SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan ' 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 (Id., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)'vsprejema upravništvo in ekspedicija |v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniikih ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 143. V Ljubljani, v ponedeljek 25. junija 1894. Letnik: XXII. Carnot — umorjen. Danes dopoldne prinesel nam je brzojav po« rotilo, da je včeraj zvečer nekdo napal predsednika francoske republike Marijo Frangois Sadija Carnota, ter ga zabodel z bodalom, vsled česar je ob polnoči umrl. — Predsednik Carnot se je dne 11. avgusta 1887. leta rodil v Limogesu kot najstarši sin francoskega časnikarja Lazarja Hippoljta Carnota in unuk Lazarja Nikolaja Marguerite Carnota, kateri je bil znan kot matematični učenjak, dober vojskovodja in je igral važno vlogo v veliki francoski revoluciji. Ta ded nesrečnega predsednika francoske republike je glasoval kot član konventa za smrt kralja Ludo-vika XVI. Tedanji čin njegov se je sedaj nekako maščeval na unuku njegovem. Nesrečni predsednik se je po volji svojega očeta bil učil mizarstva pozneje se je izobrazil za inženirja in leta 1870. je nastopil svojo politično delovanje. Gambeta ga je bil imenoval za prefekta na spodnji Seini in organizatorja narodne obrambe. Prihodnje leto je bil voljen v narodno sebranje, 1876. 1. je prišel v zbornico poslancev, kjer se je pridružil republikanski levici. Leta 1878. je postal državni podtajnik vministertvu javnih del. Leta 1885. je postal finančni minister in je v tej službi posebno gledal na znižanje državnih stroškov. Ko se je due 1. decembra 1887. leta odpovedal Grevy predsedništvu republike, je bil čez dva dni on voljen za predsednika s 616 od 849 oddanih glasov. Priznati se mu mora, da je bil moder državnik in je tudi gledal ua napredek Franeoske. Po političuem prepričanju se je bolj približeval radi-kalcem. Zaradi svoje prijaznosti je bil pri narodu jako priljubljen. Brzojav nam ne poroča, zakaj je napadel hudobnež predsednika. Toda sklepati smemo po vsem tem, kar se je godilo poslednje čase, da je to delo anarhistov. Maščevati so s6 hoteli, ker je predsednik podpisal smrtni obsodbi Vaillanta in pa Henrjja. Govori se, da se je predsednik le nerad odločil za podpis, ali je to storil, ker je anarhistična nevarnost že prevelika. Izvor sedanjemu anarhizmu je iskati še v idejah, ki so se razvijale ob veliki francoski revoluciji, katere je pospeševal predsednikov ded. Tedaj se je začel liberalizem, iz katerega se je razvil socijalni demokratizem in naposled anarhizem. Vse to je posledica temu, ker so narodi jeli obračati od cerkve. Seveda posebno pa stvari pospešuje brez-verska šola. Liberalci vrgli so iz šole veronauk in sedaj pa žanjejo sad tega, kur so sejali. Oblastva se mnogo trudijo, da bi zatrla nevarno gibanje, ali vsa sila je zastonj. Tudi smrtna nevarnost ne plaši hudobnežev, pa čemu tudi, ko so zgubili vero v Boga in se zatorej ne boje več nobene kazni na onem svetu. Baš smrt predsednika Carnota nam najboljše dokazuje, da državna oblastva so sama preslaba, da bi mogla preprečiti to nevarno gibanje. Dokler se ne odpravi pravi uzrok tej prikazni in narod zopet ne povrne k Bogu, je vsak boj zastonj. Pač tudi sedanjega zločinca utegnejo usmrtiti, ali prišli bodo drugi. Ta dogodek je živ opomin za vse evropske državnike, kam se pride, če se pri ljudstvu izpodkoplje vera. Politični pregled. V Ljubl jani, 25. junija. Ulični napisi v Pragi. Vprašanje uličnih napisov v Pragi se vedno bolj poostruje, na nobeni strani nečejo od jen jati. Staročeški mestni odbornik, upokojeni c. in kr. intendant Neureiiher, je dal napraviti na svoji hiši tablico s češkim in hrvaškim napisom. Policija ga je pozvala, da naj vzame z zidu ta napis, ali on se za poziv ni zmenil. Vzeli so uradno mu tablico s hiše in bil je obsojen v 20 gld. globe. Neureither pa najbrž ne bode kar globe lepo plačal, temveč se pritožil in tako se bodo sodišča raznih instanc imela baviti s to stvarjo. Vprašanje je postalo že precej zamotano, ker se je z raznimi ukazi in odredbami že silno pomešalo javno in zasebno pravo. Vlada in pa Nemci oboje to pravo uporabljajo proti Cehom. Tako hitro se ta stvar še ne bode uravnala, ker se na vseh straneh stvari pretiravajo. Ko bi bilo manj trdovratnosti, pa več ozira na praktične potrebe in pa na pravičnost, pa bi vsa stvar že davno bila uravnana. Tako se pa sučejo postavni paragrafi, kako bi kdo mogel kaj drugemu ponagajati. Občna volilna pravica. Mladočehi so v državnem zboru se večkrat se izrazili za občno volilno pravico, ali marsikaj pa kaže, da tudi v tem vprašanju ni jedinosti mej njimi. Predno se je razšel državni zbor, je jeden mladočeških poslancev predlagal v mladočeški parlamentarni Komisiji, da bi ob letošnjih parlamentarnih počitnicah začeli veliko agitacijo za občno volilno pravico. Poslanec Kaftan se je uprl temu predlogu, ki je potem tudi ostal v manjšini. Tako se na mladočeških shodih letošnje poletje o tem vprašanju ne bode dosti govorilo. Sploh pa mej mladočeškimi politiki ni več one agilnosti, kakor