17. marca ob 18.30 bo v Zgoniku redna seja zgo-niškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je imenovanje članov davčne komisije, imenovanje zastopnikov v zdravniški in tehnični konzorcij ter konzorcij za trošarino, razprava o proračunu za tekoče leto, odobritev pravilnika o občinski imovini, odstop občinskih zemljišč ustanovi ANAS, imenovanje zastopnika v šolski patronat, odobritev ukrepov v korist občinskim uslužbencem, spremembe v pravilniku konzorcija za trošarino in potrditev sklepov občinske, ga odbora. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. Lep kulturno-prosvetni dogodek Književnik Tone Seliškar včeraj prvič med Tržačani Danes popoldne srečanje pisatelja z mladino, zvečer nastop na Proseku in jutri v Dolini Večeri, ko pred občinstvom nastopajo pisatelji sami ter pri tem berejo iz svojih del, so pri nas kar preredki. Bilo je še v prejšnji Gregorčičevi dvorani, ko so nastopili Juš Kozak, Tone Ingolič, Matej Bor, Ciril Zlobec ter Janez Menart; vsekakor je od tedaj že precej časa, Zato je toliko bolj hvalevredna pobuda Slovenske prosvetne zveze, ki je sedaj povabila v Gorico in Trst književnika ■ Toneta Seliškarja. „ V preteklih, dneh je Tone Seliškar obiskal Gorico in bil je tudi v nekaterih goriških vaseh. Nadvse zadovoljen z vtisi z Goriškega je prišel v Trst in včeraj se je v Gregorčičevi dvorani predstavil tržaškemu občinstvu. Z nekaj besedami ga je najprej pozdravil dr. Jože Kosovel, nato pa je povzel besedo sam gost, ki je povedal, da si je že dolgo želel srečati se z rojaki za mejo. Ta želja se mu je končno izpolnila in njegovi vtisi s tega kratkega bivanja med nami mu bodo ostali nepozabni. Na Goriškem je bil zelo presenečen, ko je videl, da oa je prišla poslušat mladina in prav tako starejši. Potem je pisatelj v kratkih Sestanek odbora za obrambo tržaškega gospodarstva Reševanje gospodarskih vprašanj v perspektivi avtonomne dežele Treba je začeti bitko za prosto cono, posebno avtonomijo in za pravice Slovencev Sinoči se je na sedežu INČA sestal odbor za obrambo tržaškega gospodarstva, na katerem so bili prisotni predstavniki PSI, KPI, USI, sindikalnih in drugih organizacij. Uvodoma je predsedujoči tajnik CGIL Calabria podčrtal pomen delovanja tega odbora za reševanje perečih tržaških gospodarskih vprašanj in to zlasti v vidu ustanovitve dežele Furlani j apulijska krajina. Na kratko je orisal še vedno te- izkazala in kjer nam zadnji primer Livorna priča, da je mogoče /. enotnostjo rešiti zelo težavna vprašanja, kot je bila nameravana likvidacija tamkajšnje ladjedelnice. Svoja izvajanja je zaključil, da bo mogoče glede nekaterih vprašanj pri ustanovitvi dežele ustvariti enotnost i,n. med drugim glede ustanovitve pokrajine Pordenone ter prestolnice dežele, da pa je treba pričeti bitko glede proste cone, posebne avtonomije in pravic Slovencev. Zadnji govornik prof. Mc.n-falcon pa je opozoril na nevarnost, da se v vladnih rokah okrni stvarni pomen avtonomne dežele in da se posebni statut, ki je predviden v ustavi, v praksi pretvori v navadnega. V takem primeru bo dežela reševala obrobna vprašanja kot na primer lov in ribolov, ne bo pa mog}a osnovnih, kot so vprašanja ladjedelnic in pomorstva. Ob zaključku zasedanja so prisotni soglasno sklenili, da se odbor čim prej ponovno skliče in da podrobneje razpravlja o vprašanjih avti* nomne dežele. -----«»------ Občinske izpostave sprejemajo prijave Vanoni Tržaška občina sporoča vsem davkoplačevalcem, ki morajo izpolniti prijave Vanoni, da lahko oddajo davčne prijave tudi pri občinskih izpostavah, in sicer do 31. marca med 10. in 14. uro. Prijave sprejemajo naslednje občinske izpostave: izpostava V bis v Ul. Marenzi 6, izpostava VI pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji — Ul. Puc- lllililMmiiiillllillllHillIiilliilllIlliiliiilllllllllimuiMliilllliiiillllllllimiiillllllllliilillllililillllliliimiHllillliliiliHllllllHlllllliMillllIlllllllllilll Marčno kepanje na tržaških ulicah žavno gospodarsko stanje in to zlasti ključnih panog ter podčrtal nujnost posebne avtonomije za Trst in tržaško področje v okviru dežele, kot tudi nujnost u-stanovitve integralne proste cone. V nadaljnji živahni razpravi je najprej g. dr. Ulessi obžaloval, da je odbor za dalj časa prekinil s koristnim delom, kasneje pa je orisal nekatere politične aspekte vprašanja ustanovitve dežele Furlanija - Julijska krajina ter predvsem, da je treba dokončno urediti tržaški status in obnoviti staro tržaško pokrajino ki po zakonu sega preko Tržiča. O pomorskih vprašanjih je govoril dr. Tainer, ki je ugotovil, da se zavlačuje sprejetje konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami, kar seveda v prvi vrsti škoduje Trstu. Obširno je govoril o primeru Hamburga, kjer je Zapadna Nemčija zagotovila posebne privilegije in dala mestu posebni status in ohranila te ugodnosti tudi v okviru Skupnega evropskega tržišča. Predlagal je, da bi bilo treba podrobneje proučiti ta primer ter ga izkoristiti. Poslanec Vidali je orisal razvoj vprašanja ustanovitve deželne avtonomije ter ugotovil, da je bilo že mnogo obljub in da tudi sedaj zavisi cd naporov vseh demokratičnih sil, če bo prišlo do ustanovitve in zlasti kakšne ustanovitve. Omenil je, da so fašisti že pričeli s protiofenzivo, kjer se poslužujejo nacionalističnih gesel. Glede rešitve tega in ostblih perečih vprašanj je Trst v težavah, ker le redko in izredno težko doseže potrebno enotnost, ki se je povsod drugod praktično Meščane »n predvsem okoličane je včeraj zjutraj presenetila nežna, bela odeja, ki je na tenko prekrila strehe, vrtove, vinograde, cvetoče ■mandeljne in kraške goličave. Ponehala je namreč buriti Sl začelo pošteno snežiti, tlen- ja, ki je predvčerajšnjim razsajala, in je kazalo, da bo ' ' pošteno snežiti, dar je nekaj časa naletaval le droben pršič, ki je razveselil otroke, da so se vsaj malo kepali. Zaradi pršiča, ki se je — kot je videti na sliki, ki je bila posneta v Istrski ulici — ponekod prav prilepi l, je bila vožnja po nekaterih cestah precej nevar- na in marsikatero vozilo je obtičalo na mestu. Čudno, toda še najbolj nevaren je bil del ceste od mitnice, mimo Ključa in Boršta do Bo-Ijunca, ki so jo šele sinoči začeli posipati. Vse kaže, da se bo vreme danes zboljšalo, toda navihani marec nas lahko še preseneti. cini 48, izpostava VII na Lo^ njerski cesti, izpostava VIII v Ul. Gelsomini (Rojan), izpostava IX na Opčinah (Pro-seška ulica) in izpostava X na Prosegu' in v Križu. ---*»— - Trčenje avtomobilov na poledeneli cesti Včeraj popoldne se je Lu-ciano Vecchiet iz Ul. Costs-lunga 264 peljal z avtom po cesti s Katinare v Boljunec pod Ključem pa ga je na poledeneli cesti zaneslo. Zadel je ob obcestni kamen in vo-s žilo se je ustavilo počez na cesti. Za njini je privozil z avtort 'Severin Kuret iz Ul. E-remo 23, ki je sicer zapazil nevarnost, a zaradi poledenele ceste ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila in je trčil ob Vecchietov avto. besedah povedal nekaj o sebi — kako je prišel v šolo, kako se je začel zanimati za literaturo in kako je začel končno sam pisati. Da je kot sin delavca prišel na svoje prvo službeno mesto kot učitelj prav v Trbovlje, je bistveno vplivalo na njegov nadaljnji življenjski in literarni razvoj. Z mnogimi drugimi slovenskimi kulturniki je bil tudi Seliškar med vojno pri partizanih, sedaj pa je glavni urednik založbe «Borec.. Nikakor pa še ni prenehal s pisanjem in ima še mnogo načrtov. Včeraj zvečer nam je prebral najprej tri sestavke iz svoje nove knjige «Ljudje z rdečim cvetom». V «Ognjenem krstu» nam opisuje, kako je prišel v partizane, kako se je tam srečal z mladim fantom, kako je šel prvič v napad na nemško postojanko; mladi fant pa je med tem napadom padel. «Koline» so zgodba o strašno lačnih partizanih, ki jim gospodar odstopi prašiča, ki ga je pravkar zaklal. «Dežela zlatih src» pa je slavospev Beli krajini; poleg Seliškarja nastopa v tej zgodbi skladatelj Marjan Kozina. Občinstvo je nagradilo pisatelja z obilnim ploskanjem, nekdo pa si je zaželel še kako pesem. Zal Seliškar pesmi ni imel pri sebi. Prebral pa je še humoresko «Tiček Vrabec ». Želimo, da bi Seliškar še prišel med nas, da bi obiskal tudi otroke po naših vaseh. Danes popoldne se bo srečal v Gregorčičevi dvorani z mladino. (Prepričani smo — in o tem je bolje, da govorimo v oklepaju — da se bo mladina danes malo lepše izkazala kot se je včeraj «starina• ; in kaj bi šele bilo, če ne bi tudi včeraj bilo v dvorani precej mladine; sicer le relativno precej. Naj Prosek in Dolina pokažeta, da zmoreta kaj več kot — Trst.) V sredo je bil v prostorih v Ul. Geppa redni občni zbor Slovenskega akademskega kluba «Jadran». Po uvodnih besedah dosedanjega predsednika Igorja Kosmine, je podal tajniško poročilo Samo Pahor, po poročilu blagajnika pa je sledila živahna diskusija, v kateri so sodelovali skoraj vsi prisotni člani in izrazili svoje predloge glede nadaljnjega boli pestrega delovanja kluba med slovenskimi akademiki. Rešeno je bilo tudi dolgoletno vprašanje prostorov, ker je bilo mnenje prisotnih $p-gldsno, da se lahko akademiki' poslužujejo klubskih proMoroif v Ul. Geppa, kjer naj bi' še člani shajali vsak teden na pogostejša predavanja in družabne večere. Občni žbor je nato odobril nekatere bistvene spremembe iiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii Vozni red avtobusov za izlet v Verono 1. avtobus bo vozil izletnike iz Milj in Miljskih hribov ter one iz , Barkovelj. Iz Campor bo avtobus odpelja) točno 6b 4. uri, od Sv. Barbare ob 4.15, od Oreha ob 4.30, Barkovljani pa naj na avtobus počakajo ob 5. uri pred kavarno «Pipolo». 2. avtobus bo sprejel izletnike iz Brega. Ob 4.15 bo odpeljal izpred občinskega stadiona pri Sv. Soboti (za izletnike s Kolonkovca in od Sv. M. Magdalene), ob 4.30 jz Doline (pri štrajnu), ob 4.40 iz Boljunca (na Gorici), ob 4.45 lz Boršta (križišče) in ob 4.50 s Ključa. 