Oredništoo in uppaoništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. M3.
Št 94
Naročnina listu:	
Celo leto		12 h
Po) leta			6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrate; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 11. avgusta 1909.
Letnik I.
Zagrebško vseučelišče.
Zadnji čas je bilo čitati v (časnikih, da- je naučno ministrstvo odrediJp, da v bodoče ne\bodo mogli v tej državni polovici biti nastavljeni lekarnarji, ki -.so /študirali in napravili Izpite na zagrebškem vseučilišču. Dalmatinski poslanci so se uprli proti temu odloku, a brezuspešno, odlok' osjtane v veljavi. Ta mi »je poklicalo v spomin* da obstoja, na jugu naše monarhije ne samo italijansko ji n slovensko vs.e-učiliŠKo vprašanje, ampak; tudi to, kari bi jaz nazval zajgrebško vseučiliško vprašanje.
Kakor znapo, je bilp zagrebško vseučilišče ustanovljeno za vse južne Slovane. Imelo je tvoriti v bodočnosti središče knji turnih teženj naroda med Dra.\Scf .in Drino. Sedaj pa je to vseučilišče omejeno izključno le za banovino, 915,% 'slušateljev se rekrutira 'iz Hrvatske in Slavonije. Z(a vse dežele izvjen banovine to vseučilišče ne eksistira. Kdor se zaveda pom,ona1* ki ga ima vše,učilišče na razvoj naroda, kdor ve, koliko žrtev stane njega (ustanovitev ih zdržavagije, ta mora priznati, dif je V; nafrodnejga, kulturnega in ekonomskega stališča ta nenaraven položaj neprecenljiva izguba za vse Hrvate. Zato eksistira tqi vprašanje v prvji vrsti za Hrvate in le žal, da hrvatski merodajni fcrog/i ne posvečajo temu vprašanju (tiste pozornosti, ki nra, gre.
Obstoja pa to vprašanje v gotovi meri tudi za Slovence. Dokler svojega vseučilišča nimamo, in kakor kaže, niti največji optimist ne more upa Ji, da bi ga pri teh razmerah, ki vladajo sedaj v naši monarhiji, dobili v doglednem času — bodo sllovienski dijak5 pi miljeni, posečati tuja vseučilišča. Gmotni n uacioua.n. njrir vodijo slo .inskega uijaka, k te po dovršeni maturi odpravlja na vseučilišče. Prav s tega stališča se mi pa'’ zdi velika izguba, da so nam zaprta vrata zagrebškega vseučilišča. Ako bi mogel v tem jčlajhku tci dokazati in ob enem .zhtuditi zanimanje za to vprašanje /med slovenskim dijaštvom, bi me zelo veselilo.
Napačno je' mnenje, da je zagrebško vseučilišče manj vredno kot katerojkoli drugo v Avstriji. — Ustrojeno je popolnoma po vzopcu avstrijskih vseučilišč in glede uprave, razdelitve študij in ranega načrta ni najmanjše razlike med zagrebško univerzo in L eiSilitvainskimi vseučilišjči. Le na juridični fatiad teti se ne predajajo stvari, ki se tičejo izključno na-
1*0 DLIKTE Iv.
Dober lov.
Davorin Hromeč.
(Konec.)
—	Potres, potres, je vpil nekdo izmed gostov, ki so preplašeni poskočili iz stolov!. Debela gostilničarka in njena vitka hčerka se od strahu tresoči stisneta na stran in bledi kot zid gledata vi črno odprtino, iz katere je ravno pogledal čuden strah.
—i Duh, duh, — moški je!, ste kričali obe v največjem strahu.
Skoro do točilne mize se je nagnila plošča, iznad katere je zbegan in preplašen lin s skremženim obrazom slepo strmel v svetlo razsvetljeni prostor čedno oblečen mož.
—	Za božjo voljo!, je kričaja planila točajka k vzpenjači, — vzpenjača za pivp se je sprožila}; gotovo je stopil v kleti kdo na mehanizem!
Ko se prikazen razgleda po sobi in ko je plošča tudi trdno stala, skoči čuden mož z drznim skokom v polno natlačen prostor jn že jo je hotel srečno odpihati v varno, temno noč, ko ga zgrabi krepka roka in ga potegne nazaj.
—	Stoj! Vendar smo vas zgrabili! V imenu postave ste naš jetnik!
—	Tajni stražnik!
—	Jezus Mariah, 'jo kr čala gostiiničarka, ki si je še-Ip sedaj upala nekoliko' bližje. Ta capin se je hotel ,v kleti skriti, pa je zaŠSel na vspenjjačo!
Odločen Cirilov pogled je pretresel ujetnika z vsem strahom in grozo. Sedaj ali pa nikoli, sl je mislil.-
S silo, ki jo da le obup, se oprosti železne roke, ki ga je tiščala za tilnikom in ves besen platne
še monarhije. Kar se tiče učni/h! ((sredstev, zagrebško vseučilišče ni nič slabše kot druga vseučilišča. Seminarji in knjižnica, broječa nad 120.000 del, je dijakom na razpolago, ne glede na knjižnico („Jugoslavenske Akademije“, ki hrani neprecenljive zaklade, posebno za spoznavanje jugoslovanskega narodnega življenja. Mi se niti ne/ piavedapio, koliko neprecenljivega, gradiva leži v Zagrebu za spoznavanje slovenske preteklosti in našega kulturnega preporoda. Kar se tiče učiteljskega osobja, je gotovo med učiteljskim zborom mož, ki se morejo meriti z učenjaki drugih vseučilišč. Mi smo popolnoma mierjeni, da; bi se dijak, ki bi posvetil tri leta ali eventuelno ves čas svojih univerzitetnih študij resnemu delu, v| Z.'agrebu, gotovo ne imel Pič slabše strokovne izobrazbe, kakor pa če bi bili študiral na kateremkoli drugem vseučilišču.
Imel bi pa nekaj, česar oni, ki so študirali na severu, v Pragi, Dunaju, Krakovem, nimajo in ne morejo imeti:1 pogled v to mnogoličino jugoslovansko življenj^ čeg.af del smo (Slovenci. lin to bi bilo neprecenljive važnosti za naš kulturni razvoj. Naš akademicni naraščaj, ki Študira /v jPrtfgi in naj Dunaju, se hočeš—nočeš pod silo razmer odtuji domovini po svojem mišljenju in je nezmožen po svojem povratku poznati kulturne p/otrebe svoje domovine. Zadnji pas sei j4 mnogo govorilo o pogubnem upli-vn^'ki ga ima Praga na slovenske dijake.	Prav
tako bi se dalo napisati :o nič. manj pogubnem uplivu Dunaja. Štiriletno bivanje vV tujim preustroji dijaka. Odtod prihaja, da na|š narobni takozvani inteligentni naraščaj Često ne vidi dejanskih narodnih potreb, ker ne pozna narodnega življenja. Slovensko misliti so se odučili, zato tudi ne poznajo slovenskega ljudstva. Hoteli bi n a jr aj je, da bi Slovenci tako mislili katlaor .Cehi, Nemci itjd. Gdloci toliko čudnih pojavov v javnem življenju zadnjih let. Ves naš frar zasti liberalizem, kakor hrvatsko pokretaštvo Je plod tujine. Obadva sta v veliko Škodo slovenskega in hrvatskoga .naroda. (To ni plod domačih tal, pokretaštvo se ni rodilo v Zagrebu.