je bila z začetka. Prejšnja leta so vedno sklicevali shode volilcev, ali letos ni skoro ničesa čuti o tacih shodih. Govori se, da se nekateri mladočeški poslanci niti ne upajo več stopiti pred svoje volilce. Kulturni boj v badenski zbornici. Položaj katolikov na Badenskem ni ugoden. Liberalci so kaj brezozirno gospodovali v tej deželi. Stvari se pa že na bolje obračajo. Misijoni, ki so dosedaj bili prepovedani, se bodo po sklepu zbornice odslej dopuščali in tudi ui dosti manjkalo, da zbornica ni LISTEK t Franc Košar. Govor milost, kneza in škofa lavantinskega dr. Mihaela Napotnikaob pogrebu stolnega dekana Franca Kosarja v stolni cerkvi v Mariboru dne 14. junija 1894. Memoria iusti in laudibus. V slavi je spomin pravičnega. (Preg. 10, 7.) Zbrani žalujoči kristijani! Človek ne pozna svojega konca, ampak kakor love ribe na trnek in ptiče v zanjke, tako se love ljudje ob hudem času, ki naglo nad nje pride. (Prid. 9. 12.) To besedo najmodrejšega prepovednika stare zaveze, ki le v podobi izraža, kar pove Jezus Kristus večna resnica jasno in določno opominjajoč: Cujte, kar ue veste ne dneva, ne ure (Mat. 25. 28) — to besedo sv. pisma, pravim, vidimo popolno potrjeno na dragem rajnem, ob katerega grobu stojimo vtopljeui v grenko žalost. Ravno pred osmimi dnevi zapustil nas je veder iu vesel in danes se je vrnil kot mrlič. Človek ne pozna svojega konca. Pretekli pondeljek je kakor strela z jasnega pretresla naša srca telegrafična vest: Stolni dekan Kranc Košar je umrli In danes smo se v imenu Gospodovem zbrali v tem svetišču, da častno spremimo na zadnjem potu moža po volji božji in duhovnika Gospodovega, ki je bil nam vsem neizrekljivo ljub in drag. Kolikor dalje smo imeli prebla-gega v svoji sredi, tem dalje želeli smo, da med nami ostane. In imeli smo ga, skoro bi ne bili upati smeli, dolgo med seboj in veuder premalo, da mnogo, mnogo premalo časa. Zato pa nas oči naše izdajajo, kar pretresa danes naša srca. V Gospodu žalujoči poslušalci! Dobro vem, da je pokojni znal vse prikriti v svoji ponižnosti, kar bi mu bilo donašalo prazno slavo ljudij. Vendar pa je vredno in pravično, da zvestega služabnika Gospodovega slavimo kakor zasluži po smrti, ker časteč služabnika slavimo in hvalimo Gospoda samega, zaradi njegovih obilnih in velikih milostij, katere mu je naklanjal. Poleg tega pa zaslužena hvala blaženo v Gospodu spavajočega vspodbuja in opominja tudi živeče, vnema jih, naj bodo jednako goreči v dobrem, vžiga jih, naj ga posnemajo v krepostih, ki so di-čile slavljenca in ga delale toliko časti in posnemanja vrednega. S tem pa nadalje rajnega tudi najlepše priporočamo v pobožni iu hvaležni spomin. To so važni razlogi, da o prečastnem in premiiem prelatu Francu Kosarju, o preblagem možu in vele-vrednem duhovnu Gospodovem, spregovorim nekaj malo spomiuskih besed, kajti več. storiti v tem tre- notku zato ni časa, zlasti pa mi ui dovolj moči in krepkosti zaradi prevelike žalosti, ki je prevzela mojo dušo ter jo vklepa in jo bo stiskala še dolgo. Vi dva zavetnika umirajočih sv. Mihael in sv. Jožef in ti Seraf v človeški podobi, sv. Frančišek, patron prerano umrlega, prosite za nas, za-me in za moje poslušalce! I. Franc Košar se je rodil dne 10. septembra 1823 v Braslovičah v savinjski dolini blagim, boga-boječim staršem, ki so svoje drago dete vzgajali v strahu Gospodovem in je kmalu poslali na nauk v ondotno šolo. Dovršivši ljudsko šolo podal se je nadarjeni dobrosrčni mladenič na gimnazijo v Novo mesto na Kranjskem, kjer se je pod izvrstnim vodstvom profesorjev iz reda oo. frančiškanov izredno marljivo učil od 1. 1835 do 1840 ter naravnost pozornost vzbujal s svojim vzglednim, brezmadežnim vedenjem. Takrat je bil njegov stric P. Lenart Košar pro-vincijal frančiškanske redovne pokrajine sv. Križa. Nadaljne modroslovne študi|e, kakor so jih takrat imenovali, dovršil je Košar v Ljubljani 1. 1841 in 1842. Ondi sta mu bila iskrena prijatelja in somišljenika monsgn. Luka Jeran ter vladui svetnik in državni poslanec Anton pl. G lo bočni k. Kakor prejšne nauke, tako je Franc Košar dovršil v letih L v Yv\ k sklenila, da se dopuste cerkveni redi, samo z dvema glasovoma so katoliki ostali v manjšini. Celo liberalni listi že priznavajo, da ne bode dolgo, pa tudi v tem oziru katoliki zmagajo. Za nje se posebno zboljšajo razmere, ako se premeni volilni red in razširi volilna pravica. Liberalna moč se na Baden-skem opira tako le na krivičen volilni red. Razširjanju volilne pravice upira se nekoliko vlada, ali bode najbrž prijenjala, ker je večina zbornice že za njo. Nesporazumljenje je le še mej posamičnimi parlamentarnimi strankami o tem, kakšen volilni sistem naj se vpelja. Nekateri so za proporcijonalni volilni sistem z velikimi volilnimi okraji. JVemškoitalijanska banka. Več nemških bankirjev namerava v Milanu osnovati banko. Namen te banke bi bil pred vsem, po moči povzdigniti italijanski kredit. Zaradi mnogih sleparij v Italiji pa ti bankirji ne zaupajo Italijanom in so zatorej vzeli v pravila določbo, da ne sme noben Italijan biti v upravnem svetu te banke. To je pa razburilo Italijane, časopisi hudo napadajo Nemce, da