3. avtobus bo sprejel izletnike iz Trsta in Nabrežine. Ob 4.15 bo odpeljal s Trga Oberdan, ob 4.30 bo sprejel izletnike na Ul. Fabio S.evero prj zadnji postaji filobusa «17», ob 4.35 se bo ustavil pri «Casa cantoniera*. približno ob 5.10 pa bo sprejel izletnike iz Nabrežine. 4. avtobus bo vozil na progi Bazovica Prosek. Ob 4.15 bo avtobus odpeljal iz Bazovice, ob 4.20 iz Padrič, ob 4.25 iz Trebč, ob 4 30 od Banov, ob 4.35 z Opčin in ob 4.45 s Proseka. Tatovi v skladišču Neznanci so ponoči vdrli skozi okno v urade skladišča goriva, ki ga ima Giuseppe Furlan iz Ul. Soncini 80 v Ul. Rio Primarlo 2. Odnesli so pisalni stroj znamke «Facit», steklenico ruma, steklenico žganja, škatljico cigaret, 8 škatljic žve-plenk ter nekaj znamk, v skup. ni vrednosti 150.000 lir. rh Slovensko gledališče v Trstu obvešča, da zaradi tehničnih ovir odpade predstava, ki je bila napovedana za 18. t. m. v Ljudskem domu v Križu. VERDI Danes ob 20.30 za red B v parterju in na balkonih ter za red A na galerijah in stojiščih tretja predstava Viozzijeve opere «Pog?nski kamen«. Dirigent Giaiifrapco Rivoli. Pevci isti kot pri prejšnjih predstavah. Jutri ob 20.30 za red A v parterju m na balkonih ter za rej C na galeriji in stojiščih prva predstava opere «Madame Butterfly». Dirigiral bo Glauco Curiel, glavno vlogo bo pela Gi-gllola Frazzom, ostale pa Anna Maria Canali, RUggero Bondino in Lino Pugllsi. Zborovodja Glor-gio Kirschner Režiser Aldo Ml-rabella Vassallo. TEATRO NUOVO Tržaško stalno gledališče Je v sredo in sinoči z velikim uspehom gostovalo na dramskem festivalu v Bologni z dramo «11 Santuzza,, Andrea Caima. Občinstvo in kritika sta nastop tržaškega gledališča zelo povoljno o-cenila. Nocoj ob 20.45 bo gledališče ponovilo za red H Squarzinovo komedijo «Tr| četrtine meseca« v režiji Fuilvia Tolussa. Pri blagajni gledališča (telef. 36372) se nadaljuje prodaja vstopnic. iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Občni zbor kluba slovenskih akademikov Za poživitev delovanja slovenskega AK «Jadran» Izvolitev novega odbora - Poživitev «Tončičevega sklada* - Sprememba pravilnika glede članstva Iz tržaških sodnih dvoran Nad sedem let zapornih Kazni za skupino mladeničev in lahkoživ K Pred prizivnim sodiščem v celoti potrjena obsodba skupine vinjenih razgrajačev v Miramarskem drevoredu Pred porotnim sodiščem se je pod predsedstvom dr. Rossija končala včeraj obravnava proti štirim mladeničem iz Ronk in Gradiške ter proti trem lghkoživkam. Porotniki so spoznali 22-letnega Enza Venturolija za krivega ropa, tatvine, nenravnih dejanj in telesnih poškodb ter so ga obsodili na 3 leta in 7 mesecev zapora ter ma 42.000 lir globe. Prav tako so spoznali za krivega tudi 22-letnega Luigija Cassana, in sicer ropa, telesnih poškodb, namernega odkupa ukradenega blaga in nenravnih dejanj, a obsodili so ga na 2 leti, 7 mesecev in 10 dni zapora ter na 34.000 lir globe. Poleg tega bo moral Cassan prestati tudi kazen enega meseca zapora, ki mu jo ie naložil pred nekaj leti sodnik v Cervignanu, ki mu je sodil zaradi nenamernih telesnih poškodb. Porotniki so spoznali za krivega tudi 22-letnega Mo-settija ter ga obsodili pogojno na 8 mesecev zapora ter 6000 lir globe zaradi sodelovanja pri tatvini. Izmed treh žensk, ki so bile obtožene spolzkih dejanj, je porotno sodišče obsodilo dve, in sicer Lauro K. ter Stefa-nio J. vsako na 2 meseca zapora. Glede Elene M. pa je menilo, da je ni mogoče kaznovati, ker je popolnoma slaboumna. Zato je sklenilo, da bo morala ženska za najmanj dve leti v umobolnico. Končno so porotniki oprostili Cassana, Mininela in Mo-settija obtožbe poskusa ropa in nasilja nad neko lahkoživ-ko, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Spričo te razsodbe je Mininel oproščen popolnoma, ker ni bil obtožen drugih prekrškov in zločinov. Vsi obtoženci so bili obsojeni skupno na 7 let, 2 meseca in 10 dni zapora. Kot smo že poročali, so bile tožilčeve zahteve precej strožje: skoraj 17 let za vse obtožence. * * # V jutranjih urah 13. aprila lani se je številna družba mladeničev napotila z motorji proti Grljanu. Ker so popivali vso noč po mestnih lokalih, so bili vsi več ali manj vinjeni. Do prvega incidenta je prišlo pri bencinski črpalki AGIP v Miramarskem drevoredu, kjer je skoraj prišlo do pretepa med objestneži in . ter na 8000 lir denarne kiz-uslužbencem. Nekdo izmed | ni. Corvascija so dolžili, mladeničev je baje tudi u-kradel v stekleni uti 3000 lir. Takoj nato se je hrupna druščina pretepačev odpeljala z velikanskim ropotom proti Grljanu. V bližini mitnice pa je skoraj prišlo do nesreče. Eden izmed mladeničev je namreč pognal svoje vozilo proti mitničarju, ki je stal tik ob pločniku. Ce ne bi mitničar bliskovito odskočil na pločnik, bi ga bil brezvestnež verjetno povozil. V divjem diru so mladeniči nadaljevali svojo pot proti Grljanu, kamor pa jih je prišlo le pet, in kjer jih je u-stavila prometna policija ter jih pobarala za dokumente. Medtem je bil uslužbenec pri bencinski črpalki že obvestil leteči oddelek kvesture o vsem, kar se mu je pripetilo. Agenti so se takoj odpeljali proti Grljanu ter prispeli tja prav v trenutku, ko je prometna policija legitimirala razgrajače. Takoj so petorico odpeljali na barkovljanski policijski komisariat. Med potjo je prišlo do ponovnega incidenta pri mitnici. Mitničar je namreč pomotoma obdolžil nekega drugega mladeniča, da ga ie hotel povoziti. Ta oa ga je zgrabil za vrat, ga žalil ter ga skušal udariti s pestjo. Do končnega pretepanja pa je prišlo na komisariatu, kjer je neki drugi mladenič zgrabil za prazno steklenico ter skušal udariti nekega a-genta po glavi ter je enega tudi telesno poškodoval. Vsa druščina se je potem morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem, ki je skoraj vse obtožence spoznalo za krive ter jih obsodilo na razne zaporne in denarne kazni. Proti tej razsodbi so se pritožili: 21-letni Salvatore Quinto iz Ul. Guerrzazi 8, 24-letni Luciano Porelluzzi iz Ul. Trauner, 26-letni France-sco Corvasci iz Ul. Vivaldi 3 in 24-letni Rino Srebot iz Ui. Lamarmora 22. Na razpravi prve stopnje je bil Quinto obtožen posebej, da je grozil policijskemu a-gentu s steklenico ter telesno poškodoval nekega drugega. Sodniki so ga obsodili na 11 mesecev zapora ter na 17.500 lir globe. Porcelluzzija so dolžili, da je razžalil mitničarja, ga zgrabil za ovratnik ter mu grozil. Obsojen je bil na 6 mesecev in 20 dni zapora 8000 lir denarne je vozil motor s hitrostjo čez 80 km na uro ter da je sku-šal povoziti mitničarja. Obsojen je bil na 1 mesec in 10 dni zapora. Končno so Sre-bota in tudi ostale obtožence dolžili, da so bili pijani. Srebot je bil obsojen na 1 mesec zapora ter 10 lir denarne kazni. Včeraj so o tej zadevi ponovno razpravljali prizivni sodniki, ki so zavrgli Srebo-tov priziv češ da ni bil ule-meljen. V vsem ostalem pa so potrdili prejšnjo razsodbo. Predsednik Nardi, tožilec Meyer, zapisnikar Parigi, o-bramba Padovani in Antonini. --------------«»---- Aretiran pokvarjenec Agenti osrednjega komisariata javne varnost) so prijavili sodišču 48-letnega Cosima P. zaradi nenravnih dejanj na škodo dveh otrok. Nesramnež je nagovarjal na hodniku šole dva otroka, osemletno sestrico in njenega sedemletnega bratca, z umazanimi besedami in slabimi nameni. Otroka sta se prestrašila in zbežala ter doma vse povedala staršem, ki so o zadevi obvestili policijo. Agen. ti komisariata so uvedli preiskavo in. čez nekaj dnj zapazili sumljivega moškega, ki je ponujal otrokom bonbone in sadje. Prijeli so ga in zaslišali ,a je vse zanikal, čeprav sta ga otroka spoznala. --------- ^ Na obisku pri hčerki se je zastrupila s plinom Včeraj ob 17.30 so pripeljal1 v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 87-letne Marije Ger-devič vd. Juriševič iz Golca št. 80, ki se je po nesreči zastrupila s plinom v stanovanju svoje hčere Marije por. Tos-sutti v Ul. Locchi 13. Ženica je večkrat prišla iz Golca na obisk k svoji hčeri. Tako je bila na obisku tudi te dni. Včeraj dopoldne je bila nekaj ur sama doma, ker je hči šla v mesto po opravkih. Verjetno ji je bil dolg čas in je hotela pospraviti po kuhinji, pri tem pa niti ni zapazila, da je nevede odklopila plinsko gumijasto cev. Ko se je hči vrnila nekoliko po 13. uri domov in je odprla vrata stanovanja, se je prestrašila, ker je bilo stanovanje polno plina. Skočila je v kuhinjo, kjer je zagledala svojo mater, ki pa je bila že mrtva. točke 3 statuta, ki se nanaša na članstvo. Odslej moreio biti redni člani tisti slovenski akademiki, ki so vyisc'>i na katerikoli univerzi ali visoki šoli in živijo v Italiji; častni člani pa vsi tisti bivši akademiki, ki so diplomirali na katerikoli univerzi bodisi v Italiji ali inozemstvu, ne glede na to ali so bili prej člani SAK oJadrann ali ne. S tem naj bi se povečali medsebojni stiki med člani, ki so bili doslej bolj šibki, Sledile so volitve novega odbora. Za predsednico je bila izvoljena Vida Košuta, podpredsednik je Pavel Kozlovič, tajnik Toth Marc. Ostali člani odbora so Nivea Kuret, Ivan Fišer, Maksimilijana Ren-zi in Učka Ščuka. V kratkem pripravlja novi odbor skupno s klubom zamejskih študentov v Ljubljani tradicionalni spomladanski izlet na Pohorje in v Maribor z ogledom tovarne avtomobilov TAM. Novoizvoljeni odbor si je tudi prevzel nalogo, da bo v bližnji bodočnosti skušal zadovoljiti zahteve velike večine svojih članov in poskrbel, da bo spet zaživelo delovanje «Tončičevegu skladati in obenem vskladil izposojanje in izmenjavanje strokovnih knjig med akademiki. Obenem se bo novi odbor tudi potrudil, da bo bodoče delovanje SAK «Jadran» bolj plodovito in pestro. L. A. ----«»—- Zaradi sunka burje v smrtni nevarnosti Burja, ki je včeraj popoldne sicer nekoliko prenehala, je v prvih jutranjih urah spet terjala svojo žrtev. Okrog 5. ure je namreč neki čuvar zapazil na pločnika v Ul. Vergerio člo. veka. ki je ležal ranjen na tleh. Ustavil je avto, ki je tedaj privozil mimo, da je nesrečneža odpeljal y bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Nesrečnež je 67-letni Mario Mattiazo iz Ul. Pier Paolo Vergerio 8. Ne ve se še, kako se je Mattiazo ponesrečil: domne. vajo pa, da ga je podrl sunek burje ko se je vračal domov. Nihče ga n. zapazil in tako je več ur ležal na tleh. Prj padcu se je pobil in ranil po glavi, njegovo zdravstveno stanje pa se je poslabšalo prav zaradi tega. ker je več ur ležal na mrazu. ---«»---- Kvestura v februarju Agenti letečega oddelka kve. sture in drugih komisariatov javne varnosti so v preteklem mesecu med drugim aretirali, ozirema prijavili sodišču, tri osebe zaradi nasiistva ali groženj javnim funkcionarjem, dve zaradi žalitve javnega funkcionarja, eno zaradi nenravnih dejanj, dve zaradj nesramnih dejanj, dve zaradi prešuštvovanja, tri zaradi brezbrižnosti do svoje družine, dve zaradi slabega ravnanja z družino, eno zaradi pretepanja, 16 zaradi povzročitve telesnih po. skodb, dve zaradi nenamernega umora, 16 zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 5 zaradi žalitve, dve za. radi obrekovanja, 4 zaradi groženj, eno zaradi vdora v tuje stanovanje. 