Ker je slovenski narod po svojem mišljenju in čuvstvovanju tako podoben hrvia/tskemu, ker je naš kulturni prep/orod vi najožji zvezi s hrvatjskim narodnim preporodom, ker smo navezani eden na drugega po zemljepisni legi ‘in istem jeziku in ker je naša bodočnost v tem, da imamo v prihodnje tvoriti tudi eno politično' zajednijco, je pač naj večjega po-
na Cirila. Še predno so priskločili gostje, pta že ležala oba na tleh za bilejom in se borila.
V	gostiilini nastane silen ropot in kriki. Nasprotnik je bil mnogo močnejši in Cirilu se je le z umetnim spopadom posrečilo dobiti lopova pod se.
V	tern pljainejjo v< sobo stražfnikfi, kij so zunaj sledili in iskali tatu ter bili zaradi, velikega hrušča opozorjeni, ko je Ciril že klečal na/ hudodelniku in so gostje glasno vpili: dobro,! dobro!
*
* *
Slabe volje je sedel drugega jutra policijski svetnik pri pisalniku. Pred njim je ležalo tovariševo pismo, katerega je bil prosil, da bi poizvedel prejšnjih Otonovih razmerah v njegovom domačinu kraju.
In kaj je Sdaeipö zvedel, kakšen; odgovor mu pošlji tovariši?! D.aj jcf Ttjil Oton' /Ralfn a nekaj, časa igralec pri neki), majhni potovalni družbi, predno je vstopil k policiji in da Jma tudi že enega otroka. Seveda imp je Gton vse zamolčal,' vsltjd 'česar niti misliti ni bilo večgmogoče na zvezo med njegovo hčerko in med Palino.
In to je» bilo, kar ga je tako vzlovoljilo. Go« spod policijski svetnik je Še jezen in vesi ljut premišljeval to slabo obvestilo, ko mu prinese/ tajni stražnik Tomaž Radon poročilo' od prejšnjega dne.
Pol urö /pozneje, ko je bil uradnik ^optet odšel, je Verico predramil prav čuden šum, M je prihajal iz očetove/ sobe. Šum lje bil, tak})' izvajnreden, da je Šla k vratom in je tam poslušala.
Res, — v očetovi sobi je bilo — in prav raiz-ločno se je slišal sladek smeh! Sla j to ni mogoče! Zato odločho odpre vrata in stopi v očetovo sobo. In sedaj vidi, Česar bi skoro ne mogla; verjeti.
Njen) strogi papa se je glasbo smejal, da so m« same ga/ smeha tekle solze p» Ikjffb — in da se je z obema rokama držal; za trebuh'1.
mpna, t:\a se naša mladima, .dokler, ne v Ljubljani, izobražuje tam kamor moramo v svojem lastfiem interesu težiti.
Zato bi bilo želeti, da (se tudi slovenski poslanci z vso silo zavzamejo ga reciprocitete) zagrebškega vseučilišča. Prepričani smo, da bodo hrvaški poslanci, ako stavijo v prihodnjem zasedanju državnega /zbora, kak predlog v tem smislu, našli vso oporo v slovenskih narodnih zastogbikijh. Mislimo si, da bi obstojalo v Ljubljani slovensko vseučilišče, pa bi ga ne „mogli obiskovati niti Štajerci, niti Korošci, niti Goričani, niti tržaški Slovenci. Kaka vne-bovpjjoča krivica, hi se n Am godila.. In vj prav takem položaju se nahajajo sedaj Hrvati. To je nepregledna škoda za Hrvate in sramoten položaj za vse Jugoslovane. Ta sramota mora nehati.
II. veliki shod hrvaškega kat. nar. dijaštva v Spij itu.
Dnevi dijaškega sestanka v Spij i tu so minuli. Nad 700 hrvaških in okoli 50 slovanskih dijakov je skupaj manifestiralo za Iste verske in narodne ideale v staroslavnem Spljjfiu, kjer ,je svoje lini prebival največji sovražnik katoliške vere, i,rii\iski cesar Dioklecijan, pa razvalinah onega mesta, kjer je vsak košček zemlje polit s krvjo krščanskih mučofnikov. Iz razvalin starega; Soluna je vzklilo krščanstvo, muče n Iška kri prvih kristjanov 'Je ustvarjala, čudeže in preobrazila svet. Čudno!' Rimskih cesarjev, ki so z ognjem in mečem preganjgli (prve kristjane, ni več. Krščanstvo pa je ostalo in bo trajalo, (dokler bo stal svet.
Tudi cftfnes se bije besen boj.proti vsemu, kar je krščanskega in svetega. -Ne sicer g ognjem in mečem, ampak z 'drugimi sredstvi hočejo sovražniki katoliške cerkve izruvati krščainško ime in iztrgati ljudstvu njegovo vero iz srca. ,Tfa| sredstva so: časopisje, Šola in politika, 3d pod krinko naprednjašt-va širijo nemoralnost in brez verstvo med ljludstvom. Krut, nekrvav boj se bije, boj za Boga in proti Bogu. Kdo bo zmagal?
Nehote se spomnimo one Dioklecijanove palače v Sipljitu, v kateri je nekdaj kraljeval slavni rimski Imperator, oni Dlioklecijaih, /ki je vse svoje življenje deloval nato, da uniči krščanstvo. Koliko kristjanov je dal usmrtiti, koliko ljudi mučiti!
Verici je bilo nekako tesno pri srcu. Ko jo zagleda, plane celo kvišku in gre k njej.
—	Toda papa — tvoja bolna; noga •—
—	Pravi nič jo ne Čutim. Mislim, da. je od samega smeha ozdravela — ’i;n gnova se prjčne smejati in krohotati.
Sede ppčasj in ko se jie umiril smeh, ji je mogel policijski svetnik /razložiti, kaikšno poročilo da mu je prinesel službujoči uradnik.