mi j ostanejo le doma in odirajo domače ljudi. Banka bi bila namreč v jako solidnih rokah in bi torej tudi časopisi pri njej dosti ne zaslužili, zato je pa taka jeza na nameravani novi zavod. Seveda ko bi Nemci hoteli nastavljati pri banki italijanske politike, da bi jo molzli, in podkupavali časopise, da bi za-njo pisali, pa bi jo hvalilo vse italijansko liberalno časopisje. Finančne razprave v italijanski zbornici. V italijanski zbornici poslancev se te dni razpravlja o predlogi, da se ponižajo obresti od državnih dolgov. Več govornikov je govorilo proti predlogi. Splošno je pa osupnilo zborovalce, ko je poslanec Quintieri v izvrstnem govoru zagovarjal vladno predlogo. Quintieri ima kacih 60 milijonov premoženja. Naglašal je, da ima on sam za več milijonov italijanskih vrednostnih papirjev. On pa rad pusti 34 centezimov od vsake lire obresti, da si le zagotovi svoje premoženje. Govornik !je dokazoval, da sicer pride do bankrota in bodo potem posestniki italijanskih vrednostnih papirjev še več izgubili. — Posebna komisija generalov je že jela posvetovanje, kjer bi se kaj dalo privarčevati pri vojaštvu. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje). Kmetijska podružnica novomeška podlaga torej da bi komisija za licenciranje bikov ogledavala tudi manj kot 18 mesecev stare bike in jih, ako bi jih spoznala sposobne, provizorično licencirala. Posestniki tacih bikov naj bi pa dobili licenco, kadar bi dosegli 1«/, leta starosti. Živinorejcem naj bi se dajalo veselje s tem, da bi se jim delile premije za dobre in lepe bike o priliki komisijskih ogledov. S tem bi se vsaj nekoliko odškodovali za sitnosti, katere jim nalaga nova postava. Da bi se stroški za komisije zuižali, naj bi se tudi število članov komisiji znižalo. Zadostovala bi dva živinozdravnika 1848 do 1846 v Celovcu bogoslovne študije s sijajnim vspehom, tako da ga je še le 23 let starega dne 15. sept. 1846 v mašnika posvetil Anton Martin Slomšek knez in škof nepozabnega spomina. Košar bil je med prvimi ordinandi, na katere je Slomšek v mašnikovo posvečenje položil svoje roke. Novomašnik Gospodov deloval je potem blago-nosno kot duhovniški pomočnik v Polčah od oktobra 1846 do aprila 1847, za tem dva meseca v Vojniku, od koder se je vsled bolezni na očeh in ker je kri pljuval, podal kot deficijent k svojim domačim v Brasloviče. V tem času sklenil je mladi duhovnik, popolno se darovati Bogu in zato je prosil za vsprejem v kongrecijo duhovnov-misijonarjev sv. Vincencija Pavljanskega. Ker pa ga je bolehnost skoro vedno nadlegovala, zato ni mogel izvršiti lepega namena. V aprilu leta 1855 postavili so ga za poskušnjo kot kapelana v njegovi rojstni župniji in ker se mu je zdravje precej zboljšalo, poklicali so ga v febru-variju prihodnjega leta kot kornega vikarja in stolnega propovednika v St. Andraž v lavantinsko dolino; ondi je ob jednem bil tudi knezoškofov dvorni kapelan in spiritual bogoslovcev IV. letnika. Ko so bili škofijsko stolico prestavili iz Št. Andraža t Maribor, imenovan je bil Franc Košar za častnega knezoškofijskega konzistorijalnega svetnika in jeden živinorejec. Podružnica novomeška predlaga dalje, naj bi centralni odbor kmetijske družbe delal na to, da bi se postava o povzdigi živinoreje strožje izvrševala. Dosedaj se vrše redno le komisije. Občine in kmetje pa le nočejo bikov kupiti. Da bi občine zamogle laži dobiti bikov, naj bi dobivale nagrade. G. Babnik pravi, da je glede bikov po novem zakonu slabeje nego je bilo poprej. V Dobrunjah so imeli poprej 3 bike, lani je bil samo jeden in še tistega je gospodar sedaj prodal. Pritožuje se nadalje čez žrebčarijo v Udmatu. Konjerejci priženejo kobile k plemenju toda žrebca prav mnogokrat ni nobenega doma, ker se ž njimi okrog vozijo. G. Nemanič priporoča s toplimi besedami predlog novomeške podružnice in se pritožuje čez novi zakon, kateri je r veliko škodo malim posestnikom v občinah, koder nimajo licenciranih bikov. Večji kmetje imajo svoje bike, h katerim spuščajo svoje krave. Manjši posestniki pa ne morejo gnati svojih krav nikamor, ker po postavi ne sme nobeden neli-cenciran bik tujih krav plemeniti. G. tajnik Pire pripoznava potrebo spremembe zakona o povzdigi govedoreje. Stroški licenciranja so preveliki za posameznika. Kmetijska družba je plačala za licenciranje plemenskega bika na Viču 13V, gld. Tudi to ne vgaja živinorejcem, ker licen-cirajo, kadar se jim zljubi. Na Gorenjskem ženejo dostikrat vže vso živino na planine, potem še le pride komisija. Glavni odbor kmetijske družbe zatorej predlaga, da bi se vprašale vse kmetijske podružnice , katerih sprememb zakona o povzdigi govedoreje si žele, ter naj se te želje predlože deželnemu odboru. — Sprejeto. Podružnice planinska, novomeška in čateška predlagajo, naj glavni odbor dela na to, da se oddaja živinske soli olajša. Gospod Peter Pogačnik pravi, ako se oziramo na pota, na sitnosti, na pisarije, ki so potrebne, preduo se dobi živinska sol, potem lahko rečemo, da je živinska sol dražji, kakor navadna kuhinjska. To poznamo lahko vže iz tega, da so mnogi sol vže plačali, pa radi sitnostij pustili sol in denar. Gosp. Rohrmann