45 zaradi tatvine, eno zaradi ropa, tri zaradi izsiljevanja, 5 zaradi goljufije, dve zaradi nedovoljenje prilastitve tuje imovine, 9 zaradi prikrivanja ukradenega blaga, eno zaradi kršitve zakona Mer. lin, 22 zaradi vinjenosti itd. Naložili so 1183 glob in našli ukradenega blaga v skupni vrednosti 5.025.000 lir. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi na literarn. večer mladinskega pisatelja TONETA SELIŠKARJA Danes ob 17. uri v Gregorčičevi dvoranj za mladino Danes ob 20.30 v prosvetnem društvu na Proseku Jutri ob 20.30 v prosvetnem društvu v Dolini KINO Nazionale 15.00 »Boccaccio 70*. Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «Senilnost» (Senili-tž). Claudla Cardinale. Prepovedano niiadini Escelsior 16.00 «Nered» (11 disor-dine). Tomas Milian, Renato Salvatori, Susan Strasberg. — Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Cartouche» — Eastmancolor. Jean Paul Bel-mondo, Claudla Cardinale. Arcobaleno 16.00 icNežna noč« — (Tenera č la notte). Barve De Luxe. Jennifer Jones,. Jason Robards ml. Supercinema 16,00 «Ursus in tatarsko dekle« (Ursus e la ra-gaza tartara). Eastmancolor. — Yoco Tani, Ettore Manni. Alabarda 16.00 «Kralj kraljev* (II re dei re). Teehnicolor. Jeffrey Hunter, Viveca Lind-ford. Aurora 15.30 «Moja gejša« (La mia gheisha). Cristallo 16.00 «ZaJtrk pri Tiffa-nyju» (Colazione da Tlffany). Teehnicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Romolo In Remo«. Teehnicolor. Steve Reeves, Virna Lisi. Capitoi 16.00 «Baraba». Technl-■color. Anthony Quiinn, Silvana Mangana. Vittorio Gassman. Impero 16.30 «Bahač» (Lo spac-cone). Italia 16.00 «Dvom» (M dubbio). Gary Cooper. Deborah Kerr. Massimo 16.00 «Bitka v Indokini« (La battaglia In Indoclna). — Maura Murphy. Moderno 16.30 «NocoJ boš moja* (Questa notte sarai mia). Peter Van Eyck, Barbara Rutting. Prvič v Trstu. Cene 300, 200. Astoria 16.00 «Hollywood ali smrt* (Hollywood o morte). — Teehnicolor. Jerry Levvis, Dean Martin. Astra 16.30 «Pepe». Vittorio Veneto 16.00 »Sovražnika* (I due nemlci). Alberto Sordi, Davij Niven. Ideale 16.00 «Vrni se v septembru* (Torna a settembre). — Teehnicolor. Gina Lollobrigida. Marconi 16.00 «Tema na vrhu stopnic* (II buio in cima alle scale). Teehnicolor. Robert Pre-ston. Abbazia 16.C0 «Bitke na morjih« (Battaglie sui marl). Dogodki iz pretekle vojne. Odeon 16.00 «Poi velikanov« — (La strada dei giganti):' Tech-nicolor. Chelo Alonso. Skedenj 16.00 «Cudovlta sedmori-ca» (I magnificl sette). Tech-nicolor. Yul Brynner. Knin HOSAHDRA-Bolluiiec predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 film: NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA (I migliori anni della nostra ^vita) Igrajo: Fredric March, Dana Andrevvs, Virginia Mayo, Mirna Loy, Steve Cochran (FssnaisSsisfflla Tržaški filatelistični ktuD «L. Košir* — Trst, bo imel svoj redni sestanek v nedeljo 18. marca od 10. do 12. ure. * Znani lik Antonia Frena, glavnega udeleženca krvavega dogodka, ki Je vzbudil toliko hrupa v Trstu 1. 1904, bo objekt tretje radijske zgodbe iz cikla «Slavnj procesi preteklosti v Trstu* z naslovom «Tisto noč v U-lici Crosada*, ki Jo bo tržaški radio oddajal danes ob 14.20 v izvedbi dramske skupine tržaškega radia In v režiji Uga Amo-dea. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 15. marca 1962 se je v Trstu rodilo 6 ‘otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 80-1 etn 1 Lodovico Kalnradl, 95-letna Antonietta Mis-gur, 72-letni Andrea Zangrando, 80-letna Maria Stabon por. Do-minlolni, 64-letna Olga Zadnioh por. Dorotea, 80-letna Anna Trampi vd. Beuzzi, 59-letni Sta-nislao Polil, 80-letni Umberto Gambaro, 68-letnl Ivan Čermelj-— «»----------------- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. dellTstria T, de Leite.iburg, Trg S. Giovanni 5; Ai Due Mori, Trg Unltfi 4; Prendlnt. Trg Tlziano Vecelllo 24. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I + Za vedno nas je zapustil8 naša draga Marija Stavbar vd. Peric Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti, Nabrežina kamnolomi št. 25-N. ŽALUJOČI OSTALI Nabrežina. 16.III. 1962. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 16. marca 1962 ODPRTJE NA LEVO IN CERKEV POGUM NEKATERIH ALI SILA RAZMER? Kim Novak v Moskvi Kar pred dvema letoma za nekatere ni bilo možno, je danes možno • Odpor določenih cerkvenih krogov, ki se še nočejo vdati Vlada levega centra je za. hvaljujoč vztrajnosti Mora in Fanfanija sestavljena in je že tudi prejela zaupnico od poslanske zbornice in senata. Začela bo lahko potemtakem s svojim delom, ki ne bo lahko. V njej bodo preizkusili svojo dobro voljo v pogledu neposrednega sodelovanja demokristjani, socialdemokrati in republikan. ci, pri čemer računajo na podporo socialistov. Po dolgotrajnem procesu je tako vendarle prišlo do spremembe dosedanje italijanske politike, do uresničitve politične platforme v obliki levega centra, ki so se proti njemu ves čas zagrizeno borili tako predstavniki demokrist-janske in ekonomske desnice kot liberalci in — Cerkev. Da, Cerkev je bila, v skladu s svojo tradicijo, ves čas med najhujšimi nasprotniki obrata na levo. Ko je bil leta 1960 Fanfani poskušal izvesti to, kar mu je šele danes uspelo, je moral takrat zaradi odpora cerkvene hierarhije kapitulirati. Toda od teh dob je v razvoju nastopila določena sprememba, zaradi katere Vatikan naenkrat ni več nasprotoval Mo-rovim in Fanfanijevim načrtom, tako da sta ga od te plati lahko uresničila brez težav. In to čeprav so razlogi, ki jih je Cerkev leta 1960 navajala proti uresničitvi politike levega centra, ostali. Razlogi so bili sledeči: socialisti so marksisti in ateisti, kot so to komunisti; Nenni je navaden sopotnik Togliattija; imata skupne sindikate; marksizem in krščanstvo pa se izključujeta, sodelovanje je zatorej nevarno in kdor se zanj zalaga, stori smrtni greh. Vse to je sedaj odpadlo in sodelovanje je naenkrat bilo mogoče, pa naj bo tudi samo v posredni obliki. V uradnih vatikanskih stališčih, oziroma v stališčih samega papeža, da se točneje izrazimo, je. že pred časom Prišlo do nekaterih sprememb. Znano je na pr., da Cerkev v pogledu odprtja na levo v sicilski deželni upravi ni pokazala nasprotovanja, čeprav tu v marsičem odloča nepomirljivi kardinal Ruf-fini, ki je znal za mnogo manjše prestopke groziti z anatemo na levo in desno. In sodeč po izjavi, ki jo je 22. decembra lanskega leta dal Moro novinarjev televizije o zadevnem vprašanju, da hamreč v bodoče ne bo več nobenega kardinala ali škofa, ki bi nasprotoval sodelovanju demokristjanov s socialisti, bi šlo sklepati, da so zagotovila v tem smislu bržkone bila dana od samega Papeža. V nasprotnem primeru bi se s Fanfanijem verjetno ne bila tako drzno podala v politično operacijo, ki sta jo zdaj srečno pripeljala do konca. Odločitev je padla na ne-»peljskem kongresu. Pričakovalo se je, da bo Vatikan s tem v zvezi kaj pripomnil, toda pričakovanega negativnega stališča ni bilo, pač pa je papež v razgovoru s Andrejem Colinom, predsednikom francoskega Ljudsko-re-Publikanskega gibanja (demokristjanov), ta kongres Pozitivno ocenil. In ko se je od strani nekaterih skupin laične desnice navzlic temu skušalo prikazovati stališče Vatikana nasproti omenjenemu kongresu kot negativno, 3e «Osservatore Romano« to zavrnil, označivši za «lažne interpretacije« vse zadevne komentarje in izjave. V svojem nasprotovanju takšnemu razvoju, so nekateri okoreli pristaši katoliške-Sa političnega konservativiz-dia skušali kompromitirati samega papeža s tem, da so javno poudarjali, kako se je nekoč sam zelo ostro postavljal proti temu, za kar se je zdaj zavzel. V Bariju je na Primer tamkajšnja »Katoliška aliansa« dala tiskati letak s papeževim tekstom iz ll. zvezka njegovega dela "Scritti e discorsi del cardi-nale Giuseppe Roncalli«, kjer je med\drugim rečeno: »Moram s posebnim obžalovanjem podčrtati ugotovlje-ho upornost nekaterih, ki za Vsako ceno podpirajo tako i-dtenovano «odprtje na levo«, Proti jasnemu stališču, ki ga 0 tem vprašanju imajo naj-svtoritativnejše cerkvene hierarhije. Poudariti moram, da 1* to huda doktrinarna napaka in flagrantna kršitev katoliške discipline.