Tudi Veriica ,se je morala glasno, smejati, da^ si na račun svojega dragega/. Statri gospod pa, ki je /Je s težavo1 udjišil simah, ji; reče z resnim glasom:
—	Sicer me je to smešno nespbrazumljenje tudi le veselo presenečilo. Nisem namreč do sedaj dobro poznal gospoda ŽeJjana. Pri tej gadovi pa ja pokazal toliko vestnost, zanimjanje in/ odločnost, da je cele prekosil takrat neprevidnega /Palino. Željanova zapluga je, njegovemu pogumu se '.je treba zahvaliti, da smo vendar dobili v pest tega pretkanega tatu, ki je bil strah in grjoza vseh; draguljarjev v mestu. Že danes se je dokazalo, da ta; lopov ni nihče drugi, kakor on,i tat, ki je toliko dragocenosti pokradel pri naših draguljarjih.
Od onega dneva je bil Ciril Željan sjlaleh gost gospoda policijskega svetnika, še bolj pa njegove hčerke.'
Otonu Palina od tistega večera ni nič več kaj dobro ugajalo v tem mestu. Njegova/ igra je bila pri Verici in policijskemu svetniku izgubljena, poleg tega so se mu pa tovarilši po stralni) rogali.^ Z!ato je prosil za premestitev, kar se je s posredovanjem policijskega svetnika tudi kmalu zgodilo.
Ko je pa prišel zlati majnik prihodnjega leta, je «peljal Ciril ves srečen in žareč same radosti ljubko Verico kot nevesto pred oltar.
Jn takrat si je mislil, da je poleg vse smole, ki jo je imel, vendar napravil dober lov.
Nekega dne mu pripeljejo sužnju, o katerem je izvedel, 4a je kristjan. Cesar ga vpraša, ali hoče zatajiti Kristusa in častiti paganske bogove. Suženj pa mu odgovori: Evangelija se ne sramujem. Umrl je mučeniške smrti.
Zmagalo je krščanstvo, njegovi preganjalci pa so izmrli, ne sluha ne duha ni več po njih. Samo zgodovina še govori o njih kakor o najhujših tiranih in cjkrufcnež^h. T o nam da ji e poguma, da tudi danes, ko bijemo podoben boj za Kristusa, kakor so ga bili naši prvi kristjani tv prvih stoletjih, zmaga krščanska stvar. Si deus nobiscum, ,quis contra nos ? Kdo nam je Še kos, ako je Bog z nami?
• •
*
Sestanek hrvaškega katoliško-narodnega dijaška je trajal dva dni;,, 3. ih .avgusta, v mestnem gledališču v Spljitu. ZJačel se je. s sveto mašo, najtp so se vršila predavajta in seje raznih Organizacij. Shod so brzojavno pozdravili razni hrvaški škjoljjejf hrvaška društva in’ ugledni voditelji katoli-ško-narodnega gibanja na Hrvaškem. Izmed Sloven, cev je poslal dr. Šušteršič' iz iTfohjfajhla sledečo ‘brzojavko: Žallfctog osebno zaidržajh pošiljam /iskrene, bratske pozdrave. Bodite moški, pogumni in dosledni! Bogu čast, narodu pravice! Posvetimo vse moči duševnemu in gmotnemu napredku ljudstva v znamenju sv. križa! Dr. Šušteršič. Dalje so pozdravili shod zastopniki slovenskega, češkega in. poljskega dijaštva in župan mesta Sipljita, dr. Mihal-jevič.
Dobro je povdaril častni predsednik shoda tovariš 'Mazovec (predsednik Oajnicei), da se naj gre ljubljanski župan Hribar v Spljit učit ^taktnosti. In Špljit je Še bolj liberalno mesto -kot IJubljcfia.
Predsednik dijaškega sestanka, Iflozoi Deželič iz Domagoja, je v. navtdušenih besedah najglašal pomen tega shoda. Pravijo nam, da smo brezdomovinci. A pokazali smo v Zpid,ru, da smo. pripravljeni celo kri preliti za domovino» gko je treba, kapti v naših vrstah!, so' trije, dva Hrvata in jeden Slovenec, ki so «ranjeni. Odločno pai zastopamo tudi versko idejo in ravno vera je bila «vzrok, da se, je začelo k atoli ško-n ar odn o gibanje med «hrvaškim dijaštvom.
Izmed reieratov, ki so bili izborno izvršeni, omenjamo samo glavne: dne 8. It. m. predpoldne je predaval tovariš Rogulja, član Domagoja, o socialnem delu med ljudstvom, o socialnih nalogah hrvaškega dijaštva in razumništva. Posebno je opozarjal na socialne razmere rriecl Slovenci in na našo so-cialuo orgauŽZ£0ci|b, na jkoncu pa je predlagal, naj se osnuje tudi na Hrvaškem podobna dijaška organizacija, kalcor je Slovenska dijaška zveza..
Za odsotnega tovariša Butkoviča prečita tovariš Defar njegov referat o orgapizajciji.
Pozidne so bile seje pokrajinskih sestankov^ na enem se je razpravljalo o dijaških razmerah na Hrvaškem in /v Slavoniji, na drugem o razmerah v Bosni in Hercegovini, na tretjem o organizaciji v Dalmaciji.
Zvečer smo priredili izlet v Solun, kjer smo si ogledali razvaline slavnega rimskega mesta, ki je zdaj že popolnoma izkopano. Slovence je vodil asistent slavnega .arheologafvin raf\|na)to|ya ßpUjitjskega muzeja Buliča, gospod Žnidaršič, in nam razkazoval izkopanine nekdaj tako slavne Salone. Ogledali smo si rimski amfiteater, pagansko grobišče, baziliko in krščansko pokopališke, na katerem stoji zdaj Beličeva vila.
Drugi dan so se vršili v spljitskem gledališču Štirje sestanki:	akademsko-abdtürijentski bogoslov,
ski, srednješolski in sestanek katoliških preparan-distov. Posebno zanimiv je bil prvi, na katerem ‘ je govoril dr. Ljuba Mazakovič, .uredjhik „Luči“fc o akademiku kot katoličanu, abiturijent Puharič iz Spij it a pa o Izobrazbi MatoliŠkega diij;aka, naglaša-joč potrebo apologetske in socialne izobrazbe za katoliško .dijaštvo. '	(Konec sledi.)
Politični pregled.
Slovanska Jcdnota.
Parlamentarna komisija Slovanske Jednote sc snide Še ta mesec na Dunaju. Glavn. predmet posvetovanja in sklepanja bode sprejem Rusinov-Ukrajin cev v S!oa a .sko Jednoto. Samoobsebi umljivo je, da se bo Slovanska Jednota pri tej priliki posvetovala tudi o političnem položaju. Dvomljivo je le Še, če se Jednota, skliče pred sestankom, ki ga je sklical nar čelnik poljskega kluba Glabinski, po njem ali pa istodobno. V tem oziru Še ni nič odločeno.
Konferenca parlamentarnih strank.