povdarja zlasti to, da je ubožnemu kmetu nemogoče da bi sol naprej plačeval in se ž njo za celo leto zalagal. Računi pri oddajanju živinske soli so tako komplicirani, da mnogi občinski predstojniki niso zmožni jih izdelovati. Predlog je bil vsprejet. Novomeška podružnica predlaga : C. kr. kmetijska družba, zlasti njen konjerejski odsek naj skrbi, da se bodo konji za vojno zopet kupovali pri asentnih komisijah. G. tajnik Pire pojasni, da se pri asentnih komisijah konji niso nikoli kupovali, pač pa pri dirkanju v Št. Jerneju, kar se bode tudi letos zgodilo. Zalibože, da je dobila vojna le malo sposobnih konj. Podružnica v Št. Jerneju, prosi naj bi se strogo postopalo proti takim, ki spuščajo nelicencirane žrebce k plemenju. Predlog se sprejme in izroči konjerejskemu odseku. Kostaujeviška podružnica predlaga, naj bi se vinorejcem, ki zasajajo amerikauske trte dajale veče podpore. I l ■ ^»B in določen za duhovnega vodjo lavantinskega duhovniškega semenišča. To težavno in važno službo je prestavno opravljal do 1. februvarija leta 1865. To leto preselil se je velezasluženi kot župnik, dekan in okrajni šolski nadzornik v Kozje, kjer si je pridobil neminljivih zaslug; bil je dober pastir izročene mu duhovne črede, iskren prijatelj ljudstva in oče sebi podrejenih duhovnikov. S pomočjo duhovnov v dekaniji, ki so mu bili udani v iskreni ljubezni, plačeval je več let troške za vzdrževanje jednega papeževega zuava, ki so znašali okoli 240 gld. na leto. — Leta 1870 na praznik sv. Janeza apostola povrnil se je v Maribor, kjer je kot član lavantinskega stolnega kapiteljna izvrševal najraznejše posle. Bil je canonicus poenitentiarius, prosynodalni in syno-dalni izpraševalec, prisednik škofijskega in zakonskega sodišča, zagovornik zakona in obljub. Od leta 1872 do 1881 predaval je na bogoslovskem škofijskem učilišču cerkveno pravo. Od leta 1878 vodil je stolni kanonik Košar kot knezoškofijski komisar in duhovni voditelj zavod šolskih sester iz III. reda sv. Frančiška. Kongregacija ta se pač mora svojemu modrosti-polnemu voditelju zahvaliti za tako lep napredek, kakor se kaže v zadnjih 15 letih. Še v oporoki spominjal se je pokojnik tega sebi tako drazega zavoda ter mu v podporo od svoje prav majhne zapuščine volil 200 gld. (Dalje sledi.) G. Bajuk se pritožuje, da ni mogoče dobiti iz državnih trtnic zadostno ključev in reznikov.. Metliška podružnica je morala radi tega narediti lastno trtnico, ker pa podružnica nima denarnih sredstev in na Belokranjskem tudi delavcev ni dobiti, naj bi deželni odbor porabil prisilnih delavcev za rigo-lovanje trtnice. Možje in krepki mladeniči so šli večinoma v Ameriko, ostale so samo ženske, otroci in starčki. Taki pač ne morejo opravljati težavnega dela pri rigolovanju. G. Zagorjan, predsednik čateške podružnice, želi da bi deželni odbor poslal podružnici izurjenega učenca, ki bi učil vinorejce cepljenja trt. G. Bajuk želi, da bi potni učitelj za vinarstvo prišel večkrat tudi na Belokranjsko. Podružnica novomeška predlaga: Kmetijska družba naj prosi večo podporo za nakup galice in naj dela z vso močjo na to, da se galica mono-polizira. G. Rohrmann utemeljoč ta predlog pove, da se prodaja v obilni meri tudi ponarejena galica. Ako bi se pa prava galica pocenila, bi ponarejena galica ne mogla konkurirati. Novomeška podružnica želi na dalje, da bi kostanjeviška državna trtuica bolj hitro reševala razne prošnje. Št. jernejska podružnica pravi, da bi se delile premije za dobro požlahtnenje. Vsi predlogi se sprejmejo. Podružnica begunjska na Gorenjskem predlaga, naj bi kmetijska družba delala na to, da bi se osnovala deželna zavarovalnica. G. tajnik v imenu podružnice zagovarja ta predlog. Predno se pa zamore osnovati deželna za-zarovalnica, mora državni zbor narediti postavo, da so take zavarovalnice sploh mogoče. G. Bajuk želi. da bi take deželne zavarovalnice tudi živino zavarovale. Col-podkrajska podružnica predlaga: Kmetijska družba naj stori potrebno, da se ne bode tako strogo postopalo pri razdeljevanju gozdov, kakor do sedaj. G. Bajec. zastopnik podružnice, podpira predlog in pojasni, da so stroški komisij dostikrat toliki, da niti dotični pašnik ali gozd toliko vreden ni. Po nasvttu glavnega odbora se sklene prošnji izročiti deželnemu gozdnemu nadzorništvu v uvaževanje. (Dalje sledi.) Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Javne seje, katera se je dne 22. t. m. pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Per-dana in v navzočnosti vladnega zastopnika dr. pl. Riiling-a vršila, udeležili so se nastopni zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Robert Drasch, Anton Klein, Maks Krenner, Alojzij Len-ček, Karol Luckmann, Frane Omersa, Josip Rebek, Avgust Skaberne, Fr. Ks. Souvan, Jernej Žitnik. Predsednik otvarja sejo in prečita dva dopisa gospoda c. kr. deželnega predsednika. V prvem se naznanja, da je Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo izvolilo Najvišjo zahvalo izreči za voščila, katera je zbornično predsedništvo izrazilo v imenu zbornice Nj. c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu povodom praznovanja 401etnice Najvišje poroke. V drugem se pa naznanja Najvišja zahvala Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva za čestitanje, katero je predsedništvo v imenu zbornice povodom rojstva cesarjevega vnuka izrazilo. Zbornica je vzela ta naznanila stoje radostno na znanje. Po nasvetu zborničnega predsednika izrazi se zborničnemu tajniku ces. svetniku Ivanu M urniku svoje najodkritosrčneje sožalje povodom prerane smrti njegove soproge, na kater« krsto so položili zbornični člani venec, za kar izreka tajnik najtoplejo zahvalo. Overovateljema današnjega zapisnika imenuje zbornični predsednik zbornična člana: Maksa Krenner-j a in Franca O mer so. 1. Zapisnik zadnje seje se odobri. 