« V letaku je dalje rečeno, d* so se voditelji krščanske demokracije z Morom na če-lu požvižgali na to papeževo "spotilo, s čimer bi bili ob-enem izdali strankine intere-se. Razumljivo, da pomeni to Nekakšen indirektni očitek Papežu, ker ni ostal dosleden 'emu, kar je bil izrekel. V 'esnici pa bi šlo papežu sa-roo čestitati, ker je bil v tem Primeru pokazal mnogo več sd>isl» in realnosti v ocenje- vanju politične situacije v Italiji, kot bi šlo to od njega pričakovati. V resnici tudi v vatikanskih vrhovih ni šlo vse tako lahko. V prvi vrsti bi bilo čudno, da bi se bil kardinal Ottaviani, vodja tako imenovanega Pentagona, t. j. klike starih kardinalov, zvestih pokojnemu papežu Piju XII., brez odpora pomiril s takšnim novim političnim kurzom. Ob priliki nekega sprejema srednjih in malih industrialcev, je svojemu ogorčenju dal duška z ostro obsodbo (dahkoumnih kristjanov«, ki se podajajo na pot sra. motnih špekulacij. O tem je bil papež takoj poučen, na kar je omenjenega kardinala primerno kaznoval. To je bilo namreč razvidno takoj naslednjega dne, v petek, dne 16. februarja, ko se tradicionalno mesečno sklicuje tako imenovana «audienza di tabella«, kateri pa tokrat Ottaviani ni prisostvoval. Pa tudi jezuiti so — čeravno je težko, da bi razbili od papeža bržčas odobreno «odprtje na levo« — v svoji reviji «Civiltš Cattolica« obsodili novo politično smer. V njej je rečeno: «Levi center nosi v sebi težko ideološko konfuzijo. Mnogi bodo namreč mislili, da praktično sodelovanje katolikov s socialisti ni več obsodbe vredno niti s socialnega niti verskega stališča. In prav zaradi tega bo potrebno opraviti določeno pojasnjevalno delo, da bi se poudarila absolutna ideološka inkompatibilnost med socializmom na eni in krščanstvom ter krščansko socialno doktrino na drugi strani«. Revija se hkrati ukvarja tudi z vladnim programom, pri čemer poudarja svojo skeptičnost nasproti nekaterim njegovim točkam, posebno v pogledu ustanovitve v Italiji nekaterih avtonomnih področij, kakor tudi v pogledu finansiranja šol, v okviru katerega namreč ni bilo predvideno finansiranje tudi cerkvenih, marveč samo dr. žavnih šol. Glede na vse to, je več kot verjetno, da bo nova vlada levega cčntra' naletela v svojem delu še na, marsikatero zanko, ki ji j0 bodo nastavili podobni njeni nasprotniki iz vrst vatikanskih višjih in nižjih dostojanstvenikov, pa tudi iz vrst ekonomske desnice, nekoliko oslabljene sicer zaradi pristanka nekaterih ve-leindustrialcev na novi kurz. Obenem pa je pričakovati, da bo papež vztrajal na svojem stališču, tembolj, ker to stališče ni plod — kot bi kdo utegnil misliti — njegove dobre volje ali kapricioznosti, marveč je nanj pristal v prvi vrsti zaradi stvarnega stanja italijanskih razmer. Filmska umetnica Kim Novak, ki jo poznamo iz vrste filmov, je bila povabljena v Moskvo. Vabilu se je odzvala in tu Jo vidimo nekoliko zasneženo na eni moskovskih ulic V VRTINCU ELEKTRONOV, KI SPREMINJAJO SVET Umetno zlato bi mogli delati toda le iz dragocene platine Iz umetnostnih galerij Lavrencij, nov element, ki je bil ustvarjen v laboratoriju in katerega življenjska doba je le 16 sekund - Kaj so protoni in kaj nevtroni? Pred kakimi 2500 leti je neki grški filozof dejal, da se v naravi nahajajo samo štirje elementi. In v to so ljudje verjeli stoletja. Grški filozof je bil Heraklit iz Efeza, a elementi, ki je o njih govoril so bili optnj, plin, voda in zemlja. Toda, navidezno nasprotujoč si, je Heraklit obenem zatrjeval, da resničnost ni zemlja, temveč ogenj, ki se iz nje poraja in ki od svoje strani zatem po. vzroča plin, nakar se ta zgosti v vodo, ki pada na zemljo. Heraklit je stal tudi na stališču, da je edina resničnost življenja v dejstvu, da nič ne obstaja in da se vse brez prenehanja poraja. Danes se je število štirih Heraklitovih elementov povečalo nad sto, oziroma natančno sto in tri. Zadnji, tako imenovani «lavrencij» je bil odkrit lansko leto, a njegova življenjska doba je trajala šestnajst sekund. Tako, da ga v resnici nihče ni videl; znanstveniki kalifornijske u-niverze, ki se jim je odkritje posrečilo, pa so njegovo prisotnost ugotovili enostavno tako, da so izmerili energijo alfa delcev, sproščenih v obliki žlindre ob jedrski eksploziji, v kateri je, kot rečeno, šestnajst sekund živelo nekaj sto atomov novega elementa, imenovanega «lavren-ci j». V šoli nam je bilo rečeno, da je v. naravi 92 elementov. Tako je določil tudi Rus Men-delejev v svoji znani tabeli kemičnih elementov. Danes jih imenujemo prvotne naravne elemente, od katerih pa vsi ne obstoje. Nekateri so sicer bili odkriti, toda ne potrjeni, kot na pr. «tehnezij» in «mazurij», katerih atorh je obkrožen s štiriintridesetimi elektroni, in alabamij, katerega atom jih ima 85. Teoretično je za znanstvenika relativno lahko spremeniti neki element v drugi e-lement, razen srebra, ki je in ostaja to, kar je. Teoretično je nadalje pri vsakem elementu moč doseči atomsko eksplozijo, naj si bo v obliki združitve ali razcepitve. Toda še enkrat ni tega moč v primeru srebra, ki je s svojimi sedeminštiridesetimi e-lektroni tako stabilen, da ga ni mogoče aktivizirati niti v obliki atomske združitve niti razcepitve. Do »fermija«, ki ima sto elektronov, so se mogli u-stvariti novi elementi z enostavnim obsevanjem urana, najtežjega naravnega elementa (92 elektronov), s- snopom nevtronov v jedrskem reaktorju. V teoriji je povsem lahko, če upoštevamo, da se od vodikovega atoma, ki ima er. sam elektron, preide k helijevemu, ki ima dva: zadostuje nekemu elementu pri-staviti en elektron, pa imamo povsem drug element. Tako bi, denimo, zlahka prišli do zlata, če bi elementu 78, torej z oseminsedem-desetimi elektroni, pristavili en elektron, s čimer bi ustvarili nov element, označen s številko 79, ki je prav omenjena žlahtna kovina. Potemtakem bi ne bilo težko u-stvarjati zlata, kolikor bi ga pač človek želel, ali vsaj potreboval. Stvar pa ni tako """"...................................iiiiihii.i.iiii......I...........mi..................................hihiiiiiiimiiiiiiihmii..................................................................................... OBISKALI SMO ZA VAS KMETIJSKI SEJEM V VERONI Tik ob najmodernejšem traktorju kmetje po starem sklepajo kupčije Danes je na sejmu jugoslovanski dan - Vrsta prireditev, ki si jih je vredno ogledati - 1.800.000 lir vreden snežnobeli činčila - Zborovanje kmetov Običajni Mednarodni kme. tijski sejem v Veroni je obenem največji kmetijski sejem v Italiji in najkrajša mednarodna prireditev, saj traja samo 9 dni, medtem ko druge prireditve trajajo po navadi okoli 15 dni. Prvi sejem kmetijstva se je vršil v Veroni, leta 1898, letošnji jja. je že 64. po vrsti. Od 50. .pri., reditve dalje je veronski sejem v novih sejemskih prostorih, ki zavzemajo skupno 280.000 kvadratnih metrov površine, od tega 100.000 kv. metrov pokritih razstavnih prostorov. Povprečno prihaja vsako leto na to prireditev, ki je razmeroma zelo zgodaj, saj se vrši še v zimskem času pred nastopom pomladi, o-koli 31-methostne prireditve itd. Za morebitnega obiskovalca bi še dodali, da je uprava dr. žavnih železnic dovolila 20-od-stotni popust na železnici. Vstopnina na sejem (brez o-gleda perutninarske razstave) znaša 250 lir, z ogledom te razstave pa 300 lir. Ko stopiš z vlaka in prideš s postaje na trg, te pozdravi tudi velik transparent z napisom »dobrodošli«. enostavna, in to iz preprostega razloga, ker je element 78 dragocena kovina platina, s čimer bi postala omenjena proizvodnja zlata vsekakor predraga, če računamo, da je platina dragocenejša od zlata. Od leta 1940 so znanstveniki s pristavljanjem po enega elektrona določenim elementom ustvarili 11 novih elementov. Nekateri so bili otipljivi in vidljivi, kot na pr. plutonij, na osnovi katerega so kasneje napravili atomsko bombo .Obstoj ostalih: na pr. elementa 95 (americij), 96 (kurij), 97 (berkelij), 98 (kalifornij), 99 (einsteinij), 100 (fermij), 101 (mendelezij), 102 (nobelij), 103 (lavrencij) — pa so enostavno samo izračunali Neverjetne težave so nastopile pri elementih s čez sto elektroni. Profesor Albert Ghiorso, znanstvenik na kalifornijski univerzi, ki je skupaj z Glennom Seaborgom in ostalimi sodelavci odkril devet od enajstih že omenjenih na novo odkritih elementov, ponavlja, nar sti že rekla Heraklit in Mendelejev čez ni mogoče. Ali, če že, potem pa skrajno težko. Pri elementih z nad sto e-lektroni izgublja obsevani element nevtrone z isto hitrostjo kot jih vsrkuje. Lahko bi se, res, bombardiral atom z nevtroni povečane hitrosti, ki bi se lahko dobili s pomočjo posebne jedrske eksplozije, toda zadeva bi postala docela podobna zgodbi o zlatu, ki bi se lahko pridobivalo iz platina. ((Lavrencij« je bil odkrit s pomočjo pospeševalca MEV, katerega moč doseza nekaj milijonov elektronvoltov, in njegova prisotnost je trajala nekaj sekund. Vnaprej bo čedalje teže tako določati pri-sotnost novih elementov kot ohranjati njihovo trajanje. Zakaj, če pomislimo samo to, da vsebuje atom, imenovan tako zaradi svoje nedeljivosti, torej najmanjši možni obstoječi delec, da torej ta a-tom vsebuje, kot rečeno, jedro pozitivnih protonov, zatem pozitivno nabite nevtrone in one brez naboja, pa še meglico^ negativnih elektronov, pptfem nam postane povsem razumljivo,, čemu ta ne-skočno majhna nebuloza delcev ne more obstajati dolgo Zraven tega nam je tud: znano, da protoni in nevtroni niso delci, kot se je to do pred kratkim mislilo, marveč pravcate meglice «mezonov p«, ki se vrte okrog osrednjega jedra. Pa še to vemo, kakšen je elektron, toda nekega dne bomo morda odkrili, da je tudi on meglica, sestavljena iz subatomskih delcev, različnih od 27 delcev, ki so jih znanstveniki že odkrili, a ne vedo čemu služijo. In tu bi se znova spomnili Heraklita ter se vprašali, ali ni imel on prav. Namreč prav, glede svoje trditve, da resničnost ne obstaja, marveč samo prihodnost. Vsekakor pa so svoj prav imeli tudi meščani Mileta, ko so govorili, da ga ne razumejo. Fred Pittino v «Občinski» V Občinski galeriji je izjemoma razstava slik netrža. škega likovnika. V njej gostuje furlanski slikar Fred Pittino, ki je soliden zastopnik pozno impresionistične struje stvarnostnega oblikovanja. Pričel je do tega, oziroma, vrnil se je k tej zvrsti izraznosti, potem ko je pred nekaj desetletji poizkušal sebi primerno prikrojiti razne stilne nonosti, ki so vzklile v prvih tridesetih leti našega stoletja. Jn prav je bilo, da je tako storil, ker bi sicer bilo Škoda, da bi neplodo-vito shiral njegov z lirično prefinjenostjo preleti slikar, ski talent. , Fred Pittino namreč uspe odkriti lepoto, četudi le skromno lepoto, tudi v najpreprostejših predmetih vsakdanjega življenja, revnih ljudi. Njegova tihožitja z vrvicami, zarjavelimi škarjami in podobnim, a zlasti še ono, v kateri tvori ozadje star pre. luknjan papir, seveda ne na. lepljen, temveč le mojstrsko naslikan, so umetnine posebne vrste, v katerih še