Na po Glabinskem sklicani kjbnjfereinci se zavzame neobvezno stališče z ozirom na zasedanje deželnih in državnega zbora. Konferenca ni v zvezi s preosnovo vlade. Povabljeni so nanjo: Chiari, Dam, Steinwender, Sylvester, Gross, Funke, Pacher, Wolf, Lueger, Liechtenstein, Ebenhoch,, Fuchs, Gessmajnn, Schraffl, Czaykowski, Stwierthia, Stapinski, Kramar, Pacak, Mastalka, Stanek, Uđržal, dr. Hruban, dr. Slama,, Choc, Masaryk, dr. IvČevič, dr. Šušteršič, Ploj, Romjanczuk, Conoi, Vasilko. Vabilo nagla-Ša, da ima posvetovanje namen, da se zbližajo stranke. Pred vsem se gre vladi za zasedanje deželnih zborov, ki mu sledi delegacijsko zasedanje.
Ker se načelnik Slovenskega kluba dr. Šušteršič najbrže ne bo mogel udeležiti te konference, ker bo takrat zadržan, ga bo naflomestoval drž. poslanec dr. Korošec.
Posvetovanje čeških poslancev.
Iz Pr^ge poročajo, da se bo jv drugi polovici meseca avi;usta vršilo v Pragi zaupno posvetovanje vseh čeških poslančevi, na laterem se bo razpravljalo o političnem položaju in o sklicanju češkega deželnega zbora.
Cehi o rekonstrukciji kabineta.
Češki agrarni poslanec Si(anek je v „Narodnih Listih“ izjavil z ozirom na vesti, ki krožijo o predstojeći rekonstrukciji kabineta, da so te le po-skgšnje opozicije, če ne bi morda bijta pripravljena za ministrske portfelje opustiti svoje stališče nasproti kabinetu Bienerth. Poslanec Stanek zagotavlja, da ostane opozicija solidarna in bi pomlajalo zanjo ovenfueino tretje ministrstvo Bienerth v sijajno nadaljevanje boja.
V istem smislu je govoril v Kacowu agrarni poslanec Svejk, ki je rekel, da brez, sklicanja in delovanji! deželnega zbora češkega ne ho djelala tudi zbornica. Na tem tudi napovedajna rekonstrukcija Bienerthovega kabineta ne bi nič izpremenila.
Vojska na Balkanu?
Balkan že od nekdaj dela evropskim velevla-stem silne pregjlavice. Posebno se to godi letošnje ieto. Vsem je Še v spominu spor med Avstro-Ojgrsko in Srbsko radi Bosne in Hercegovine, ki je ležal kakor mora nad evropskimi državami, posebno nad avstrijskimi narodi,. Manjkalo jje samo za las in izbruhnila bi bila vojska, ki gotovo ne bi bila omejena srtmo na Avstrijo in «Srb\o, ampak bi se gotovo bila razširila v evropsko vojsko. Komaj je bila ta vojna nevarnost odstranjena, že je izbruhnila revolucija na Turškem, ki 'je vrgla Abdul Hamida, kateri sedaj v Solunu premišljuje svoje pretekle dni, in zahtevala veliko krivih in tudi nedolžnih žrtev. Ni Še čisto pomirjena Turčija in zopet je nastala nova vojna nevarnost med Turki in Grki rađ^ otoka Krete, o katerem se je že leta in leta toliko razpravljalo in pisalo.
Kreta je gorat otok, ki, meri 8618 'kvsad. km. in ima okoli 320.000 prebivalcev. Glavno mesto je Ka-nea, kjer je tudi 'avstrijska pošta. Prebivalstvo je po večini grškega pokolenja in zato se ni čuditi, fla stremi za zedinjenje z Grško. Že od nekdaj je bila Kreta vzrok raznim homatijaim. Prebivalci, nezadovoljni s turško vlado, so se ponovno uprli. Leta 1896 je .zopet izbruhnil upor in ta je dal povod Grški, jela je poslala vojake na otok. To pa je povzročilo nesrečno vojsko med Grško in «Turčijo. Na predlog Rusije je bil dve leti pozneje imenovan za guvernerja Krete grški princ Jhrij pod patroma,nco Angleške, Rusije, Francoske in Italije.
Ko se je lani na jesen proglasila Bolgarska kneževina za neodvisno od Turčije in jse Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, je stopilo krečansko vprašanje zopet v ospredje. Mesece in mesece so poskušale velevlasti mirnim1 potom rešiti to pereče vprašanje, ali ni se jim posrečilo. Nastala je sedaj skrajna nevarnost, da izbruhne, v najkrajšem) času vojska med Grško in Turčijo. Zdi se, da si Turčija želi vojske in zato je vojna nevarnost tim večja.
Veleizdafniški proces.
Zagovornik Mazura stavlja predlog, naj se dopusti Bekiču, da sam nastavlja daljne predloge, ker je Lukinič zadržan in ne more dovršiti svojih predlogov slede Bekiča .
Predsednik privoli temu predlogu.
BekiČ izjava nato sledeče: Čudim se najprvo, da ne najdem tukaj uikakega zapisnika o izjavi pravoslavnega župnika iz Kuk,uljana, ki je bil zaslišan Še celo dvakrat. Zaslišijo naj se kot priče načelnik zagrebške policije glede razgovora z NastiČem v železniškim vozu in doktor Lazar Car glede sokolskih institucij. Končno naj se naprosi še okrožna oblastnija v Dvoru, naj pošlje uradno potrdilo, da on ni imel nikakega pomočnika in da niso nikdar hodili pevajoč in razgrajajoč po ivaseh, kakor se v obtožnici glasi. Dr. Mazura nadaljuje nato: V saborski seji od dne 28. julija leta 1886. je stavil poslanec Vrbančič predlog o verski jednakopravnosti. Prosim, oa bi se nabavil saborski zapisnik o tej stvari. Govorilo se je tudi pri teh sejah sabora o cirilici in zastavi. Sam ban je odgovarjal na ta vprašanja. Navedem tudi priče iz Like kakor Marovica in Kalem-bera, da pričajo o tem, da ni bilo nikdar bojkota proti Hrvatom in da dokažejo, da je obtoženi Kalember vedno podpiral Hrvate tako moralno kakor tudi ma-terijelno. Glede izleta udbinskega sokola, kjer da se je klicalo kralju Petru, je bila upeljana stroga preiskava in se je dognalo da priča ni govorila resnico.
Zagovorniki Milojevič je dokazoval neresničnost razmer v Dubici in dejal da nerede; niso provocirali pravoslavni, nego Hrvatje sami. Ako so se dogajali kje kaki nemiri niso bili to taki upori a fee manje pa, da bi se hotelo Hrvatsko odtrgati od monarhije in jo svojiti s kraljevino Srbijo. Glede Dabiča« odvrača Milojevič, da bi imel kaj stika z ono vestjo, da je na kolodvoru v Klenaku bilo orožje prišlo v velikem številu in da je bil ravno Dabič ona skrivna adresa kamor so srbski pristaši pošiljali orožje. To stvar je
preiskavalo že vojno sodišče, pa ni moglo ničesar dognati.