2. Zbornični svetnik Alojzij Len ček poroča o prošnji zadruge stavbenih obrtov sodnega okraja kamniškega za premembo § 10. zadružnih pravil, katera naj bi se napravila tako, da bi se določilo, da je učne pogodbe odslej napravljati le pismeno in da se sprejemnina in oprostniua zniža od 3 na 2 gld. Ker § 99. obrtne novele z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, določa, da se učne pogodbe smejo ustno ali pismeno sklepati, odsek dotične premembe ne more v odobrenje priporočati, pač pa ono glede znižanja sprejemnine in oprostnine. Z ozirom na to nasvetuje poročevalec: Častita zbornica naj v tem smislu porooa na c. kr. dež. vlado Predlog se vsprejme. 3. Zbornični svetnik Maks Krenner poroča 0 dopisu zbornice v Lincu glede postavne prepoved: diferenčne igre na žitnih borzah. Odsek je zoper diferenčno igro, ali vendar se ne more izreči za nasvet zbornice v Lincu, ker bi se morda s tem tudi trgovina z žitom na roke obtežila, katera je pa v interesu trgovine in mlinarstva. Vsled tega priporoča odsek: Zbornica naj vzame to na znanje Temu predlogu se pritrdi. 4. Po nasvetu zborničnega svetnika Franca Omerse se sklene sejmski red za Idrijo z malimi spremembami v potrjenje c. kr. deželni vladi priporočiti. 5. Zbornični svetnik Alojzij Lenček poroča o tržniui za sejme v Domžalah in nasvetuje, da bi se tarifa za štante prve velikosti in prostor znižala od 1 gld. 84 kr. na 1 gld. 60 kr., druge od 1 gld 40 kr. na 1 gld. 20 kr., tretje od 96 kr. na 80 kr. Druge tržnine naj bi se pa v oni visokosti potrdile, kakor nasvetuje občinski odbor, namreč: za štante četrte velikosti in prostor 40 kr , za žebljarje, kiju čavničarje, za prodajalce slamnikov in črev 23 kr., za iglarje in prodajalce podob 18 kr., za prodajalce žita od vsake posode 2 kr., za govejo živino iu konje 4 kr. in za drobnico 2 kr. Zbornica temu pritrdi. 6. Po nasvetu zborničnega svetnika Pr. Ks. Souvana se prošnja mestne občine črnomaljske za dovolitev mesečnih živinskih semnjev z ozirom na to, da ugovarjajo tej dovolitvi nekatere sejmske občine in da je v Črnomlju že -7 letnih in živinskih semnjev in da je tudi v Metliki 10, v Starem Trgu in Planini pa po 2 letna in živinska semnja in na Vinici 5 semnjev, ne more priporočati. 7. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o prošnjah občine horjulske za tri in občine Božja-kovo tudi za tri letne in živinske semnje. Zbornica sklene z ozirom na to, da več sejmskih občiu ugovarja dovolitvi teh semujev, dalje t ozirom na to, da se z narodno ■ gospodarskega stališča ne more utemeljiti dovolitev — izreči se proti uslišanju na-pominanih prošenj. 8. Zbornični podpredsednik Auton Klein poroča o zborničnem računu za leto 1893 in nasvetuje z ozirom na to, da je račun v popolnem redu in da se je proti proračunu prihranilo 742 gld. 91/, kr., da se isti odobri. Dalje poroča o računu pokojninskega zaklada, kateri znaša 12.384 gld. 63 kr. in o računu ustauovnega zaklada za onemogle obrtnike, kateri znaša 4897 gld. 891/, kr., in nasvetuje, da se odobrita, ker sta se popolnoma v redu našln. Konečno nasvetuje, da se vsi računi potom c. kr. deželne vlade predloži visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu. Tem nasvetom zbornica pritrdi. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Lju bljani, 25. junija. (Finančni svetnik — Viljem Jenuy.) Finančnim svetnikom pri ljublanskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan g. Viljem J e n n y , do sedaj finančni tajnik v Inomostu, Nemec, ki ne zna ni slovenskega ni kakega druzega slovanskega jezika. Mož je še mlad, komaj 88 let star. Kompeto-valo je za to službo tudi več domačih starejših kompetentov z izvrstuo kvalifikacijo. To imenovanje je izvršil finančni minister pl. Plener. — V dobi koalicijske vlade, v kateri se vzlasti Nemci tako radi sklicujejo na narodno posest, pričakovali bi bili po vsej pravici, da bode minister Plener vsaj Ljubljano imel za slovensko posest ter nam imenoval svetnika veščega slovenskega jezika. Res bodemo morali misliti, kakor piše „Slov. Narod", da je prišlo v veljavo načelo, da Slovenec ne sme postati druzega, kakor k večjemu eksekutor ali kancelist! (Posvečevanje presv. škofa krškega) se je vršilo izredno sijajno včeraj v tržaški stolni cerkvi sv. Justa v navzočnosti civilnih oblastev z namestnikom Rinaldinijem ter mnogoštevilnih zuatiželjnikov. Sveti čin so izvrševali preuzvišeni knez in nadškof goriški, knezoškof ljubljanski in škofa