poslednjič vzplamteva nezahtevna lepota zavrženih predmetov pred končnim uničenjem. V veliki oljnati sliki «Kon-servne škatle« je pa te lepote tako rekoč le preveč, ker dovolj je je že v samem od sonca ožarjenem razpadajo, čem ometu starega zidu z zamreženim oknom, iz katerega se kar čuti veti mrzli tn zatohli kletni zrak. Slično podajanje odsluženega in odmrlega sveta prehaja tudi v ostala tihožitja, ki ponazorit, jejo lovski plen. So tu ustreljene divje race, škorci, fazani in kljunači. Podoba treh kljunačev, iztegnjenih okrog ugasle leščerbe, pretresljivo občuteno podaja koneč živih stvari in neživih reči, je nekakšna sinteza smrti v minia. turi, ki jo dobro podpira asketska kompozicija in $i-vomodra v črnem toneča barva. Je to gotovo najboljša delo te razstave, poleg one. ga s slaniki. Ta tematika, v papir zavite večerje bednih ljudi, je bila že neštetokrat obdelana in do skrajnosti izkoriščena po mnogih slikarjih. Vendar pa pod Pittinovimi čopiči ponovno oživi prenovljena in osvežena z novimi dodatki v ozadju. Dobra so tudi ostala tihožitja z raki, morskimi pajki in školjkami, Nasprotno pa slika velike buče nas umetniško premalo prepričuje, da bi nas na kakršenkoli način ogrela: ne barva, niti zasnova se ne skladata z bistvom te rastline. Enako bi dejali o veliki sliki s starim glasbilom, pa tudi v vseh treh pokrajinah z morjem ne čutim dovolj slanega zraka nad prezelenim morjem. Omembe vredna je še lastna podoba tega nadarjenega furlanskega slikarja, razstavljena n izložbenem oknu, ki pa stilno ni tako enotna z ostalimi deli. PR K J KIJ SMO NASA SODOBNOST. Leto X. Številka 3. Izdaja Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1962. nedeljek, 19. marca), Izrael, Jugoslavija (danes 16, marca), Nizozemska, Poljska, Španija, Švica, Češkoslovaška, Japonska, Danska, Velika Britanija, Vzhodna Nemčija, Norveška, Portugalska, Južnoafriška unija, Švedska, Združene ameri. ške države in Madžarska. Jugoslavija je prvič uradno prisotna na tem sejmu in sicer v posebnem paviljonu kjer je prikazala svojo pro izvodnjo poljskih strojev, kme tijskih pridelkov in prehra njevalnih izdelkov, ter na raz. stavi-sejmu živine in sicer s konji, prašiči in govejo živino za vprego in za pleme. Letošnjo jugoslovansko udeležbo na sejmu je organiziral Zavod za gospodarsko propagandno v tujini. V posebnem uradu je zainteresiranim one-raterjem na razpolago informativni material o jugoslo-vanskem gospodarstvu in še posebej o kmetijstvu. V Vero. m se mudi tudi pomožni direktor novosadskega sejma Milutin Mrkovič, ki skrbi za neposredno povezavo med tema dvema sorodnima prire- ...........................................................................................................................m OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spremembe v delovnem programu. ki vam bodo zelo prav prišle Ljubljena oseba vam bo dokazala vsa svoja globoka čustva BIK (od 21.4. do 20.5 ) Cim-prej popravite napako, kj jo Je zagrešil neki vaš sodelavec, kajti sicer boste račun plačali vi. Odkrili boste nova globoka čustva. DVOJČKA (od 21.5. do 27.6.) Zelo vesele in koristne vesti v zvezi s poslovnim delovanjem: V družini zelo primerno soglasje in razumevanje. Nervoza RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne spuščajte se v razam, r,mj| tokrat sreča ul na vaš strmi, Duševno bosie pobili, km pa bo le malo trajalo, Glavobol. mi LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo vam bo povrnil izposojeni, denar ali plačal neki račun, nad katerim ste napravili že križ. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preglejte pošto in račune, da bi se kdaj pozneje nad čim ne kesali. V čustvenih odnosih ne smete biti preveč občutljivi. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Verjetno boste morali na pot ali kaj podobnega. Vsekakor ne- ka sprememba. V večernih urah zelo prijetno razpoloženje doma. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Finančne težave. Bodite zato previdni in trošite le toliko, kolikor Je najnujnejše. V sporu boste z drago osebo, toda le za kratek čas. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Nikakor ne prevzemajte nalog, ki bi ne spadale v vaše območje, ker zanje niste sposobni. Lo- čiti se boste morali od osebe, ki jo imate radi. KOZiOROG (Od 21.12. do 20.1.) Delo ste slabo pripravili, zato boste izgubili veliko časa popolnoma zaman. V družini primerno razumevanje, vendar brez veselja. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Preden prevzamete novo delo, ga temeljito proučite. Bodite previdni. Ne nasedajte podtikanjem in ne bodite ljubosumni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekaj vaših načrtov bo šlo narobe, pa čeprav ste od njih veliko pričakovali in jih temeljito pripravili. Vse bolj srečni boste v ljubezni. Petek, 16. marca 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00; Ansambel Gian.nl Sa-fred; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve: 18.30: Skladbe sodobnih Jugoslovanskih avtorjev; 19.15: Glasbeni kalej- doskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45- Orkestri Barzlzza, Hagestedt In Lanner; 2100: Koncert operne glasbe; 22.00: Josip Kozarac: »Trt dni v sinovi hiši«; 22.30: Moderna sonata: 9trawlnsky in Nielsen; 22.55: Big band RaJ-pha Planagana. 8.30: Omnibus: 10.30: Radijska Sola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00: Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; 15.40: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16 45: Mednarodna univerza »Marconi«; 17.20: Baročna glasba; 17 50. Svet v jazzu; 18.30: Enotni razred; 19.JO: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 2.1.00: Simfonični koncert; 22 30: Italijanski orkestri. II. program 12.25: Tretja stran; 14.20: Veliki procesi nekoč v Trstu; 15.15: Tartinijev Koncert za violino in orkester; 15.35: Videmski moderni jazz kvintet. 9.00: Julrunje vesti; 10.00: Glasbeno-varietejskl program; 11.00; Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 14.40: Za prijatelje plošč; 15.00: Album pesmi; 15.45: Glasbeni karnet; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Igra Arthur Rubinstein; 17 30: Plesni karnet; 20.20: Gran ga-la; 21.45: Pogovorimo se o tem; 22.15: V»Cerna glasba. kmečka univerza: 13 25: Melodije; i3.15: Obvestila; 13.30: Serenada Frana Lhotke- 13.50: Češka zabavna slasba;’ 14.05: Radijska šola; 14.35: Poje Mario dej Monaco; 15.20: Od pianina do orkestra; 15.45: Jezlkovn« pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Pisan glasbeni popoldan; 18.00. Aktualnosti doma In v svetu; 18.10: Kvintet bratov Avsenik; 18.25: Ruske narodne pesmi; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila; 19.05: Zabavna glasba: 20.00: Dva domača virtuoza, 20.15: Zunanje - politični pregled; 20.30: Hammond orgle, 20.35: Spoznavajno svet in domovino; 21.35: Vedri ritmi. 22 15: Oddaja o morju; 23.05. Nočni koncert. Ital. televizija Koper lil. program 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj Italijanskega jezika; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Zbor RTV Zagreb; 14.00: Vedr0 Ih popularno; 14.30: O-peretne melodije; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi ln or kestrl; 16.30: Današnje teme; 16.40: Beethovnove skladbe: 17.40; Na programu so kitare; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kvintet George Shearing; 19.30. Prenos RL; 22.15: Orkester Ger-ry Gray; 22.35: Večerni komorni koncert; 23.00: Premis RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na lt»l. morjih; 17 00: Skladbe Igorja Stra- vinskega; 18.30: Nekaj skladb Franza Schuberta; 19 00- Italijanska zgodovina I9i5-1945; 19.30: Na programu skladbe Romana Haubenstocka; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Hofmannstalova enodejanka «Zenska na balkonu«; 22.40: Spomini na Jacquesa Iberta In njegove skladbe. 8.30, 14.00 m 15.20; i V šola 17.30: Program za najmlcjšc 18 30: Dnevnik; 18.45: Nikui, ni prepozno; 19.U: Simromcu koncert; 19.40: Dokumenta rij »Dopoldne na cesti«; 20.20 l\ šport; 20.30: Dnevnik, 21.05; Televizijska igra »Moj srn Eduard«; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Detektivka »Konec ne kega igralca«; 22.00: Dnevnik, 22.20; Philippe Clay; 22 40: Po menek s Salvatorejem Quas; modom. Slovenija Jug. televizija 5.00: Dobro Jutro!-. 8.05: Glasba ob delu; 8.40: »Ljubljanski zvon«; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Za mlade ljubitelje glasbe, 10.15: Od tO(j in od ondod: 11.00: Prizor iz 3. dej, opere «Samson In Daiila«; 11.15: Naš podlistek; 11.35; Od polke do calypsa; 12.05: Viški fantje i-grajo in pojo; 12.15: Radijska Beograd 18.00: Magazin vsakdanjih Skrbi; 19 00: Tajni dnevnik dr. Hudsona — serijski film. Ljubljana 19.30: Doma m na tujem. Beograd 19.30: Slike in skulpture. JRT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: S TV po svetu: Gana; 20.35: Spoznavajmo svet jn domovino Zagreb 20.20: Rim — odprto mesto — Mm JRT 22.30: TV dnevnik — II. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 16. marca 1962 Ugotovitve sindikalne stroke FIOT V sovodenjski tekstilni tovarni kršijo določila delovne pogodbe Sindikalna organizacija je poslala Zvezi industrijcev predlog za sestanek, da se odpravijo pomanjkljivosti v tovarni Pred dnevi se je predstavnica sindikalne stroke tekstilnih delavcev, včlanjenih v FIOT, sestala z delavkami in delavci tekstilne tovarne v Sovodnjah. Proučili so položaj, ki vlada v podjetju, ter vsedržavno delovno pogodbo za tekstilne delavce. Ugotovili so, da v podjetju pogostoma kršijo določila te pogodbe. Tako na primer niso urejene izmene, ki delajo podnevi ali ponoči, še celo pa ob sobotah ne prenehajo z delom dve uri prej, kot določa nova pogodba. Delavkam ne dajejo brezplačno delovnih oblek, niti jim ne priznavajo kvalifika- cij. Od 16. avgusta lanskega leta jim niso izplačali zaostankov, ki izhajajo iz sporazuma o conski razdelitvi. V podjetju ne izvajajo člena pogodbe, ki se nanaša na akordno delo, niti ne izplačujejo posebne doklade za neuvedeno akordno delo. Takšno doklado že izplačujejo v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ronkah. Sindikalna stroka FIOT nadalje zahteva, da se prouči izplačilo proizvodne nagrade, ki je že priznana v zgoraj omenjenih tekstilnih tovarnah. V pismu, poslanem Zvezi industrijcev v Gorici, je FIOT navedla vse te zahteve ter predlagala sklicanje sestanka med sindikalnimi zastopniki in industrijci, da se odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju deiovne pogodbe v tem podjetju, imenovanem tudi «Coto-nificio Goriziano«, Za sedaj nimajo niti notranje komisije, ki bi tolmačila želje delavk in delavcev pri lastniku podjetja in sindikatih, Volitve tega delavskega organa bodo mogoče šele devet mesecev po začetku proizvodnega procesa. To dobo predpisuje člen 4 pravilnika o interkonfederalnem sporazumu. Po dolgem odlašanju Pločnike urejujejo pri bolniški blagajni Umestno priporočilo glede asfaltne zmesi Številni obiskovalci bolniške | močno asfaltno zmes, da se ne bo začela takoj krušiti, kot n. pr. v Ul. Grossi ali Paolo Diacono. (blagajne, ki imajo vsak dan pravka na njenem sedežu v 1. Leopardi v Gorici, so se e dalj časa pritoževali zaradi edokončanih pločnikov v tej lici. Ta nedostatek je bil občuten zlasti v deževnem' vremenu, ko je bila po pločniku na desni strani prava brozga, z edino izjemo pred bolniško blagajno samo. Končno pa se je občinska uprava le odločila za ureditev tudi tega pločnika in prav te dni so postavili po desni strani Ul. Leopardi, pa tudi v stranskih ulicah Nievo in Goz-zi, najprej robnike za pločnike, potem pa so te utrdili z valjarjem in pripravili za asfaltiranje. Pri tej priložnosti pa priporočamo tehničnemu uradu, naj napravijo dovolj ..............................IMIIIIIMIII.........1.......11M..............................1......IIIMItlllMMIIMI.........111MII11111111 ■ 11 ........................................................IIII1111! II1111III1111111111111111IIIIIII Pokrajinska delegacija KPI v ponedeljek v Novi Gorici V ponedeljek, 19. marca bo odpotovala na uradni obisk v Novo Gorico pokrajinska delegacija KPI iz Gorice, ki jo bo vodil pokrajinski tajnik Vincenzo Marini. Delegacija bo dva dni gost okrajnega odbora Zveze komunistov in bo po obisku nekaterih industrijskih podjetij in kmetijskih posestev imela uradne razgovore s člani novogoriške delegacije. -----------------*»----- V nedeljo v Doberdobu občni zbor Kmečko-delavske posojilnice V nedeljo, 18. marca bo imela Kmečko-delavska posojilnica v Doberdobu letni redni občni zbor. Sestanek bo ob 11. ur; v prosvetni dvorani. Na dnevnem redu je odobritev lanskega obračuna ter poročilo upravnega odbora in nadzornikov. Porazdelili bodo dobiček in odobrili najvišji znesek posojila, k; ga lahko r.ajame vsak prosilec. Odobrili bodo še kavcijo upravnega odbora in pa članarino. •■■■ll■lllllll■ll■llll■lllll■lllllllll!lllmlll■lll■lllll ( K I M O j CORSO. 17.15: »Težavno življenje«, A Sordi in L. Mas-sari. Crnobeli italijanski film. VERDI. 17.00: «Beg v zahodni Berlin«, S. Korda in N. So-katacheff. Crnobeli nemški film. VITTORIA. 17.15: »Glas v gozdu«, M. Nilsson in G. Frobe Nemški barvni film. CENTRALE. 17.00: «Sateliti proti Zemlji«, K. Utsui in Takamatsu. Japonski črnobe-li film. DEZURNa"LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VCEHAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 2,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo 1,4 stopinje pod ničlo ob 4. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 37 odst. izpred okrajnega sodišča Romala je na Skalnico in ni vedela, da je v Jugoslaviji Prenaglo je vozil avto skozi Ločnik ■ Ker se ni javila na kvesturi, bo plačala 80.000 Ur globe ni bilo dokazov. Branil ga je odv. Venier. Pred goriškim sodiščem so včeraj obravnavali primer 52-letne Marije Floreani iz Bu-gnia ob Tilmentu, ki je živela pri svojem sorodniku Ric-cardu Floreaniju, kateri je v tem kraju za župnika. Marija Floreani je proti koncu avgusta lani prišla v Gorico in potem, ko si je malo ogledala mesto, jo je mahnila preko solkanskega polja proti meji ter jo skrivaj prekoračila blizu prehoda za dvolastnike Solkan št. 1. To se je zgodilo dne 27. avgusta. Štiri dni kasneje so jo jugoslovanski obmejni organi izročili pri Rdeči hiši italijanskim stražnikom, ker so jo zalotili brez dovoljenja za prehod meje. Na goriški kvesturi so hoteli vedeti za vzrok, zakaj je šla čez mejo brez dovoljenja. Zenica je razložila, da je hotela iti na Sv. Goro (Skalnico), pristavila je tudi, da ni vedela, da je ta sedaj v Jugoslaviji. Po zaslišanju so jo izpustili, zadevo pa prijavili sodišču. Na včerajšnji razpravi so ugotovili, da je obtoženka dne 13. januarja letos umrla v umobolnici v Vidmu in zato so ustavili sodni postopek proti njej. #*# Naglica včasih ni dobra, pravi star pregovor, ki ga pozna tudi polž, ko prenaša svojo hišo po svetu. Tega pa očitno ni vedel dne 7. decembra lani 60-letni Mario Celin iz Trsta, Ul. Pietš 4. Okrog 15.15 se je tistega popoldne peljal s svojo Aurelio skozi Ločnik proti Gorici s pretirano br-zino. Na njegovo nesrečo je prav takrat šla tam mimo tudi izvidnica cestne policije, ki je imela s seboj pripravo ra-dar-takimeter za merjenje br-zine. S pomočjo te priprave je ugotovila, da je Celin vozil skozi naselje s hitrostjo 70 km na uro ali 5 km več, kot je dovoljeno. Včeraj se je Celin moral zaradi tega prestopka zagovarjati pred sodnikom. Priznal je preveliko brzino, izgovoril pa se Je, da se mu je mudilo na blok pri Rdeči hiši, kjer je imel nujne opravke in kamor je moral peljati tudi nekega dečka. Sodnik pa tega ni smatral kot razlog za prenaglo vožnjo in je zato Celina obsodil na plačilo 16.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Obtoženca je branil odv. Munafd. # # * Pri tretji včerajšnji razpravi pa je bila zatožna klop prazna, ker obtoženke, 24-letne Elizabete Moser por. Samec, niso mogli najti, da bi ji izročili pozivnico. Elizabeta Moser, ki je Avstrijka iz mesta Walz ter je poročena z jugoslovanskim beguncem Valentinom Samcem, je prišla dne 7. septembra lani s svojim možem v Gorico. Nastanila sta se najprej pri Figlju na Travniku, kjer sta štiri noči tudi spala, nato pa še dva dni v hotelu pri »Treh kronah« v Ul, Carducci. Ker pa se Moserjeva ni javila na goriški kvesturi, kot mora to storiti vsak tujec najkasneje v treh dneh po svojem prihodu, jo je policija prijavila sodišču. Pri včerajšnji razpravi je sodnik obsodil Moserjevo na plačilo globe v znesku 80.000 lir in poravnavo sodnih stroškov. Plačilo je odgodeno za dobo dveh let. Obtoženko je branil odv. Munafd. Zaradi zarubljene krave je moral pred sodnika Pred okrajnim sodiščem v Tržiču se je moral zagovarjati 61-letni Jožef Pahor iz Škocjana ob Soči, ker je prodal kravo, ki je bila zarubljena. V jeseni leta 1959 so mu namreč oblasti zaradi neke neplačane terjatve zarubile kravo, ki so .jo izročile v varstvo njegovi snahi, 30-letni Mariji Rusin. Pahor pa je vkljub temu oktobra 1959 zarubljeno kravo prodal in zato sta morala on in snaha pred sodnike. V zadevi je sodnik zaslišal tudi odv. Lina Sarda iz Trsta, ki je zastopal upnika. Zadeva se je zaključila s popolno oprostitvijo Marije Ijusin, Pa-hor pa je bil oproščen, ker Danes imajo praznik šok in banke Ker je danes v Gorici praz-nig sv. Hilarija in Tacijana, ki veljata za mestna patrona, na goriških šolah danes ni pouka. Tudi denarni zavodi v mestu bodo danes popoldne ziprti. Ker ob sobotah banke že itak ne poslujejo .n je tudi v ponedeljek praznik, bodo denarni zavodi ponovno začeli z delom šele v torek. ----«»--- Pri padcu v stanovanju si je zlomil ramo Včeraj točno opoldne so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 59-letnega Bruna Bulfonija iz Gorice na Gradu št. 12. Zdravniki so ugotovili, da si je mož doma v stanovanju pri padcu zlomil levo ramo. Zato so ga pridržali v bolnišnici za meseč dni na zdravljenju. ---K«---- Gasilci odstranili omet ki se je začel krušiti Včeraj dopoldne je skupina gasilcev odstranila kakšnih 30 kv.m ometa na vogalni zgradbi med ulicama Seminario in S. Giovanni. Omet se je pred nekaj dnevi začel krušiti in padati na pločnik. Ker je predstavljal nevarnost za pešce, ni upravniku zgradbe preostajalo drugega, kot da je poklical gasilce. S seboj so pripeljali dolgo premično lestev in nekaj kladiv, s katerimi so tolkli po ometu in ugotovili tist.a mesta, kjer je odstopil od opeke in predstavljal nevarnost, da se odkruši. Gasilci so na vseh teh krajih omet odstranili. Imeli pa so precej dela, ker so morali pregledati pročelje zgradbe na qbeh ulicah. Z delom so začeli ob 9.30, v vojašnico pa so se vrnili ob 12.10. Sodijo, da znaša škoda okoli 30.000 lir. Še vedno hud mraz v Beneški Sloveniji Kot poročajo iz Čedada, so imeli včeraj nov naval mraza ne samo v tem mestu, ampak tudi po sosednih občinah Beneške Slovenije. Tako so včeraj ponoči zabeležili v Čedadu najnižjo temperaturo štiri stopinje pod ničlo, po nekaterih drugih krajih pa je toplomer padel celo do 8 stopinj pod ničlo. V nekoliko višjih legah je zapadel tudi nov sneg. V ponedeljek bo dovoljen težak tovorni promet Ker bomo imeli v nedeljo in ponedeljek dva zaporedna praznika, je goriška prefektura izdala odredbo, s katero je v ponedeljek, na Jožefovo, dovoljen tovorniški promet tudi za tovore nad 50 stotov. Kot znano promet takih težkih tovornikov ob nedeljah in praznikih običajno ni dovoljen. ----«»--- Izlet Kraševcev na sejem v Veroni Kmečka industrijska zadruga iz Ronk, katera ima podružnico v Doberdobu, je organizirala za nedeljo, dne 18. marca izlet v Verono na ogled kmečkega velesejma. Odhod iz Doberdoba je predviden ob 3.30. Avtobus bo šel prej po Poljance, nakar bo odpeljal mimo Doberdoba, kjer bo pred občinskim sedežem pobral še ostale izletnike. Ker je bilo za izlet veliko zanimanja med kmetovalci in člani zadruge, se je vpisovanje že zaključilo. Vpisanih je 160 članov-kmetovalcev iz Ronk, Doberdoba, Casseliana in Škocjana. Vsekakor bi bilo zaželeno, da bi v okviru Kmečke indti^ strijske zadruge večkrat organizirali takšne izlete, predvsem pa da bi kmetovalci in člani zadruge obiskali kraje, kjer bi imeli možnost seznaniti se z novostmi v poljedelstvu in v mehanizaciji poljskega dela. le. Požar v kazermetah Ob 15. uri so poklicali gasilce v «kazermete» na Sveto-gorski cesti, kjer so se vnele saje v dimniku stanovanja Karoline Bajt. V pičli uri so gasilci ogenj pogasili in odstranili večjo količino saj, ki so se nabrale V dimniku. Škode ni bilo. ----<(»-- Zlomil si je nogo zaradi padca z motorjem Včeraj okrog 17. ure so poklicali avto Zelenega križa v Pevmo. Tam so našli na njegovem domu v Ul. Koštabona št. 2 Teodorja Prinčiča, ki si je malo prej zlomil desno nogo, ko je padel z motocikla pri Osfavju. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali na opazovanju. Kolesarska etapna dirka Pariz-Nica Belgijci včeraj brez teli mečev Rik Van Looy zmagovalec drugega dela etape MANOSQUE, 15. — Današnja sedma etapa mednarodne kolesarske dirke Pariz . Nica jc bila razdeljena na dva dela: v prvem so morali kolesarji ekipno voziti na kronometer, v drugi pa so bili ponovno svobodni, da tečejo kakor pač bolje vedo in znajo oziroma, ka- 7. Maliepaard (HI.) 23.48’40" 8. Van Looy (Belg.) 23.48’54” 9. Novales (Fr.) 23.49’03’’ 10. Anquetil (Fr.) 23.49’20” itd. SMUČANJE kor zahtevajo njihovi voditelji. V ekipni vožnji na kronome. ter ni imelo belgijsko moštvo Faema praktično nobenega res. nega tekmeca in je rabilo za 46 km dolgo progo skoraj 4 minute manj kot drugoplasirana ekipa Helyett - St. Raphael. V drugem delu današnje etape pa je na 183 km dolgi progi zmagal svetovni prvak Rik Van Looy pred rojakom Daem-som, ki je privozil do cilja z istim časom. Planokaert je sicer nekoliko zaostal, vendar ne toliko, da bi mu kdo lahko o-grožal vodstvo v lestvici. Izid ekipnega tekmovanja na kronometer je sledeč: 1. FAEMA-FLANDRIA 4.00’ in 13” (s povprečno hitrostjo 45,187 km) 2. Helyett-St. Raphael 4.04T2” 3. Gitane - Leroux 4.07’40” 4. Margnat - Paloma 4.09’24” 5. Liberia - Gramont 4.11’39’’ 6. Mercler - PB 4.12’48" 7. Sauvage-Pelforth 4.13’04” 8. Carpano 4.19T6” 9. Club Moschettieri 4.21’32” 10. Peugeot BP 4.24’00” 11. Philco 4.24’48” 12. Molteni 4.27'44” 13. Bertin - Porter 4.29’48" Vrstni red na cilju drugega dela etape Vergeze . Manosque (183 km): . 1. VAN LOY (Belg.) 4.47’55” 2. Daems (Belg.) 3. Schoubben (Belg.) 4.48’ 4. Gainche (Fr.) 5. Carlesi (It.) 6. Fallarini (It.), 7. Bailetti (It.), 8. Wolfshohl (Nem.), 9. Anquetil (Fr.), 10. DeSmet (Belg.), 11. Simpson (VB), 12. Maliepaard (Hol.), 13. Brugna. mi (It.), 14. Fore (Belg.), 15. Georges Groussard (Fr.) itd. SPLOSNA LESTVICA 1. JOSEPH PLANCKAERT (Belg.) 23.39’47" 2. Altig (Nem.) 23.42’42” 3. Simpson (VB) 23.42’46” 4. Wolfshohl (Nem.) 23.46’03" 5. Desmet (Belg.) 23.46T2” 6. Pulidr (Fr.) 23.48’31” lll■lllll■IIIIUIIIIIIIII■llll■l|llllllll||ll|llll■|l■■l1l■■■l|lt||||||||,||l|||||||||||||||||||||||||||||■||■|||||■l, OiTUINTAM sionalni odsek nogometne zveze je danes izrekel nekaj kazni zaradi disciplinskih prestop, kov na igriščih enajstoric C bge. Med kaznovanimi klubi je tudi Triestina, ki bo morala plačati 20.000 lir globe. Športne vesti iz koprskega okraja Priprave nogometašev za prvenstveno sezono OSLO, 15. — Danes je bilo v Holmenkollenu mednarodno tekmovanje v tekih na 15 km. Zmagal je Finec Maentyranta s časom 50’58”8 pred Norvežanom Groenningenom (51’13”7) in Švedom Olssonom. Prvi Ita. lijan — Giuseppe Steiner — je zasedel šestnajsto mesto, Giu- delu prvenstva še marsikomu lio De Florian pa sedemnajsto. I prekrižali račune. ............... Košarkarsko prvenstvo moške A lige Udinese presenetljivo zasedel vrh lestvice Že letos v Kopru začasni plavalni bazen? Nogometaši koprskega okraja so tudi preteklo nedeljo kljub neugodnemu vremenu nadaljevali s pripravami za bliž. njo prvenstveno sezono. Delamaris je imel v gosteh B moštvo Rijeke in prepričljivo zmagal s 5:1. Napad se je tudi tokrat odlikoval s hitro igro in s pogostim streljanjem na vrata. Koprski Tomos je gostoval v Vipavi in zmagaj s 4:0. Tekma je pokazala, da Koprčani prihajajo v formo. Zlastj napad je ugajal zaradi preprostih in učinkovitih akcij. Dekanci so povabili moštvo Dinama iz Umaga. Dosegli so izvrsten izid 8:2. Čeprav je bil nasprotnik oslabljen, so domačini s svojo igro pokazali, da bodo v spomladanskem Lahka zmaga Philca nad gostujočim d’Alessandrom Videmsko moštvo nas še preseneča. Pred njim je moral položiti orožje Treviso in zdaj še drugi favorit za končno zmago beneški Reyer. S temi uspehi so se Videmčani povzpeli na prvo mesto, vendar lestvica ne kaže slike realne ga stanja. Treviso je na drugem mestu kljub temu, da je zaigral tekmo manj kot vodeče Udinese in tretjeplasirani PhHco. Tudi poraz v zaostali tekm, bi spravil treviško moštvo spet na vodilno mesto, četudi le z enakim številom točk. Moramo priznati, da so Videmčani zaigrali letos zelo vidno vlogo. Že njihovi začetni uspehi so obetali uspešno sezono,, vendar je furlanska ekipa doživela resno krizo, zaradi katere se je morala odpovedati kopici točk, ki bi zdaj imele zlato vrednost. Ko pa so krizo preživeli, so se spet nizali uspehi in napredek je bil zelo nagel. Najlepšo nalogo v tem kolu je imel tržaški Philco, ki je HOKEJ NA LEDU COLORADO SPRINGS, 15. — Izidi včerajšnjih tekem sve. tovnega prvenstva so sledeči: Finska Švica 7:4 Kanada Norveška 14:1 ZDA . V. Britanija 12:5 Japonska . Avstrija 7:3 NOGOMET RIM, 15. — Angleški sodnik John Kelly bo sodil polfinalno siečanje za pokal pokalnih prvakov 1982 med Fiorentino in Ujpest Dozso, ki bo v sredo, 21. t. m. v Florenci. FIRENZE, 15. — Osemnajst nogometašev Italijanske državne reprezentance C lige je danes odpotovalo v Milan, odkoder je z letalom odletelo v Dublin, kjer bodo v soboto 17. t. m. odigrali mednarodno tekmo z ustrezno reprezentanco EIRE. V torek 20. t. m. pa bodo italijanski polprofesionalni igralci nastopili v Belfastu proti Irski. BUENOS AIRES, 15. — Nogometno moštvo Interja bo zelo verjetno gostovalo med 30. majem in 17. junijem v Argentini, kier bo nastopilo proti River Platu in drugim enaj-storicam. * » * FIRENZE, 15, — Polprofe- KOLESARSTVO TUNIS, 15. — Sest držav se bo z drživnimi ekipami udeležilo etapne kolesarske dirke po Tuniziji, ki bo od 22. t. m. do 1. aprila. Proga, ki bo razdeljena v 11 etap, bo dolga 1.562 km. Medtem ko bo Jugoslavija prisotna s svojimi najboljšimi predstavniki, se Italija ne bo udeležila te dirke za amaterske kolesarje. PARIZ, 15. — Danes so uradno javili, da francoske ekipe ne bodo nastopile na ponedelj-ski dirki Milan - SanremO. Tudi posameznikom, ki so člani francoskih ekip, je udeležba strogo prepovedana. BOKS BOLOGNA, 15. — V soboto bo v bolonjski športni palači dvoboj za naslov italijanskega prvaka težke kategorije med Francescom Cavicchijem in Roccom Mazzolo. gostil ekipo D’Alessandro in poslal v nasprotnikovo mrežico 82 žog. Drugo tržaško moštvo Don Bosco je bilo v Ra-venni enakovreden nasprotnik domači Soji, vendar je ob koncu zelo borbene tekme moral zapustiti zmago domačinom, ki so tako bolj svobodno zadihali in gledajo zdaj z večjim upanjem na obstoj v tej kategoriji. Tudi Goričanom ni uspelo zavzeti igrišča v Grossetu. Obratno so popolnoma razočarali, saj niso bili niti za trenutek kos razigranim domačinom, ki so prevzeli vodstvo v prvih minutah in zadali Safo-gu zelo pekoči poraz. Treviso je to nedeljo zaradi slabega vremena počival in tako je moral prepustiti vodstvo videmski ekipi. V borbi za vrh lestvice so še vedno vpletene štiri ekipe, medtem ko Safog nima nobenega upa več. Vsak izmed njih ima teoretsko možnost, da si pribor; pravico nastopa v prvi ligi, vendar je še vedno Treviso tisti, ki ima največ upov, da to napredovanje tudi doseže . Rezultati nedeljskega kola: Udinese - Reyer 53:50 Philco - D’Alessandro 82:50 Stamura - Treviso odložena Soja - Don Bosco 61:57 Fides - Safog 76:87 • * * Tudi v 'ostalih skupinah so borbe za prva mesta zelo žive in moči izenačene. Težko ali bolje nemogoče je danes predvidevati imena ekip, ki bodo v prihodnjem letu igrali v najvišji kategoriji. Samo v A skupini je neapeljski Partenope odločno prevzel vodstvo in vse kaže, da bo to svojo nalogo uspešno zaključil. Na stadionu »Prvi maj« V nedeljo srečanje Bor-Pol. Friuli V nedeljo bo na stadionu «Prvi maj« prvi domači nastop na letošnjem prvenstvu C lige moške ekipe Bora. V goste bo prišlo moštvo Polisportiva Friuli iz 'Vidma, ki bo verjetno trši oreh za Tržačane kot so bili preteklo nedeljo goriški gasilci. Na zanimivo tekmo že sedaj opozarjamo in vabimo ljubitelje odbojke, da s prisotnostjo moralno podprejo Borove igralce. Prijateljsko tekmo je odigralo tudi piransko Sidro in sicer v Ajdovščini. Domačini s<> ob enakovredni igri zmagali * 2:1. Spomladanski del prv®n-stva v koprski okrajni ligi *® bo začel 8. aprila. * * « Rokometaši Kopra so v prt' pravah za spomladanski de* prvenstva gostovali v Pulju-Moški so izgubili srečanje » Puljem z 9:11. Prikazali so z*" dovoljlvo igro proti renomira-nemu moštvu istrske hrvatske lige. Ženska ekipa pa se je p®" merila s Pazinom in' zmagal® s 6:2. Kaže. da bodo Koprčanke le popravile spomladi svojo uvrstitev v republiški ligi. • * * Vse kaže. da bodo koprski plavalci dobili letos začasni pl®* valnj bazen v Žusterni. Obalo pri Žusterni bondo namreč preuredili v kopališče in °® tej priložnosti verjetno zgradi* li tudi dva pomola v morje-V kolikor se bodo investitorji odločili za to zamisel, jih j® treba vsekakor pohvaliti, sa) ne gre le za talentirane dom®" če plavalce ampak tudi za turiste, ki žele v svojo lastno zabavo tekmovati, hkrati pa sl lahko ob večerih obetamo ne* kaj kvalitetnih prireditev v plavanju, skokih in vaterpolu- Te dni so tudi določili loka* cijo za betonski plavalni b®" zen in za republiški dom vodnih športov. Objekti bodo stali na semedelski Bonifiki, doka®; čani pa bodo zaradi obsežnost* del šele v prihodnjih treh do štirih let. Med drugim bodo morali nasuti več detettisoi kubičnih metrov materiala