Obtoženi Milan Kalala,tič predlaga čez 30 prič, katere hočejo dokazati, da se pri njem niše obdrža-vali tajni sestanki in da on ni širil in propagiral velesrbske propagande.
Dr. Hinkovič predlaga v svojem govoru, naj državni pravdnik proučava, knjigo: Apologijo srbskega naroda. Dalje tudi časopis „Bosna“ iz leta 1867. kateri je izhajal pod turško vlado in je bil pisan v cirilici in turškem jeziku. V Sarajevskem listu je bil obelodanjen manifest vladarja o aneksiji Bosne in Hercegovine s cirilskim vladarjevim podpisom. Zakaj se pa sedaj naenkrat ne dovoljuje več pisati s cirilico. To je gotovo na ljubo nekaterim uradniškim osebam, katerim je pisava cirilice skrivnost in uganr ka pod deseterimi ključavnicami.
Raznoterosti.
Liberalna nesramnost. „Narodni Dnevnik“ napada zopet gospoda deželnega posla«nca Ozmeca, *?eš, da se je drufgi d*in po velikanski nesreči v ormoškem. okrajni 'gostil po farovžih in slavil godove, ne zmene se za tako očividno izzivanje revnega in glad-nega ljudstjva, ki nima sedaj, niti solat,e niti druge zelenja)ve. Mi simo te napade že opetovano stvarno zavrnili kot nesramne izmišljotine liberalnega učiteljstva in pribili dejstvo, da sta, si poslanca Ozmec in Meško takoj drugi in tretji dajn ogledala £kodo in ukrenila potrebne korake. Ce je pa med ogledovar njem škode gospod Ozmec sprejel povabilo kakega svojega tovariša na kosilo, mu tega pač ne more nihče očitati, najmanj pa celjski liberalci, ki se — izvzemši urednika Špindlerja, kateri si kaj takega ne more privoščiti ’«fsled slabega finančnega stanja „Narodnega Dnevnika“ — vsak dan gostijo ob polnih mizah in si zalivajo svoje želodce s šampanjcem. Seseda, liberalci smejo svobodno delati, kar hočejjo, duhovnik si pa ne sme privoščiti niti skromnega kosila.
„Narodni Dnevnik“ zopet napada v svojih umazanih predalih gospoda nadrevizorja Pušenjaka. Sicer nas je prosil gospod Pušenjak, ki te dni predava na zadružnem tieöaju v Ljubljbni, naj, ne odgovarjamo na^noben tak napati, ker so mu razni celjski Špindlerji, Kukovci, Stiblerji itd. premalenkostni, da bi jim odgovarjal, vendar si ne moremo kaj. dn ne bi zavrnili gorostasno laž, katero je prinesel „Dnevnik“ v svoji zadnji številki. Piše namreč, da hoče Zadružna zveza v Ljubljani gospoda, Pušenjaka odstraniti iz Štajerske in ga skriti v Ljubljani. (Temu nasproti pribijemo dejstvo, da je načelstvo Zadružne zveze že^pred pol letom sklenilo poklicati gospoda, Pušenjaka v Ljubljano, da bo tam poučeval na zadružni in trgovski šoli. T.o se je zgodilo že davno poprej, preflno se je vršila tožba pri ljutomerskemu Sokolu Sagaju. ,K:fr se pa tiče oklicev na naše posojilnice, nas pa prosi gospod Leskovlar izjaviti, fla je on razposlal te oklice na mnogobrojne Željk in brez vednosti gospođa Pušenjaka.
Vlnorejska šola v Mariboru. Dne 30. julija se je vršil na tej šoli v Mariboru izpit, h kateremu so bili povabljeni celo zastopniki nemškega Schulver-eina in Sčfdmarke, slovenskih poslancev pa seveda nobeden. Ker si poslanci S.: K. Z) ne pustijo dopasti več takega preziranja iz GraJdea, oziroma deželnega odbora, ki nikdar neče poznati slovenskega prebivalstva in deluje povsod le v ponemčevalnem smislu, je deželni poslanec dr. K. Verstovšek na lastno roko takoj protestiral pri deželnemu odboru proti taki pristranosti deželnih zavodov. Deželni odbor v Gradcu bode moral odslej zapustiti stari tir svoje politike na Spodnje-Staijerskem, sicer bode napletel na velik odpor v \(^aki zadevi. Slovensko ljudstvo se ne pusti več prezirati in zahteva od svojih poslancev največje obrajhibe. V Gradcu bodo morali kmalu pripoymati, da še bivajo na Štajerskem tudi Slovenci. Protest, katerega je poslal deželni poslanec dr. iVerstovjšek v, tej zadevi deželnemu odbioru, se glasi: Visoki deželni odbor v Gradcu! Podpisani si dovoljuje kot deželni poslanec prav odločno, protestirati pri visokem deželnem odboru proti pristranskem postopanju ravnateljstva vinorejske Šole v Mariboru, ki vabi k sklepnim letnim iz«pitom izključno le zastopnike nemške narodnosti in celo zastopnike nemškega Schulvereina in Siidma|rke. Vinorejska Šola -v Mariboru ima skoro dvie tretjipke učencev slovenske narodnosti in je osnovana za spodnještajersko prebivalstvo. Radi tega bi bilp pač pravično in umestno, da vabi slavno ravnateljstvo, če že čuti potrebo, izpraševati absolvente koncem študij pred raznimi zastopniki, tudi zastopstvo večine spodnještajerskega prebivalstva, za, katerega naraiščaj je šola namenjena. Podpisani prosi visoki deželni odbor, da vzame začasno ta protest na znanje in si pridržuje še nadalnje korake v deželnem zboru,. Velenje, 10.: avgusta 19091. — Dr. jKarl Verstovšek, deželni poslanec.
Rekord v tožbah je dosegel urednik Špindler, smo pisali v zadnji Številki. Nato je odgovoril „Nar. Dnevnik“ z nesramnim napadom na našega urednika. Da bo Špindler potolažen* mu povjemo, da se je število tožb proti njemu zvifealo od! osem na deset in sicer je eno vložil naš Urednik radi častikraje v „Narodnem Listu“!, drugo pa vloži te dni radi vČe-rajšnega napada v „Dnevniku.“ Špindler se Inld o ponaša s svojimi tožbami.
Iz šolske službe. Profesorja Ivan Kavšek in Anton 'Jošt v Celju sta poma^njejna V osmi činovni razred. — Na petrazreidnieah v St. Lovrencu nad Mariborom in St. Lenartu v Slov), gor. je izpopolniti definitivno, oziroma provizorično poi e£a učno mesto djrugega plačilnega razreda, Prošipje je vložiti do 31. avgusta krajnemu šolskemu svetu v St, Lovrencu nad Mariborom, oziroma onemu v St.; Lenartu v Slov. gor.