tržaški in poreško- puljski. Ta za Tržačane veleznamenita slavnost _ ki že jeduo stoletje v Trstu ni bila — trajala je tri ure. Ad multos annos! (Mašnikovo posvečevanje in nove sv. ma«e). Iz Maribora: Milostivi knezoškof lavantinski delili bodo I sv. mašnikovo posvefevanje koncem julija in sicer subdijakonat 21, dijakonat 23 in prezbiter.it 25. ju lija. Gg. novoposvečenci opravili nodo Najvišemu prvi dar sledeče : C e m a ž a r Janez v Selcih Kranjsko 29. julija. J a n že ko v i č Jožef na Poleu-šaku 19. avgusta. Končan Fortunat due 12. av gusta v Petrovčah (v Žalski fari). K o v a č i č Frauc pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah 5. avgusta. Pir-tovšek Martin pri sv. Martinu na Paki dne 19. avgusta. Preskar Karol pri sv. Miklavžu na Polju, dne 5. avgusta. Rožman Alojzi) v Ljutomer-u, dne 19. avgusta. Ške t Mihael pri sv. Križi na Sla tini, 29. julija. Šlamberger Lovrenc, na Haj dinju pri Ptuju, 5. avgusta. Si|anec Alojzij, 26. avgusta pri sv. Križu na murskem polju, Terste-n j a k Ernest, dne 26. avgusta pri sv. Barbari blizu Vurberga. Zernko Gašper pri sv. Križi nad Ma riborom, 5. avgusta. Cede Jožef v Gnžah, dne 5. avgusta. Janežič Rudolf pri sv. Miklavžu blizu Ormoža, 26. avgusta. Novak Auton. 15. avgusta pri sv. Mihaelu v Soštanji. Palir Jakob na Tin-skem, 15. avgusta. (Poštne razmere v Mokronogu.) Iz Mokronoga 25. jan. Pri nas vladajo v marsičem še take razmere, kakoršne bi nikakor ne smele biti. Pričnimo za danes s pošto. Dobili smo novega poštarja. Bil je poprej poštni odpravnik nekje na Gorenjem Štajarskem. Baje da je Vrhničan! Torej zna sigurno slovenski, ker drugače bi se ga sploh ne moglo imenovati poštarjem za čisto slovenski trg in čisto slovensko okolico ! Pošto je prevzel s prvim junijem in ker je za neki čas še zadržavan osobno izvrševati uradno poslovanje, je pustil pri nas za svojo namestnico neko odpravnico — pričetnico, katera je trda Nemka in nežna niti bese dice slovenski! Pošteno, to je natančno in vestno uradovanje je vsled tega za njo nemogoče! Da, navadno uradovanje sploh je zanjo nemogoče, kajti razun nekaterih uradnih poštnin, kor-respondencije grajščakov in trgovcev — je vse drugo čisto slovenski! Ker bi torej nova odpra-viteljica sama ne mogla ničesar opravljati, se je je usmilila odpraviteljica-samaritanka in tako se je pričelo poslovanje, katero je trajalo kakih štirinajst dni. Ali vkljub trudu odpraviteljice-pripo-močnice jo je namestnica našega poštarja vsled svojeglavnosti nekaterekrati tako grdo zavozila, da je bilo joj! In to na kvar strankam! Poper vsega tega pa je bil nek brzojav slovenski, katerega je spakedrala, da je bil le še kitajščini po doben! Mislim, da to je napotilo potem poštno upravo, da je poslala neko drugo odpraviteljico v pripomoč, katera je slovenščine zmožna! Torej po preteku dveh tednov smo vsled provzročenih ko-lobocij dobili našega jezika zmožno odpraviteljico. No upamo, da nastopi v kratkem tudi novi poštar sam uradno poslovanje in naredi konec tem zmešnjavam, katere bi znale provzročiti mnogo škode! Pri tacih razmerah se nam nehote vrivata dvoje vprašanj: Kako da se je novi poštar drznil za svojo namestnico pustiti v našem trgu odpraviteljico-pričetnico, neveščo našega jezika in zakaj je ni uboga odpraviteljica uvidevši, da je njej v Slovencih nemožno službovanje, kar na mah popihala nazaj, od koder jo je sapa prinesla? Ne, ampak to svojeglavno bitje vstraja tu i množi zmešnjave ter se poleg tega drzne grditi naše ljudstvo i naš jezik! Taki so Nemci i njih blažena kultura! Toliko za zdaj o naši pošti, ker upamo, da bodo te kitajske razmere, s katerimi se zamore zadovoljevati le še kaki prihuljeni trgovec ali pa grajski kruhoborec, v kratkem prenehale ! (Iz Idrije,) 24. junija. Praznik sv. Ahacija oblajal se je letos jako lepo ob najkrasnejšem vremenu. Mnoge hiše, mimo katerih je šel sprevod z Najsvetejšim, bile so okusno okinčane, toda nad vse se je odlikoval dom katoliške delavske družbe, katerega so krasile premnoge nove zastave in sveže zelenje. Družbin starosta g. Janez Koler imel je pii tem mnogo truda in posla, toda on si šteje v čast, odborove sklepe natančno izvrševati. — Nekoliko otrok je zbolelo na davici, ki je večjidel združena s škarlatico, in jih tudi pomrlo, pa tudi odraščenih se je začela ta neusmiljeuka poprijemati. — Letošnje leto je res čudno; v nekaterih krajih je hrošča kar vse mrgolelo, pri nas pa tega grdega požeruha še videti ni bilo; menim, da tudi v idrijski okolici te nadloge ni bilo. — Kresov gorelo je sinoči nenavadno veliko; iz Cerinovša jih je bilo 32 videti; na Jeličnem vrhu nudil se je očem še krasnejši prizor. Črni Vrh videl se je ves v ognju, proti Godoviču je bilo 7, na Mali Gori 10, v Lomeh 52 kresov, nad Trebčami se je razprostiral tak žar, da se je obče mislilo, da je vsa vas v divji plamen zagrnjena. Blizu do 300 kresov bi bili lahko našteli na vseh štirih straneh. (Učiteljska konferenca za šolski okraj logaški) vršila se bode dne 29. julija 1894. leta, in sicer v Idriji. (Rezervisti brambovci) odšli so preteklo soboto na svoj dom. (Spominske igle za Triglavane). Iz Gradca : Akademično