in prestaviti cesto med hotelom Triglavom in podjetjem Slav-nik. Po sklepu odbora FIFA 31 nogometnih sodnikov za sojenje v Čilu ZUERICH, 15. — Mednarodna nogometna zveza (FIFA) Je poslala prirediteljskemu odboru svetovnega nogometnega prvenstva seznam 31 sodnikov« kj so bili izbrani za sojenj® tekem v finalnih skupina®-Predsednik FIFA Anglež Stan-ley Rouse bo predsednik g'®1!! ne sodniške komisije, ki bo v Santiagu. Poleg tega so im** novah tri funkcionarje nogometnih zvez za načelnike sodniških komisij za eno ali vec mest, kjer bodo tekme. Kom1' siji v Arici je načeloval SP®' nec Pedro Escartin, v Vina de1 Mar Švicar Adolf Lindenbergi v Santiagu in Rancagui pa J®' goslovanAndrejevič. Med izbranimi sodniki sta Italijan J®®” in Jugoslovan Tesanič. Seznam sodnikov je sledeč: Za Arica: Dorogi (Madžar- ska), Dusch (Nemčija), E«e‘ Filho (Brazilija), Galba (f* SR), Jonni (Italija), Roble* (Čile). Za Vina dej Mar: Bustamen-to Gonzales (Čile): Massar® Cohley (Čile), Dienst (Švica)-Vicuna Labrain (Čile), Marin® (Urugvaj), Schvvinte (Francija), Steiner (Avstrija). Su® dheim (Kolumbija), Tesan1® (Jugoslavija), Van Rosber* (Holandska). Za Santiago in Rancag®*-Aston (VBj, Blavier (Belgija*; Buergo Elcaux (Mehika), vidson (Škotska), Gardeazao* (Španija), Goldstein (zP„!l Horn (Holandska), Latjc*’ (SZ), Regmato Molina (Clle’’ Bulnes Moralos (Čile), Morgan (Kanada), Ventre (Argentina)) I Yamasaki (Peru), Silva Vid*1 I (Čile), Rumenčev (Bolgarija)- WWWWVWA IVO ANDRIČ \ Travniška kronika mm i7. MiWtwwwYVMi\ KONZULSKI ČASI w.v Torej s tako osnovno razliko se je začelo njuno skupno življenje. čeprav je bila jesen hladna in vlažna, je des Fossčs odhodil mesto in okolico ter spoznal dokaj ljudi. Daville ga je predstavil vezirju in ostalim veljakom v Konaku, drugo je pa mladenič opravil sam. Spoznal se je z dolskim župnikom fra Ivo Jankovičem, človekom, ki je tehtal svojih sto triintrideset kilogramov, je pa bil živahnega duha in ostrih besed. Sešel se je z jeromonahom Pahomijem, bledim in vzdržnim menihom, ki je tedaj oskrboval pravoslavno cerkev sv. Mihaila Arhangela. Zahajal je v hiše travniških Judov. Obiskal je samostan na Guči gori in spoznal nekaj fratrov, ki so mu dali podatke o deželi in ljudeh. Pripravljal se je, da bo raziskoval stara naselja in grobišča po okolici, brž ko bo skopnel sneg. že po treh tednih je dejal Davillu, da namerava napisati knjigo o Bosni. Konzul, ki je zrasel in se šolal pred revolucijo v klasičnem duhu, se je kljub svojemu sodelovanju v revoluciji gibal vedno v mejah, ki jih ta duh predpisuje v mišljenju in govorjenju. Zato Je nezaupljivo in z neprijetnim občutkom gledal tega brez dvoma nadarjenega mladeniča, njegovo velikansko željo po znanju in čudoviti spomin, kakor tudi drzni nered v njegovem govorjenju in zavidljivo bujne misli. Oplašila ga je mladeničeva dejavnost, ki se ni ustavljala pred ničimer in Je nič ni moglo zmesti. Težko jo je trpel, čuteč, da je ne mora ne obrzdati ne ustaviti. Des Fossčs se je v Parizu tri leta učil turško in je drzno in naravnost ogovoril vsakogar. (»Turški jezik zna, kakor se ga uče v kolegiju Ludovika Velikega v Parizu, ne zna pa tistega, ki ga govore Turki v Bosni,» je pisal Daville.) Čeprav mu ni vedno uspelo, da bi povedal, kar je hotel, je vsekakor privlačil ljudi s svojim širokim nasmehom in svetlimi očmi. Z njim so se pogovarjali fratri, ki so se Davilla izogibali, in mrki, nezaupljivi jeromonah; samo travniški begi so ostali trmasto nedostopni. Pa tudi čaršija ni mogla ostati mlrnodušna pred «mlaciim konzulom«. Des Fossčs nikoli ni opustil nobenega tržnega dne in je vselej obhodil ves trg. Spraševal je o cenah, si ogledoval blago in pisal imena in nazive. Ljudje so se zbirali okoli tega tujca, oblečenega alafranga*, in gledali, kako preskuša kakšno rešeto ali pozorno ogleduje razložene svedre in dleta. »Mladi konzul« je dolgo gledal, kako kmet kupuje koso, kako Ji pazljivo otipava rezilo s trdim palcem leve roke, kako potem dolgo trka s koso po kamnitem pragu in napeto posluša njen zvok, kako naposled zamiži na eno oko in gleda po dolgem po kosi, kakor da meri z njo ter ocenjuje njeno ostrino in kov. Pristopal je h kmeticam, čvrstim ostarelim ženskam, in Jih izpraševal po ceni volne, ki je ležala pred njimi v kozjih vrečah in dišala po staji. Ko je zagledala tujca pred sabo, je bila ženica najprej v zadregi, češ: Gospod se samo šali. Naposled je na kavazovo prigovarjanje povedala ceno in se rotila, da je volna «mehka kakor duša«, samo da jo opereš. Povpraševal je po imenih žit in semen, preskušal jedrino in debelost zrnja. Zanimalo ga je, kakšna so, kako in iz kakšnega lesa se izdelujejo razna toporišča in ročaji za sekire, motike, kopače in drugo orodje. »Mladi konzul« Je spoznal vse najvažnejše osebnosti na trgu: Ibrahim ago, kantardžijo,* telala** Hamza in čaršijske-ga bebca »norega Švaba«. Ibrahim aga je bil suh, visok in v dve gube sklonjen starec s sivo brado, strog in dostojanstven. Nekoč je bil premožen in je sam imel v zakupu občinsko tehtnico. Njegovi sinovi in pomočniki so merili in tehtali vse, kar se je na trgu prodajalo, on Je pa nadziral. Sčasoma je obubožal in ostal * alafranga — po francosko * Kantardžija — tehtničar •• Telal — oklicevatelj, birič brez sinov In pomočnikov. Sedaj so travniški Judje zakupniki občinske tehtnice in pobirajo tehtnino, Ibrahim aga je pa samo v njihovi službi. Toda tega na trgu nihče ne opazi. Za kmete in za ves svet, ki prodaja ali kupuje, je edini in pravi kantardžija samo Ibrahim aga in bo to ostal do smrti. Vsak tržni dan stoji pri tehtnici od jutra do mraka. Kadar začne tehtati, nastane okoli njega slovesna tišina. Ko nastavlja tehtnico, pridržuje sapo pa dostojanstven in zbran raste in počepa z lahnim nihanjem tehtnice. Meže na eno oko vestno uravnava in pazljivo premika tehtnično jajce v nasprotni smeri od teže blaga, še malo, samo prav malo še, dokler tehtnica ne obstane, se ustavi in pokaže pravo mero. Tedaj Ibrahim aga odmakne roko, dvigne obraz, vendar ne umakne oči od številke in zakliče jasno, strogo in nedvoumno število ok*. »Ena in šestdeset, manj dvajset dram.« Zoper to težo ni ugovora. Sploh vlada pri vsem tržnem vrvenju okoli njega krog reda, tišine in tistega spoštovanja, ki ga vsi izkazujejo poštenemu tehtanju in vestnemu delu. Vsa Ibrahimova osebnost je takšna, da drugega tudi ne dovoljuje. če se kak nezaupen kmet, čigar blago se tehta, preveč približa tehtnici, da bi izza tehtničarjevega hrbta videl in se prepričal o številu ok, položi Ibrahim pri priči roko na tehtnično jajce, ustavi tehtanje in sitneža nažene. «Izgini od tod! Kaj mi siliš in kašljaš v tehtnico? Mera je vera; tudi dih ji lahko škoduje. In za napake bo gorela moja duša, ne tvoja. Proč!« Tako živi stari aga, čuva svojo tehtnico in živi z njo in od nje, živ primer, kaj človek lahko stori iz svojega poklica, naj bo že kakršen koli. In prav tega. Ibrahima, ki varuje svojo dušo od najmanjšega greha pri tehtanju, Je videl des Fossčs, kako je brezdušno mlatil kmeta kristjana sredi trga in vpričo vseh ljudi. Kmet je prinese! naprodaj kakih deset toporišč za sekiro in jih naslonil na star zid, ki je obdajal neko zapuščeno pokopališče in razvaline starinske džamije. Ibrahim, ki je nadzoroval trg, * Oka — mera; 1283 g ** Drama — turška utežna enota; okrog 2 g se je srdito zapodil v kmeta, z nogo podrl vsa toporišča, 8* psoval in pretil, prestrašeni siromak je pa jadrno pobral svoja razmetana toporišča. «Ali je zate džamijski zid, ti rilec svinjski, da nanj naslanjaš svoja umazana polena? še ne zvoni tod zvon in ne trobi vlaška troblja, garjavec garjavi!« Ljudje so kupovali, barantali, tehtali in računali in se so dosti zmenili za spor. Kmet je srečno pobral svoja topo*1* šča in se izgubil v množici. (Ko je prišel domov, je des sčs zapisal: «Turška oblast Ima dva obraza. Njihova ravnanja so za nas nelogična, neverjetna in nam venomer zbujaj® dvome in začudenje.«) Docela drugačen človek z drugačno usodo je telal Hama®’ Nekoč je slovel s svojim glasom in moško lepoto, toda bil J® vinski bratec in postopač od rane mladosti, eden najhuje* travniških pijancev. V mladih letih je bil znan zaradi svoj« drznosti in bahavosti. Njegovih zabeljenih in duhovitih govorov se ljudje še spominjajo in si jih pripovedujejo. so ga vprašali, zakaj si je izbral vprav telalsko službo, je °f' govoril: «Ker druge lažje ni.» Ob neki priliki pred leti, ko i~ šel Sulejman paša Skopljak z vojsko v črno goro in Požg® Drobnjak, so naročili Hamzu, naj razglasi veliko turško go in naj vpije, da je sto osemdeset črnogorskih glav odse*£ nih. Nekdo od tistih, ki se vedno zbirajo okoli telala, je Sla^ no vprašal: «In koliko je padlo naših?« — «E, to bo poved® telal na Cetinju,« je mirno odgovoril Hamza in dalje razgi^ šal, kar mu je bilo naročeno. Od nerednega življenja, petja in telalskega vpitja si J Hamza že zdavnaj pokvaril grlo Ne budi več čaršije s svoj® nekdanjim gromkim glasom, marveč le še piskavo in hUP vo, z velikim naporom objavlja uradne in čaršijske no v1®’ ki jih slišijo samo tisti, ki stoje blizu njega. Toda nikom® še na misel ne pride, da bi bilo treba Hamzo zamenjati s ^ kim mlajšim človekom, ki ima dober glas. Zdi se, da tudi »a ne opaža, kako se mu je glas skrhal. Prav tako se ustopi prav tako maha kakor nekoč, ko je odmeval njegov — r glas po ulicah, in razglaša ljudstvu, kakor pač more, tisto, * mora. (Nadaljevanje sieM' slavni UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 569 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico ML Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 ur. - Vnaprej: č®*^ letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Zalošništvo tržaškega tlskB Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, LJublj®n_J Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnančno-upravni 120, osiprtnice 100 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda, — Vsi oglasi se naročajo pri uprav*- Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Tret —