Stanje sistemiziranih notarjev v začetku leta
1909.	Področju graškega nadsodišča tGipacjajo: notarska zbornica v ,Gradcu (deželno sodišče Gradec in okrožno sodišče. Ljubno) z 51 notarji, od teh je 8 ,v Gradcu; okrožje okrožnih sodišč Maribor/ in Celje (notarska zbornica v Gelju) Šteje 23 notarjev; koroška (celovjškaj) notarska zbornica štelje 30 [notarjev, med temi 3 v Celovcu; ljubljanska notarska zbornica ima 34 notarjev, med temi so v Ljubljani 4. Skupno je v Avstriji 1098 notarjev, notarskih kandidatov pa 667, od katerih odpade 29 na graško, 17 na eeljsko, 5 na /celovško in 18 na ljubljansko notarsko zbornico.
Shod S. K. Z. na Paki pri Velenju.
V nedeljo dne 8. avjgusta je bil shod pri Lahovniku na Paki. Sklical ga je deželni poslanec dr. Verstovšek, Shod je vodil prav spretno velenjski župan gospod 31, Skaza. D.eželni poslanec dr. Verstovšek je pojasnil delovanje državnih poslancev Stov. kmečke zveze in Slovenskega kluba, označil odločilni boj Slovanov nasproti vladi, nadalje govoril o oft» strgkciji in ./spletka,riji nekaterih liberalniji slovenskih poslancev. Nato je razpravljal o bodočem delovanju v deželnem zboru Štajerskem, /Poslušalci so z zanimanjem sledili govoru, po katerem predlaga gospod župan Skaza deželnemu poslancu dr. Verstoi-šeku zahvalo in popolno zaupanje, kar se je z navdušenjem sprejelo.
Častiti gospod župnik Cizej predlaga nato več resolucij, jih temeljito pojasni in razloži ljudem. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Zlasti smo slišali ogorčenje, ko je gospod predlagatelj Še ožigosal' postopanje liberalnih poslancev in posebno hofrata dr. Ploja.
/Resolucije se glasijo:
1.	Dne Š. avgusta na Paki pri Velenju zbrani volilci izražajo poslancem /Slovenskega kluba popolno zaupanje za njihov odločen nastop proti vladi, volilci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance, da vstrajajo odločno v hfoju proti nam nasprotni vladi.
2.	Voljlci obsojajo needijio ppsjopjpjnje slovanskih in slovlenskih poslancev, zlasti pa obsojajo postopanje in spletkarijo dvornega svetnika dr. Ploja, liberalcev (in njittioviji listov v tako, važnem trenutku za Slovanstvo v Avstriji; poživljajo k mete volilce ptujskega okraj a, da vendar odločno postopajo proti hofratu dr. Ploju.
3.	Volilci zahtevajo od vlade slovenskih uradnikov/ za slovenske pokrajine.
4.	Volilci poživljajo vso poslance, da ne odnehajo od zahtevo glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani,
o.	Volilci žajhtevajo od poslancev, da ne dopuste raznih pogodb z drugimi državami v škodo in kvar kmečkega stanu.
.	6. Volilci pozivajo deželne poslance, da vse
moči zastavijo, da se Škodljiva lovska postava spremeni kmetu v korist.
7.	Državo, naj sprejme 50 odstotkov šolskih bremen.
G|ovorili so še kmetje o raznih težnjah gospodarskih, zlasti V. Germ, ki je označil slabe strani lova.
Po shodu so se zbrali še najuplivr.ejši možje s svojim poslancem, gospodom žhpnikom Cizejem in županom Skazo pri vrlem kmetu Korenu v prijateljski družbi. Govorov in petja ni bilo ne konca ne kraja. Shod ostane PaČapom v trajnem spominu.
■v
Štajersko.
Jarenina. Šentiljski dan se bo obhajal dne 22. avgusta popoldne na prostem pred hišo gospoda K. Ornika. Na sporedu je dosediaj sledeče: 1. Nekatere najnovejše skladbe Foersterje ve. Poje močen meša n zbor jareninski. 2. Šaljiva gledališka igra: „Trije tički.“ Igrajo domači diletanti. (Za smeh dovolj pre-skrbljeno.) 3. Govor zastopnika Slovenske krščanskosocialne zveze. 4. Prireditve se udeleži tudi zvezin telovadni odsek Orel in pevski zbor. Mladeniče jareninske torej posebno opozarjamo, da si ogledajo telovadce; saj bi kazalo tudi v J.arenini ustanovit telovadski odsek Jareninski orel. 5. Ker je na Dunaju srečno premagal Berdavsa, pride na veselico s svojo kobilo tudi Martin Krpan. Kakor druge goste, bo sprejel tudi njega najprisrčnejše malobesedni jareninski PaGliha. 6. 'Deset narodnih mladenk jareninskih bo na lastne stroške na veseličnem prostoru odprlo z vsemogočimi sladkostmi založeno kavarno. 7. Šaljivi srečolov z mnogimi lepimi dobitki, Šaljiva pošta, 'konfeti. Lepe Šopke bo oskrbelo šest istotako vrlih narodnih mladenk. Pogajanja z znanim ravnateljem menežarije in potujočega muzeja v Ameriki
bodo v par idnen končanj Veselica se bo vršila pod okrašenimi utami. Med posameznimi točkami so obljubili udarjati vrli antonjevški tamburaši. — Veselični odbor.
Gornja Poljskava. V nedeljo dne 15. avgusta priredi gospod državni in deželni poslanec Pišek na Gornji Poljskavi shod po prvi božji; službi pri gosp. Petru Uramjeku. Opozarjamo vse somišljenike na ta važen shod!
Št. Miklavž pri Sloijfen j gradcu. V nedeljo se vrši, kakor smo že naznanili, po rani maši v stari Šoli shod S, K. Z. Govoril bode deželni poslanec dr. Verstovšek.
Shod županov slovenjgraškega okraja. Na nedeljo dne 151. avgusta ob 4. uri popoldan je sklicai deželni poslanec dr. Verstovšek v Staritrg v Petričevo gostilno v&e župane in njihove svetovalce slovenjgraškega okraja na razgovor o občinskih zadevah in d gospodarskih težnjah v tem okraju. Zupani brez razlike strank, udeležite se tega velevaž nega razgovora!