društvo „Triglav" v Gradcu naročilo si je za svoje članove lep spominek: kravatne igle, ki predstavljajo Atenino ptičico, sovo z na pol razprostrtimi perotimi, držečo v krempljih trak z emailiranim napisom TRIGLAV. Emblem je znana dunajska tvrdka Klein prav ukusno in lično izdelala. Bivši gospodje Triglavani imajo lepo priliko nabaviti si pripraven spominek na svoja vseučiliška leta, spominek, ki naj jih opominja na one vzore, katere so si stvarili kot Triglavani, ki naj jih tudi na vnanje veže z društvom, v katerem so postali možje. — Cena jednemu izvodu s poštnino vred je le 1 gld. 80 kr. Naročila naj se blagovole poslati odboru akad. društva »Triglav" Gradec, Bilrgergasse 8. (Nagi kipi v Mariboru.) Poroča se nam iz Maribora: Kakor je novo poštno poslopje v Maribora res lep kras za stolni trg, tako je pa jeden izmej kipov, ki sta nad glavnimi vrati, zelo nečasten, skaza celi stavbi. Nagi kipi na javnih prostorih so povsod nespodobni, še bolj pa na kakem svetejšem prostoru, kakor v našem slučaju. Tega pač pameten, razumen Človek ne more rarnodušno prenašati, da se pred cerkvijo izpostavlja človeška nagota. Tu so pač mestni očetje pokazali svojo nagoto brez sramu pred celim svetom. Tako ravnanje nasprotuje že naravnemu čutu človeškemu, še bolj pa verskemu. Nagi nedostojni kipi na javnih prostorih ne učinjajo druzega, kakor da pohujšujejo, a pred cerkvijo so tako rekoč svetoskrunstvo. (Iz Kobarida), 22. junija: Marusklje (pri vas jim menda pravite „ošpice"), ki so najprej pri nas hudo gospodarile, razširile so se i po okolici. Šole so radi tega skoraj povsod zaprte, tukaj so se včeraj zopet pričele. Radi nepaznosti mladine so se nekateri otroci prehladih, dobili plučnico ali pa bolezen v grlu (menda croup) ter jih je nekaj umrlo. Gosp. župan je opetovano sporočil si. glavarstvu v Tolmin, pa zdravnika le ni bilo k nam. Zakaj ne? se ne-volj no vpraša ubogo naše ljudstvo. Uboga slovenska para: plačuj, molči, trpi! — Deževja noče biti ne konca ne kraja. — Včeraj in danes je zelo gorko in prijetno. — Trg sv. Antona dan se je dobro ob-nesel v vsakem oziru, tudi berači so bili menda ž njim zadovoljni. — Želeti bi pa bilo, da bi slav. županstvo bolje pazilo na škripače z naduho (harmoniko). G. župan bi pravo vkreuil, ko bi posnemal g. kolego v Tolminu, kjer ue smejo pred končano popoldansko službo božjo nikdar plesati. Na sv. Antoua dan, hvala Bogu, bilo je letos v tem oziru nekaj boljše kot druga leta. — Še nekaj. Brez dovoljenja vrednika goriške „Soče" ne bo smel pri nas kmalu nihče več ne dihati, ne pisati. V nekem zaničljivem tonu omenja namreč gosp. Gabršček že v drugo v svojih listih našega zelo nam priljubljenega č. g. kapelana. Moti se g. Gabršček, ako misli, da smo z njegovo „burjo-politiko" vsi zadovoljni, posebno je njegova pisava o znani cestni zadevi vse duhove zelo razgrela. Ne „kdo" je pisal, ampak „kaj" je naše in bodi i vaše geslo. Za resničnost v -Slov encu" natisnjenih sporočil, nad katerimi se gosp. Gabršček spodtika, stopimo — ako treba — vsi Kobaridci. Telegrami. Carnotov umor. Lyon, 25. junija. Nekdo je predsednika francoske republike, ko se je peljal v gledališče včeraj ob 9. uri napal in ga zabodel z bodalom. 0 polunoči je predsednik umrl. Napadovalca so zaprli. Lyon, 25. junija. Po slavnostnem banketu peljal se je včeraj zvečer Carnot v gledališče. Ko se je voz peljal mimo palače trgovske zbornice, je nekdo stopil na stopnjico pri vozu. Videli so predsednika, ko se je nazaj zgrudil na voznem sedežu. Rhonski pre-fekt Rivaud je na tla s pestjo pobil napadovalca, katerega so le s težavo ubranili, da ga razburjeni narod ni ubil. Napadnik je 201etni Italijan in mu je baje ime Cesare Giovani Santo. Govori slabo francoski. Na-padovalec je Carnota sunil v jetra. Ko so ga prinesli na prefekturo, je vsprejel sveto poslednje olje in ob polunoči umrl na železni vojaški postelji. Vse mesto je silno razburjeno. Velika množica ljudij je ograbila italijanske kavarne in klicala: „Smrt tujcem!" Policija je zabranila, da ljudje niso vdrli v italijanski konzulat. Policija rešuje Italijane, kateri so v nevarnosti pred ljudmi. Straže na konjih hite takoj na pomoč, kjer je nevarnost. Cesto, kjer je italijanski konzul, stražijo vojaki. Pariz, 25. junija. Navzoči ministri so takoj zjutraj imeli posvetovanje. Vojni minister je naročil kornim poveljnikom naj imajo vojake pripravljene. Za sredo ob 1 uri popoludne je sklican narodni kongres, da voli novega predsednika republike. Nesreča v premogovniku. London, 28. junija. Danes popoludne so se vneli plini v premogovniku Albion pri Pontypriddu. 200 delavcev je bilo v globo-čini. O njih usodi se ničesa ne ve. Pontypridd, 24. junija. Iz premogovnika Albion so dosedaj izvlekli 86 mrtvih in 17 ranjenih. 0 osodi 120 delavcev v jami še ni ničesa znanega. Pontypridd, 24. junija. Včeraj do sedmih zvečer o osodi delavcev v premogovniku Albion še ni bilo ničesa znanega. 