Obmejnim bratom na pomočil Katoliško narodno politično društvo pri Sv. Lovrencu v SIpv. ;gor. priredi s pomočjo katoliškega narodnega dijajštva v nedeljo dne 15. avgusta po večernicah v stari šoli veselico s sledečim vsp'pređom: iTiamburahje, govor in šaloigra „Trije tički.“
Mladeniči kozjanskega, sevniškege, celjskega in šmarskega okratja, pozor! Na angeljsko nedeljo dne 29. t. m. se vfrši pri Sv. Križu, župnija Sv. Vid na Pjajnini, «Glade,niški shod, ki bo za razvitje mladeniškega gibanja v teh okrajih velikega pomena,. Zato pa pridite vsi in agitirajte med tovariši za obilno udeležbo.
Ljutomer. „Narodni Dnevnik“ z dne 7. avgusta nas je Ljutomeržane počastil z lepim dopisom, v katerem pravi med drugim: Navdušeni kristjani so hodili ponoči (to je ob priliki veselice sokolaßev), kakor je to že stara čukovska navada, v gostilniške hleve, odvezovali in izpuščali konje tistim voznikom, ki so pripeljali udeležence sokolske veselice. V tem času, ko se je policaj in žandarji mantrali po trgu za, konji, so za Skamlecai in sveto vero narušeni katoličani kradli z vozov biče, sedla itd. K temu se še pristavlja: To so torej sadovi vašfih paukov, gosp. Skamlec! — Da je vse to skupaj podla laž, nam ni treba posebno povdarjati. Radi bi samo poznali človeka, ki si upa take laži razširjati v svet, da ga potem lahko primemo ali za dol|ga ušesa ali za dolge lase! Da pa bodo cenjeni bralci Straže“ o tem obrekovanj \ na jasnem, povemo samo naslednje:	1.
Kolikor smo poučeni, je cela, stvar o izpuščenih konjih, ukradenih bičih in sedlih, velika izmišljotina vredna samo liberalnih obrekovalcev. 2. Kaj takega storiti bi bil zmožen le kak pijafnee, katerih med Sokoli nikdar ne primanjkuje, kar smo S3 že mnogokrat prepričali. 3. Mi katoliško narodni fajntje (nam ravno gre tisto predbacivanje, kjer se nas dolži tatvine) imamo že toliko izobrazbe v glavi, da ne bomo nikomur delali škode, tudi ne liberalcem. Ako nam tedaj Sokoli in dopisnik „Narodnega Dnevnika“ prisojajo toke stvari, nas sodijo pač po> sebi, a ž njimi se pa mi ne moremo in ne maramo meriti. Naš cilj niso ukradeni biči in sedla, izpiljeni konji ter kake lepotične konkurence. Toliko vam naj bo za danes. Uvsajeni pa ste lahko tudi v prihodnje, da se vas ne bomo ustrašili nikdar, prej boste si osmodili svqfe, že tako majhne peroti, a, (pamet pa ste si osmodili že davno. Pozdravljeni! Na zdar! — Eden v injjenu klatbliš!!(o>narodnihi mladeničev ljutomerske okolice.
Skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda.“
Zadnjo nedeljo se je vršila glavna skupščina Ciril-,Metodove družbe na Jesenicah. Na kolodvor'! so sa vršili pozdravi, nakar se Je, razvil sprevod na. zborovalni prostor na Savi.
Ko je prvomestnik /Senekovič zagledal v sprevodu koroške goste — prišli so gjg. župniki Ražun, dr. Arnejc, Treiber in urednik „,'Mira“ g. Smodej ■-je stopil k njimi ter vprašal ,gOiS(poda Razuma:	,.S
kakšnim orožjem ste prišli, z bojnim ali mirovnim ?“ nakar je župniki Ražun odgovoril: „Z mirnim!“ --Župnik dr. Arnejc pa pristavi: „Z jdiplomatiškim!“ Čudno, da Senekov/ič, ki želi „Soglasja“, poprašuj i po bajnem orožju.	•
Zborovanje se je vršilo na Savi. Senekovič je pozdravil skupščinarje. V slojem govoru je hvalil liberalne liste, grajal pa „Slovenca“, „Dolenjske Novice“ in posebno „Stražo.“ Pozdravil je nato še jedrnega navzočega državnega poslanca Hribarja, ko-jegai ime se blišči na pogodbi* |z Nemci, nadalje navzoče deželne poslance in konečno z,dihnil::'„Obžalujem, da nei morem (pozdraviti kakega ministra krajama!“
Tajnik dr. Žerjav je podal tajniško poročilo in na -koncu poročal tudi o sporu med Ciril-Metodovo družbo in med kat pol. šolskim in narodnim društvom na Koroškem, v katerem je Ciril-Metodova, družba zahtevala izključno zase pravico ustanavljati podružnice, in da koroško društvo nima te pravice. Družba je koroško društvo povabila semkaj, da se tukaj spor reši. — Dr. Žerjav je obširno poročal o zgodovini tega1 spora, mnogokaj zavijal, napadal dr. Brejca ter predbacival koroškemu društvu, da ni hotelo iti roko v roki z družbo, in da: delo društva ni od-
govarjalo pogodbi, ki se je baje sklenila med družba in koroškim društvom ter je končal: „Družba bo delovala naprej kakor doslej; mi vam ne prinašamo liberalizma, ampak, ljubezen, nasprotnikom pa kličemo Oče, odpusti njim, saj ne /vedo, kaj delajo!“
Župnik Ražun, ki je tudi predsednik katoliškega političnega šolskega in narodn. društva na Koroškem, konstatira, da je bil glede vzdrževanja Šentjakobske Šole med družbo in koroškim di-uštvom u-stmen dogovor, ne pa pogodba, Nesporazumljenje ni povzročeno od nas, ker mi smo izjavili, da hočemo z vami sporazumno skupaj delati. Vi ste na resoluciji, poslani Šele po ustnem dogovoru izjavili, da ima edinole Ciril in Metodova družba pravičo, ustanavljati podružnice.. Pogajanja med obema so bila sprva res vesela in jaz sem bil prepričan, da se bomo spora-zumeli, zafto naše društvo niti tiskovin nj dalo napraviti, da bi ustanavljali podružnice, Navskriž smo prišli Šele po tej vaši izjavi, da ima družba edinole sama pravico ustanavljati podružnice. Hoteli smo opustiti ustanavljanje svojih podružnic, in skupno z vami smo hoteli delati, SkupŠčinarji govore, vpijejo in motijo govornika*, da ne more govoriti. Ta bi rad pojasnil ves spor in napravil sporaizumljenje, a ker mu ne puste dalje govoriti, mora nehati in zakliče za sklep samo besede narodnega navdušenja: „Obžalujem, da nismo mogli doseči sporazuma, za kar smo prišli semkaj! “ In žalosten zapusti oder, na katerem bi bil tako rad kaj dosegel za narodnost.
Župnik dr. Arnejc izvaja: „G jerum, jerum, je-rum, quae mutatio rerum!“ Dovolite, da izjajvim svoje mnenje: Družba sv. Cirila in iMetoda bo vzrok, Če se razdere edinost med koroškimi Slovenci!( Na to nastane grozno vpitje in kričanje, da dr, Arnejc ne mo-, re govoriti. Ko se polagoma kraval poleže, nadaljuje govornik, ter hoče pojasniti vzrok, Čemu se je ustanovilo koroško šolsko društvo, in ida je družba sama pozvala Korošce naj, si ustanove tako društvo ter dr. Brejca, katerega je hudo napadel tajnik Žerjav ter izjavlja., da je ravno dr. Brejc Šele napravil edinost na Koroškem, dočim Žerjav pravi, da je dr, Brejc prinesel na Koroško nov duh, katerega Ciril in Metodova družba ne more podpirati. — V tem skupšci-narji zaženo zopet huronski krik, govornik ne more govoriti, in prvomestnik mu — vzame besedo. — Tako^ torej tista dva, ki sta prišla z najboljšo voljo iz tužnega Korotana, da se doseže med brati sporazum-ljenje, niti govoriti nista smela.
Dr. Rostohar za temai izjavi: ;„|Mi hočemo delati, pe se samo Širokbustiti, kakor ta dva, ki sta pred mano govorila!“
Pri teh besedah je narodno-Gelrivni župnik g. Ražun vstal in užaljen zapustil delovanje, ker kaj takega temu nnfjvečjemu branitelju- korošlflh Slovencev niti največji idiot ne bi mogel "vreči v obraz.
Urednik JMira“ pravi, da je že b apr e j pričakoval tega, in hoče zopet ves koroški 'spor kratko pojasniti, a ker nastane zopet krik, pravi kratko: „Ali sprejme Ciril in Metodova družba naše pogoje za sporazum ali ne“;, in prosi, da bi se-to dalo na glasovanje. Vsled krika ne more dalje govoriti, na glasovanje pa tudi nihče ne dja. Tako je bil sporazum pokopan, razpor gotovo Še v hujšem Stadiju — po krivdi skupščinarjev.
Župnik Treiber se zahvali za podporo, ki jo je dala družba velikovški narodni šoli, ob enem pa izrazi svojo bojazen, kdo bo zanaprej delal za slovenski niarod na Koroškjem, če se njemp, ki, je že toliko let neumorno deloval, predhaciva od tajnikove strani kot. pregreho, da sem tudi član šotskegia društva na Koroškem in sem glasoval zato, da naj ima tudi to društvp kake pravice, in da delaj oboje društvo skuplio.
Ljubljanski župan Hribar, pravi: „Debata se je začela vsled govornikov, ki niti pravice nimajo do besede. Gg. iz Koroške bi morali zahvaliti družbo za podporo in obenem Še prositi za pomoč v prihodnje! Nato predlaga, naj se izreče zahvala odboru na dobrem poslovanju in posebno za to, kar je storilo za Koroško,
Senekovič je dal nato na glasovanje, ali naj se debata nadaljuje, ali naj se konča. Sklene se, da se
konca.
Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo: Aleksander Hudovernik, Ivan Vrhovnik, prof. Fr. Vajda. V nadzorništvo: dr, Ilešič, Stibler, dr. Müller, dr. Ravnihar, M. Prosekar. V razsodišče: dr, Hudelist (namesto Ražuna), dr. Triller, Karol Savnik, Jakob Kogoj in dr. Tekavčič.
Koroško.
Letošnji manevri pešpolka štev. 17 se začnejo dne 17. t. G. in bodo trajali v celovški okolici in v St. Andražu v Labiudski dolini do 1. septembra, v okraju St. Pavel v Labudskft dolini pa do1 4. sept. Prvi bat a.t; jo n se pripelje s posebnim, vlakom v Celovec dne 16. t. m. V šentpavelskem okolišu bo imela vaje, 12. infanterijska brigada, ki, se jih- bodo udeležili lovski bataJjjjoni šte,v:. 7,-	9, 19 in 21, tppni-
čarski polk štev. 9 in huzarski polk štev,. 6, 2/ bar taljon pešpolka štev. 7 se* odpelje fdhe, 16. jt. m. ob
9.	uri zvečer s posebnim vlakom k polkovnim \)ajam v Gradec.
Modern štrajk. Stavkati so začeli ministrantje v Crnečah pri Spodnjem Dravogradu. Ali hočejo imeti — povišane plače ali s kako drugo, napravo niso zadovoljni, bodo dognala še-le — pogajanja.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drugače se ne odgovori.
Novozldana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, 8 popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ngodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo liBta.
Kolarski učenec se takoj sprejme Gradec, Leonhardstrasse 110 pri Werglesn.
T trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz njiv in travnika, da se lahko redi ena krava, iz hiše z vrtom, hlevom in sadnim drevjem. Zemljišče meri 2 orala in je v prvem razredu. Cena: 3600 K. Več se izve pri Drag. Zelič, organist Šmarje pri Jelšah.	148
mama&mtäsmaBmmmaa
Odvetnik
dr. Ivan Ferme ve
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika g. dr. B. Stuheca, Poštna ni. 19.
■»»«»g* IM
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (štajersko).
Štajersko platno m..........
Slovensko platno m. . Savinsko platno m. .	.	.
Vojašto platno m. .	.	.
Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
WWVWUUW WW W WWW
podnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru
dno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
v Stoluo ulico štev. 6.
00000000088000000000t >000
m BF M
yv
__ ir
91. E. Sepec, Maribor
Orajiki trg štev« 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naram-nogavice, dežnike, obrisace, mizne prte, odeje, preproge,
rre\ n4-Atin nnrmi nmlili rvnuin nn 1\1a nvvi a -C4**3	^
X
X
X
M
Cerkveni	m
Peter Markovič
a kadem, slikar v Rožeku na Koroškem
g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g g občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g ^ božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih jr potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ^ ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ ^ re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- Ä g kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje g g poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- g dnje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po jr dogovoru in brez vse konkurence.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
oooooooooo
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SŠBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
. priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
nfVvn o 8 slovenskimi ploščami, čistim in Uld-lllUlUÜC jasnim g]asom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše iglo za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Otvoritev nove trgovine!!
P» n« Usojava si naznaniti, da sva ustanovila v CELJU, G aška ulica štev. 7 pod tvrdko:
Mm drobno Goričar & Leskovšek
na lastni račun popolnoma na novo urejeno trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in z vsemi v fo stroko spadajočimi predmeti.
Opirajoč se na temeljito strokovno in krajevno znanje, bodeva v položaju nuditi najboljše blago po nizkih cenah, in cenjene odjemalce v vsakemu oziru zadovoljiti. — V nadi, da nama naklonite Vaše zaupanje, priporočva se za obisk našega novoustanovljenega podjetja, zagotavljajoč Vas najkulantnejše in solidne postrežbe.
Z odličnim spoitovanjem	GOPičaP & Leskovšek. _
Na debelo