260 rudarjev je baje v jami. Na tisoč ljudij je ob vhodu v jamo. Vznemirjenost je velikanska. Dunaj, 25. junija. Profesor Nothnagel je bil v razsodišču, katero je imelo razsoditi znano afero dunajske rešilne družbe. Noth-naglovo postopanje v razsodišču pa ne ugaja protisemitskim dijakom in je vsled tega pri današnjem predavanju prišlo do hudih škandalov. Jeden del dijakov je pozdravil profesorja s pereatklici, na to so pa drugi dijaki demonstrativno klicali „Hoeh". Ker se se vzlic opominjanju izgredi ponavljali, se je moralo opustiti predavanje. Pozneje so se stepli dijaki obeh strank. Krakov, 24. junija. Stolni kapitel je izvolil škofijskega kustosa prelata Feliksa Gawronskega za oskrbnika krakovske škofije. Dn6 26. junija. Papirna renta b%, 16% davka Srebrna renta o%, 16% davka , . Zlata renta 1%, davka prosta . . , . avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 800 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 . , | aidT BTakup ln prodaja [j vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju ^ najmanjseza dobitka. ju K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Lvov, 24. junija. Povračujoči se od vaj, ki so bile včeraj blizu mesta Brzezanega, so se splašili konji voza na katerem sta se vozila vojni minister pl. Krieghammer in načelnik generalnega štaba baron Beck. Voz se je prevrnil in oba generala sta pala v jarek. Vojni minister si je zlomil roko, baron Beck ni dosti poškodovan. — Danes se je vojni minister odpeljal na Dunaj. Pariz, 24. junija. Knez Ladislav Czar-toricki je umrl. Peterburg, 24. junija. Po vnanjih listih se razširja novica, da se je v Peterburgu podrla palača knez Orlanija. Ta govorica je nastala iz tega, da se je dne 20. maja (po starem koledarju) v Tiflisu in ne v Peterburgu podrla bila palače kneza Orbelianija, ki je bila zgrajena ob reki Kuni. Razvalina je bila več sežnjev daleč zajezila vodo. 4 moške in 1 žensko so izvlekli težko poškodovane izpod razvalin, štiri osebe se pogrešajo. Poslopje se je podrlo, ker je bilo slabo zidano. Policijsko oblastvo je že lani bilo izjavilo, da je bivanje v tej hiši nevarno. Ko se je pa nekoliko popravila, se je pa le dovolilo v njej prebivati. Peterburg, 24. junija. Od 10. do 16. junija jih je varšavski guberniji zbolelo za kolero 88 in umrlo 19 oseb, v radomski gu-berni jih je 17 zbolelo in 4 umrli. VPlocku je od 3. do 9. junija 79 oseb zbolelo 50 umrlo in v Krelcah od 17. do 19. junija 14 oseb zbolelo in 9 umrlo za kolero. Bukarest, 24. junija. Načelnik generalnega štaba general Poenaro je imenovan za Menjarnična delniška družba ,H E R € II R" Nollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. vojnega ministra. Danes dopoldne je kot tak prisegel. Bueno-Airo, 24. junija. V Peruu se vstaja širi. Ri de Janeiro, 24. junija. Štiri španj-ske anarhiste so tukaj zaprli. Trem enako sporočilo. J j Ca» Stanje Veter Vreme t- S S ■£■* 6 R S " ** B opazovanja zr.kom.rft T mm toplomere po Ctltijn | 7. n. xjut. 23' 2. u. pop. 1 f ». rvpč. 739-1 737'2 737-0 15-0 24-6 18 0 sl. sever sl. zapad jasno n n 000 7. a. ijut. 24 a. pop. S». a. tveč 737-8 736 7 737-4 16 4 292 18.4 sl. sevtr sl. zapad brezv. jasno n o-oo Srednja temperatura obeh dni 19 2° in 21-3°, oziroma za 0'6° in 2-7° pod normalom. Po ceni na prodaj!! 1 velik harmonij, 2 manuala, 12 reg., 360 glasov. 1 velik mikroskop, ki se obrača in preklada. 1 velik daljnogled. 1 velika muzikalna igrača, 12 raznih pesmij. Raznovrstni električni aparati. 3&1 2-2 Več se pozve pri vreduištvu .Slovenca". Dunajske srečke po 1 krono. - Žrebanje že 12. julija. 5 slavi iiitMjo 10.000 ta 2 Srečke priporoča 315 10 »MEBCIJB", menjalnica delnična družba na Dunaju, Wollzeile 10. MHHHBHHHHHHHMHn u n a j $ k a borza. 98 trld 10 kr. 98 .. 05 121 „ 25 97 ., 95 1000 , - 350 . 40 125 . 25 9 „ 97 5 „ 93 61 . 40 Un6 23. junija. j Ogerska zlata renta 121 eld. 05 kr. } OgersKa kronina renta 4*, 200 kron . 95 10 „ I državne srečke 1. 1854., 250 gld. 148 25 . •j 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . 157 . 75 , j Državne srečke 1. 1S64., 100 gld.....197 . — „ : Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 , 50 „ | 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 „ ! Kreditne srečke. 10U gld. . . . . 196 „ — „ St. Genois srečke. 40 eid. . 70 - —• - 4% srečke dunajske parobrodne družbe . 142 gld. - ki Avstr. rudečega križa srečke, 10 gid. , . 18 » — Rudolfove srečke. JO gld....... 22 . 25 , Salmove srečke. 40 gid. .... , . 73 . Waldsteinove srečke, 20 gld...... 50 , Ljubljanske srečke......... 24 . 30 r, Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. 154 „ 50 Akeije Ferdinandove sev. žeioi. 1000 gl. st, v 3100 „ — , Akeije južne želeinice, 200 gld sr. . . . 107 25 Papirnih rubeijev 100 , . 134 — „ lini 86 izpili papir za nalaganje. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo. s prvo hi- V zlatu obrestljivo in povračljivo. llipotckarno potfk^^^eznici Ru- š6uk-Varna in Kaspičan-SoSja-Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti, LbltŽ 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kur?, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin je prosto za se<*a^ ™ za vso p"'10"*- Donaša za sedaj njost. po sedanjem kurzu okolu 61 sto tka. od- menjarnični delniški družbi Po dnevnem kurzu dobi se pri ,mercur', r 58 40-22 Dunaj, Wollzeile 10.